Ameriška Domovi m a AMCRICAN IN SPIRIT FOR61GN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€B NO. 83 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 2, 1982 VOL. LXXXIV Papež Janez Pavel II. na obisku v Španiji MADRID, Sp. — Preteklo nedeljo je v prispel v Španijo na 10-dnevni obisk papež Janez Pavel II. To je prvič v zgodovini Cerkve, da je kateri papež obiskal Španijo, deželo, ki velja mnogo stoletij za katoliško trdnjavo. Papež bo med svojim bivanjem v Španiji obiskal mnoge pokrajine, med njimi tudi Baskijo, kjer je aktivno močno separatistično teroristično gibanje. Politične razmere v držav so silno napete po nedavnih volitvah, na katerih so dobili parlamentarno večino socialisti. Poleg vsega tega prevladuje v Španiji gospodarski zastoj in je več sto tisoč delavcev brez zaposlitve. V posebni izjavi za španske škofe je Janez Pavel II. branil stališče Cerkve proti splavu in ločitvi. Kot kaže, bo nova socialistična vlada predložila parlamentu zakonski osnutek, ki bo legaliziral splav, parlament pa ga bo najbrž tudi odobril. V letih po smrti dolgoletnega samodržca gen. Francisa Franca 1. 1975, je Španija dobila novo ustavo, ki je u-radno ločila Cerkev od države. Na podlagi nove ustave sta Vatikan in Španija podpisala nov konkordat, ki urejuje medsebojne odnose. Opazovalci španskih razmer pripominjajo, da je Španija sicer po verski pripadnosti Špancev v ogromni večini katoliška država, toda cerkvene zakramente prejema redno le 20 odstotkov katoličanov. Kot kaže, bo Janez Pavel II. govoril o tem med svojim obiskom. ------o------ Teroristi v Nemčiji nadaljujejo z napadi na ameriške vojake BONN, Z. Nem. — Preteklo nedeljo zjutraj je v parka-lišču pred poslopjem v mestu Giessenu, v katerem bivajo ameriški vojaki in člani njihovih družin, eksplodirala močna bomba, ki je uničila 20 avtomobilov. Mnoga okna na sosednih poslopjih so bila nazbita, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Gmotna škoda je ocenjena na $157,000. V prvih osmih mesecih letos je bilo 36 bombnih napadov na objekte, ki so last a-rneriške vojske v Nemčiji. A-meriške vojaške enote so nastanjene v Nemčiji na podlagi NATO vojaškega pakta. Nemški preiskovalci menijo, da želijo teroristi s svoji-nri napadi vznemirjati ne sa-nro ameriške vojake, marveč tudi člane njihovih družin. Kot kaže, teroristi ne želijo, da bi prišlo do človeških žrtev, vsaj doslej ne. Med cilji zahodnonemških' teroristov je, da izsilijo odhod ameriških vojakov iz države in izstop. Zahodne Nemčije iz NATO pakta. Teroristične skupine v državi tudi Oapadajo druge objekte, zad-nji čas predvsem v mestu Frankfurtu in okolici. Poleg homb se poslužujejo še požigov. Gmotna škoda je velika, tudi v teh napadih pa ni bil doslej nihče ranjen ali ubit. ——.—o---—— Sporočajte osebne in krajevne novice! Novi grobovi Joseph Gabrowshek V sredo zjutraj je v Euclid General bolnišnici umrl Joseph Gabrowshek, član direk-torija Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. in več drugih slovenskih organizacij. Osmrtnina bo objavljena v petkovi Ameriški Domovini. Anthony P. Martinich V sredo, 3. novembra, je umrl Anthony P. Martinich, sin pok. Michaela in Meri, roj. Derpich, Martinich, brat Mildred, Katherine in že pok. Helen Boyd, Johna in Virginie, stric in prastric. Pogreb bo iz Briekmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. v soboto, 6. novembra, v cerkev sv. Gregorija Velikega ob 11.30 dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo v petek, 5. novembra, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Joseph Rutar V četrtek, 29. oktobra, je v Euclid General bolnišnici umrl 74 let stari Joseph Rutar s 388 E. 156. ceste, rojen v Ljubljani, Slovenija, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, brat Agnes Ward in že pok. Andrewa, Franka in Johna, zaposlen kot delavec v vodovodnem oddelku pri mestni upravi Clevelanda vse do svoje upokojitve 1. 1973. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v ponedeljek, 1. novembra, na pokopališče Lake View. Dorothy M. Sajovec Umrla je Dorothy M. Sajovec, rojena Knapp, žena Ru-dolpha J., mati Dorothy A. Wild, Roberta J„ Vivian M. Glowacki in Mary Ann Somppi, 9-krat stara mati, sestra Mary Modic, Jean Be-Ijan, Mollie Koren in Franka (pok.). Pogreb je bil iz pogrebnega ' zavoda McMahon-Covne na 38001 Euclid Ave. v Willoughbyju v sredo, 3 novembra, v cerkev sv. Justina mučenca ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Joseph S. Hren V nedeljo, 31. oktobra, je umrl Joseph S. Hren st., mož Rose, roj. Gruden, oče Jose- GORICA, It. — Vinko Telič ima sedaj 61 let. Rojen je bil blizu Cerknice na Notranjskem. Ko se je pojavilo partizanstvo v njegovih krajih, je imel nekaj nad 20 let. V družini je bilo šest otrok. Partizanom očitno družina ni bila pogodu. Svetovnonazorsko je bila pač drugače u-smerjena. Ugrabili so enega Vinkovih bratov. Ni se več vrnil. Družina se je tako o-predelila za vaške straže, tj. protikomunistične prostovoljne oddelke, pozneje za domobranstvo. Oče je kasneje padel, Vinko in edep od bratov sta se z drugimi domobranci po 8. maju 1945 umaknila na Koroško. Bila sta nato vrnje- Izraelska preiskava o pokolu Palestincev v Bejrutu se nadaljuje Gospodarske težave v SFRJ iz dneva v dan večje; nove omejitve JERUZALEM, Izr. — U-radna preiskava o pokolu Palestincev v taboriščih v Bejrutu, do katerega je prišlo sredi septembra 1.1. se nadaljuje. Pričajo izraelski častniki in navadni vojaki predvsem o tem, kdaj so prvič zvedeli, da izvedejo krščanski, miličniki pokol, in kaj so potem storili, da bi pokol u-stavili. Preteklo nedeljo je pričal pred preiskovalno komisijo poveljnik izraelskih čet v neposredni bližini palestinskih taboriščih. Gen. Amin Drori je dejal, da je svetoval načelniku generalštaba izraelske vojske gen. Rafaelu Eytanu, naj Izrael ne dovoli vstopa krščanskim miličnikom v taborišča. Gen. Eytan baje ni hotel nič slišati o pripombi gen. Drorija. Pričal je tudi mladi poročnik Avi Grabovski, ki je rekel, da je osebno videl, kako so krščanski miličniki pobijali civiliste že 17. septembra dopoldne. Ko je o tem poročal naprej, je dobil odgovor, da komanda že ve o tem in naj Gabrovski ničesar ne u-krene. Naj novejše priče nasprotujejo v marsičem izjavam, ki jih je bil dal obrambni minister gen, Ariel Šaron, ki je že pričal pred komisijo. Ta teden pričajo pred komisijo tudi razni civilisti, med njimi tujci-zdravniki, ki so delovali v bolnišnicah v palestinskih taboriščih. Te priče so očividno naklonjene Palestincem in nasprotujejo verziji dogodkov, ki so jo podale doslej druge priče, ki so pripadale večinoma i z r a e 1 ski vojski. Tujci, ki so bili med pokolom v taboriščih, zatrjujejo, da ne morejo verjeti, da ne bi vedeli za pokol izraelski vojaki in njihovi poveljniki, ki so bili v bližini taborišč. ++*t**4****t*+*******+****»*++*^ pha ml., Ronalda, Patricie M. Yerkic in Thomasa, 2-krat stari oče, brat Frances Hren. Pogreb je bil iz Brickmano-vega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. v sredo, v cerkev sv. Felicite ob 9.30 dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš- LJUBLJANA, Slov. — V zadnjih dveh tednih je jugoslovanska vlada podvzela nove ukrepe v prid že večletnega programa gospodarske stabilizacije. Kot kaže, postane iz dneva v dan očitnejše, da se tako gospodarske kot politične razmere v državi slabšajo. Dne 21. oktobra je zvezni izvršni svet zopet devalviral jugoslovanski dinar, tokrat za 20 odstotkov. Sedaj je a-meriški dolar vreden 63 dinarjev. v 1. 1979 je bil vreden le okoli 18 dinarjev. Vlada je v izjavi ob najnovejši devalvaciji dejala, da želi s tem ukrenom doseči realnejši tečaj dinarja. Drugi ukrep, ki je prizadel mnoge J ugoslovane, j g omejitev potovanj v tujino. Vsak državljan SFRJ mora sedaj položiti polog, predno gre v tujino. Zaradi tega ukrepa sedaj skoraj ni Jugoslovanov, ki bi šli čez mejo nakdpovat v Italijo ali Avstrijo. Trgovine na italijanski in, avstrijski strani meje so torv.i brez kupcev. Obe vladi sta že vložili protest pri jugoslovanski vladi, ki pa trdi, da je strog ukrep narekoval izredno težaven gospodarski položaj v SFRJ. V pogovoru z beograjskim televizijskim napovedovalcem je predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc priznala, da so razmere v SFRJ ne samo danes težavne, da bodo celo težavnejše v prihodnjih letih. Tako bo še hujše prihodnje leto v gospodarskem oziru, kot je letos, je dejala. Nekateri finančniki že govorijo o potrebi, da bo moral biti življenjski standard povprečnega državljana znižan v 1. 1983 kar za nadaljnjih 7 odstotkov. Premierka Planinc' je rekla, da bo preskrba še vedno primanjkujoča, posebno v zvezi z nekaterimi predmeti, ki so bolj luksuznega značaja, denimo kavo. V SFRJ so sredi oktobra uvedli bone za bencin. Sedaj je lastnik avtomobila upravičen do največ 40 litrov bencina na mesec. V veljavi so tudi omejitve o ogrevanju prostorov tako v stanovanjih in hišah kot v pisarnah, tovarnah in drugih poslopjih, omejuiejo razsvetljavo cest in izložbenih oken. Prav tako spreminjajo delavni čas tako, da bodo uslužbenci in delavci na delu v dnevnih urah in ne nočnih itd. Poleg gospodarskih težav, ki se kopičijo, ie vedno več govorjenja vodilnih partijcev o potrebi za enotnost vseh državljanov SFRJ v podporo gospodarskih ukrepov. Partijci govorijo o nevarnem pojavu disidentov vseh vrst in da morajo organi notranje varnosti preganjati vse omahljivce in tiste, ki ne zagovarjajo sistema samoupravljanja itd. Posebno pozornost posvečajo vodilni partijski krogi zadnji čas sredstvom javnega obveščanja, češ, da so novinarji preveč kritični pri poročanju o težavah, s katerimi se sooča SFRJ. Slišati je besede oz. izraze, kot so “kontrarevolucija”, “radikalizem”, “kritizerstvo” ipd. Januarja 1983. leta bo seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo v celoti posvečena vlogi tiska in drugih sredstev javnega obveščanja v SFRJ. Sodeč po dosedanjih izjavah vodilnih partijcev, bodo na seji zahtevali več cenzure in drugih kontrol nad gradivom, objavljenim v tisku, radiu in televiziji. —----o------ Zadnje vesti • New York, N.Y. -— Včeraj so cene delnic na newyorški borzi poskočile za 43,41 točke, kar je rekord za en dan V vsej zgodovini te borze. Vrednostna stopnja delnic je 1065,49 točke, kar presega prejšnji tovrstni rekord, postavljen 11. januarja 1973. O-pazovalci borze menijo, da so bili investitorji dokaj veseli nad izidom torkovih volitev ter da pričakujejo novo znižanje obrestnih mer. Mnenje večine investitorjev je, da volivci pretekli torek niso zadali hud udarec predsedniku Ronaldu Reaganu in njegovi gospodarski politiki. V Slovenijo se je vrnil stalinizem na kot deset tisoč drugih domobrancev konec maja istega leta. Vinku Teliču je uspelo rešiti se s tem, da je skočil iz vlaka, brat pa je moral kupo trpljenja izpiti do dna. Končal je v kočevskih gozdovih. Vinko Telič je ostal na Koroškem. Poročil se je s Slovenko in živi z družino v vasi Letine pri Šmihelu nad Pliberkom. Od leta 1965 je avstrijski državljan. Ves čas se je vneto udejstvoval v vrstah sloyenske katoliške prosvete in bil somišljenik Narodnega sveta koroških Slovencev. Ni čudno, da je zato njegov predsednik dr. Matevž Grilc zanj interveniral med obravnavo s posebnim pismom. Isto je storil nekdanji predsednik levičarsko usmerjene Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter. Oba sta smatrala za umestno, da posredujeta v obtoženčev prilog. Pač nista bila prepričana o njegovi krivdi. Preden je Vinko Telič dobil avstrijsko državljanstvo, je moral dobiti izbris iz jugoslovanskega. In ga je dobil brez težav. Le kako je bilo to tedaj mogoče, če je storil domnevne zločine, zaradi katerih je bil sedaj obsojen? Znano je, da jugoslovanske oblasti temeljito prerešetajo preteklost vsakogar, ki prosi za omenjeni izbris. Pri Teliču niso našle ničesar takega, kar bi ga obtoževalo. Ko je Telič zvedel, da v Jugoslaviji pripadništvo k protikomunističnim oddelkom ni več kazensko pregonljivo, se je sam hotel preveriti pri jugoslovanskem konzulatu v Celovcu, kjer so mu to potrdili. Od tedaj je redno hodil v domače kraje. Očitno njegovo vračanje nekaterim ni bilo všeč. Očitek vesti? Zavist? Sovraštvo od prej? Vsekakor so vložili o-vadbo zoper njega in ga obdolžili raznih zločinov za čas, ko je bil domobranec. Ko se je vračal 9. sept. lani z obiska sorodnikov, ga je policija na podlagi te ovadbe prijela na mejnem prehodu Ljubelju. Odveden je bil v preiskovalni zapor v Ljubljani, kjer se je 18. avgusta letos pričelo sojenje, ki se je v sredo, 6. oktobra, končalo z obsodbo. (Dalje prihodnjič) Iz Clevelanda in okolice Martinovanje— Štajerci in Prekmurci vabijo na svoje martinovanje, ki bo v soboto, 6. nov., v avditoriju pri Sv. Vidu. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. Za rezervacijo vstopnic, lahko pokličete na tel. 951-0501 ali 531-4346. Belokranjski klub vabi na veselo, tradicionalno martinovanje, ki bo v soboto, 13. novembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Za rezervacijo vstopnic, pokličite na tel. 481-3308 ali 289-0843. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo fare sv. Vida ima skupno sv. obhajilo v nedeljo, 7. novembra, pri sv. maši ob 8h zjutraj, popoldne ob 1.30 pa redno sejo v društveni sobi farnega avditorija. Po seji bodo molitve pred Najsvetejšim. Članice so naprošene, da se udeleže v velikem številu. Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete v Collinwoodu so naprošene, da se udeleže skupnega sv. obhajila, ki bo v nedeljo, 7. novembra, pri osmi sv. maši. Popoldne ob 1.30 bo ura molitve ter molitev v spomin vseh članic, umrlih v preteklem letu. Potem bo sestanek \ običajnem prostoru. Na Slovenski pristavi— V nedeljo, 7. novembra, ob 3. uri popoldne bodo na Slovenski pristavi molitve za vse umrle in padle v drugi svetovni vojni. Vsi vljudno vabljeni. Vabljeni ste— To soboto zvečer priredi Slovenski mladinski zbor Kr. 2 SNPJ, ki ga vodi ga. Cecilija Dolgan, jesensko večerjo s plesom in programom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Večerjo bodo servirali ob 6. uri zvečer, sledila bosta krajši program in ples, za katerega bo igral Eddie Stamptl orkester. Vstopnice so po $8. Počastitev 50-letnih članov— V nedeljo, 14. novembra, začenši ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. bo Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ počastilo svoje 50-letne člane. Kosilo se bo serviralo ob dveh pop. Vstopnice so po $7 in jih lahko rezervirate, ako kličete tajnika Antona Nemca na 541-7243. Prisrčno vabljeni! “Mi smo mi” plošča— Novo ploščo “Mi smo mi”, ki so jo izdali clevelandski Fantje na vasi, lahko dobite pri vseh članih zbora, v Baragovem domu in pri Tony’s Polka Village na E. 185. cesti. Za tiskarski stroj— John Hočevar, Wickliffe, Ohio je daroval S12 v sklad za nakup novega tiskarskega stroja. Hvala lepa! Tiskovnemu skladu— Dr. Sylvester Lango, M.D., New Rochelle, New York, je daroval $22 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. John Kramar, Thunder Bay, Ont. je daroval $20 našemu slovenskemu listu. John in Marija Brodniek, Willoughby, Ohio pa sta prispevala $12 v tiskovni sklad našega lista. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Pojasnilo bralcem— Pretekli ponedeljek dopoldne, med tiskanjem Ameri-kanskega Slovenca, se je zlomila os na tiskarskem stroju. Da so os popravili, je vzelo do srede zvečer. Tako tiskamo torkovo Ameriško Domovino šele v četrtek zjutraj. Petkova torej jutrišnja AD bo redno izšla. Prosimo za razumevanje. Okusno kosilo— V nedeljo, 7. septembra, od 12. uri opoldne do 6.30 zvečer bodo pri svetišču Lurške Matere božje na Chardon Rd. servirali okusno kosilo in sicer v obednici sv. Ane. Cena kosilu je le $5 na osebo, za otroke pa $3.50. č.s. Celeste vas vse vabi. da pridete na okusno in obilno kosilo, prebitek katerega je v Ccdoti namenjen vzdrževanju svetišča. Večerja— V soboto, 6. novembra, zvečer priredi Društvo Naj sv. Imena pri Mariji Vnebovzeti svojo vsakoletno večerjo z golažem, repo in polento. Serviranje sc bo začelo ob 7. uri zvečer v šolski kafeteriji. Vstopnice so po $3.50 za odrasle in $2 za otroke. Po večerji bo zabava z raznimi igrami. Za informacije in vstopnice, lahko pokličete na tel. 481-0800, 451-6792, 541-2881 ali pa 541-4034. Občni zbor— Volitve odbornikov Kluba slovenskih upokojencev na Holmes Ave. se bodo vršile na seji v sredo, 10. novembra, ob 1. uri popoldne. Ta seja bo samo za člane. Člani, ki bodo navzoči, bodo dobili •prosto vstopnico za božično kosilo, ki bo 8. decembra 1982. Brez te vstopnice vstopa ne bo. Vsi člani so napro-šeni, da se seje in volitev udeleže. Razstava raznih umetnin— V nedeljo, 7. novembra, v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road priredi Slovenian National Art Guild svojo vsakoletno razstavo in prodajo umetnin in ročnih del. V rabi bosta obe dvorani. Razstava bo odprta od opoldne do 7. zvečer. Za lačne in žejne bodo poskrbeli, vstopnine pa ni! V obeh dvoranah bo tudi glasba. Pridite! Žalostna vest— Ga. Rezka Smuk, Skyline Drive na Richmond Hts., je prejela žalostno novico, da ji je v vasi Griblje v Beli krajini umrla mama Jožefa Štrucelj roj. Pezdirc, Poleg omenjene zapušča pokojna v Kanadi hčerko Marijo Potter z družino ter mnoge sorodnike in znance v Clevelandu in Kanadi. Doma za pokojno žalujejo mož Janez, 7 sinov z družinami, oče Peter Pezdirc, 2 brata, 6 sester z družinami ter ostalo sorodstvo. R.I.P. -----o----- VREME Oblačno, vetrovno in deževno danes dopoldne. V popoldanskem in večernem času spremenljivo oblačno z možnostjo dežja. Naj višja temperatura okoli 43 F. Oblačno jutri z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 40 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — CLEVELAND, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja' $15 00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per y^ar; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send add’ess changes to American Home, fill? St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 83 Tuesday, Nov, 2, 1982 Komunistični fašizem Navzlic oddaljenosti komunistične medvojne revolucije, saj mineva že 40 let, v naši stari domovini, nam še vedno zveni v ušesih partizansko bojno geslo: “Smrt fašizmu — svobodo narodu!” In v teh dolgih letih smo se naučili poslušati vse do današnjega dne najogabnej-šo psovko, da so nasprotniki marksizma vsi po vrsti — fašisti; Ponavljali so jo tako vztrajno in glasno, da se je priela tudi svetovnega javnega mnenja, vključno intelektualne kroge širom sveta. Komaj pred nekaj meseci jo je spet obširno uporabil pisec dolgoveznega čvekanja o “napokanih iluzijah” v nekem ljubljanskem listu, kar sem na tem mestu že tudi omenil. Torej je zmerjanje s fašizmom še zmeraj moderno. Že pred meseci sem bral v tukajšnjem časopisu poročilo o nagovoru, ki ga je imela v Town Hall v New Yorku Miss Susan Sontag, nesporna vodilna intelektualna osebnost v Ameriki. Tednik The Soho News je pozneje objavil njen govor iz zvočnega traku, zraven tega pa množino odgovorov ameriških in evropskih intelektualcev. Miss Sontag je bila vsa leta do sedaj ostra nasprotnica protikomunističnih pričevalcev in gibanj, ki jih vodijo ubežniki pred “demokratskimi” o-svoboditelji dela Evrope. Niti knjiga Nobelovega nagrajenca, poljskega pesnika Časlava Miloša “The Captive Mind” je ni mogla prepričati — dokler ni prišlo na Poljskem do sedanjih strašnih razmer. To sem torej bral in pa odlomke njenega govora. Bilo je, kot rečeno, že pred daljšim časom; dnevni dogodki in vsakdanje skrbi človeka večkrat nakrenejo v drugo smer in tako sem to reč za nedoločen čas odložil. Nedavno pa berem o isti stvari v argentinskem listu Svobodna Slovenija, kjer pisec (td) povzema po Hrvatski reviji poročilo hrvatskega žurnalista in vodilnega publicista Bogdana Radiče, ki ■se je omenjenega predavanja Miss Sontag sam osebno udeležil. Ob branju sem postal bolj pozoren, toliko pozoren, da sem se odločil o tem informirati takoj tudi bralce AD. V Ameriki obstaja društvo The Committee for the Free World, kjer sedijo najpomembnejši možje mednarodnega sveta, med njimi tudi nekaj Slovanov, emigrantov in disidentov, kakor Lešek Kolakovski, Milovan Djilas, Mihajlo Mihajlov, Bogdan Radiča in drugi. To društvo je sklicalo zborovanje v Town Hall, kamor je povabilo zelo odlično poslušalstvo. K besedi se je oglasila ‘najinteligentnejša’ Amerikanka Susan Sontag in s svojim govorom presenetila vse udeležence. “Zakaj nismo hoteli poslušati emigrantov in njihovih pričevanj? Zakaj smo mašili ušesa pred njimi?” je vzkliknila govornica. “Odgovor je jasen: enačili smo jih s — fašizmom. Slišali smo demonizem fašističnega jezika, verjeli pa, ali vsaj sprejeli, dvojni standard angelskega komunističnega jezika. Sedaj pa prehajamo na drugo linijo. Mnogo desetletij so se dogajale strahote, kot se dogajajo zdaj na Poljskem, pa nismo čutili potrebe protestirati proti njim, niti zgražati se nad njimi, kot se nocoj.” “Bili smo trdno na jasnem, kdo so bili naši sovražniki, med njimi profesionalni protikomunisti, čisto smo bili gotovi, kateri od njih so krepostni, kateri pa mračnjaki ... In smo se soočali z velikim delom neresnice. Kar so dogodki na Poljskem pokazali, je nekaj več kot to, da je fašistično ustrahovanje v okviru komunistične družbe mogoče; pokazali so resnico, ki bi jo bili mi morali razumeti že zdavnaj: da je namreč komunizem — fašizem, uspešen fašizem.” “Ponavljam,” je dejala Miss Sontag, “fašizem ni samo verjetna usoda v vseh komunističnih družbah, marveč je komunizem sam o sebi varianta, nabolj uspešna varianta fašizma. Je fašizem s človečanskim obličjem.” Nato je govornica kritizirala liberalni tisk in publikacije. “Predstavljate si, če hočete, nekoga, ki je bral v času 1950 - 1970 samo Reader’s Digest (ki je vedno bil odločno proti komunizmu, moja pripomba) in nekoga, ki je v isti dobi bral le The Nation ali The New Statesman. Kateri od obeh je bil bolje informiran glede komunistične stvarnosti? Odgovor, se mi zdi, je vreden premisleka. Ali je mogoče, da so imeli naši nasprotniki prav?” - l Debata po predavanju je bila živahna, večina se je izjavila za Susan Sontag, ki je dala zadoščenje in pri- Beseda iz naroda... Vabilo na štajersko martinovanje CLEVELAND, Oi — Ali se še spominjate, kako je bilo nekoč ob tem času v starem kraju? Ko so zaveli prvi je-' senski vetrovi, se je oglasila širom dežele prelepa pesem klopotcev. Zadišalo je po zrelem sadju in v vinogradih se je oglasila vesela pesem trgačev. Potem je dozorel kostanj in na križpotjih slovenskih mest so se pojavile pečice s kostanjem. Med tem je v naših kleteh zorel sladki mošt • in okoli sv. Martina dozorel v vino. V tem vinu se je pretakal sok slovenske zemlje, iz vinske trte, ki jo je zalival slovenski kmet s svojim znojem in pridnostjo. Vse to se nam zdi že tako daleč. Morda pa prav zato sp posebej občutimo lepoto spominov. Naša domovina živi v naših spominih vse lepa, prav takšna, kakršna je bila ob sončnem zatonu, predno jo je zagrnila železna zavesa. Prav je, da izkažemo hvaležnost našim požrtvovalnim kulturnim delavcem, ki nam ohranjajo spomin na domovino/ v ppsmi in besedi, igrah in koncertih, veseli zabavi, v društvenih dvoranah in na Slovenski pristavi. Svojo hvaležnost bomo naj lepše pokazali s tem, da na slovenskih prireditvah iščemo razvedrila in nove življenjske moči. V soboto, 6. novembra, vas vabimo na veselo štajersko martinovanje v famo dvorano pri Sv. Vidu. Ali se še spominjate, kako so nas nekoč vabili v svoje gorice pridni slovenski kmetje, kakor vas vabimo danes mi z besedami Antona Martina Slomška: Le pridi v gor’ k nam, smo dobre volje tam. Bomo eno zapeli, da bomo vsi veseli. Vsa, žalost naj neha, kjer vince je doma. J F. (Gornji članek je pred leti napisal clevelandski slovenski zgodovinar dr. Jože Felicijan. Poleg dobre večerje in zabave, v navadi pri Štajercih in Prekmurcih, bo za ples igral orkester Veseli Slovenci, nekaj slovenskih narodnih pa bo zaplesala skupina iz Slovenskega folklornega inštituta. Vabljeni ste vsi na veselo martinovanje. Ur.) __________l' ,5 t :< V- V i i ' V ' ' ■ Mimogrede iz Milwaukeeja MILWAUKEE, Wis. — Mesec november je najbolj žalosten, meglen in pust mesec. Slovenci ga imenujemo tudi listopad, kar označuje čas, ko pada listje z dreves. Nekateri so ga .ponekod imenovali li-stognoj; z odpadlim listjem se zemlja gnoji. Slovenci v Prekmurju sb ga imenovali andrejščak, ker se ta mesec konča z Andrejevim godom. Druga imena, ki jih tu pa tam srečavamo v starih bukvah, pa so še: gnilec, meglo-vec, zimščak, listnik, martin-ščak, ednajstnik in pozno j e-senec. S praznikom Vseh svetih začnejo vremenski pregovori in pravijo: Če na Mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje. — Do Vseh svetih grdo, po Vseh svetih lepo. — Mraz na Vse svete pomeni lep Martinov dan, ki pade na 11. novembra in če je na ta dan lepo, bo za tri dni sneg. — Če Martin zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. — Če Martin sonce ima, huda zima rada prikrevsa. — Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu plazi. — Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja. God sv. Elizabete pade na 19. novembra in ona vedno tako ali tako na belem konju prijezdi med svoje častilce. — Če v novembru mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. — Listo-pada zmrzlina je, svečana ne bo. — Ta mesec je znan, da rad pobira bolnike. — Tudi pri pesnikih je november na slabem glasu. Naj bo kakorkoli, Martin je spremenil mošt v vino in zaradi tega naj bo vsem rojenim v tem mesecu, godovnikom in go-dovnicam prijetno pri srcu in vsem lep pozdrav. * V izročilih našega ljudstva je god sv. Martina 11. novembra, mošt se je spremenil v vino, za martinovo gos in pojedine pa nam še danes ni jasno, katera nedelja je Martinova, tista, ki je že za nami ali prihodnja. Za vsak slučaj praznujemo Slovenci obe. Martinovanje je nekak zahvalni praznik Bogu za dobro letino, za koline, tudi pastirji so se zahvalili za zdravo živino in dobro pašo. Sv. Martin, o katerem je govor, je bil rojen leta 316 na Ogrskem. V mladih letih je bil vojščak, kasneje pa je slekel vojaško suknjo in postal duhovnik. K strogemu, čistemu življenju nagnjen, je Martin pozneje postal škof v mestu Tours. Umrl je v visoki starosti. Sv. Martin je bil znan kot ponižen in usmiljen vojak, je z mečem razrezal svoj plašč in dal polovico plašča golemu siromaku. Martin, ki ni bil častihlepen, se je skril h goskam, da bi ga ne našli- in sporočili, da je izvoljen za škofa. Pa je gosi nekdo razprhutal ter so ga tako izdale, da je potem hočeš ali nočeš moral sprejeti škofovsko palico. Od takrat naprej je postala Martinova gos poslastica razvajenih jedcev. Še danes je na Slovenskem ohranjeno neko vedeževanje s pomočjo gosje prsne znanje protikomunističnemu emigrantskemu pričevanju. Pritrdili so enačbi: komunizem je fašizem. Kaj pa je fašizem, nam zgovorno pove bivši tajnik komunistične partije Slovenije, zdaj predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (oblika in podaljšek OF) Franc Šetinc: “Fašizem, ne glede na to, kje se je skotil, ni le gnoj, temveč kužna bolezen, ki seje le sovraštvo in razdor med ljudi. Nikdar nikoli ne smemo pozabiti, da so iz fašizma izšli najplodnejši zločini...” (Delo, 4. maja 1982). Popolnoma točen opis komunizma! Bogdan Radiča, udeleženec zborovanja v Town Hall, zaključi svoje poročilo tako: “Stopamo v dobo ne samo “napokanih”, temveč razbitih iluzij o komunizmu, kot jo doživlja sodobna ameriška levičarsko-pro-gresivna inteligenca.” Ne samo ameriška, bi dejal jaz. Resnica zmaguje. L. P. Korotan pride v Chicago kosti: če je prsna kost Martinove gosi rjava, bo zelo mrzla zima, če pa je bela, bo veliko snega.” Najbrž pa Martinovo kljub pečenim gosem, kopunom in racam, na Slovenskem ne bi bilo tako priljubljeno in v časteh, če ne bi ta dan mošt postal vino. Sv. Martin je po legendi vodo spremenil v vino. Za Slovence, da o Štajercih, Dolenjcih in Belokranjcih niti ne govorimc, pa je to veliko dejanje. Kdor kaj Jakega zmore je zares zaslužen svetnik. Na Dolenjskem, v kostanje-viški okolici, zvečer pred Martinom pravijo, da jim bo nekdo ves mošt pokradel, vino pa pustil. V Semiču pa, kot bi vedeli, da je bil sv. Martin zmeren v jedi" in pijači, saj pravijo: “Pršu je, pršu sveti Martin, on ga je krstil, jest ga bom pa pil.” CHICAGO, 111. — Zares se veselimo prihoda tega tako znanega in tako upoštevanega slovenskega zbora iz Clevelanda. K nam ga je povabil naš zbor “Slovenska pesem”. Nastopil bo 13. novembra, v soboto zvečer ob 8 uri, v sveto-štefanski dvrani. Zbor bo izvajal slovenske narodne in u-metne pesmi; nastop bo kulturni dogodek najvišje vrste. Ko je Korotan še pred nedavnim časom nastopal s svojimi koncerti na Primorskem in po Koroški s’ tolikim u-spehom, smo bili nanj ponosni vsi Slovenci v Ameriki. Z velikim zanimanjem smo brali mnoga poročila v časopisju, polna pohval in občudovanja. Pevci v lepih narodnih nošah so . presenetili tamkajšnje slovenske ljudi ne le z odličnim izvajanjem pesmi, ampak tudi z ljubeznijo do slovenskega jezika, ki so jo izžarevali mladi ljudje, že rojeni na tujem. Zbor je zamejcem prinesel tudi pogum. Zboru Korotanu dajmo V Chicagu priznanje! Pridimo in napolnimo našo dvorano, dovolj vstopnic je na razpolago. Da se razlega tako občudovana slovenska pesem po naših dvoranah, stane pevce veliko truda! Korotan, dobrodošel v Chicagu 13. noyembra! Ana Gaber V Beli krajini je tudi navada, da potem, ko gostje odidejo, puste na mizi v zida-: niči maj oliko, napolnjeno z vinom in pa kozarce, da bi tudi verne duše v vicah bile deležne martinovanja. Okrog Šentjerneja pa pravijo, da so vinske mušice tiste verne duše iz vič. Največ pa je vinskih mušic ravno pred Martinovim, kar je popolnoma razumljivo. V krajih, kjer so se ukvarjali z živinorejo, pa je bil sv. Martin tudi zaščitnik živine in pastirjev. S tem v zvezi so imeli na Štajerskem, v Meži7 ški dolini in še ponekod o Martinovem tudi posebne pastirske maše, kjer so pastirji dajali vbogajme, da bi jih svetnik prihodnje leto obvaroval vsega hudega. Vsem godovnikom Martinom in Martincam iskrene čestitke — ostalim nam pa naj bo martinovanje veselo, kot pravi tale verz: Vino pije z nami tudi sv. Martin, voda pa naj žene mlin! s>if . . iiwraifTiimiairat’i it'in *• V četrtek, 25. novembra, v Ameriki praznujemo Thanksgiving Day — Zahvalni dan, kjer se vsaj enkrat na leto javno zahvalimo Bogu za naše zdravje, blagostanje in za n e p r e c e nljivo vrednost — svobodo. Pri tej zahvali pa ne smemo pozabiti prošnje k Bogu, da bi tudi onim naklonil zdravja, kateri trpijo in so bolni, da bi tudi onim, kateri so lačni, preskrbel dovolj hrane, in onim, kateri še trpijo v suženjstvu, da bi jih osrečil s svobodo, kot jo uživamo v Ameriki. In še nekaj k temu prazniku. Naj Bog nakloni A-meriki in predsedniku R. Reaganu pot, da se čimpreje rešimo iz sedanje ekonomske krize. Vsem prijeten Zahvalni dan in lepo pozdravljeni! I. A. G. ..J Iz newyorske prosvete Nedelja slovenskega ponosa Pojasnilo Zadnje mesece dopisniki AD naravnost tekmujejo, kdo bo napisal čimveč in čim slabše o slovenski preteklosti, slovenskih v o d i t e 1 j ih, znanstvenikih, slovenski sposobnosti in značaju. Enemu sem pred meseci odgovoril. Čakal sem, da bodo drugim odgovorili naši p r o f e s or ji, morda celo profesorji zgodovine, saj je šlo za potvarjanje zgodovinskih dejstev, pa sem se motil. Molčijo. Tudi jaz bi bil tiho, ker se nočem z vsakim preklati. Toda izzval me je dopisnik, ki je napisal: Ko se človek vprašuje, odkod vendar ta nenehni, podzavestni občutek manjvrednosti v miselnosti slovenskih ljudi, ne more mimo dejstva, da ga sistematično privzgaja prav naša prosveta in splošno izobraževanje že vse od časov čitalništva. Vsi programi so tako sestavljeni, da takšne občutke naravnost vtepajo v slovensko zavest in hromijo zaupanje v lastne zmožnosti, poveličujoč tuje. Kolikor vem, nima nobena slovenska fara razen newyor-ške prosvetnih ur, zato smatram, da je, gornja obtožba namenjena predvsem našim uram. AD objavlja že dvanajst let poročila iz naših ur. Prosim gospoda kritika, da mi pove, kateri spored je bil tako sestavljen, da je vtepal občutek manjvrednosti v slovensko zavest naših prosvetar-jev. Prepričan sem, da tega ne bo mogel storiti! Jaz pa trdim, da sta bolj škodila kakor pa koristila vzgajanju slovenske zavesti njegov članek in članek tistega dopisnika, ki je pisal, da smo Slo- venci povprečen narod, brez posebnih sposobnosti, da se težko naučimo tujih jezikov in da niti slovenščine ne znamo. Zato smo prvi del prosvetne ure posvetili temu vprašanju. Slovenski ponos Spored sta otvorili ljubki deklici Sandi Burgar in Bernardka Kamin, ki sta na splošno željo prosvetarjev ponovili veselo pesem “Kukavica” ter ji dodali — tudi v duetu — pesem “Je pa davi slan’ca padla”. Bili sta zopet odlični. Nato smo slišali dve resnični zgodbi. Leta 1940 je 70 let stara, gorenjska mama, takole učila svojega sina, rezervnega oficirja jugoslovanske vojske: “Če pride do vojne in nas bodo napadli Nemci in Italijani, boste morali moški držati nazaj Nemce, me ženske bomo pa Italijane z mokrimi cunjami nagnale domov!” Ta mama je dobro poznala Italijane, ker so pred pryo vojno delali v njeni vasi opeko. Nobeno gorenjsko dekle ni pustilo, da bi se ji Italijan približal. Zanjo bi bila sramota, če bi jo videli, da hodi z Italijanom. V taborišču Dachau bi morali politični jetniki iz Gorenjskega in Štajerskega nositi rdeče trikotnike brez o-značbe narodnosti, kakor so jih nosili jetniki Nemci, ker so bili nemški državljani, čeprav na preklic. Drugi jetniki so morali nositi v trikotniku prvo črko svoje nacionalnosti, tako na primer Jugoslovani J, Francozi F, Belgijci B itd. Toda ti slovenski fantje so' se sramovali, da bi jih kdo imenoval za Nemce, pa so sami, na lastno pest, napisali, v trikot “Sl” (Slove- nec). To je bilo korajžno dejanje! In vendar so to storili, čeprav so vedeli, da s tem izgubijo predpravice, ki so jih kot Nemci imeli. Kot Slovenci, ki so zavrgli nemštvo, čeprav so bili nemški državlja* ni, pa so se izpostavili preganjanju. Oba resnična primera kažeta, kakšen je bil občutek manjvrednosti naših ljudi d° sosedov Nemcev in Italijanov. Seveda ti preprosti ljudje niso nič vedeli o nekem Hauptmanu — kakor ni zanj vedelo 99.99% Slovencev —' pač pa so vedeli za Janeza £• Kreka, da omenim samo enega- Ideološki izseljenci, ki 3° prišli v New York po drugi svetovni vojni,so si s sposobnostjo, delavnostjo, varčnost' jo in poštenostjo priborili dobra delovna mesta. Kupili so si hiše in se starali ob slovenski cerkvi. Njihovi otroci so skoraj vsi končali univerze i11 zavzemajo vodilna mesta v ameriškem gospodarstvu. Nji' hovi vnuki so v šoli med prvimi v razredih in nastopajo v večini točk naših spore' dov. Vsi cenijo svobodo Arne' rike, so njeni zvesti držaV' Ijani, ki spoštujejo zakone i*1 nimajo opravka ne s policij0 kaj šele s sodnijo. Kakor s° se izseljenci po drugih drža' vah, Nemčiji, Angliji, Fran; ciji, Južni Ameriki naučij' jezikov narodov, med kateri; mi živijo, tako so se tudi tl izseljenci naučili angleškega jezika. Seveda pa niso vSj profesorji, ki bi obvladali v®0 jezikov in to svoje znanje m bešali na veliki zvon. Skrom' nost ni nazadnje slaba ced' nost! Slovenski pregovor pravn Lastna hvala je premala. Za" to nam je Simon Kregar v naslednji točki recitiral, hal piše o Slovencih tujec, nem' ški časnikar ‘Carl Gustm Stroehm v knjigi “Po Titn ’ ki je izšla nekaj meseci pred Titovo smrtjo. Takd0 piše: Vzorna dežela Slovenija^ ali komunizem v lastni hi& Slovenci štejejo 1,800-0^ duš in so po svojem števd0 tretja narodnostna skupina Jugoslaviji, toda po gos?0, darskih uspehih stojijo dak1" pred drugimi republikami ^ prvem mestu. Na vodilnih P° loža j ih politike, gospoda-, stva in uprave So Sloven0’ preko mere zastopani. V gradu imajo več vodilnih ležajev kakor bi jih jim P številu šlo. Dva zelo pornehy na partijska voditelja v Tit0 vem krogu sta Slovenca: ^ _ vard Kardelj, “oče” jug0 ,, vanske teorije o samouprm Ijanju in debeli tajnik P je Stane Dolanc. Namestn^ predsednika vlade Am Vratuša, ki si je pridobil , gled kot z u n a nj e politi0 strokovnjak, finančni st kovnjak Janko Smole mnogi drugi slovenski st (Dalje na str. 3) Kanadska Domovina )QQQO<^Z><)0 siqer, sp ne bi sklicevali na to', kar je rekel “neki nemško govoreči mladinec v Velikovcu, da je slovenščina manjvreden jezik in Slovenci manj vredno ljudstvo”. Ta koroški smrkavec pač ni zaslužil, da njegove iz-\ j ave ponatiskuje slovenski list. . Če bi bili naši predniki res imeli občutek manjvrednosti, bi slovenski narod že davno izginil in bi ti dopisniki ne imeli nikogar, da bi mu pisali. Toda naši predniki so poznali pregovor: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Zato niso klonili! In mi tudi ne bomo! Zaključila je prvi del ga. dr. Lango, ki je ob klavirski spremljavi svoje hčerke Miriam zapela težko Ibsenovo “Naj zima se loči”. Obe sta bili odlični in sta želi burno odobravanje. V odmoru smo pozdravili v 'svoji sredi Franja Kostanj-skega, ki je bil v bolnišnici operiran na obeh rokah. Upamo, da bo še mogel na orglah igrati. Pozvali smo prosvetar-je, da se udeležijo Slovenskega dne v Fairfieldu. Presenečenje V drugem delu sta nastopila dva para bratov in sestra. Sandi in Marko Burgar ter Bernardka in Ivan Kamin so zapeli skupno “V dolini rojstni ...”, za njimi je pa deklamirala Nežka Pfeifer pesem “Obisk”. Nikoli ne smemo pozabiti, da pripravijo te o-trcke za nastop starši sami in da imajo večinoma pred nastopom samo eno vajo. S presenečenjem ni bilo nič. Ludvik Burgar je prečital pismo, ki ga je pred leti pisal svojemu bratrancu član naše prosvete. Pismo je bilo skrajšano in iz njega odstranjeno vse, kar bi takoj odkrilo pisca. Pisec je pisal, kako je prišel v New York in kako tukaj živi. Prvo presenečenje je takoj odpadlo, ker pisca prof. Niel-sena ni bilo na uri. Bil je še vedno v Evropi. Kako bi pogledal, ko bi slišal svoje pismo! Drugo presenečenje — dva sta uganila, kdo je pismo pisal! Prvi mi je pojasnil, da je prišel do zaključka, da je moral biti Nielsen, ker je pisal, da je prišel z vlakom in Misijonarka s. Teresa Medvešek poroča o svojem delu v Indiji DUM DUM, Ind. — Predragi čitatelji Ameriške Domovine! Ker vem, da se časopis Ameriška Domovina tudi precej zanima za misijone in misijonarje, sem se odločila, da se vam oglasim tudi jaz iz dalj nje Indije. Najprej iskrena hvala za časopis, ki ga redno prejemam, četudi nekaj mesecev pozneje, pa je vseeno vedno zanimiv. Najprej se vam predstavim, četudi me vsaj nekateri menda že malo poznajo. Sem iz Sevnice ob Savi, Slovenija, in sem že 51 let tukaj v Indiji. Pripadam Družbi H. M. P. (po angleško F. M. S. ali Salesiane di St. Don Bos-co). Tukaj sem sama Slovenka, samo enkrat na leto se snidem s č. g. Bernikom, ko grem v Shillong. na duhovne vaje. Pa me tolaži, da imam mnogo prijateljev ne samo v Sloveniji in Indiji, pač pa tudi v Ameriki. Mnogo bi imela vam povedati glede teh 51 let mojega misijonskega delovanja z resnimi epizodami, če ne tudi čudeži. Pa moram reči, da Božja Previdnost zares čuje nad nami in pride na pomoč, kadarkoli jo p o t r e bujerhb. Tudi glede oznanjanja katoliške vere dosedaj še ni preveč nasprotovanja, pač pa je treba pazljivosti. ’ Četudi je precej drugih šol, bi vsi radi dali svoje otroke v našo šolo, tudi pogani, tako' da‘ nam ni mogoče vseh sprejeti. Ker poznam vašo prijaznost in zanimanje za misijone, vam zaupam precej težek problem in upam, da ne bo zastonj.^Je že precej časa, odkar hodita dve sestri vsak dan v neko najbolj zapuščeno četrt Kalkute, kjer prebiva neštevilno družin z veliko otroci v majhnih, iz blata postavljenih bajtah. Ena sestra deli zdravila v majhni bajti, druga pa zbira otroke v pri-strešju in jih uči pisati in či-tati. Poleg zdravil in učenja pa se zanimata za njihovo vsakdanje življenje. Zvečer sta trudni, pa veseli, da sta mogli olajšati vsaj za nekaj trenutkov njihovo stanje. Vedno jih vprašujejo, kdaj bosta ostali pri njih. Nas prosijo, da bi odprle šolo in dispanzer. Slučajno je lep kos zemlje naprodaj, kateri bi zares lepo služil v ta namen. Pa vsota je ogromna in ne vemo, kam naj' se obrnemo po pomoč. Na misel mi je prišlo: Bog-ve, če bi nam bralci Ameriške Domovine ne priskočili na pomoč? Mogoče mi boste rekli, da se preveč drznem, pa vzamem korajžo, ker poznam vašo prijaznost in radodarnost. Upam, da ne trkam zastonj za vsaj en delež. Če bi bralce teh vrstic kaj več zanimalo, vam bom rada u-stregla. Sedaj pa vam žago1 tovim, kar tudi sami veste: Kar storimo iz ljubezni najbolj potrebnim — storimo Bogu! Ker se bliža Misijonska nedelja, vam pošiljam, dragi misijonski prijatelji, mnogo misijonskih pozdravov od vse tukajšnje družine, sestre in otrok, in vam zagotovim naše vsakdanje molitve in žrtve. prenočil v YMCA: drugi, ker jo pisal, da imajo velika mesta mogc-čen vpliv na profesionalce, da se predajo odličnosti. Za konec sta zapela Inga in Andrej Zupančič pesem “Moj preljubi, dragi dom”. V soboto bo večina prosve-tarjev na Slovenskem dnevu v Fairfieldu. Dr. Zdravko Kalan Tudi jaz se vam priporočam v molitev, da pri delu za rešitev duš ne pozabim svoje lastne. Končujem to pismo v trdnem upanju, da bom dobila kaj lepih tolažilnih novic. Se enkrat mnogo pozdra- vov vam vsem pošilja iz dalj nje Indije vam hvaležna, vdana misijonarka Sr. Teresa Medvešek H.M.P. Njen naslov: Sr. Teresa Medvešek H.M.P. Auxilium Convent 10 P. K. Guha Road Dum- Dum Cant. Calcutta 700028 W. Bengal — N. India ! KOLEDAR društvenih prireditev NOVEMBER 6. — Štajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 6. —- Liga Slovenskih Amerikancev in Slovensko-ameri-ški kulturni svet priredita simpozij na Cleveland State univerzi. 6. — Slovenski dom na West Parku priredi jesenski ples. Za ples in zabavo igra Eddie Buehner orkester. Pričetek ob 8. zvečer. 7. — Slovenian National Art Guild priredi razstavo raz-nih umetnih, v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Razstava ho trajala od 12. do 7. zvečer. 12., 13. in 14. — Fara sv. Vida priredi Novemberfest v avditoriju farne šole. 13. — Belokranjski klub pri reja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester. 13. — Pevski zbor Jadran priredi večerjo, program in ples v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Večerjo od 5.30 do 7.30 zvečer, potem program in ples. Igra Jeff Pecon orkester. 13. — Pevski zbor Korotan poda koncert v dvorani pri Sv. Štefanu v Chicagu, 111. 21. — Fara Marije Vnebov- zete na Holmes Ave. priredi “Zahvalni festival”, ki bo od 3. do 9. zvečer v družabni dvorani Baraga. 28. — Dramatsko društvo Lilija priredi burko “Vaška Venera”’ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3.30 popoldne. 28. — Ženski pevski zbor ^ SŽZ “Dawn” priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. pop. DECEMBER 4. — Slovensko ameriški Primorski klub priredi božičnico z večerjo in plesom v Frank Sterlete vem Slovenian Country House. . 5. — Sjovenska šola pri Sv. Vidu priredi Miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. popoldne. 19. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 31. — Pevski zbor Korotan priredi Silvestrovanje v Šlovehskeni narodnem domu na St C.lair Ave.' 31. — Baragov dom in Klub priredita silvestrovanje z večerjo v Baragovem domu, GuGi St. Clair A-ve. 31. — Direktorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. priredi silvestrovanje v glavni dvorani. 1983 FEBRUAR 5. — Pevski zbor “Slovenska pesem” iz Chicaga, 111. priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7.30 zvečer. 12. — Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave. MAREC 6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani, od 11.30 do 1.30 popoldne. 12. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi pomladanski koncert z večerjo v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 26. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. APRIL 9. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 16. — Moški pevski zbor Mirko Filej m Gorice, Italija priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30., 1. maja — Slovenski folklorni inštitut v Ameriki priredi samostojni folklorni program v novo preurejenem gledališču Ohio Theater na Playhouse Square v središču Clevelanda. MAJ 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. JUNIJ 4. — American Slovene Club priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v počastitev 55. obletnico Muho vega obstoja. 19. — Tabor DSPB Cleveland podaja spominsko proslavo za pobite slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo. Spominska proslava bo pri spominski kapelici Orlovega vrha, na Slovenski pristavi. JULIJ 24. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 31. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi piknik na lovski farmi. OKTOBER 15. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. Vladni odbor za družino in otroke Washington, D.C.—Na predlog U.S. Catholic Conference je Predstavniški dom ustanovil novi Odbor za otroke, mladino in družine - Select Committee on Children, Youth and Families. Odbor ne bo imel zakon odajne pravice, pač pa bo mogel ukrepati glede potreb otrok in družin. V tem odboru je okrog 30 kongresnikov in senatorjev. GROMOVA POGREBNA ZAVODA 1053 Last 62 Sl 17010 LaKe Shore Blvd. 431-2088 531-<300 GROMOVA TRG0VMA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 V BLAG SPOMIN Šesto žalostno leto je zatonilo, odkar nas je zapustila za vedno ljubljena soproga mama in stara mama mm GfiOBimtc Preminula je 3. novembra 1075 Sedem .let te zemlja krije, Nam pa žalost srca trga, V tihem grobu mirno spiš. rosijo solze nam oči, Sive tvoje več ne bije, dom je prazen in otožen, bolečin več ne trpiš. kar te več med nami ni. Žalujoči: soprog Joseph, sin Gabriel, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 2. novembra 1982. ANDREJ KOBAL: Peti simpozij evropskih škofov MALI OGLASI SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE štirje ruski oficirji Nič me ni tako globoko prepričalo proti komunizmu kot druženje s sovjetskimi c-ficirji. Vsiljeni ideološki sistem in prakso bi primerjal človeku z gnilim jabolkom v ustih, tako da ga ne bi mogel izpljuniti. Kot razvidno iz prejšnjega, je Leksi, komunist, rešil mene, Amerikanca, za katerim mu je bilo ukazano špijonirati; rešil me je, ker me je imel rad kot človeka. V razgovorih z njim in z drugimi oficirji sem spoznal, da jim je v srcu in mislih presedal sistem, kateremu so služili. Bolelo jih je, ko so videli, da je celo življenje v zaostalih deželah kot Bolgarija, Romunija in Jugoslavija svetlejše in bolj človeško kot v njih mračni domovini. Med oficirji sem srečal nemalo pripravljenih, celo hrepenečih izdati, dezertirati in sabotirati lastno organizacijo. Ne da niso ljubili svoje domovine; prepričan sem bil o njihovem globokem patriotizmu. In niso bili nepošteni ali nesposobni, le prevarani. U-videvali so nesmisel obstanka v lastni domovini. Da predstavim čudni duševni in miselni razkol, ki je motil te ljudi, naj očrtam štiri oficirje, s katerimi sem poleg Lek-sija imel ožje stike. Imena vseh moram seveda spremeniti. Major Evrem šiškin, star 40 let, je v civilnem življenju bil odvetnik v Stalingradu. Visok in tanek, sivečih se las in podolgovatega obraza, je bil podoben bolj Angležu kot Rusu. Izhajal je iz meščanske družine; doživel je preveč nesreč za svoj neroba-ti značaj. Starše je izgubil v revoluciji, žena mu je umrla .na.jetiki leta 1938. Pred vojno je živel z doraslo hčerko Ahuško v Stalingradu, kjer je opravljal advokaturo pri državni paroplovni ustanovi. Anusa je bila pogrešana od leta 1942 in šiškinu je ostalo v tolažbo samo troje: majhen obnošen album zastarelih slik Anuške; po njem je listal cele ure; alkohol in prostitutka po imenu Nelka. Ta pa, goljufivega značaja kakor n jeni^ pobarvani lasje, ga je izkoriščala, kot je pred njim delala z drugimi, ki so prihajali v deželo, Nemci, Italijani in Slovaki, zdaj pa Rusi. Siškin je bil advokat v Rdeči armadi. To ni bilo me- sto zanj, ker idealov pravičnosti iz dni civilnega prava še ni bil povsem pozabil. Ti ideali se niso mogli prilagoditi početju vojnega sodišča. Rusi so v Bolgariji uvedli preki sod za cele skupine na istem procesu. Pred sodišče so prišli vojaki, ki so se pregrešili s tem, da so v prostem času hodili po ulicah in se pogovarjali z meščanstvom. Spoznavati zunanji svet so Sovjeti smatrali kot strogo kazniv zločin, šiškinu je bilo težko sodelovati pri razsojanju takih prestopkov. Sodba, pri kateri se je sam pregrešil in je bil zato pozneje kaznovan, se je tikala treh prestopkov. Starejši narednik je z dvema mladima vojakoma z orožjem v roki oropal dve trgovini, ukradel 20-litrsko steklenko vodke in posilil dekle, ki je bila zaposlena v mestni komunistični zadrugi. “Zahteval sem, da se kaznuje starejši narednik, ne mlada vojaka,” mi je pripovedoval. “Vojaka, cele mesece v barakah, brez dovoljenja za izhod, sta bila kakor obnorela zaradi nesmiselnega zapora. Narednik ju je vodil in zapeljal, da sta zanj ukradla vodko. Ko so se skupaj napili, so pa zagrešili ostale zločine.” “Mislili bi,” je nadaljeval, “da bi moral biti narednik najstrožje kaznovan. Ne, ravno obratno! Najmlajši je obsojen na smrt in ustreljen zato, da se da zadoščenje komunistični vlačugi. Drugi mladenič je bil obsojen na 20 let prisilnega dela v taborišču. In narednik, da, narednik, je dobil ukor in znižanje v činu. Saj veste, bil je komunist s priznanji o dobrem političnem stanju.” Spomladi 1. 1946 je bil šiškin sam obsojen, da v bataljonu za prisilno delo odsluži 100 dni. Leksija sem pregovoril, da mi je povedal, zakaj taka kazen. Bil je postavljen za tožilca dveh vojakov, ki sta dezertirala (zapustila barake brez dovoljenja), a ju je zagovarjal; obtoževal pa je prestrogo disciplino in omejitve, pod katerimi so bili prisiljeni ostati noč in dan v barakah in za žicami. “Evrem je svoje vrste čudak, socialni delavec, kot vi pravite v Ameriki,” je Leksi malomarno pojasnjeval. “Taki ne spadajo v našo armado. CLEVELAND, O. — V dneh od 4. do 8. oktobra tl. so zborovali v Rimu predstavniki vseh evropskih škofovskih konferenc, razen albanske. Po vrstnem redu je bil to peti tovrstni simpozij, ki ga je organiziral Svet evropskih škofovskih konferenc. Prvi je bil 1. 1964 na Nizozemskem, drug v Švici, tretji, četrti in. sedanji pa v Rimu. Pripravljalni odbor za letošnji simpozij je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki je kasneje na simpoziju igral zelo vidno vlogo. Na simpoziju je, jasno, so- Kako bi mogli dopustiti, da naše moštvo v okupiranih mestih zapravlja čas med prebivalstvom. Videli bi več, kot jim moremo dovoliti, in bi mogoče začeli misliti, da te civilne svinje živijo bolj u-dobno kot mi Rusi.” Zasmejal se je na ves glas, a smeh je zvenel trpko. Odpuščen iz prisilne delavske, skupine je šiškin prebil prvo noč v mestu, a to je bila njegova zadnja. Z Nelko je šel v večerni klub “Maksime”, da praznujeta prostost. Pod vplivom pijače in morebiti iz zlobnega namena ga je pregovorila, da stopi k orkestru in zahteva, naj igrajo “Lili Marlene”, prepovedano nemško peserh. Dirigent se je zoperstavil in Šiškin je začel vpiti, da morajo igrati. Ko je orkester končno zaigral pesem, je nekdo vrgel med igralce buteljko. V vrvežu, ki je sledil, se je Evrem znašel sredi pretepa. Pobit je obležal na tleh, ko ga je vojak armadne policije Udaril š kopitom puške. S plesišča so ga odnesli ranjenega poleg kričeče Nelke, dokler niso vojaki zmlatili tudi nje. Dva tedna kasneje mi je Leksi pokazal majhno polo s črnim robom, oznanjajočo “železniško- nesrečo”, v kateri je bil ubit major Evrem šiškin, po rodu iz Stalingrada. Kratek odstavek je hvalil pokojnikovo junaštvo in komunistični patriotizem. (DaIje prihodnjič) DOLENC Helena t L februarja 1970 t Jože 7. julija 1974 Na praznik Vernih duš se še posebej spomnimo svojih dragih pokojnih staršev. V trajnem, lepem spominu Vaju imamo hčere: Ivanka Sodnik; Marinka Skubitz; Milena Stropnik; sin: Jože, naše družine in ostali sorodniki/ Willoughby Hills, O., Gilbert, Mn., 2. novembra, 1982. V BLAG SPOMIN SEDEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA, NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA EMANUELA GRASSELLI ki nase je za vedno zapustil dne 2. novembra 19G5. Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči: soproga SILVA sin DR. ROBERT hčerke: SILVA por. ing. SAVERNIK, ERIKA por. ing. BAJUK, ELEONORA, por. Dr. Grunes snaha, zet j e, vnuki, vnukinja in pravnukinji ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 2. nov. 1932. deloval tudi sv. oče Janez Pavel II., ki je voditelje simpozija, med njimi nadškofa Šuštarja, celo povabil v Rim in ostal z njimi na delovnem obedu, da bi se poučil o vsem o simpoziju. Obljubil jim je že takrat, da bo na simpozij-skih sestankih škofov navzoč, kolikor mu bo najbolj dopuščal čas. Tako je potem že takoj drugi dan simpozij o-biskal in zbranim v precej dolgem govoru posredoval svoje misli o Cerkvi v Evropi, škofe pa vzpodbudil k pogumu in dejavnosti, obenem pa jim zagotovil vso podporo. Glavna tema 1 e t o š n jega simpozija evropskih škofov je bila “Skupna odgovornost evropskih škofov in škofovskih konferenc za evangeliza-cijo Evrope”. Eno izmed u-vodnih kakor tudi sklepno predavanje je imel ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Skupno je bilo na simpoziju navzočih 111 škofov in strokovnjakov, med njimi vsi predsedniki evropskih škofovskih konferenc, razen, kot omenjeno, albanskega. Sklepna listina o simpoziju je bila med tem zelo verjetno že objavljena. V AD, žal, zaradi pomanjkanja prostora o simpoziju ne moremo prinesti podrobnejšega poročila; vsebuje pa ga ljubljanska “Družina” od 17. t.m. V naslednjem pa bi tu vendar objavili še to, da je bilo na simpoziju soglasno sklenjeno, da bo prihodnja plenarna seja Sveta evropskih škofovskih konferenc v naši slovenski prestolnici. Meseca septembra leta 1983 bo Ljubljana sprejela vse najbolj vidne evropske škofe. J. S. Electric sewer cleaning. Asphalt and concrete work. 289-1013 381403! (83-86) THE “SUITE” LIFE Think of moving to an apartment or think of moving into a newer building. Take your choice in one of several quality mid-rise or garden type apartments. Designed to make life leisurely and comfortable. Conveniently located in the Northeast area of Cleveland and Euclid. These apartments offer a variety of special leisure features with you in mind: sauna bath, pool RTA transportation is at your door. Properties are builder-owner managed. Adults only insures peaceful living. No pets. Prices range for one bedroom suite $270 - two bedroom suite from $300. Rental includes carpeting, appliances, air conditioning, heating and hot water. Some immediate occupancy available. Applications are now being taken. For more information call 481-1604 or 436-0877. BEACON HILL 22230 Euclid Ave. at E. 222 St WHITE STONE MANOR 18009 Lake Shore Blvd. NASVYTIS ENTERPRISES Properties 18009 Lake Shore Blvd. 481-1001 or 480-0877 (83-86) FOR SALE BY OWNER 3 bdrm colonial, off Nottingham Rd. Newly remodeled. Make offer. 436-8841. (83-86) SMALL CITY FARMS CHOICE OF THREE WICKLIFFE — 11 acres, ranch style home, pond, wooded, unique property near all conveniences. WILLOUGHBY HILLS — 4 acres, phis 3 bedroom cape cod, two rental cottages, some woods, located near S.-O.M. center Rd. & Chardon Rd. MENTOR— 4 acres plus, beautiful cape cod in outstanding condition, attached garage, barn, ideal for two horses, possible future development. Asking price — $125.000 each Call Joseph Delchin 913-4595 C-P-M Realty 944-3232 (80-83) For Sale 1978 LTD 2S. 10.000 miles. $9,500 firm. Collectors. 531-9295 ’ (82-85) For Rent 2 reliable tenants. (No pets.) Unfurnished apt. 4 rooms & bath, up. Furnished apt. 5 rooms & bath, down. Tenant pays utilities. Call 361-4136 or 531-1235 (82-85) For Sale By Owner 23820 Greenwood Rd. 3 hdrms. 2'A baths. Brick & cedar sided. Located in nice area of Euclid. Must see to appreciate. Clean. Move-in condition. All offers considered. 70’s Call 486-2743. (32-85) $25,000 15631 School Ave. off Holmes Excellent 2 family near St. Mary’s. Estate. George Knaus Real Estate 819 E. 185 St. 481-9300 (32-33) NEED MACHINE OPERATOR, WILL TRAIN KAP & KOR, INC! 12655 Coit Rd. , A M Bldg. Cleveland, Ohio 44108 (82-83) T.K. General Contractors We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing, and driveway jobs. TONY KRISTAVN1K Owner 831-6430 (X) D2 - D3 Liquor License with fixtures. Move or stay $12,000. Or will sell license separately.. 431-6224, 585-4693 after 5. -— 4 rooms & bath. Also store or any type ■of business. ^ (X) For Sale 4 bdrm. home in Mentor. Call after 6 p.m., 943-0429. (80-83) CLOCK, WATCH, and small ELECTRICAL APPLIANCES REPAIRED. CALL 3S1-5850 (80-83) OFFICE VACANCY M.D. retiring. Office suite available. L & M Medical Bldg., 780 E. 135 St. For further information call John Lokar, any evening at 731-5515. (31-92) 2. HI III How to get a small business loan emi ir'' iMll ,. "id A bank not only wants to know the people it does business with. It wants to know how your company is doing, too. So before you borrow money it’s absolutely necessary that you prepare a financial statement for your company that covers the last few years, or at least be prepared to show the financial records of your business. The bank will also want to know .where your company is going. It would help if you can forecast your company’s sales, business costs and anticipated profits. You should also supply a short, written company history. Include when and why you were founded, what products or services you supply, the competition, expansion, opportunities, location changes, 'LONDER and anything else that will quickly indicate the direction your company has taken since it was founded. Yes, tins is a lot of work. But, as far as organizing your loan presentation to the bank itself. Central Bank will be glad to give you tips on what to include, and what form it should take. At Central Bank, we can provide you with small business loans and a variety of commercial services. Plus individual Retirement Accounts, checking accounts, auto loans, and conventional, FHA, or VA mortgage loans. Central Bank is more than just a place to save money. We’re here to serve you. And if we can help you reach your goals, we will. | ACentranBanH