Štev. 246. POLITIČEN UST ZA .SLOVENSKI NAHOD. Leto XXXII. (Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah itev. 3. (vhod Etz *««rliči nad llakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le 64 10,—15. ure dopoldne. Kokopisi se ne vraSajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona iter. 74. V Ljubljani, v četrtek, '27. oktobra 1904. labaja vsak dan, iiviemšl nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa celo lato t« K, aa polovico leta 13 K, xa četrt leta 6-50 K, xa 1 meaec 2 K 20h. Vupravništva prejeman: xa celo leto 20 K, xa pol leta 10 K, xa četrt leta 6 K, xa 1 meaec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. ___*_____ _ Upravništvo je ▼ Kopitarjevih ulicah Stev. i Viprc|ema naročnino, Inserate In reklamacij*. — I ■ • e r a 11 ae računalo enostopna petilvrsta (delita* TI ■lllmetrov) ia enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, ia trikrat 9 b, ia vet kol trlkral 8 b. V reklamnih noticah itane enoitapna farmoodvrita H b. — Pri večkratnem objavljeni* primeren p«p*«l. Uprarniikega telefona iter. 188. „Danica". Danes je minilo ravno deBet let, odkar se je na Dunaju osnovala „ D a n i o a «. Sila idej, ki bo se jele takrat pojavljati po Slovenskem, je vplivala tudi na slovensko dijaštvo. Trinajst slovenskih visokošolcev je imelo takrat pogum, javno priznati svoje ka* toliško prepričanje, la dostikrat se je pripetilo v teh dssetih letih, da „Danisa* ni štela niti 13 članov. Z vehementno silo bo se sagnali nasprotniki v mlado društvo ter ga hoteli uničiti. Preslabo jim ni bilo nobeno orožje. Pač dobro so vedeli nasprotniki, kolikega pomena je »Danica«. Žilavost in živahne st, s katero je nastopilo mlado društvo in ki jo je pokazalo takoj od začetka, je osupnila nasprotnika. Ob priliki praznovanja desetletnice »Danice« je »Slov. Narod« sam priznal, da je ustanovitev »Danice« z bojaznijo navdala liberalno slovensko javnost. In ta bojazen ni bila neopravičena; to se je pokazalo kmalu. Vkljub vsem naporom, da bi društvo uničili, se nasprotnikom ni posrečil njih namen. Besneli so jeze, a društvo je rastlo in se razvijalo. Zdrave, pametne ideje, ki si jih je društvo zapisalo na svoj program, so bile ona privlačna sila, ki je privabljala vse zdrave, trezne elemente. Obenem pa je nasprotnik sam skrbel s svojim terorizmom, da niso prišli blizu nezanesljivi, slabi elementi. To je bilo društvu le v korist. Boj, v čegar znamenju se je rodilo, je je ohranil krepko, čeravno ni bilo mečno po številu članov. A razmere so se izpremenile že precej in tako imamo najlepše nade za bodočnost ob pričetku diugega desetletja. Letos se je namreč priglasilo za sprejem 21 slovenskih abiturijentov iz vseh slovenskih pokrajin. To je pač krepak odgovor na nečedne napade nasprotnikov, ki so ostali v načinu boja enaki, najsi se že imenujejo liberalce ali ra-dikalce. Časi, ko bo vlekle še laži, so minuli. Spominjamo se, kaj so pisali o »Danici« njeni nasprotniki o priliki njene deaetletdlc^ Dejali bo, da bo propadla, da jo vsdJE&-pušča, da hira. Vedno so bili slabi preroki njeni nasprotniki. Žo letos šteje "»Danioa« skoro tretjino vsega organiziranega slovenskega dijaštva na Dunaju. Ako je stala »Danica« prvih deset let v boju v defenzivi, ko je branila svoj obstanek, bo prešla tekom drugega desetletja k ofenzivi. In Uhko rečemo : Preko vseh laži in klevet svojih nasprotnikov gre »Danica« v drugem desetletju do zmage! Vivat, orescat, lloreat! preobrat v Avstriji- Vse je kazalo, da se nekaj vrši za ku lisami. Češki listi bo ubirali milejša strune in načelnik mladočeškega kluba dr. Pacak je v nedeljo n« shodu v Časlavi jako pre vidno govoril o bodoči taktiki čeških poslancev. To so bila znamenja dogodkov, ki bo se nenadoma zgodili. V torek se je min. predsednik dr. pl. Korber odpeljal v Pešto, kjer je cesarju predložil nasvete glede prememb v ministrstvu. Finančni minister dr. pl. B C h m - B a w e r k in poljedelski miniBter baron G i o v a n e 11 i sta odsto pila in imenujeta se kot naslednika in Bicer za fin. ministrstvo dr. MauBnel Kozel in za poljedelsko miniatrstyo grof Ferdinand B u q u o y. Finančni minister dr. pl. B o h m je že lani izražal željo, da bi rad odstopil. V delu ima namreč veliko znanstveno delo, katero bi rad dovršil. Glavni vzrok njegovega odstopa pa je, ker se ni strinjal z velikimi izrednimi krediti, katere sta delegaeiji dovolili v zadnjem zasedanju za armado in mornarico. Sploh je bil dr. pl. Bohm mož, ki je odločno tudi nasproti dr. pl. Korberju za govarjal red v državnem gospodarstvu. Bil je presamostojen nasproti svojemu šefu. Njegov naslednik dr. K o z e 1 si je pridobil mnogo zaslug kot ravnatelj poštne hranilnice in je zaupna oseba min. predsednika. Dr. Kozel je mož, s katerim bodo liberalni Nemci zadovoljni. Poljedelski minister baron Giovanelli se je takoj izpočetka čutil tujca na svojem mestu in iskal prilike, da odstopi. Njegov na- slednik je grof Ferdinand Buquoy, odličen član nemškega konservativnega veleposestva na Češkem. GrofBuquoy je po svojem prepričanju agrarec v najooljšem pomenu besede, dober govornik, zmeren, izobražen in takten politik. S tem imenovanjem smejo Čehi biti zadovoljni. Sicer pa tudi grof Bu-qucy v Korberjevem kabinetu ne pomeni preobrata v kurzu. V političnem oziru je Bedaj najpomen-ljlvejSe imenovanje dvornega svetnika in profesorja dr. R a n d e češkim ministrom. Dr. R a n d a je v prvi vrsti učenjak, po svojem prepričanju Staročeb, ter je pri raznih prilikah zagovarjal Češke zahteve. Vladni listi nagla-šajo, da se je to imenovanje izvršilo brez dogovora z mladočeškimi politiki. Dr. plem. Korber se je bržčas prepričal, da bi s tem imenovanjem utegnil doseči delavnost državnega zbora. Dr. Randa uživa velik ugled v češkem narodu in bode mogel v ministrstvu zastopati češke koristi. Dr. pl. Korber torej računa, da Mladočehi ustavijo obstrukcijo. Dalje je gotovo, da hoče vlada v primernem času državnemu zboru predložiti razna gospodarska vprašanja, ki morejo ustvariti v sbornici premirje med strankami, v prvi vrsti med Čehi in Nemoi. Narodnih koncesij Čehi tudi sedaj ne morejo pričakovati, pač pa Dode dr. pl. Korber brez cbveznosti izkušal na gospodarskem polju ustreči željam čeških poslancev. Splošna sodba je ta, da hoče dr. plem. Korber češkim poslancem omogočiti pot iz obstrukcije ter zagotoviti si večino, ki bi mu dovolila državni proračun, trgovinske pogodbe in nagodbo z Ogrsko. To misel izražajo tudi nemška glasila, ki zahtevajo, da dr. pl. Korber izroči pravosodno ministrstvo nemškemu politiku ter izposluje pri cesarju imenovanje posebnega nemškega ministra brez portfelja, ki bi v kabinetu vzdržaval ravnotežje proti novemu češkemu ministru. Dr. pl. Derschatta je že včeraj prišel na Dunaj, da izve pri dr. pl. Korberju, ali in kaj je obljubil Čehom za nemškim hrbtom. Se ta teden se snide tudi izvrševalni odbor nemških strank, da določi nadaljno svojo taktiko. Summa summarum : Dr. pl. Kurber je poklical na krov državne ladje tri nove čaBt nike, da vzdignejo sidra in razpno jadra. Krmilo si obdrži dr. pl. Korber sam, da poizkusi nadaljno vožnjo — v starem kurzu. Rusko - japonska vojska. Dnevno povelje Aleksejevo. H a r b i n , 26. oktobra. Dnevno povelje namestnika Aleksejeva se glasi: »Njegovo Veličanstvo je 23 t. m. ugodilo moji prošnji, odvzeti mi dolžnosti vrhovnega poveljnika ter je imenovalo generala Kuropatkina za vrhovnega poveljnika vseh čet na daljnem vzhodu, mene pa pustilo na mestu namestnika. Njegovo Veličanstvo mi je blagovolilo pri tem čestitati z izrazom odkritosrčnega priznanja za moj trud pri sestavljanju čet namestništva ter pri njihovem zbiranju v okrožju vojnih operacij. Naznanjajoč deželi in njenim četam v ozemlju daljnega vzhoda najvišjo veljo ter miloBtivo carsko pozornost, mi |e tudi dolžnost, prisrčno se zahvaliti pod mojim vodstvom stoječim slo-večim četam, ki bo se nepesredno udeleževale vojnih operacij, za požrtvovalno službo ter za mnoga odlična junaštva vojakov in voditeljev. Srčno se zahvaljujem tudi onim četam, ki še niso stale nasproti sovražniku, za njihovo energijo in nsutrudljivost v njih težavnem položaju. Vedno bom zelo ponosen na to ter si smatral v najvišjo čast, da mi je posebno carsko zaupanje podelilo poveljstvo Blavnih let, bi svoje za* ta ve krase z novo slavo. Imam neomahljivo vero, da bo močni sovražnik od naših čet v proslavo carja in v korist drage domovine poražen. Novo rusko posojilo? London, 26. okt Brusalski »Standardov« dopisnik poroča : Ravno je bilo sklenjeno novo rusko posojilo 1350 milijonov frankov. Prvi del ne bo izdan prod januarjem. Posojilo se bo izdalo na 5% izkaznice. Polovica se reservira za Nemčijo ostanek za Francijo, Belgijo in Holandsko. Na bojišču. Pariz, 26. okt. Iz Mukdena poročajo včeraj; Vsled hudega mraza Japonci silno trpe. Pokrajina je do 30 vrst južno od Mukdena popolnoma opuatošena. Caste nudijo žalosten pogled. Dolgi vlaki z ranjenci se pečasi premikajo naprej. Vsi domačini so z ženami in otroci pobegnili z bojišča. Prejšnja blagostanje je izginilo. Velik del koč je popolnoma razrušen. Mukden je prenapolnjen; na stotine družin, ki nimajo najpotrebnej- LISTEK. Sorodna duša. Napisal V. L. Osamljena dama prijetnega značaja in prikupljive zunanjosti išče pismene zveze z izobraženim gospodom. Resna pisma odpravlja upravništvo tega lista pod šifro »Sorodna duša«. Stari medicinec Urban Kumara je odložil časopis, podprl glavo z dlanjo in se zagledal zamišljeno pred sebe, kakor bi iskal dna v svoji kavi, ki je stala še gorka pred njim ter se s svojimi dišečimi sopari prijetno laskala razvajenim čutom njegovega nosu. Zamislil se je ob ti krstki bilježki, kakor jih nahajaš mnogo po velikomestnih dnevnikih, ali bolje, trudil se je, da bi si napravil misel, ki mu je šinila hipoma po glavi, preglednejšo, da bi jo presodil in slednjič zavrgel ali odobril, Slednjič se je nasmehnil z neko hudomušno zadovoljnoBtjo, pokimal z glavo, kakor bi hotel napraviti svoji laBtni bistroum- nosti ierazovit poklon ter položil nato tisto važno misel očividno »ad aeta«; sakaj: posvetil je za hip vso svojo pozornoBt svoji kavi, posrebal jo v kratkih trenotkih, plačal in odšel. Zunaj je bilo grdo, blatno, jokavo mar-čevo vreme. Droben dež je škropil brez prenehanja skozi gosto, belo meglo, ki je ležala nad mestom, polzka, umazana mokrota je pljuskala pod koraki in vai obrazi, ki bo ga srečavali, so bili še nekoliko prijaznejši, nego lice čmerikavega neba. Urban Kumara je zahvalil Boga, ko je po trudapolni poti srečno prijadral k svojim penatom. Njegova soba je bila mala, mračna, z izmitim podom in oguljeno slikarijo na stenah. Edina preproga, ki je vodila od vrat do male miziee ob oknu, na kateri je ležala lobanja, dvoje hlač, debela palica in preobr-njena prazna steklenica za vodo, je bila najcenejšo vrste, raztrgana in neosnažena. Idealna krajina iz kdove katerih »Alp« v navadnem barvotisku, obdana z obtolčenim, nekdaj pozlačenim aadrenim okvirjem, par anatomičnib preparatov v kamenopisni reprodukciji — vse to je dajalo Urbanovemu »kabinetu« lice, kakršno je značilno za navadna dijaška stanovanja. Nekako nevoljno je pogledal medicinec Kumara na »bridko vsakdanjost«, ki ga je gotovo zmotila iz velepoetičnih fantazij, potem pa je poiskal v predalu pero in papirja ter pričel pisati. . . Bil je eden izmed mnogih tistih, ki delajo raje po izreku „in vino veritaB", kakor da bi iskali »božjo hčer« z mnogo večjim trudom in prepornejšimi uspehi po zgledu raznih učenjakov. Samo da je »in vino« predstavljal: »V vinu, pivu, absintu in različnih drugih alkoholičnih pijačah«. To bi morda marsikomu ne bilo ugajalo, a njegova dvainštiridesetletna zunanjost je bila vendar toliko prikupljiva in njegov govorniški dar tako vsestranski, da bo ga že od nokdaj cenili kot prijetnega družabnika, kar pa njega kot ilegmatika ni napolnilo s prevzetnostjo. Tako je preštudiral že lepo število tečajev, a prvi izpit je vzbudil v njem takšno ogorčenje, da je sveto obljubil da ne dela nikdar nobenega več. Napisal je: »Dražestna neznanka! Bodi mi dovoljeno, odzvati se Vaši anonci v »Naši Dobi", vsled katere bom postal brez dvoma najsrečnejši človek na svetu, ako mi pripomore do bližnjega poznanja z Vami. Tudi jaz se čutim osamljenega; in ker je smatrati ob tako prozaičnih študijah, kakor so medicinske, občevanje z izobraženimi damami nedvomno blažilnim, se drznem predlagati otvoritev najine pismene zveze tudi o'd Vaše strani — če je le mogoče, s povratom pošte. V tej nebeški nadi prilagam svojo fotografijo in sto poklonov. — Urban Kumara, cand. med. Pristavil je še neizogibni datum in svoj polni naslov b stanovanjem; nato je zaprl pismo in ga nesel na pošto. Zvečer je v krogu »starih lvš« zmagoslavno poročal o najnovejši zadevi, v kateri je sklenil pokazati mnogestranske vrline svojega značaja na čisto novem polju. Naslednji dan in drugi dan dopoldne ga je izpreletavala nestrpnost, kakor mrzlica; bil je pač radoveden, kako bode »sorodno dušo« v razmeri z okoliščinami še dalje vlekel za nos. Da se je mislil le ponorčevati, tega mi pač ni treba pristavljati. Popoldne je došlo malo, parfumovano šega, polega po ulicah. Postopanje Japoncev kaže, da ne vedo, kaj bi poieli. bele v zadnjih dneh so sklenili prodirati proti Mukdenu, a so zopet opustili prodiranje brez posebnega vzroka. London. 26. okt. V Mandžuriji traja Se vedno mir. Mraz in slabo vreme zadržuje oba dela v njihovih akoijah. Vendar pa kažejo vsa znamenja, da se bo kmalu vršila bitka južno od reke S a h o. Ruai so Šaho zopet prekoračili 21. t. m., priredili utrdbo ter prizadjali Japoncem velike izgube. Rusi so izgubili poveljnika kozaškega polka in 22 mož. Obe armadi si stojita narazen le 6 vrst. Ob bi liho se više pač topniški boji, a pozicije obeh armad so neizpremenjene. Velike te Lave imata obe armadi b kurivom, ki je že vse porabljeno. Razdejati so morali že več hiš po vaseh, da so dobili les. Brez kuriva pa Čete ne morejo več ostati zunaj. London, 26 okt. Vesti, da so Japonoi pričeli prodirati, niso potrjene. »Morning Post« pomčr, da so Japonci pre koračili reko Hun 15 milj jugozahodno od Mukdena. Ruai delajo utrdbe na obeh bregovih reke. Isti list trdi, da vsa znamenja kažejo da se kmalu prične bitka v bližini baho ter posebno v okolici F e n k j a p u. Od Okuove armade poročajo 23. t. m.: Toplomer staji ponoči pod ničlo. Japonske čete so dobile gorko zimsko obleko io plašče. Čete si stoj« poprečno nasproti oddaljene 600 jardov, po nekaterih krajih tudi le 500 jardov. Moštvo je neprenehoma v strelskih jarkih. Praske med rusko artiljerijo in japon ■kimi četami se vrše neprenehoma. Japonci delajo okope pri Lanorutumu. »Standardov« dopisnik poroča od fronte: Rusi so opustili streljanje iz havbie, ker ni imelo uBpeha. Japonoi niso odgovarjali. Dne 24. t. m. je japonska zahodna armada obstreljavala sov ražnika iz njegovih lastnih zaplenjenih to pov, ki dalje neso in bolje učinkujejo, ko japonski. Boj sa Port Artur. Peterburg, 26 okt. »Birž. Vjed.« poročajo včeraj iz Vladivostoka: Po poročilih iz Port Arturja so brambovci trdnjave prepričani, d i je padec trdnjave še jako daleč. Živeža je še dovolj, konserve so še skoro nedotaknjene London, 26, okt. Iz Čifua poročajo : Kitajski begunci, ki so zapustili Daljni 23 t m., poročajo, da se vrše v smeri proti Port Arturju hudi boji. Ko so zapustili Daljni, je bilo ondi znano, da je že pet ruskih vojnih ladii v pristanu. Dne 18. t m. so si osvojili Japonci dve ruBki utrdbi. Japcnoi delajo na vbb kriplje, da zavzemo 3. nov , na rojstni dan mikadov, saj nekaj važnih utrdb, da bi na ta način razstrelili rusko brodovje v lufci. Preskrbovanje ruskega brodovja s premogom. London, 26. okt. »Daily Telegraph« poroča včeraj iz Harbina: V zadnjih mesecih je bilo naloženega na ladje poprečno 100 000 ton premoga na ruski račun. Parniki s premogom so razdeljeni v Srednjem morju, Rdečem mnrju, na zahodni afriški obali ter ob Rtu dobre nade. V nekaterih slučajih so najete ladje pripeliale premog v Vladivostok. Ladja »Ejperanoe", o kateri se je poročalo, da je poškodovana, je odplula. Brest, 25 okt. Sam je došel ruski prevozni parnik, najbrže, da preskrbi rusko brodovje s premogom. Japonski admiral lln6an. London, 26. okt. Iz Tokia poroča »Daily Expres3«, da so ondi nekega japon-skega admirala linčali njegovi tovariši. Admiral je bil spoznan krivim, da je Rusiji izdal za 12 000 funtov mornariške skrivnosti, pisemce. V njem mu je neznanka razodevala, da ji je postal že po zadnjem, — prvem Bvojem pismu jako simpatičen, da je vdova po špecerijskem trgovcu, da je nekdaj itudirala v nekem višjem dekliškem zavoda in da se sedaj grozno dolgočasi, ker nima primerne družbe. Ker ne dvomi o njegovem kavalirstvu, da želi tudi ona bližnjega znanja; zaupanje na popolno diskrecijo, mu prilaga svojo fotografijo ter ga prosi, naj ji v četrtek popoldne izkaže čast svojega obiska. Fotografija je kazala damo dovolj čednega obraza in najmodernejše frizure Urban Kumara je bil ves iz sebe in poln ponosa na svoj uspeh je zvečer ob polnem vrčku poročal o njem; kot dokaza pa sta romala pismo in fotografija med neusmiljeno kritiko is rok v roke, dokler se nekemu pesimističnemu filologu, ki se je ob takšnih pogovorih grozno dolgočasil, ni posrečilo, dati razgovoru druge smeri. V Kumari se je bila izvršila izpre-memba. Njegova duša se je zavedla »zmisla sa praktično stran življenja«, katerega kal se je dosedaj le tupatam oglašala, ne da bi kar je bilo vzrok, da so Japonoi izgubili 2 vojni ladji. Tovariši admiralovi so se zbrali pred njegovim stanovanjem, odstranili pohištvo, slekli admiralu uniformo ter ga skupno pobili. Ruski vojni ujetniki na Japonskem. London, 26. okt. Ii Tokia poročajo: Ker so ruski ujetniki na Japonskem poizkušali uiti, napadli stražnike ter zagrešili še drage pregreške proti predstojnikom, so se izdale sledeče odredbe: Ujetniki, ki se ustav Ijajo stražnikom, se zapro. Voditelji komplo-tov, ki naj ujetnike s silo oproste. Be obesijo ali prsženo. Udeleženci takih komplotov se zapro v ječo. Voditelji organiziranih napadov na stražnike se obesijo, udeleženci pa zapro. Ujetnik', ki so bili izpuščeni pod prisego, da se vojske ne udeleže več, pa so zopet ujet', se obesijo. Demonstraolje ruskih vojakov. Krakov, 26. okt. »Naprzod« poroča iz Sotnovio. da je zadnjič 20 000 vojakov, ki bi imeli oditi v Vzhodno Azijo, priredilo velike demonstracije. Zupana, ki je hotel vojake pri odhodu blagosloviti, so vrgli s kolodvora. Dve ženi sta umrli, ker jipaa je počilo srce. — En rezervist je ustrelil najprvo svoje tri otroke, potem pa sebe. (če niso to židovsko zavite vesti ?) Ruski beguni. Krakov, 26. okt. DaneB je došlo sem čez 1000 ruskih beguneov, ki so imeli vozne listke za Ameriko. Japonske iignbe. London, 25. okt. Ii Rima poroča »Daily Telegraph": Neka brzojavka iz Tokia trdi, da so imeli Japonci pri Jintaju 8300 mrtvih in 26.000 ranjenih. Iegubili so poleg tega 31 topov, 56 jih je bilo pa razbitih. Zasedanje deželnih zborov. V včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora je poslanec O r n i g utemeljeval svoj predlog, naj se odpravi izvrševanje obrtov po kaznilnicah. Predlog so odkazali narodno gospodarskemu odseku. Poslanec dr. Ploj je utemeljeval predlog, naj ae podeli podpora posestnikom v Jiršovci, katerim je toča in povodenj poškodovala pridelke. Predlog se odkaže finančnemu odseku. (Žvahno odobravanje, ker je bilo poročilo kratko, vender temeljito.) Pcslanec Einspinner je utemeljeval predlog, naj vlada na podlagi dosedanjih izkušenj preesnuje zakon o ponarejenih živilih. V govoru je ostro napadal socialno demokraške poslance. Njegov predlog so odkazali narodno - gospodarskemu odseku. Med raznimi interpelacijami je tudi interpelacija posl. dr. Jurtele o nerešeni prošnji nekega ljudsko-šolskega ravnatelja. Koroški deželni zbor je včeraj sklenil naprositi vlado, da pospeši popravo 1. 1908. po povodnji poškodovane ceste med Jezerniso in bovodjem. Deželni predsednik je naznanil, da je vlada raspisala ravnokar dela za popravo ceste in naznanja, da bodo znašali stroški 2,603000 kron. Deželni zbor je sklenil, da Be občina StrajaveB razdeli v dve občini: Strajaves in Bistrica. Deželni zvezi kmetijskih zadrug je deželni zbor dovolil vsakoletno podporo od 1. 1905. do 1. 1908. in siser za revizijske stroške in poučne tečaje 1400 K; za nabavo poljskih strojev v L 1905. pa 3000 K. Ni žea v s tr i j s k i deželni zbor je v včerajšnji seji v podrobni razpravi odobril novi šolski zakon in pričel podrobno razpravo o zakonu za nadzerovanje šol. Na- bila imela zanj pomembnih posledi«. Na prvem obisku pri svoji vdovi, kako jo je samozavestno nazival, sa je imel izvrstno, zlasti ker se mu je vedela prikupiti z izborno gostoljubnostjo. Pripovedovala mu j«, da je stara šele petindvajset let in da ima naloženo glavnico šestdesetih tisočakov. »Ia Vi, gospod Kumara!« — — — Hotela ga je vprašati, če izvoli ie košček delikatne goske. s 9 »Srečen sem, milostna, da tudi tukaj sasledujem krasno harmonijo, namreč glede starosti; tudi jaz sem namreč ravno petindvajset in pol---« Nehote se je zbal, da ne bi zardel: prvič, ker se je slagal sa šestnajst let in drugič, ker se je dobil ob neki misli, ki bi se zdela gospe Etni morda preveč smela, če bi razbrala njeno skrivno upanje iz pravkar izgovorjenih besed. Mesca septembra je bilo, ko je zorela vinska kapljica na nižje-avstrijskih gričih. Prijazno je sijalo solnce na stolni Dunaj in se igralo b srilnato obleko in krasnimi temno-plavkastimi lasi gospe Emo Kumara, ki se je peljala s svojim srečnim porečeneem v dalje je tudi sprejel zakon o ustanovitvi, vzdrlavanju in o obisku ljudskih šol ter o ureditvi pravnih razmer na javnih ljudskih iolah Končno so še odobrili zakon o plačah katehetov na javnih šolah. Moravski deželni zbor je odobril proračun za meščanske ia ljudske šole. Poslaneo D'Elvert je govoril o izpre-membi moravskega deleinozborskega voliv-nega reda in izjavil, da Nemci ne bodo do volili take izpremembe, ki bi oškodovala Nemce. PoBlanec S t r a n s k y je isjavil, da ne veruje Nemcam, da bi orivolili v izpre-naembo volivnega roda. Če ne bo do prihodnjega zasedanja volivni red izpremenjen po načalih pravice, bo že njegova stranka skrbela zato, da bo onemogočeno delovanje moravskega deželnega zbora. Krščansko-socialna demonstracija na Dunaju. V torej zveder je bil na Dunaju velik krščansko socialen shod, na katerem je govoril poslanec A x m a n n. N« shodu je Ax mann izjavil, da bodo krščanski socialci v prihodnjem dr-žavnozborskem zasedanju zaradi vladnega nastopa ob slav-Ijudr. Luegerjeve šestdeset-letnice izvajali posledice. Po shodu je številno občinstvo priredilo pred uredništvom »Arbeiter Zaitung« in pa pred stanovanjem dr. Luegerja ter dr. Adlerja ovacije na čast Luegerju. Novi ministri. Novi češki minister, dvorni svetnik dr. Randa, je jako učen jurist in tudi pisatelj s svetovnim slovesom. Rojen je bil 8. julija 1834 v Bistrici na ČeSkem. Pravoslovne študije je dokončal na praSkem vseučilišču, kjer je leta 1860. postal profesor. V gosposko zbornico ja bil poklican 18 januarja 1881 Grcf Ferdinand Buquoy, novi poljedelski minister, je bil rojen leta 1856. Po svojem prepričanju je konservativen agrareo. Dr. Mansuet Kozel je sin nekega gališkega okrajnega glavarja. S »oje študije je dovršil na Dunaju v Tereztjanišču. Po dovršenih študijah je vstopil v drž. službo in je ves čas posloval v trgovinskem ministrstvu. Lata 1900. je bil imenovan za ravnatelji poštne hranilnice. Kot tak je skrbel sa preosnovo poštne hranilnice, ki naj bi se preosnovala v popolno državno banko. Jako je znan med finančnimi krogi. Ogrski državni zbor je v včerajšnji seji od:bril začasno trgovinsko pogodbo z Italijo s 129 proti 52 glasovom. Podpora za Galicijo. Vlada ie nakazala gališkemu namestniku 1,600.000 kron, in sicer en milijon kron oo uimah oškodovanim posestnikom, 600.000 kron pa za prebivaloe, katerim so uničili požari pohištva. Caški agrarni listi naznanjajo, da bodo njihovi poslanci zaradi te brez drž. zbore dovoljene podpore nasto pili proti vladi. Italijanska pravoslovna fakuteta. Tirolski cesarski namestnik je nainanil županu v Inomostu, da vlada svojo odredbo glede začasnega značaja italijanske pravoslovne fakaltete v Inomostu smatra za popolno resno. V torek zvečer so priredili Nemci v Inomostu protestni shod zaradi ustanovitve italijanske pravoslovne fakultete v Inomostu. Po shodu so Nemci priredili demonstracijo pred dvorcem, v katerem stanuje namestnik baron Sohvvarzenau. elegantnem vozu iz cerkve, spremljana oba od množice raznovrstnih svatov, med katere je bil srečni Urban uvrstil seveda tudi po možnosti vse svoje dobre prijatelje in kolege. Kumara se je bil torej vjel v sladkih mrežah; udal se je tem rajši, ker mu je Ema sama rekla, naj ne moti sreče zakonskega življenja z nadaljevanjem svojih študij in ker je bila njegova ljubezen dvojna, do Eme in do tisočakov. Pojedina je bila sijajna. Ko so se vračali iz gostilne, se je nagnil odobrovoljeni Urban k Etni, ki je vsa žarela od sreče, in ji šepnil v uho: »Oprosti, nekaj bo ti moram še izpovedati . . . Povedal sem ti bil dvanajst let premalo .. .« „Ah, kaj to . . . Tudi jaz sem ti hotela povedati, da sem se takrat zmotila sa pet*. To ni prav nič motilo njene blaženosti. Nad njima je razgrnila svoje bajne peroti solnčna sreča, ki so nahaja rada kot tretja v složni družbi »sorodnih duš*. Zmaga krščansko-soc. delavstva v Šleziji. Medtem, ko bo dunajski sodrugi v nedeljo demonstrirali proti dr. Luegerjn in vpili, da so le rdečkarji pravi delavski zastopniki, je pa bila v velikem ilezijskem industrijskem mestu Bielicu volitev v obrtno sodišče. Volilci so razdeljeni v dva razreda: tovarniški delavci in pa delavci v malih de-lavnioah. Socialni demokratie so delali s silo in s nasilstvom ter z goljufijo. Prišlo je do krvavih spopadov in nad eto socialistov so zasačili, kateri so hoteli voliti neopravičeno. A rdečkarji so bili popolnoma poraženi: v razr«du tovarniških delavcev so zmagali s 1242 glasovi krščansko socialni delavci proti 959 socialnim demokratom; v razredu volilcev iz malih delavnio so pa dobili krščanski sooialci 319 proti 297 socialnodemokraškim glasovom. Vstaja na Balkanu. Dunaj. 11 S. fije poročajo, da je neki odbor makedonskih vstašev obsodil na smrt generala Atanackoviča in več odličnih Srbov. Zatirana raja dviguje po rasnih krajih svoje orožje. Med Berano in Trgovištem so vstaši napadli dva Turka, enega bo ubili, drugi jim je pa ranjen ušal. Pri Prepesu so umorili enega Turka. Pri Sjenici se je pojavila 25 mož broječa srbska vstaika četa, a je sopet cdšla na Srbsko. Carigrad. V solunskem okraju bo bo jeli nad vse živahno gibati bolgarski vataški odbori. Sklenili so tudi v Saoplju izvršiti več napadov s dinamitom. Novo mirovno posvetovanje v Haagu. Podtajnik ameriškega državnega depar-tementa, A le«, je naročil vsem ameriškim zastopnikom pri tujih velevlastib, naj poiz-vedo, kako stališče zavzemajo glede novega mirovnega posvetovanja v Haagu. Obenem naj tudi povabijo velevlasti k novemu mirovnemu posvetovanju v Haagu. Posvetovali bi se osobito o tem, kako omejiti posledice modernih vojsk in pa o varstvu mednarodne trgovine na morju. Yolivna borba v Italiji se razvija jako mirno. Socialisti kandidirajo doslej v 400 volivnih okrajih, a postavili bodo tudi v ostalih okrajih svoje kandidate. Znak sedanje volivne borbe bo boj med socialisti in med monarhisti. Štajerske novice. š Is Podsrede se nam poroča: V nedeljo, 23 t. m., so potegnili nove zvonove v zvonik na Starih sv. Gorah. Ljudstva se je udeležilo mnogo od blizu in daleč. Udeležil se je slavnosti tudi prejšnji g. župnik J. Toman, ki je bil svonove naročil. Zvonove je ulil J. Gras8mayer v Viltsnu ca Tirolskem. Zvonovi so lepo ubrani, ljudstvo jih je jako veselo. š V Maribora so Nemci tiho in mirno ustanovili zavod, ki bo v teku let brez-dvomno postal velikega gospodarskega ia političnega pomena za celi mariborski okraj. Ta zavod je novoustanovljena sadjarska zadruga. Ža letos je začela delovati, seveda le deloma. Nakupovanje namiznega sadja se še ui moglo urediti, pač pa se je v veliki meri nakupilo moštno sadje. Zadruga sama dela mošt ter bo iskala kupce v orientu, kamor sedaj isvaža Nemčija, ki kupuje sadje večinoma pri nas na Avstrijskem. Inštalacija zadruge stane primeroma jako malo, ker je potrebna le druzgalnica in stiskalnica ter prostorne kleti. Mariborska zadruga ima veliko hidravlično stiskalnico. Gonijo stroje človeške moči, ali že za drugo leto Bi namerava zadruga nabaviti motorje, sadjarska zadruga je drugo večje podjetje mariborskih Nemcev na gospodarskem polju, prvo je kle-tarska zadruga, ki si je že utrdila tla in ras-vija svoje delovanje prav dobro vkljub temu, da je v Mariboru v vsaki ulici skoraj vinski trgovec s »pristnimi« vini. C« Slovenec gleda delovanje Nemcev, se mu nehote vsiljuje vprašanje: Zakaj mariborski Slovenci nič ne store na gospodarskem polju? V Mariboru je toliko inteligence, ki bi lahko kaj enacega začela in vodila. In mnogo gospodov je, ki se nočejo in ne smejo baviti s strogo političnim delovanjem, zakaj ti ne začno na gospodarskem polju? Neizmerno potrebno je ravno tako delo sa naš narod ! Toda ta preklicana saspanost, ki v zadnjem fasu leži kakor mora na naii javnosti! Mariborski Slovenci, ki nočete ali ne marate strogo politično delovati, pojdite in okrepite nai narod na gosDodarskem polju 1 š Ptujski Ornlk je vprizoril zopet veliko komedijo, s katero je hotel Škodovati slovenskim poBlansem, a je le sam sebi škodoval ter se osmešil kot komedijant. Mož se tako slabo informira o delu v deželnem zboru, da niti vedel ni, da so slovenski poslanci storili že korake za regulacijo Pesnice ter da je deželni odbornik Stallner tudi v javni seji že o tem govoril. Regulacija je namreč obtičala zaradi obotavljanja nekaterih vasi, ki nočejo Bprejeti ponudenih pogojev. Ornik si je na svoje stroške pri- gnal nekoliko nemškutarskib kmetov v Gradec, ki so prosili za regulac jo Pesnice. D 3 žalni odborniki so bili osupnjeni, ko ao videli v tej družbi tudi Omika, ki bi vendar moral vedet', kje je sedaj krivda, da se dala ne nadaljujejo. V Gradcu je bilo splošno mnenje, da Ornik preveč predrzno vodi svoje pristaše za ncs. Slovenski poslanci pa so izražali glasno ogorčenje nad tako nepošteno politiko. Sploh se opaža, da je Ornik od Časa, ko se je vriil znani proces Kalchberg Ornik, izgubil svojo prej dne 20. septembra 346 turistov (lani 347), ki bo se vpisali v spomin, knjigo. Med njimi je b lo moških 310, ženskih pa 36. —Po narodnosti je bilo Slovencev 184, Čehov 56, Hrvatov 9, Nemcev 93, L\h 1, Mažar 1, Francoz 1, Anglež 1, Članov SI. plan. dr. je b lo 176. — V Aljaževem domu je bilo od otvoritve dne 7. avgusta do zaključitve dne 25. septembra, torej v sedmih tedoih do 1000 gostov. Na dan otfo ritve se jih je vpisalo 314, bilo pa je nav zočnih okoli 600. Po otvoritvi jih je dospelo v Aljafev dom 346, kajti vpisancev ukazuje knjiga vs»h skupaj 660. — Kurz sa sloveničlno priredi le tešnjo zimo akademiški krožek S. P. D. v Pragi. Poučeval bo slovenski akademik po Berlitzevi metodi. Po vsaki lekciji bo kratko slovensko predavanje o slovenski literaturi, zgodovini, zamljepisju, kulturnem iivljenju i. t. d. Kurz bo trajal 4 mesece po dve uri na teden. Ljubljanske novice. .Mestna hranilnica" je dobila novega predsednika. Včeraj je bil zi predsednika »Mestne hraailnise« izvoljen tukajšnji vele-tržec in podpredsodnik trgovske in obrtne zbornice g. Fran Kollmann, za pod- predsednika notar g. Ivan Plantan, sa upravne svetnika pa dr. J. K u š a r, lekarnar pl. U. T r n k o o a y in rač. nad svetnik Anton Svetek. Ustanovni shod »Akademije«. Včeraj je bil v tukajšnjem hotelu »Ilirija« ustanovni občni zbor tega društva, o katerem smo ie zadnjič izpregovorili par besed. Shod je trajal do polnoči. Navzočih je bilo okolu 35 večinoma mladih gospodov. Predsedoval je dr. Ravnih ar, ki je dejal, da društvo ni politično, a vsak lahko sam presodi, koliko bo izobrazba vplivala na politično srelost narodovo. O namenih društva je poročal g. Anton Dermota. Povdarjal je, da bo se gospodje raznih mnenj združili v tem, da je treba pri nas najprej izobrazbe. A pri tem se ne sme biti brez smotra, brez pravca. K-j je kulturno delo? Vse, a čimur pobi jemo reakcijo. Pobijati jo je pa z dobrimi sredstvi, vsako slabo sredstvo je dekaj reakcionarno. Smoter nam mora biti, da postanemo svetovni. Za kulturo amo proti reakciji tudi v zasebnem življenju. Sistem se pobija s sistemom, kodeki s kodeksom. Dober sistem moramo imeti, boljši kot na BDrotniki. Vsak posameznik mora biti boljši, nega naši reakcijonarci. Živi kot človek, in d&n ti je cdgovor na vse, o religiji, o B;gu z veliko in malo črko itd. Govornik je za najš ršo razdelitev dela. Ozirati se bo t eba na obstoječa društva in v mnogih krajih tudi na n^iteljstvo. R m se ni sezidal v enem dnevu, č j ne bomo dosegli, da Be docela zdani, naj vaaj zora zažari. Revoluciionirali bomo duhove. C) delamo kulturno, delamo bolj politično, kakor pa jo vsa slovenska politika skupaj. Kdor stoji v političnem boju, nima prostih rok, mi pa hočemo biti svobodni. — Predsednik je naznanil, da je dru štvu pristopilo 33 članov. Pri volitvi v odbor je bilo oddanih 24 glasov. Izvoljeni so bili: dr. Ravnikar za predsednika, za odbornike pa: dr. Robida, Dermota, dr. Mtlller, dr. Stoje, dr. Novak, dr. Lončar, p-nfasor Franke, Gartner, profesor dr. Kušar, dr. Kraigher. — Za namestnike so bili izvoljeni dr. Tuma, prof. Majcen, dr. Mrhar; za revizorje: Kenda, Iv. Sega in Tavčar, članarino bo določili za redne člane 12 kron na leto, za izredne pa sa vpisnino 2 kroni in 1 krono mesečno. — Dr. Stoje je pričel debato o preda vanjib, naj se hitro sestavi zapisnik predavanj, da se takoj prično. Kristan iz Iirije priporoča dotiko z delavskimi organizacijami in učitelji. Vpraša ae naj v dotične kraje, kaka predavanja žele. Dr. Robida je mnenja, da bo treba mnogo denarja posebno za skioptikon. Treba bo imeti en velik skiop-tikon za Ljubljano, enega manjšega pa za dežolo. Dr. Stoje: Treba bo naravoslovnih, metodičnih predavanj, ki preidejo v socialna predavanja. Pred drugim letom ne bo mogoče večjega delovanja. Lani se je, kolikor je bilo pri našem krežku, malo predavalo. Bilo je 20 predavanj. Menili smo prirediti v Ljubljani vsak teden predavanje, potem pride na vrsto dežela. Naj se stopi glede slik v dotiko z gledališčem .Urania" na Dunaju in z, Društvom za razširjenje naravosl. znanosti". Odv. Košar je mnenja, da bi bilo bolje pričeti predavanja, katera bi ljudje razumeli in bi jim bila res na korist: z gospodarskimi in sanitirnimi predavanji. Pred vsem je treba navaditi ljudi na pametno človeško življenje. Potem naj pridejo šale »naturhutorične etvari«. Dr. Robida: Ce so ljudje zanemarjeni je to izraz splošno nizke kulturne stopinje. Ku'tura ae pravi po milu in žvepleni kislini. Taki, kot mari dr. Kušar, se pravi bišo zidati pri strehi. Pred vsem je treba, da ljudstvo naravoslovno misli, da bo ljudstvo verjelo le tistemu, kar odgovarja naravnim dejstvom. Vsako vprašanje moramo razsojati s naravoslovnega stališča. Kar sa ne vjama z naravoslovjem, tega ni. Ne s ene biti tako kot v gimnaziji, kjer je o darvinizmu prepovedano predavati. Dr. Novak : Te debate so brezplodne. Vsako izraženo mnenje je zase uvaževanja vredno. Vspeh bo le tedaj, če se bo sploh predavalo. Vsa predavanja so dobra, a vsako predava nje mora biti na pravem kraju. Predsednik: To so nasveti odboru! Dermota: Iz T r b o v e I j smo že dobili vabilo za predavanja, drugi važni kraj bi bile Jesenice, potem Stara Loka. Scbweiger: Zakaj se ne misli že sedaj na I d r i j o P Predsednik prečita neko pismo prof. Reisner|a, ki prav', da bodeta on ti on in ravnatelj Bavk pričela s predavanji. Dermota: Dr Tuma je pisal, naj bi bili »Naši zapiski" društvena revija... Končna odločitev naj se prepusti odboru. O tem se vname daljša debata. G. Podkrajšek je zato, naj se prepusti odboru določati liste. Učitelj Sega: Predavanja naj se tiskajo in prilagajo n. pr. „Kmeto-valcu". Dr. Novak želi, da vsak član vesti, ki se bodo širile o društvu v javnosti, naznanja odboru. Ces. svetnik Franke naravnost predlaga „Naše zapiske" kot društveni organ. Kristan: „Naši zapiski" so organ socializma, priznati se pa mora, da tu nisva dva enih misli, pride gotovo do ko-lizij; težko bo vsaj v bistvu vzdržati med nami vez. Nas veže vez boja proti reakciji. Ne vem pa, če je vsem jasno, kaj se razume pod reakcijo. Poglejmo rusko-ja -ponsko vojsko. Na katerem stališču bomo tu govorili o reakciji? Ali ne bomo oftei-jelnega ruskega sistema, ruske grabežljivosti pobijali? (Hrup. „To ne spada sem!") — Dermota: .Naši zapiski so za vsakega, kdor ni reakcijonarec." Robida nekaj kliče. — Dermota: „Z Robidom se bova vedno kregala, kot sva se vedno. Če so kolizije, je to znamenje življenja med nami Za tiho soglasje se namgre. pravi Masaryk. V glavnih vprašanjih seno lahko edini vsi, ki smo proti reakciji. Kompromis je lahko v taktiki, to pa ni načelo. Z« reakcijo, ki je pri nas, se gre. Ruska nas ne briga. Vpeljali bomo za predavanja cenzuro; tako se bosso ognili kolizijam. (Klici: Kje ps potem ostane svoboda? To je reakcijonarno!) Stojo ieli na leto več občnih zborov. Scbweiger: Vsak mesec naj bo redni sestanek. Obvelja. — Srtnvdiger: Končno smo vendar prišli do nekaj positivnega. Gospod Dermota je de> ja), da se bodo predavanja cenzurirala. Pogovorimo sa o tej točki! O tem se razvije dolgotrajna debata. Dr. 0*a» žem: Vsak, ki se bo v društvo vpisal, je itak svobodomiseln! Dr. Goršič: Če bi kdo ne predaval v smislu večine, postane itak nemogoč!" — Kristan je za aktualna predavanj t ter pravi: Sam za svobodo mišljenja, a zgodi se lahko, da pride tako, kot na praški univerzi, ko so katoliki pričeli govorit; o svo ih stvareh. — Očividno hode Kristan povzročiti debato o teu, kaj udeležniki razumevajo pod besedo »r eak c i j on ar n os t«.. Dr. Oražem: »Okolu te besede se danes tako hodi, kakor mačka okolu repa.« Podkrajšek : »Kar je creveč, še s kruhom n> dobro«. Kristan: »Hočem provocirati! Defi nirajte!« Lončar : »Vsakemu svobodo. Umski razlogi bodo odločevali«. Franke predlaga, naj bi se naznanile odboru teme s glavnim* točkami. To obvelja. Določitev glasila se pre pusti odboru. G Zakrajšek govori zato, da bi društvo sodelovalo skupno z akad. dru štvom »Prosveta«, „ki je prineslo na slovensko ideal ljudske izobrazbe" (! !). Konec zborovanja po 12. ari. — Priobčili smo to poročilo, da vidijo naši somišljeniki, kaj hoče »Akademija«, ta najnovejši bojni oven proti .reakciji", in kakšna so njena sredstva. Zopet smrt vsled mušjega pika. V nedeljo so pripeljali v tukajSnio bolnico An tona Možino s Vrhnike, katerega je pičila muha. Včeraj je M ožina vsled tega umrL Planinski ples ob Triglavskem ledenika. Slovensko planinsko društvo priredi zopet planinski ples. Tam ob Triglavskem leda niku, ki se bo lesketal v sokolski dvoran? v »Narodnem domu" v Ljubljani, se sbero dne 1. f e b r u a r j a 1 9 0 5. 1. vsi planinci in njih prijatelji. Mrtvega otroka so daneB zjutraj dobili na koncu Trnovskega pristana pri skladišču za opeko. Otrok ja bil zavit v papir v ka kršnega se zavija sladkor. Mati ga je vrgla po bregu, otrok sa je odvil in ležal prt kraju v vodi. Kakor je konštatiral zdravnik dr. Ilner, je otrok prezgodnji porod, 140 dni star, moškega spola Pijan obležal je danes dopoldne v Bohoričevih ulicah delavec Janez Marovt; peljali so ga pijanost prespat na magistrat Umrli so v Ljubljani: Marija Cve-t r e č n i k , Karlovska cesta, it. 11, Ana H I e b š, Poljanska cesta 27, Ana S o k I i i, ključarjeva hči, 21/« leta, Streliike ulice 15 Neža Braun, prodajalka obutev, 76 let, Stari trg 9 Ivan P a v č n i k, krojačev sin, 2 meseca, Bohoričeve ulice 3, Jožefa R o z m a n i t, zasebnica, 60 let, Rtdea kega cesta 11; v bolnici: Neža Rak, delavka, 62 let, Fran Begel, delavec 57 let. Purana ukradel je nesnan tat gostilni čarju g. Petru Križu. Mestni iupan izdal je sledeči razglas: V smislu deželnega zakona z dne 17. junija 1870., št. 21 dei. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem po sestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju meatne občine l|ubl|anske, da. jim je do 15. novembra letos svoj« sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, le sene vrtne plotove iu hišne stene na vrtito, na polji in na travnikih očistiti zapredenib gosenic, mrčesnih jajcev in zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana goseniina gnjezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo sa drevji, grmovji in rastlin)), kakor tuli za predke pokončati kakor hitro mogoč e a najdalje do 15. maja. Kadar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, poae kajo, ali kadar se veje, ki so jih napadle' gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesu oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenic«-obrati od njih ali pa drevesa in veje precei sežgati. Dalje morajo gori imenovana oaebe< hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lopšalnifa grmov in drsvo rodnih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primorljajih, kjer je toga trab? zaradi bližine, vsak din zlasti v zaranit. urah otresati in pokončtvati ali obrtčati kme tijstvu na korist. Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci), pri oranji ali kopanji zemlje Seci j za plugom, motiko ali lopato pobirati koj pokončati. Če se bede kdo obotavljal gori navedena opravila iivrfiiti do določenega fiasa, jib bode mestna občina dala isvršiti na njegove treške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron in če bi se to ponovilo do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan i zaporom od 12 ar do 4 dni. V Liubljani. dne 15. okt. 1904. Izgubila je hči pekovskega mojstra Sto-parja 40 K._ Angleško brodovje se pripravlja? London, 26. okt. »Globe« poroča is Portsmontha, da je ondi opaziti znamenja nenavadnih vojnih priprav. Dcšlo je povelje, naj se nekatere rtzervne ladje hitro pripravijo za odhcd. Nekaj kriZaric je že dobilo lato povelje. London, 26. okt. Lord Balfour, prvi lord admiralitete, državni tajnik za zunanje zadeve ter več drugih visokih mornariških dostojanstvenikov je imelo danes popoldne posvetovanje. London. »Express* poroča, da je izdala admiralska oblast natanine instrukeije za mobilizacijo mornariških reserv, ki so močne 25.000 mož ter so bi'e zadnjikrat mobilizirane, ko je stal Marchand pri Fa-šodi. Srednjemorsko brodovje je dobilo včeraj zjutraj povelje, pridružiti se kanalskemu brodovju ob Gibraltarju. V i g o , 27. oktobra. Sem došli parnik je srečal bliio mesta LagOB 14 angleških vojnih ladij. Sem je dešel nemški parnik »Pallas«, ki bo voiil strsliva in premega za baltiško brodovje. London, 26. oktobra. V Benetkah menijo, da Be gre le za demonstracijo. Kanalsko brodovje, ki je v ponedeljek dcšlo v Gibralttr, se pripravlja, da takoj odplnje. Domače brodovje je dobilo včeraj povelje, biti pripravljeno za odhod ter je cb 10. uri zvečer odjadralo proti jugu, najbrže, da se idruži s kanalskim brodovjem. V mornariških krogih so pa tudi mnenja, da bo morda močno brodovje odšlo, da spremlja baltiško brodovje na vzhod. Tako policijsko brodovje se mobilizuje lahko v 2 urab. Alarmirano je tudi kapsko brodovje, južno-atlantske, vzhodno'indijsko ter brodovje v kitajskih vodah. London, 26. okt. O kor fl ktu med Rusijo in Angleško se poroča, da je ruski minister za zunanje stvari obiskal angleškega poslanika v Petsrburgu ter au izrazil sožalje nad dogodke m pri Hulln. Izjavil je, da se je napad zgodil le pomotoma ter obljubil, da Rusija da popolno zadoščenje, ko se stvar natančno preišče. Rusi trdijo, da so dvakrat dali Bignal ribičem, ki pa niso odgovorili. Radi tega so Rusi mislili, da imajo opraviti z zavratnim japonskim napadom ter so pričeli streljati. Ruski admiral ni za to nič odgovoren, ker so dali povelje za streljanje njemu podrejeni častniki, ko je admiraiitetna ladja že mimo plula. V Peterburgu bo baje razburjeni nad angleško zahtevo naj Be častniki kaznujejo in pravijo, da bi to pome-njalo preveliko ponižanje Rusije. London, 27. avgusta. Rusi trdijo, da so pri Hullu radi tega streljali, ker so prišli v njihovo bližino dve terpedovki. Na angleških ladjah ni bilo luči. Ruski admiral pravi, da je še pred odhodom iz Libave dejal, da bo najodločneje postopal proti vsaki ladji, ki pride preblizu brodovja. Telefonska In brzojavna poročila. Japonsko-rnak« vojak«. Pariz, 27. okt. List »Journal« je prejel ia Petrograda vett, da je glasom nekega brzojavnega poročila iz Mukdena pričel japonski centrum ofenzivo. Japonci prodirajo na vsej trti. London, 27. septembra. Ko pride rusko baltiško brodovje na bojišče bode imeli Rusi 27 oklopnih ladij, Japonci 38, Rusi 632 topov, Japonci 682. Varšava, 27. ckt. Iz Peterburga poročajo, da ruska vlada kupuje brodovje argentinsko republike za 56 milijonov frankov. Brogovje šteje 4 velike oklopnice, 5 križaric in 14 torpedovk. Dunaj, 27. oktobra. Imenovanje novih ministrov se bo v petek ali v soboto cfici jelno razglasilo. Dnnaj, 27. oktobra. Korber je danes sprejel novega lin. ministra in drugega podpredsednika drž. zbora dr. Žičeka. Potem sta prišla k nji mu Derichitta in Garnrei-ther. Lueger je dejal, da nima časa priti. Zastopnika Nemcev izjavljata, da ju je Korber popolnoma pomiril in prepričal, da se dosedanji vladni kurz ne bo spremenil ter da sprcm