ŠTAJERSKI GOSPODAR
Erscheint ¡eden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgeböhr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgeböhr — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 7 - IV. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 19. Februar 1944
Einzelpreis 10 Rpf
Stalinova „ustavna reforma"
Zunanjepolitična „osamosvojitev" posameznih sovjetskih zveznih republik — Boljševiški diktator hoče po vsem svetu pomnožiti svoj diplomatski aparat z novimi jatami uradnih
agentov boljševizma
Priznati je treba, da židovski oblastniki t Kremlju niso neumni, v kolikor je treba z novimi triki slepiti svoje anglo-ameriške zaveznike in vse tiste backe, ki še vidijo v Sov-jetiji in njenem sestavu »rešitev človeštva«. To pot so si iztuhtali posebno pretkano komedijo, namenjeno širjenju boljševizma po vsem svetu. V to svrho so si izbrali takozva-no »legalno« ali »zakonito« pot. Stalin in Molotov — vrhovna hlapca židovstva v Sov-jetiji — sta kratkomalo sklicala vrhovni svet, ki je nato sklenil na predlog vrhovnih bolj-ševikov takozvano »reformo« sovjetske ustave v tem smislu, da bo vseh 16 sovjetskih zveznih republik odslej vodilo svojo »samostojno zunanjo politiko«. Temu primerno — tako so sklenili v Moskvi — bodo te zvezne republike imenovale svoje diplomatske zastopnike v inozemstvu. Da bi nekako podčrtali glavno usmeritev sovjetske zunanje politike, so dodali mal obliž v obliki pristavka, da se bodo zvezne republike Sovjetske Unije v svojih zunanjepolitičnih smernicah ozirale na moskovsko centralo.
Stalin je prebrisano izračunal, da je 1 lahko tudi 16 in da je to v interesu boljševizma. Sedaj bo lahko vsaka sovjetska zvezna republika imenovala v kakem inozemskem političnem centru ne samo svojega diplomatskega zastopnika — seveda najmanj v činu poslanika —, temveč bo še pomnožila s svojimi imenovanji vojaško, konzularno in gospodarsko odposlanstvo v dotičnem središču.
Podoba je taka, da bo posihmal po raznih prestolnicah kar mrgolelo boljševiškega diplomatskega mrčesa. Boljševiške podgane bodo opravljale delo po kleteh, stenice bodo grizle tapete po gradovih angleških lordov, molji bodo žrli preproge po anglikanskih cerkvah, in tako se bo zlasti Anglo-Amerikan-cem lepo obrestoval dosedanji kult boljševizma in boljševiške ideologije.
Nemški avet je takoj spoznal konjsko kopito Stalinove »ustavne reforme«, le v anglosaških deželah, kjer židovski tisk dirigira javno mnenje, verujejo v možnost notranjih reform boljševiškega vladnega sestava. To je povsem razumljivo. Njujorški in londonski židje nimajo nikakega interesa, da bi odkrili karte, s katerimi igra boljševizem. Anglo-ameriški tisk prikazuje, radi židovskega upli-va, svoji publiki Stalinovo ustavno komedijo v taki luči, ki odgovarja temnim namenom internacionalnega židovstva.
Znano je, da je boljševizem preplavil zlasti v zadnjem letu ves Bližnji in Srednji vzhod s svojimi agenti. Boljševiki se danes šopirijo v nekdanji Francoski Severni Afriki, njih upliv narašča v Egiptu, Libanonu, Siriji in Palestini, da ne govorimo o Iraku in zlasti o Iranu, kjer so si na roparski način pridobili severno pokrajino Azerbejdžan. Boljševik Višinski sedi v takozvanem Sredozemskem odboru in soodloča torej v zadevah geografskega prostora, ki je bil po dosedanjih pojmih še vedno angleška in deloma že ameri-

■BMBHBHpMiBIBHIIIIIl
PK.-Kriegsber. Wim6chneider (PB7 Eine Vorausabteilung auf Ket^enkrädern
auf dem Wege zum Einsatz in einem Frontabschnitt im Osten.
Sch).
ška interesna sfera. Francoski komunist Marty pa komandira v De Gaulle-ovem vladnem odboru v Alžiru in pridno pripravlja teren za boljševizacijo Severne Afrike. Boljševikom je povsod, kjer so se vgnezdili Anglo-Ame-rikanci, uspevalo njih razdiralno delo. Izčrpali so takorekoč vse možnosti svoje agitacije, zato so morali misliti na izvedbo novega trika, s katerim bi lahko preslepili predvsem anglo-ameriško javnost. Najlepše na tej stvari pa je komedija z »ustavnostjo«. Kakor da bi boljševiški podaniki sploh imeli kak upliv na ustavo Sovjetiji. Zadnji politični otročaj ve prav dobro, da o kaki ustavnosti v smislu narodne svobode in soodločanja v Sovjetiji ni govora in da odloča o vsem, kar se ima zgoditi, rdeči car po predhodnem posvetovanju z dvornimi židovskimi prišepetalci. Tako je bila ta »ustavna reforma« ne morda sad kake notranje- ali zunanjepolitične potrebe, temveč zgolj zvišanega apetita komunistične agitacije širom sveta. Pred to svetovno vojno so se boljševiki posluževali med drugim tudi svoje turistične družbe »In! u-rist« in njenih podružnic po inozemstvu, kier je sleherni uradnik in sluga imenovane družbe opravljal podnevi svoje posle navidezno za pospeševanje »tujskega prometa«, v resnici pa je širil z vsakim korakom boljševiško ideologijo. To je torej smisel Stalinove ustavne »reforme« in nič drugega. Pošestnajstoriti diplomatska zastopstva v inozemstvu in tako razširiti boljševiško »peto kolono«, je bil pravi namen, ki posvečuje tudi sredstva.
Komaj je bila odigrana komedija »ustavne reforme« v Vrhovnem sovjetu, se je Kremlju že mudilo z imenovanjem prvih poslanikov sovjetskih zveznih republik. Kakor poroča sedaj angleška poročevalska služba »Exchange Telegraph iz Stockholma, namerava sovjetska republika Azerbejdžan imenovati svojega poslanika v Ankari. Ta poslanik — tako pristavlja angleška agencija —, bo pa vsekakor podrejen sovjetskemu veleposlaniku. Kaj druzega ni nikdo pričakoval, toda bodoči azerbejdžanski poslanik v Ankari ima sedaj pravico do svojega lastnega urada, do lastnega uradništva, čeprav ostane v bistvu nastavljenec moskovskega zunanjega urada. Toda s tem še zunanjepolitični cinizem moskovskih oblastnikov ni izčrpan. Švedski socia-listički list »Morgen Tidnigen« poroča namreč iz Londona, da ureja londonsko sovjetsko veleposlaništvo posebne pododdelke za Estonsko, Letlandijo in Litvansko. Tudi tu je podan dokaz, da baltske države, ako bi kadar koli postale sestavni deli Sovjetije, ne bi smele izvajati svoje lastne zunanje politike, temveč bi morale služiti interesom Kremlja, ki bi jih za to obdal z lažnjivim sijem neke samostojnosti. Nemški tisk povdarja upravičeno, da se je čuditi cinični odkritosti, s katero ma-
Seite 2. ■ =
„Bodočnost je naša !"
Reichsleiter Rosenberg je govoril v Danzigu O smislu današnje vojne
Preteklo nedeljo je govoril Reichsleiter in Reichsminister Alfred Rosenberg v Danzigu pred 2000 poslušalci, med katerimi 30 se nahajali tudi ranjenci iz bližnjih lacaretov. Reichsleiter Rosenberg se je uvodoma zahvalil za burne pozdrave, nato pa je — večkrat živahno prekinjen — orisal vzroke, ki so dovedli do 30. januarja 1933.
V tej vojni — tako je dejal Rosenberg — gre za pojmovanje o tem, kako treba voditi in oblikovati narod socialno-politično, to se pravi, kako je treba pojmovati idejo socialne pravičnosti. Ta klic po pravičnem socialnem redu so slišali skozi stoletja vsi narodi Evrope. Devetnajsto stoletje je združilo napredek od treh do štirih stoletij ter nam je prineslo tehnično revolucijo v povezanosti, ki je vodstvom držav postavilo naloge, kakor si jih preje niti v sanjah niso mogli zamisliti. Nastala so velemesta, nastali so industrijski koncerni. Mi nacionalsocialisti smo spoznali z vso brezpogojnostjo, da so se ljudje proti temu razvoju združili in tako zahtevali novo obliko življenja. Nepojmljivo nam je pa vsekakor, da sredi takega razvoja narodi niso ustvarili političnih dejstev, temveč, da se je zamogel Žid s svojim mednarodnim priveskom vriniti v ta razvoj.
Prepričani smo — tako je nadaljeval Rosenberg —, da je nacionalsocializem premostil tisti veliki prepad, ki je obstojal skozi desetletja med meščanstvom in proletarija-tom. Plemiči in delavci, kmetje in učenjaki so se izrekli za nov svetovni nazor, za novo državno idejo. To jim je bilo tem lažje, ker ta svetovni nazor ni zadeva abstraktne filozofije, temveč pomeni duhovno in značaj-nostno držo. V tem spoznanju smo si ustvarili par simbolov, ki predočujejo narodu to spoznanje: delovno službo in vitežki križec.
Delovna služba je obveznost in častna služba nemške mladine. Na ta način je bila ustvarjena skupnost mišljenja, časti in dela. Vitežki križec nam pa dokazuje, da sta čast in hrabrost Generalfeldmarschall-a in navadnega strelca ista.
Ako si danes ogledamo naša bombardirana mesta, se nam nudi slika pomoči celokupne Nacionalsocialistične stranke. Vsi naši politični voditelji in voditelji formacij so se v bombardiranih, mestih na vzoren način obnesli. Neposredno oskrbo bombardiranega prebivalstva je prevzela nacionalsocialistična ljudska pomoč, ki jo lahko smatramo kot simbol našega svetovnega nazora. Lahko bi kdo porekel, da so imeli dobrodelne ustanove tudi v drugih državah. Tu se razlikuje na-cional-socializem zelo od dobrodelnosti srednjega veka in dobrodelnega delovanja v'libe-ralistični dobi. Mi nacionalsocialisti ne darujemo iz sočutja, temveč iz pravičnosti in zavesti odgovornosti. Sočutje ima neprijeten okus nekogar, ki daruje od zgoraj navzdol.
Borzijanci in boljševiki hočejo preprečiti, da bi se na evropskem kontinentu odigral vzor socialnega mišljenja. Oni dobro vedo, da bi v trenutku, ko bi se kjerkoli na svetu uresničila misel socialne pravičnosti, bilo tudi konec parazitstva na vsem svetu. To je tisto, kar veže danes Newyork in Moskvo.
Mi pa smo mnenja, da je ta vojna pre obrat svetovno-nazornega in političnega značaja v strukturi evropskega kontinenta, pa tudi glede razmerja med svetovnimi tržišči. Mi vemo tudi, da se upira boljševizem novemu svetovnemu redu in da ne branimo samo stare nemške tradicije, temveč da smo v izvrševanju socialne pravičnosti dejansko revo-lucijonarji evropskega kontinenta.«
nipulira Moskva. Te manipulacije pa so tako prozorne, da jih lahko izpregleda vsak človek, ki ima le malo smisla in pogleda za politično stvarnost.
Stalinova ustavna »reforma« je dober nauk za vse tiste narode, ki niso v fronti proti boljševizmu. Zlasti bo to dober nauk za Švedsko in Turčijo. V teh dveh državah bodo boljševiki morda že v kratkem času pomnožili svoj diplomatski aparat v smislu napovedanega pošestnajstorjenja. Poplava z bolj-ieviškimi agenti jim menda ne bo ravno všeč, toda boljševizem se ne bo zmenil za morebitne sentimentalnosti. Treba je vedeti, da bolj-fievizem izrablja liki ostri zimski sapi sleherno špranjo, da bi se vrinil v notranjost. Boljševizem ne izbira oblik za svojo agitacijo. Če treba, se bo boljševiški hudič obdal tudi s krščanska haljo, ker namen vedno posvečuje sredstva. Ustavna komedija Sovjetije je torej nova ofenziva sovjetske agitacije po širnem svetu. Anglo-Amerikanci občudujejo, zaslepljeni od židovskega tiska, »čudež« notranjega »spreobrnjenja« v Sovjetiji, podzavestno pa sami 'pomagajo sedlati trojanskega konja, v čigar trebuhu se nahajajo agenti razpuščene, a še vedno žive komunistične in-ternacionale. Nova pomnožitev boljševiških uši v plutokratskih srajcah in kožuhih je stvar tistih, ki se jih to tiče. Nemški narod je že davno izvedel potrebno ciklonizacijo v Reichu, svojem stanovanju, razširil jo je na vso Evropo, dočim bodo slavni nemški vojaki na fronti tako dolgo pobijali hidro boljševizma, dokler je dokončno ne bodo uničili.
HRABRI SPODNJEŠTAJERCI
*	Junaški Gonobitzer. Geireiter Johann Bretsch-ko iz Ortsgruppe Gonobitz, (Kreis Marburg-Land) je dobil Eisernes Kreuz □. Klasse.
♦Odlikovane! fz Ortsgruppe Süßenberg. Za hrabrost na froati sta dobila Eisernes Kreuz II. Klasse Gefreiter Josef Egger iz Wölhnga in Geireiter Johann Paar iz Unterwöllinga, Ortsgruppe Süßenberg (Kreis Cilli).
*	Tüchern ima novega odlikovanca. Obergefreiter Karl Fischer iz Buschenschlaga, Ortsgruppe Tüchern (Kreis Cilli) je dobil Eisernes Kreuz IL Klasse.
*	Odlikovanje dveh bratov Iz Windischfei-stritza. Za hrabrost je dobil Eisernes Kreuz II. Klasse ff-Mann Anton Srimschek. Njegov brat Gefreiter Josef Srimschek pa Kriegsverdienst-kreuz II. Klasse mit Schwertern. Odlikovanca sta iz Windischfeistritza.
*	Kreis Pettau Ima že pet odlikovancev z odlikovanjem Eisernes Kreuz I. Klasse. Kreis Pettau je nedavno poročal, da je petdeset vojakov Ii Kreisa Pettau dobilo za hrabro obnašanje pred sovražnikom odlikovanja Eisernes Kreuz I. in II. Klasse. V zadnjih treh tednih se je pa to število dvignilo na 89. Od tega je med odlikovanci pet nositeljev Eisernes Kreuza I. Klasse, na kar je Kreis Pettau prav posebno ponosen. Vseh pet I. Klasse so dobili hrabri sinovi Ortsgruppe Leonhard in den Büheln ter je v tem pogledu ta Orts-gruppa lahko vzor vsem drugim Ortsgruppam naše hrabre Spodnje Štajerske. Tako nadaljuje junaški spodnieštajerski možje in fantje vojaško in junaško tradicijo svojih prednikov, ki so bili v vseh vojnah vedno in povsod pravi bojevniki ln resnični junaki.
*	Kreis Pettau ima zopet novega odlikovanca.
Gefreiter Felix Tosch iz Wittmannsdorfa, Ortsgruppe Wittmannsberg (Kreis Pettau) se je v bojih odlikoval ter dobil Eisernes Kreuz II. Klasse.
*	Cilli ima novega odlikovanca. Za hrabro vedenje pred sovražnikom je dobil Eisernes Kreta II. Kl. Gefreiter Johann Schmidt iz Schwarzen-berq-a (Kreis Cilli).
*	Kreis Pettau ima vedno več novih Junakov.
Iz Ortsgruppe Wurmberg, Kreis Pettau, je dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Kl. Gefreiter Franz Woda, doma iz Stadtberg-a 61.
•	v
Žilavi boji na južno
italijanski fronti
Sovražnik je na barbarski način uničil starodavno opatijo Cassino — Težki artilerijski udarci za sovražnika pri Neftunu in Anziu
Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 10. t. m., so se vršili v področju mesta Aprilia ves dan zelo težki boji. Nemške čete so v teku teh bojev očistile izvoj^vano ozemlje angleških gnezdišč. Pri tem je nemška artilerija razbila nek sovražni oklopniški napad, ki je bil namenjen Aprilii. Sedemnajst sovražnih tankov je obležalo razbitih na bojišču. Nemško letalstvo je v noči na 10. t. m. z dobrim uspehom napadalo zbirališča čet pri Anziu. Na južni fronti so medtem nadaljevali Amerikanci severozapadno od mesta Cassino ob najjačjem artilerijskem ognju svoje poskuse prodora nemške fronte. Amerikanci so bili pri tem zavrnjeni pred nemškimi črtami, in sicer v teku srditih bojev. Na ostali fronti je bilo razmeroma mirno. Nemški mornariški odredi so v času od 1. do 10. februarja zbili 23 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov. Nemške podmornice so v Severnem Atlantiku in v Indijskem Oceanu potopile devet ladij s skupno 62.000 brt.
11. februar: V nettunskem mostišču so nemške čete nadaljevale čiščenje Aprilie. Zavzele so pri tem tudi sam kolodvor v mestu
Aprilia. Sovražni napadi proti novim nemškim postojankam so se razbili v koncentričnem ognju nemškega orožja. Od dneva izkrcanja so izgubili Amerikanci v nettunskem mostišču nad 4000 ujetnikov in 89 tankov. Mesta izkrcavanja ležijo v ognju težkih nemških baterij. Na južni fronti so medtem beležili severozapadno od Cassina ves dan živahno bojevniško delovanje. Naši hrabri oklopniški grenadirji so vrgli sovražnika, ki je že tretjič vd^l v severni del mesta, v srditih bojih od moža do moža zopet iz mestnih razvalin. Pri tem so nemške čete zopet iztrgale sovražniku neko višino severozapadno od Cassina, in sicer v protinapadu. Sovražnik je na ostali fronti izvajal močnejše napad« samo v odseku vzhodno gaetskega zaliva., pa tudi ti napadi so se izjalovili. Varovalna vozila neke nemške spremljave so v monakoT-
Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Drucker* Ges. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner. Haupt-Schriftleiter: Friedrich Golobi alle in Marburg/Drau, Badgas«« •
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 »om 10. April 1*0 gültig. Ausfall der Lieferung de» Blattes bei höherer Gewitt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf RQcktahlmuj des Bezugsgeldes.
Sette 1 — ■
skem pomorskem področju od pet sovražnih, v napadu se nahajajočih lovskih bombnikov zbili kar pet v morje. Dva nadaljna taka bombnika sta zgorela v letalskem boju. Pred vzhodno obalo Islandije so nemška bojna letala potopila sovražno petrolejsko ladjo z 8000 brt. Dne 10. t. m. opoldan so ameriški bombniški odredi napadli Srednjo Nemčijo. Takojšnja obramba je preprečila sklenjen napad. Bombe so povzročile škodo zlasti v stanovanjskih predelih mesta Braunschweig. V teku hudih letalskih bojev in s pomočjo flak-artilerije je bilo po dotedanjih vesteh zbitih 51 sovražnih letal, med njimi 32 štirimotor-nih bombnikov.
12.	februar: Na italijanski fronti so se v nettunskem mostišču razbili srditi napadi sovražnika proti novim nemškim postojankam pri Aprilii v uničujočem ognju nemške arti-lerije. Sovražnik je imel izredno težke izgube. Težke nemške baterije so z dobrim učinkom obstreljevale zbiranje ladij v nettunski luki in neko vzletišče pri Nettunu. Severovzhodno od Castelforte so Nemci iztrgali sovražniku neko višino. Živahno je bilo ves dan severo-zapadno od Cassina. Nemške čete so tu odbile več težkih ameriških napadov v srditih jo jih. V opoldanskih urah 11. februarja so ameriški bombniki nadaljevali svoje teroristične napade na zapadno Nemčijo. Škoda je nastala obenem z žrtvami v stanovanjskih predelih mest Lud<"igsh afcn in Frankfurt am Main. Sovrržnik vsled dobre obrambe ni prišel do sklenjenega napada. Po nenopolnih dotedanjih vesteh so zbili 26 sovražnih bomb-pikov. Hitra nemška letala so v zarinii noči bombardirala cilje v Jugovzhodni Angliji.
13.	februar: Na fronti pri nettunskem mostišču se je razbil sovražni nanad proti Aprilii v koncentričnem ognju težkega nemškega orožja. Nemška težka artilerija je skupno z bojnim letalstvom vseh tipov napadala dan in ncč izkrcavanje ameriških in angleških čet ter gibanje ladij v obeh mostiščih Nettuno in Anzio. Obalne baterije nemške mornarice pa so obstreljevale ladijske cilje v gaetskem zalivu, kjer je bila zadeta neka soVražna kri-žarka. — Pri Cassinu se je medtem nadaljevala srdita borba. Nemški oklopniški grena-dirji so pri tem odbili močne sovražne napade in so na severni strani naselbine očistili razna sovražna gnezdišča. Hitra nemška letala so izvedla motilne napade na jugovzhodno Anglijo in na London. Nemški hitri čolni so pred angleško obalo uničili neko angleško stražno ladjo.
14.	februar: V področju Nettuno je bilo dan poprej sorazmerno mirno. Nemški gre-nadirji so tu brez jačjega sovražnega odpora popravili svoje postojanke. Artilerija in letalstvo sta medtem razbijala nettunsko mostišče. Potopljena je bila neka 6000-tonska ladja. Dve drugi tovorni ladji sta bili poškodovani. Pri Cassinu so se medtem tudi 13. t. m. nadaljevali težki boji. Sovražnik je vdrl do sredine cassinskih razvalin, vendar so ga odlični grenadirji regimenta št. 211 v protinapadu vrgli zopet iz ruševin. Sovražna letala so v noči od 12. na 13. februarja bombardirala Rim. Vojaške škode ni bilo. Nemško letalstvo je v noči na 14. t. m. izvedlo koncentričen napad močnih odredov na London. Veliko število bomb je povzročilo obsežne požare
15.	februar: V nettunskem mostišču ni bilo nikakih bistvenih dogodkov razen izvidniške-ga delovanja. Na nekem vzletišču pri Nettunu so opazili požare v municijskih in bencinskih skladiščih, povzročene od nemške artilerije. Letalstvo je v Anziu sežgalo več skladišč, pri Aprilii pa so vsled dejstva letalskih bomb utihnile sovražne baterije. V jutranjih urah 15. februarja je sovražno letalstvo bombardiralo zgodovinsko opatijo Cassino, čeprav v samostanu in v okolici ni bilo niti enega nem-
škega vojaka. V poslopjih je nastala velika škoda. Nad italijanskim ozemljem je bilo zbitih 17 sovražnih letal. Nemške vedetne ladje so pred holandsko obalo potopile troje angleških hitrih čolnov. Nato pa so nemški hitri čolni potopili še dvoje angleških hitrih čolnov. Sovražnik je imel pri tem velike in krvave izgube. Vsa nemška vozila so prispela nepoškodovana domov.
16. februar: Opatija Cassino je bila vsled dejstva sovražnih bomb popolnoma razrušena in je zgorela. Ruševine se nahajo sedaj vklju-
čno v nemški obrambni fronti. Nemško letalstvo je pri Anziu poškodovalo rušilca in štiri tovorne ladje z 19.000 brt. Uničena so bila tudi važna skladišča in taborišča čet. Sovražni bombniki so 14. t. m. zvečer zopet napadli Rim. Angleška letala so v noči na 16. t. m. napadla zopet Berlin. Ob oblačnem nebu so gangsterji vrgli na razne dele mesta veliko število bomb, ki so povzročile škodo na stanovanjskih hišah, kulturnih spomenikih, cerkvah in bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo izgube. Kljub neugodnim razmeram je bilo zbitih 48 sovražnih bombnikov.
Trdi boji na vzhodni fronti
Hrabre nemške čete -o odbile številne sovjetske napade ob velikih in krvavih izgubah za sovražnika - Nemški uspeh zlasti med Pripjetom in Berezmo
16. januarja do 10. februarja ob uspešni podpori nemškega letalstva odbile neprestane poskus* prodora s strani 30 sovjetskih divizij in Hevilnih oklopniških korpusov. Sovražniku so nemške čete
Dne 10. februarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se na vzhodni fronti tudi dne 9. t. m. pri Nikopolu, pri Krivoj Rogu, v področju Cerkasija, pri Saškovu, južno od Berezine, v področju Vilebska, pri Nevelu in v prostoru med jezeroma Umen in Peipus razbili močni sovjetski napadi in opetovani poskusi prodora v težkih bojih ob junaikem odporu naših čet. 8. februarja je bilo v področju Saškova uničenih 113 sovražnih tankov in naskočnih topov. V področju Polonoje-Luck je nek nemški kavalerijski odred v sijajnem sunku razbil več sovražnih čet. Med jezeroma Ilmen in Peipus so se nemške čete v posameznih odsekih umaknile v svrho skrajšanja fronte na povelje na nove postojanke. Južno od Leningrada je neka nemška protiletalska divizija od 14. januarja do 7. februarja uničila 105 sovražnih letal in 111 tankov.
11.	februarja: Tudi to pot so nemške čete odbile številne močne napade sovjetov pri Niko-polu in Krivoj Rogu, Cerkasiju, Saškovu, ob Be-iezini in pri Vitebsku ter v področju med Lugo m jezerom Peipus. Boji so bili zelo trdi. V učinkovitih protisunkih so nemške čete razbile več sovražnih bojnih skupin ter tako zavrnile sovražnika. Južno od Pogrebišča so nemške čete v ozadju fronte uničile neko obkoljeno sovražno skupino. Sovražnik je pri tem izgubil 1200 ujetnikov in 700 mrtvih ter mnogo orožja in vojnega materijala. Južno od Pripjetskih močvirij so čete neke nemške oklopniške divizije v iznenadnem sunku razbile močan sovjetski konjeniški odred.
12.	februarja: Dan poprej so beležili na vzhodni fronti le na nekaterih odsekih večje bojevniško delovanje. Nemške čete so beležile v trdih obrambnih bojih lepe uspehe pri Krivoj Rogu, zapadno od Cerkasija in vzhodno od Saškova,
i kjer je bilo uničenih 52 sovražnih tankov. Pri Vitebsku, med jezerom Ilmen in med Finskim zalivom so nemške čete zavrnile deloma v bojih od moža do moža srdite napade sovjetov, obenem pa so zavrnile boljševike med Lugo in jezerom Peipus. Tu so se odigrali številni sunki nemških odredov v sovražne postojanke.
13.	februar: Nove uspehe so izvojevale nemške divizije ob istočasnem odbijanju neprestanih razbremenilnih napadov in protinapadov v južnem delu vzhodne fronte jugovzhodno od Krivoj Roga, zapadno Cerkasija in vzhodno od Saškova. Pri Dubnem so se medtem razvili težki boji z gibljivimi sovjetskimi oklopniškimi skupinami. Pri Vitebsku so preprečili naši hrabri grenadirji z učinkovito pomočjo našega letalstva in artilerije tudi v teku sobote več sovjetskih poskusov prodora nemške fronte. Severno od Nevela, med jezerom Ilmen in med Finskim zalivom je sovražnik ojačil evoj pritisk. Na nekaterih odsekih so nemške čete zavrnile srdite sovražne napade. Na drugih mestih pa so se medtem vrstili uspešni nemški protinapadi. Srditi boji so se odigravali tudi v odseku Narva.
14.	februar: Medtem ko so se izjalovili sovjetski napadi jugovzhodno od Krivoj Roga, so se odigravali zapadno od Cerkasija in vzhodno od Saškova težki napadalni in obrambni boji. V tem prostoru so nemške nemške čete dan poprej uni-ičle 127 sovražnih tankov in 68 topov. Pri Dubnem so uničile nemške čete neko sovjetsko bojno skupino, ki je vdrla v nemške postojanke. Med Pripjetom in Berezino pa so boljševiki ustavili svoje
hft'p^rr<«?lrfi	Tu cry n^cr roln v raqu od
v teh bojih prizadejale velike izgube na ljudeh in materijalu. Pri Vitebsku in severno od Nevela so se zrušili ponovni napadi boljševikov v teko trdih bojev. Med jezeroma Ilmen in Peipus so se nemške čete neovirano od sovražnika v nekaterih odsekih umaknile na povelje na nove pozicije. S tem v zvezi so nemške čete izpraznile mesto Luga po uničenju vseh vojaško važnih naprav.
15.	februar: Na vzhodni fronti so naše hrabro čete tudi dne 14. t. m. jugovzhodno od Krivoj Roga, zapadno od Cerkasija, vzhodno od Saškova, pri Vitebsku, med jezeroma Ilmen in Peipus ter v področju Narve odbile v težkih bojih močne napade sovjetov. V teku lastnih napadov so nemške čete v nekaterih odsekih uničile nekaj mo6-nejših sovražnih skupin. Zapadno od Narve se je izjalovil sovražni poskus izkrcanja v nemškem ognju. Pri tem so Nemci potopili dve topničarki, več čolnov in drugih vozil za izkrcavanje. V času med 8. in 14. februarjem so nemške čete na vzhodni fronti uničile 206 sovražnih letal ob izgubi 27 lastnih letal.
16.	februar: Jugovzhodno od Krivoj Roga so naše čete odbile številne sovražne napade v trdih bojih. V protinapadih so pri tem očistile več vdor-nih odprtin. Zapadno od Cerkasija in vzhodno od Saškova so nemške čete v popolnoma zamočvirjenem terenu zlomile žilav sovražni odpor in prenesle lastne napade v ozemlje sovražnika. V severnem odseku vzhodne fronte so se izjalovili južno od Staraje Ruse, med jezeroma Ilmen in Peipus ter pri Narvi močnejši lokalni napadi boljševikov. Več lastnih protinapadov je bilo z uspehom izvedenih.
* Zenitovanjska posredovanja med vojnimi poškodovanci in vojnimi vdovami. Take ustanove imajo po nekaterih velemestih v 6tarem delu Reich-a. Namen je, vojnim poškodovancem, ki nimajo priložnosti, ali pa se do neke meje sramujejo iskati primerne življenjske družice, najti to, kar zaslužijo in na kar imajo kot častni meščani nemškega naroda popolno pravico. Kakor invalidom, taiko je tudi nekaterim vojnim vdovam, ki so se že pomirile in znašle s svojo usodo, težko najti partnerja, ki bi ga rade imele. Da bi se na ta način omogočilo spoznati in združiti prve in druge in jim olajšati in izboljšati življenje, so t» posredovalnice prevzele plemenito delo, ki je v korist vseh, ki jih je sedanja vojna prizadela, da so postali vojni poškodovanci ali pa vojne vdovo. Ti uradi nimajo nikakšnih namenov, kakor smo jih poznali v času, ko še ni vladal nacionalsocia-lizem in so ravno židje in Židinje s svojimi že-nitovanjskimi posredovanji najbolj varali nevedno ljudstvo in jim izvabljali denar z lažmi in goljufijami. Uradi, ki jih tukaj mislimo, ne delajo tega iz dobičkanosnih razlogov, temveč iz interesov narodne skupnosti. Saj vemo, da so vojni poškodovanci junaki, ki so to tudi pokazali, in če bi ti mladi in drugače popolnoma zdravi možje ostali brez žena, bi ostali tudi brez nasledstva, kar ni v interesu naroda, ki se mora širiti in večati. Razen tega bi pa bilo tudi krivično, če bi se možem, ki so žrtvovali svoje ude za narod in domovino, prikrajšalo pravice do družinskega življenja. Zamisel je res plemenita in jo je pozdraviti in pod-
Neznačajnost prijateljev Finske
Švicarski list je ožigosal nesramno držo nevtralnega tiska Sedaj tehtajo samo dejanja in orožje
Pod naslovom »Pohod v boljševiško leto 1944« se bavi švicarski list »Die Tat« z usodno borbo finskega naroda. Švicarski list pripominja uvodoma, da je simpatija nevtralnega inozemstva takorekoč vzpodbujala leta 1939 junaško obrambno borbo finskega naroda proti boljševizmu. Danes pa molči baš tisti nevtralni tisk, ki se je takrat toliko zavzemal za pravično stvar male Finske.
»Die Tat« namiguje v svojih izvajanjih na neko časnikarsko gonjo, ki se odigrava baš sedaj proti Finski. Ta gonja ni nič drugega kot golo izsiljevanje s strani Anglo-Ameri-kancev in njim uslužnega nevtralnega tiska. Omenjeni švicarski list piše:
»Ne moremo verjeti, da bi bil ledeni molk psledica »krivde« tistega naroda, ki je takrat pretrpel nezaslišano bol in ki se poslej vsled zgodovinskega razvoja bori s svojimi zavezniki rame ob rame proti boljševizmu. Ne moremo verjeti, da mora ta narod prenašati to modro kimanje z glavo. Mnenja smo, da se Finci od takrat niso prav v ničemer spremenili. Temu nasproti pa se nam dozdeva, da je molk tu mišljenega tiska pripisati spremenjeni drži. Leta 1939 je bila Sovjetija zelo daleč. Njena dejanja so bila radi tega grozotna, Finci pa so bili takrat še plemenit narod. Danes pa stoji del nevtralnega tiska pred garderobnimi omarami svojega značaja. Finski narod se mu je odtujil, njegova usoda ga ne zanima, odkar simpatije zanj niso popolnoma brez vsake nevarnosti. Mi pa hočemo ohraniti malemu finskemu narodu bolj kot kedaj popi ej svojo zvestobo in odtaliti zaledenelogt
tega nevtralnega tiska s srčnimi čutili.« *
»Völkischer Beobachter« je komentiral ta Izliv švicarskega lista kakor sledi: »Resnica, ki jo zapopadena v teh stavkih, ima čar no-
PK.-Kriegsber. Eisner (Sch).
Hier glaubten sie sich sicher.
▼or dem Haupteingang zum Castel Gandolfo, dem Sommersitz des Papstes, sammelten sich Tag für Tag Fahrzeuge aller Art, mit denen italienische Zivilisten ihre Habe und sich selbst vor dem Angriff der anglo-amerikanischen Terrorbomber in Sicherheit bringen wollten. Sie glaubten, daß der Feind die Exterritorialität päpstlichen Eigentums respektieren werde. Ebenso wie schon früher den Vatikan, suchten nun vor kurzem die anglo-amerikanischen Luftgangster auch Castel Gandolfo mit ihren Bomben heim.
vosti samo v toliko, ker jo izgovarja švicarski list. Dovolj je bilo že naših ugotovitev, da so se politična in svetovnonazorna načela nevtralcev izkazala v tej vojni vse drugo kot odporna proti »vremenskim« uplivom. Isti ljudje, ki so posedovali preje zelo realistično znf nje o boljševizmu, so naenkrat — prav tako spremenjeni kakor Angleži — začeli spoznavati prednost in vrednost Stalinovih vladnih metod. Govorili niso več o boljševikih, temveč še samo o »Rusih«. Postali so, razlikujoč se samo še v vnemi, advokatje anglo-ameriške propagande, ki je obračala svoja jadra vedno bolj po vetru iz Moskve. Tudi švicarski tisk je v teku te vojne v velikem delu spremenil svoje mišljenje, ki ga je težko spraviti v sklad s konservatizmom, s katerim se Švicarji tako radi ponašajo. Če so danos v Švici ljudje, katerim se gabi neznačajnost nekdanjih prijateljev Finske, pa mislijo na Finskem zopet tako, da take demonstra^ cije nič. ne stanejo in da so tudi ne obrestujejo. V času, ko se bori Evropa za svoj obstoj, tehtajo samo dejanja in orožje.«
d Neguševi vojaki v Južni Italiji. Kakor poroča rimska poročevalska služba, bodo sedaj v Južni Italiji, v kolikor je zasedena po Anglo-Ameri-kanciih, prvič vpostavili tudi abesinske čete. Za bivšega italijanskega kralja in cesarja Etiopije, Viktorja Emanuela, in za bivšega vojvodo od Ad-dis Abebe Badoglia bo vsekakor prekrasen pogled na čete Haile Selasija.
PK.-Kriegsber. Engehnann (Sch).
Das Rohr eines Fernkampfgeschützes wird gereinigt.
Mit Recht dürfen 6ie stolz sein, die beiden; das schwere Fernkampfgeschütz — und auch der Gefreite, denn die Batterie am Kanal wurde schon des öfteren im Wehrmachtbericht genannt. Mit besonderer Liebe werden daher die letzten Spur ren eines schweren Nachteinsatzes entfernt.
Iz zasede so rušili Mussolinija
Zanimiva razkritja milanskega lista Framasonstvo je imelo svoje prste v protifašistični juhi
Milanski list »Republica Fascista« je obelodanil celo vrsto dokumentov, iz katerih izhaja, da je storilo italijansko framasonstvo ali protizidarstvo v duhu in po nalogu mednarodnega framasonstva vse, kar bi utegnilo škodovati fašizmu, kar bi zanašalo med italijanski narod zmešnjavo in neraz-položenje, da bi na ta način otežkočili Mussoliniju njegovo delo. Iz deloma v izirniku objavljenih dokunlentov izhaja, da so se vrnili v najvišje vrhove italijanske administracije framasoni zgolj z namenom, da bi podkopali delo fašizma.
Iz posameznih dokumentov je razvidno, d^ se je pričelo razkrojevalno delovanje framasonstva v Italiji že 1. 1935, torej v času, ko se je Musso-lini boril za Etijopijo. Že takrat je skušalo framasonstvo potom Društva narodov in sankcij proti Italiji ohromiti pohod Italijanov v Abesiniji. Vsi ti dokumenti so datirani iz Londona, šifrirani pa so v francoščini. V prvem dokumentu ugotavljajo gospodje framasoni, da je treba fašizmu čimprej skrajšati življenje, in sicer še preje, preden bi se v orientu ojačil. Framasonstvo — tako je tam zapisano — mora biti neizprosno v boju in v izbiri sredstev proti narodom, ki podpirajo fašizem.
V dokumentu št. 2 z dne 13. oktobra 1935 daje vrhovni Veliki Orient (t. j. najvišja mednarodna klika framasonstva) »bratom« v Društvu narodov instrukclje glede borbe proti fašizmu. Izrecno se tu ugotavlja, da je univerzalni Veliki Orient sklenil borbo proti fašizmu potom italijanskega orienta.
Nič manj zanimiv ni dokument št. 3, ki nosi datum od 20. maja 1936. Iz tega dokumenta se zrcali vsa besna jeza, da se je ponesrečil načrt, po katerem naj bi se s pomočjo Društva narodov spremenila abesinska vojna Italije in španska državljanska vojna v dve katastrofi, namenjeni fašizmu.
Dokument št. 5 je zanimiv na tistih mestih, ki se bavijo s podtalnim rovarjenjem framasonstva v vseh tistih državah, ki bi se jih dalo kakorkoli vpreči v boj proti fašizmu. V tem dokumentu prerokujejo framasoni brez sramu, »da bo prišel trenutek, ko se.bodo vsi demokratsko misleči narodi na svetu združili in da bo prav gotovo
tudi Sovjetska Unija z njimi vred vstopila v vojno.« Značilno za hlimbo Velikega mojstra Univerzalnega Velikega Orienta je sledeči staveit: »Najvišji stavbni mojster univerzuma nam bo nato dovolil uničenje drugega nasprotnika, da bi tako maščevali smrt in mučeništvo tolikih naših bratov. Izključite vsled tega sleherni povod za nasprotja s pristaši boljševizma.«
Dokument št. 6, datiran z .28. oktobrom 1936 iz Londona, izpričuje v vsej obširnosti, s katerimi zavratnimi sredstvi naj italijanska masonerija spravi fašizem na tla. Italijanskim framasonom, ki sedijo na visokih fašističnih upravnih mestih, je bilo naročeno, naj s svojim delovanjem izzovejo zmešnjavo, nerazpoleženje in besnilo proti Mussoliniju in njegovemu režimu. Obenem so jim zau-kazali. naj v to svrho hlinijo brezpogojno vdanost Mussoliniju in fašistični ideji. Med drugim jim svetujejo, naj spretno podpirajo Mussolini-jevo delo, toda naj ne pozabijo, da mora narod občutiti sadove tega dela bol kot breme kakor pa kot korist. Fašistične zakone — tako so jim svetovali — je uporabljati s čim najmanjšo logiko, pač pa s čim večjo, ostrino. Na ta način naj se komplicira upravni aparat fašizma in izzove zmešnjava. Moralnih pomislekov framasonski »fašisti« ne smejo imeti, češ, da sredstva posvečujejo namen. Veliki Orient je nadaljeN nasveto-val italijanskim framasonom v fašističnih vrstah, naj kolikor mogoče pobijajo Mussolinijevo prijateljstvo z Nemčijo.
V dokumentu št. 7 z dne 15. decembra 1936 svetuje Veliki Orient zastrupljanje odnošajev med italijanskimi in med nemškimi oficirji. Vsak incident med italjanskimi in nemškimi oficirj je takoj stopnjevati in dramatizirati, da bi se tako preprečilo nastajanje tovarištva med Italijani in Nemci. V smislu navodil Velikega Orienta naj bi framasoni zasedli tudi vrhovna mesta v informacijski službi italijanske vojske. Framasoni v italijanskem generalnem štabu morajo v smislu teh navodil rekvirirati mnogo več, kakor potrebuje vojska, da bi na ta način povečali pomanjkanje v civilnem prebivalstvu itd.
O DRŽAVNIH ZVEZAH
Ce se združita dve ali več držav v svrho izvedbe gotovih ciljev ali uresničenja gotovih interesov, se tako združenje imenuje državna zveza. Pri tem je v načelu razločevati med državnimi zvezami, ki imajo ljudskopravni in med državnimi zvezami, ki imajo državnopravni značaj. Take zveze lahko slonijo na načelu enakega reda, pri katerem nastopata obe državi ena napram drugi kot enakopravni, ali pa na načelu nadrejenosti in podrejenosti, pri katerem je poteim ena država drugi nadrejena. Prvim se pravi societetne zveze, ali zveze družbe, drugiim pa avtoritativne zveze.
Razen zvez med državami v popolnem smislu besede, poznamo, tudi zveze med državnimi in ta-kpzvanimi fragmenti, to 60 korporacije področij, ki jim manjkajo nekateri znaki do popolne države in nastopajo radi tega samo v zvezi z drugimi državami.
Med najbolj važne državne zveze z ljudsko-pravnim učinkom spadajo zveze tistih držav, v katerih 6e poveže več držav za izvedbo predvsem vojaških in šele v drugi vrsti za izvedbo splošnih ciljev. Pri tem je bistveno, da ne nastane nikak-šna nova država in da ostanejo poedine povezane države samostojne. Zveze držav ne razpolagajo z nikakšno pr:6ilno močjo, ki bi se jih posluževale zoper udeležene države. Pri tem tudi ne obstojajo nikakšni skupni davki in vsaka država vzdržuje svojo samostojno oboroženo silo. V vojnem času so take oborožene sile zaveznice. Vzgled take zveze držav nam je Rheinbund, ki je obstojal od leta 1806. do 1815. Zveze držav so zveze na podlagi enakopravnosti.
AlijanCe so najbolj stare zveze držav in služijo v 6vrho ohranitve in odbrane v glavnem v vojaške svrho med več državami po načelu enakopravnosti. Države ostanejo k^kor pri zvezah držav popolno-ma samostojne. Alijanco se lahko imenuje današnjo zvezo Nemčija-Italija-Japon-ska.
Takozvana upravna društva so zveze čisto gospodarskega značaja, ki se ne dotikajo samostojnosti udeleženih držav in slonijo izključno na podlagi enakopravnosti. V tem nam je vzgled svetovno poštno društvo.
P ( lektorati so pogodbene državne zveze, pri kater h vodi ena drže.va zunan>o politiko, pol^g tega pa prevzame še gotovo zaščito za drugo državo. Protektorat predstavljajo navadno nekakšno prehodno razmerje od samostojne do pol neodvisne države. Štejemo jih lahko k tisti vrsti državnih zvez, ki slonijo na načelu nadrejenosti in podrejenosti.
Akcesije so zastopanja, v katerih prevzame ena država na podlagi pogodbe upTavo nad gotovim upravnim področiem za neko drugo državo. Tak primer *mo imeli s kraljevino Preußen in kieže-vino Waldeck. Akcesije slonijo na enakopravnosti
Državne zveze državnopiavnih značajev sta dve vrsti. V takozvani zvezni državi se poveže več samo do neke meje samostojnih posameznih zvez-
POLIVCNI DRCBIZ
□	Angleško priznanje glede prehrane v Južni Italiji. Posebni dopisnik angleškega lista »Man-chester Guardian« se bavi v nekem članku s prehranjevalnimi težavami zasedene Južne Italije Članek je zanimiv zlasti radi tega, ker dolži Angleže in Amerikance, da so zakrivili prehranjevalno mizerijo v zasedenem ozemlju Južne Italije Tako 6e je situacija poostrila zlasti v Napulju, kjer ljudstvo gladuje. V bližini Napulja se prebivalci preživljajo samo z jabolki, pa tudi v bogatejših krajih Apeninov morajo fige in orehi nadomesto-vati kruh. Vsled nakupovanja, ki ga vršijo anglo-ameriške vojaške oblasti, pa dobiva črna borza nov dotok. Dokler okupacijske čete konkurirajo s prebivalstvom pri nakupovanju že itak skrčenih zalog živil, bodo cene po mnenju omenjenega dopisnika še dalje naraščale, obenem pa se bo stalno slabša! položaj civilnega prebivalstva.
□	Pred novo prohibicijo v Zedinjenib državah?
Predsednik pravosodnega odbora ameriške reprezentančne zbornice je izjavil te dni, da ugibajo meroda.jni krogi, ali ne bi kazalo, prepovedati pijače z več kot pol procentom alkohola vsaj za časa trajanje vojne, z drugimi besedami: da- bi se zopet uvedla prohibicija. Uradni krog*so baje spoznali, da škoduje nekontrolirano uživanje alkoholnih pijač vojni produkciji.
n Tudi Abesinijo hočejo izplačkati. Ameriška vlada namerava pcelati v Abesinijo tehniško odposlanstvo, sestoječe iz strokovnjakov kmetijstva in rudosledništva. Kakor 6e vidi, hočejo izropati tudi Haile Selasijevo deželo.
□	Turški ministrski predsednik Saradioglu in predsednik turškega parlamenta Renda Renda sta se odpeljala te dni v potresno ozemlje v Anatoliji, da si ogledata škodo na licu me6ta.
□	Bolgarija se bori za svoje nacionalne ideale. Pod naslovom »Odločilna bitka« je objavil poslanec Kožuharov v listu »Slovo« uvodnik, v katerem piše, da so Angleži že od nekdaj obdajali Nemčijo z odbojnimi državami, da bi tako dosegli svoje imperijalistične cilje. Zaman je ves napor angleške agitacije, predstaviti Nemčijo svetu kot imperijalistično državo, kajti vsak pošten, pameten in pravilno misleč človek pozna resnico. Kožuharov je končno mnenja, da se približuje odločilna bitka. Tudi Bolgarija lahko z mirnim zaupanjem gleda nasproti bodočim dogodkom, pripravljena pa mora biti na dostojno izpolnitev svoje misije. Bolgarija v teh dogodkih ni gledalec, temveč borec za svoje nacionalne ideale.
□	Volitve prezidenta v Costarici. V Costarici so "te dni volili prezidenta. Po prvih skupnih iz;d h je dobil vladni kandidat TeodoVe Picado 51 tisoč glasov, njegov konservativni protikandidat Leon Cortes pa 40 tisoč glasov. Izv ,litev prvo imenovanega kandidata je zasigurana.
nih držav v neko novo državo in sicer tako, da nastane novo državno področje in novo državno ljudstvo. Državljani takih le deloma samostojn h držav postanejo državljani zvezne države, predpogoj pa je, da so že preje državljani povezan h držav. Državna oblast zvezne države ni mišljena samo za povezane države, temveč tudi za njene ] državljane. Funkcija državne oblasti, to je zakono- ] daj a in izvrševanje zakonov, se deli med zvezno državo in med z njo povezanimi državami. Za i vzgled lahko navedemo bivšo Avstrijo pred njeno priključitvijo k Reich-u. Pri zvezni državi 6e lahko reče, da sloni na načelu nadrejenosti, ker izgubi povezana država del svojih pravic v korist nad-države.	^
Unije predstavljajo državne zveze, ki jih poznajo monarhistične države, kjer tvori zvezo skupen vladar. Take unije so lahko osebne in nastanejo iz določil o prestolonasledstvu dveh samostojnih držav, če se je nekega monarha slučajno izvolilo v kaki drugi državi za vladarja. Poznamo pa tudi realne unije, ki so sklenjene nameno-mo v trajno zvezo med dvema državama s skupnim vladarjem. Taka unija nastane redno potom skupnega določila radi prestolonasledstva. Nekdanja avstro-ogreka pragmatična sankcija je predstavljala tako realno unijo.
Zvezo med državami in državnimi fragmenti tvorijo tri vrste razmer. Razmerje interesnih sfer do interesnih držav, kjer gre za področja, vsled katerih so tretje države sklenile pogodbo, da jih bodo v slučaju bodobe podvrženosti že v naprej razdelile. Taka pogodba je usmerjena v bodočo izvajanje oblasti ter najde svoj začetek najprej v gospodarskih stikih državnega področja, ki je začasno še samostojno.
Zaščitna področja- predstavljajo zvezo z državo, ki jih je najprej zajela v gospodarskem pogledu. V takih področjih prevzamejo države-zaščitnice prvotno samo zaščito gospodarskih interesov in svolih državljanov, ki se y svrho gospodarskega izkoriščanja nahajajo v dotični debeli. V to 6vrho uredijo lastne upravne ureditve, ki se jim pa z naraščanjem vpliva in moči kmalu podvržeio tudi domačini. Tako razmerje stremi za Dopolnim podvrženjem prebivalstva zaščitnega področja. Za konkreten vzgled lahko med drug:m navedemo bivše nemške kolonije pred prvo svetovno vojno v Afriki.
V najnovejši dobi poznamo tudi neke vrste izrecno samo vojaško zaščitna področja, v katerih ie neka država prevzela oboroženo zaščito. Primer nam nudi Nemčija-Danska-Norveška.
Angleški dominijoni 60 samoupravne kolonije, kjer sedijo angleški guvernerji s prav malim vplivom na upravo dežel. Dominijoni so pa na potu svoje popolne samoosvojitve. Mednarodnopravno se je to prvič pokazalo v Zvezi narodov, v kateri so seveda radi prozornih angleških interesov njihovi dominijoni nastopali s svojimi glasovi kakor popolnoma samostojne države.
O 105 Kitajcev na leto. Prezident Roosevelt je te dni podpisal zakon, 6 katerim ukinja svoječasno prepoved doseljevanja Kitajcev v Zedinjene države. Gre za nekak kompliment pred maršalom Čangkajškom, ki je vendar »zaveznik« Zedinje-nih držav. Bog ve kakega veselja pa Roosevelt Kitajcem ni napravil, ker se sme vsako leto doseliti reci in piši samo 105 Kitajcev.
□ »Največja sleparija vseh časov.« Sir Jchn Baydorr, angleški strokovnjak za prehranjevalna vprašanja, je imenoval prehranjevalno konferenco, ki so jo »zavezniki« organizirali lansko leto v Hot Springsu, »največjo sleparijo vseh č^sov«. Svoj dvom glede praktične vrednosti te konference je podčrtal še na ta način, da je pristavil mnenje enega 6vojih prijateljev, češ, da so v Ilot Springsu izdelovali pene ..
O Bombe v Jeruzalemu. Agencija Reuter je posnela neko vest ameriške agencije Associa d Press, po kateri je v nedeljo ponoči eksplodira o v vladni palači v Jeruzalemu šest bomb. D-imr.e-va se, da gre za učinkovito protestno akcijo nacionalnih Arabcev proti anglo-židovskim načrtom v Palestini.
O Boljševizem bi pomenil uničenje madžarskega naroda. V Marosvasarhelyiju na Serlmograškem ie govoril te dni znani minister Imredyjeve sknup ne dr. Ferencz Rajniss o razmerju do Nemčije in o boljševiški nevarnosti. Dr. Rajniss je deial m2d drugim, da se borijo n-em5ke čete za Evropo. Madžarska se udeležuje borbe proti boljševizmu, ker bi pomenil boljševizem v Evropi uničenje madžarskega naroda.
O Zmanjšanje obrokov v Zed'njen<h državah. Ameriška vlada je prisiljena k občutnemu skrre-nju obrokov konzerv, sadja in sočivja. Po n' ki uradni objavi bodo 6krčili obroke konzerv in e~d-ja za 43, sočivja pa za 19 od?tn'kov. Prizadeto je civilno prebivalstvo Zedinjenih držav.
O Carlo Scorza pride pred izredno taSlstffno sodišče. Iz Verone poročajo: Prihodnje dni se bo pričela pred izrednim fašistično-rep-ub,:kan^k m tribunalom v Veroni razprava proti zadnjemu generalnemu tajniku fašistične stranke pTed državnim udarom dne 25. julija 1943, Carlo Sco zi Carlo Scorza je pač ostal do zadniega lojs.^n napram Mussoliniiu, vendar mu očitajo, da p^ Ba-dogliievem izdajstvu ni ukrenil ničesar proli :z-deialcem in da ee je oo moralnem zlomu P-"»1 ie prostovoljno javil v Bidoglijevo vojsko I<=t na značaja je delikt, s katerim obremeniuiejo zadnjega komandanta fašistične milice, Galbiat:ja. Temu mlličnemu generalu očitajo, da je .osta' v noči na 26. julij prekrižanih rok. Namesto, da bi bil udaril 6 svojo milico proti zarotrrkom, je m'r-no gledal, kako je Badoolio ra^nuščal mil;co Mi-mo tega se bo zagovarjalo še 45 fašističnih funkcionarjev radi nemarnosti v izpopolnjevanju svojih dolžnosti.
O Blazni načrti sovražnikov Nemčije Ameriški časopis »Fortune« že objavlja zahteve, ki jih mislijo 6taviti zavezniki Nemčiji v slučaju njen- aa poraza. Tako znašajo baje ameriške zahteve napram Nemčiji »samo« osemsto milijonov dolar¡pv (dve milijardi RM), dočim je izračunal sovjetrki profesor Varga, da bi imela Nemčija plačati c^,:h osemsto milijard dolarjev, ali kar dva bilijona RM. Kakor piše »Fortune«, zahteva Varga še deset milijonov Nemcev, ki bi morali v Sovietiji opravljati suženjska dela. So pa tu še drugi načrti, po katerih bi Nemčija morala izročiti vso svojo industrijo, blagovne zaloge, stroje in celo ve^ kapital. V listu »Svenska Dagbladet« pa se je javil k besedi znani angleški sovražnik vseh Nemcev, sir Robert Vansittari, ki hoče okupirati Nemčio »samo« za dobo 20—30 let ob istočasni popolni razorožitvi. Nemški narod pa bi po njegovem načrtu »prešolali« pod nadzorstvom kake sovražne 6ile
O Japonski general o drugi fronti. Japonski general Nakai je imel v tokijskem radiu predivanje o dragi fronti. V svoiih izvajanjih je dejal 'med drugim, da mislita Roosevelt in Churchill zmagati s svojimi širokoustnimi govori o drugi fronti vsaj na agitacijskem področju, ker na vojaškem polju nista mogla. V pristojnih krogih osi pa po mnenju omenjenega japonskega generala ni politika in ne oficirja, ki bi ga take baharije spravile iz ravnotežja. Čim več bojnih sil vpostavlja sovražnik — je dejal general Nakai — tem večji bodo uničevalni uspehi sil osi. Ako zagotavlja sovražnik, da bodo z ustanovitvijo »druge fronte« zgrabili Nemčijo na najslabotnejši strani, je to pro7oren sleparski manever. Prepričani smo — je končal japonski general — da je branik nemške vojske ob evropskih obalah brez primere.
Nacionalsocializem, njegov
razvoj in dohod na oblast
IZ ZGODOVINE NACIONALSOCIALISTICNEGA GIBANJA OD LETA 1924,—1933.
Kakor se je Adolf Hitler v ča6u, ko je bil v zaporu, odločil, da bo kakor hitro pride zopet na ivobodo, začel legalen boj za dosego državne ob " t , tako je to tudi storil. Njegov cilj, pobijati parlamentarne stranke s parlamentarnimi sredstvi, je bil tudi edina pravilna pot; Saj so nacio-nalsocialisti v času, ko je njih vodja pisal knjigo »Mein Kampf«, in niso imeli ne voditelja im ne stranke, ker ga je režim zaprl, stranko pa razpustil radi znanega puča v Miinchen-u, združeni z raznimi sorodnimi skupinami pod imenom nacionalsocialistično osvobodilno gibanje, pri volitvah v državni zbor dne 4. maja 1924 dosegli skupno 32 poslancev. Od izvoljenih poslancev sta šla dr. Frick in Feder v državni zbor. Ker je pa režim kmalu nato razpustil državni zbor in razpisal nove volitve, je nacionalsocialistično osvobodilno gibanje dne 7. decembra 1924 dobilo samo 14 poslancev, od katerih 60 nacionalsocialisti imeli samo štiri. K sreči se je kmalu nato in ob pravem času pojavil zopet Adolf Hitler. Bilo je dne 20. decembra 1924, ko je prinesel nemškemu narodu svoje darilo v obliki knjige »Mein Kampf«, ki jo Je spisal v zaporu in se takoj neumorno vrgel na delo za obnovitev stranke.
le 7. februarja 1925 je v Bürgerbräukeller-ju ponovno ustanovil nacionalsocialistično nemško delavsko stranko in izdal hkrati povelje za obnovitev s stranko vred razpuščenih naskočnikov S.-A., katerim je hkrati predpisal nošo rjavih srajc. To je bil začetek ponovnega vzpona in dviga na-cionalsocialističnega gibanja. Iz vseh Gauov prostrane Nemčije 6o začeli stopati možje v krog neposredne Hitler-jeve garde.
Leta 1926 je začel dr. Josef Goebbels svoj politični boj kot Gauleiter v Berlin-u. Število članov in pristašev stranke je naraščalo. Dne 16. novembra 1928 je Adolf Hitler govoril prvič v ogromni berlinski dvorani »Sportpalast«. Število rednih članov 6lrank je ob koncu leta 1928 doseglo 100.000. Oddelki S.-A. so postajali vedno večji in močnejši. Ob prireditvi drugega vsedržavnega dne stranke leta 1926., je pred Führer-jem v strumnem paradnem mimohodu korakalo 6000 S.-A.-mož. Pri volitvah v državni zbor dne 20. maja 1928 je stranka dobila 12 poslancev. Povsod in v vseh področjih so se začeli uveljavljati možje, ki jih je zajel in izšolal nacionalsociall-eem Adolf Hitler-ja.
Pri volitvah so glasovi nacionalsocialistov naraščali kljub terorju, izvajanem po marksistično usmerjenem režimu. Bilo je mesto Koburg v deželi Thüringen, kjer so nacionalsocialisti pod
vodstvom Schwede6-a, prvič dobili pri volitvah večino v mestnem zastopstvu. Ob zaključku leta 1929. je število članstva doseglo 176.000. Uvod v leto 1930. je bil žalosten. Umor Horst Wessel-a je stranko hudo zabolel. Njegova kri In ozadje njegove smrti sta pa rodila tisočkratno žrtev. Njegova pesem odmeva od takrat po vseh nemških Gau-ih.
Dne 23. februarja 1930 je dr. Frick po navodilu Fiihrer-ja v deželi Thüringen prevzel notranje In prosvetno ministrstvo. Njegovo delovanje kot prvi deželni minister je predstavljalo za nacionalsocialistično gibanje najboljšo praktično propagando
Razpusta državnega zbora dne 16. julija 1930 in nove državnožborske volitve dne 14. septembra istega leta so nacionalsocializmu prinesle neverjetno velike uspehe. Število državnih poslancev se je dvignilo od 12 na 107. Takrat je NSDAP postala največja in najmočnejša politična stranka v Nemčiji.
Leta 1931. pa je prišlo do nove krize. Prisilili so Frick-a, da je moral odstopiti kot minister dežele Thüringen. Se istega dne je v Berlinu izbruhnila V6taja S,-A.-oddelkov, ki jo je povzročil Hauptmann Stennes. Julija 1931 je dr. Fanzen popolnoma na lastno pest, ne da bi mu bila to dovolila stranka, izstopil kot minister deželne vlade v Braun6chweig-u. Pomanjkanje in naraščajoč razkroj nemškega naroda je vlado dr. Brüning-a spravljalo vedno globlje v pogubo. Število brezposelnih je naraslo na pet in pol milijona. Pri tem je seveda hkrati tudi komunizmu rastel greben.
Važen dan v zgodovini nacionateocializma je bil 10. oktober 1931. Takrat je tedanji Reichspräsident von Hindenburg ob navzočnosti Hermann Göring-a prvič sprejel Adolf Hitler-ja.
Prišlo je leto 1932. V mesecu aprilu je von Hindenburg-u kot državnemu predsedniku potekala uradna doba. Bilo je treba misliti na izvolitev novega predsednika. Državni kancelar dr. Brüning je takrat že čutil, da se trese njegov vladni 6tol. Da bi si podaljšal svojo uradno dobo, se je obrnil na Hitler-ja in mu stavil svoje predloge. Hitler je ponudbo odklonil, nakar so sledile volitve. V obeh volilnih postopkih je bil Hitler po razmerah prisiljen, da je nastopal kot protikandidat Hindenburg-a za predsedniški položaj. Pri drugih volitvah dne 10. aprila 1932 je dobil Hitler 13, Hindenburg pa 19 milijonov glasov. Brüning je pri tem volilnem izidu smatral, da je izrinil nacionalsocializem in je dne 13. aprila 1932 raz-
pustil in prepovedal obstoj in delovanje S.-A.-oddelkov. Nacionalsocialistično gibanje se pa s tem ni čutilo niti najmanj prizadeto. Stalo je namreč ravno pred deželnozfoorskimi volitvami v deželah Bayern, Württemberg, Anhalt in Hamburg. Zato je Adol Hitler takrat nastopil svoje drugo veliko potovanje sirom Nemčije in tekom enega tedna govoril na 25 velezborovanjih. Uspeh je bil velikanski. Razen v deželi Bayern, je stranka postala povsod najmočnejša stranka. V deželi Preußen je poskočila od 6 na 162 poslancev. V Oldenburg-u je pa dne 29. maja 1932 dobila v deželnem zboru absolutno večino.
Državni kancelai Brüning, ki je takrat vladal večinoma na podlagi zasilnih odredb, je ravno na dan n-acionalsocialistične zmage v Oldenburg-u predlagal novo zasilno odredbo, bi naj bi bila nadaljevala davljenje nemškega gospodarstva. Von Hindenburg je pa Brüning-ov predlog odr klonil. Brüning je pri tej priložnosti državnemu predsedniku ponudil 6voj odstop, kar je Hindenburg sprejel.
Temu je sledil drugi sprejem Hitlerja pri Hindenburg-u. Pa tudi ta pogovor se je končal negativno. Državnim kancelarjem in voditeljem nove vlade je bil imenovan von Papen. Njegovo vlado so podpirali nemški nacionalci in pa organizacija jeklenih čelad. Hitler je k temu položaju obljubil, da bo von Papen-ovo vlado trpel pod poqo-jem, da se umakne prepoved S.-A.-oddelkov, katero je izdal odstopivši dr. Brüning, nadalje, da 6e njegovi stranki dovoli posluževati 6e radio-oddajnic in da se razpusti državni zbor. Vse to se je tudi zgodilo. Nove volitve v državni zbor dne 31. julija 1932 so število dotedanjih 107 poslancev nacionalsocialistične nemške delavske stranke dvignile na 230. Sedaj je von Hindenburg Hitler-ju ponudil položaj državnega kancelarja, ki ga je pa odklonil.
Novo izvoljeni državni zbor se je 6estal prvič dne 30. avgusta 1932 in 6i izvolil Hermann Göring-a svojim predsednikom. Po prizadevanju von Papena 60 takrat razpustili državni zbor, ker je njemu in njegovi vladi izrekel porazno nezaupnico. Glasovanje je izpadlo s 512 proti 6 glasovom. Sledile so zopet nove volitve, in sicer dne 6. novembra 1932, pri katerih je NSDAP kljub vsem naporom izgubila 34 sedežev, kar pa ni bilo važno. Papenova vlada ni vedela, kaj bi. Radi tega je von Papen dne 27. novembra 1932 odstopil., Nato je državni predsednik zopet povabil Hitler-ja in miu predlagal, da bi sestavil parlamentarno večino z drugimi skupinami, nakar bo lahko računal, da postane državni kancelar. Hitler je tudi to odklonil, Hindenburg je pa imenovati General-a Schleicher-ja državnim kancelarjem. Novoizvoljeni državni zbor si je pa zopet izvolil Hermann Göring-a svojim predsednikom.
NSDAP je kmalu nato doživela še en udarec. Georg Stras6er je dne 8. decembra 1932 odložil vse svoje funkcije. Mož je prišel v roke Schlei-char-ju iin so ga premotile njegove obljube.
Leta 1933. so se dne 15. februarja vršile volitve v deželi Lippe. Te volitve 60 pokazale dvig na-cionalsocializma. V tednih, ki so temu sledili, se je Hitler pogajal s von Papen-om in Hindenbur-gom in je prišlo stvarno do sporazuma. Ko je Schleicher zahteval od Hindenburg-a, da bi zopet razpustil državni zbor, je Hindenburg to odklonil in je moral Schleicher odstopiti. Pisali 60 30. januarja 1933, ko je državni predsednik von Hindenburg imenoval Adolf Hitler-ja državnim kancelarjem Nemčije. Führer je še istega dne sestavil svojo nacionalsocialistično vlado, ki jo vodi z malenkostnimi osebnimi izpremembami še danes.
Od tistega trenutka je program 6tranke postal program države, zgodovina nacionalsocialistične-ga gibanja se je pa združila z zgodovino države in z ustavno zgodovino Nemčije.
POZOR!
♦ Preseljenci se morajo odjavljati. Odkar se vršijo preselitve iz mest na podeželje, se sliši, da se mnogo žena in preseljenih ljudi sploh ne odjavlja. Zadevo z živilskimi kartami in prehrano si urejajo potom sorodnikov, znancev itd. To pa seveda ni v redu. Vsak, ki menja svoje bivališče, se mora pri za to pristojnih uradih odjaviti in prijaviti. V interesu reda, discipline in urejenega razdeljevanja živil je, da se poslužujejo vsi vseh tozadevnih predpisov in določil, ker se jim drugače lahko pripeti, da bodo pri morebitnih izgubah živilskih kart itd., ostali po cele dodelilne pe-rijode brez možnosti za prehrano.
PK.-Kriegsber. Fraß (Atl — Sch) Gefangene vom süditallenischen Kriegsschauplatz.
Bei den Kämpfen im süditalienischen Kampfraum gemachte englische und amerikanische Gefangene werden zum Abtransport nach Deutschland verladen.
Ogromne storitve
Uradno glasilo nemških železnic je objavilo začasen pregled poslovanja nemških državnih želez-ic v letu 1943. Poročilo predstavlja v zgodovini železniškega prometa edinstvene storitve, ki so jih v minulem letu izvršile naše vzorne železnice. Razširjenje vojne je v velikem obsegu razširilo In povečalo tudi naloge železnici zahteve, ki jih stavljajo te naloge železničarjem, so najvišje. Železniški promet se je razvijal vedno in povsod v redu, brzina istega se je pa ravnala po razvoju ln tempu vojnega dogajanja z vsemi svojimi spremembami. Železničarji so pokazali posebno veliko prožnosti in spretnosti s prevozom preseljencev iz po zraku ogroženih področij. Ce bi Nemčija ne Imela tako vrlih, sposobnih in na vse morebitnosti pripravljenih železničarjev in železniških napTav, bi se najbrž prav težko zoperstavljala navalom in naskokom naših sovražnikov. To velja prav posebno za težke obrambne boje na vzhodu. Tako sta izjavila nedavno ob dnevu nemških železničarjev Reidhsminister dr. Goebbels in Staatssekretär dr. Ganzenmüller.
Ker se leta 1943. nfeo zvišali nikakšni železniški tarifi, so dohodki iz leta 1942. od takratnih 9,8 milijard RM v letu 1943. narasli na 11,8 milijard RM. To je za 20,4 odst., kar predstavlja izredno velike storitve celokupnega železniškega osebja od najvišjih do najnižjih uslužbencev. Povečanje poslov je seveda zvišalo tudi izdatke. Trenutno veliko uporabljanje železniškega aparata je neizogibno povezano z izrednimi izdatki, ki se Izražajo v vodstvu podjetja in v povečanih obnovitvah, to je v odpisovanju železniških naprav ln vozil. Z zvišanjem odpisov izražena finančna politika je potrebna radi povečanega izrabljenja vrednosti in z oziram na velike nove nabave, ki jih bo zahtevala bodočnost. Z ozirom na zvišanje odpisov in na del splošnih oddaj državi, ki znašajo 120 milijonov RM lz računa podjetja, je nastal prebitek, ki bo tudi za leto 1943. lahko kril vse obveznosti, dotacije in nadaljnje oddaje splošni državni blagajni. Oddaja državni blagajni, kakor tudi državni davek, ne bosta znatno višja kakor leta 1942. Pri računu kapitala, kjer gre za razvoj podjeftja, novogradnje železniških naprav in vozil, nadalje pri izdajah na kritje dolgov, je pripomniti, da zadostujejo posojilna, kreditna in druga lastna sredstva za njih financiranje.
Celotno stanje dolgov je ugodno. Na splošnem
Fester Einkreisungsring
um den Landekopf
Von Kriegsberifhtar Dr. Fritz M e s k e.
Zwei Wochen nach der Landung stärkerer anglo-amerikanischer Streitkräfte bei Nettuno, südlich Rom, ergibt sich der Tatbestand, daß die militärische Lage In Italien nur insoweit eine Änderung erfahren hat, als nunmehr Truppen deutscher Eingreifsreserven eine starke an-qlo-amerikanische Armee auf engstem Raum umklammert halten, während die Unternehmungen des Gegners keinerlei Einfluß auf das Kampfgeschehen an der siidrtalienischen Front hatten. Der Feind aber erlitt bei seinem Anrennen gegen den deutschen Umfassungsring bei Nettuno schwerste Verluste.
PK. Auf dem Wege von der Nettun ofront ins Gefangenenlager marschierten am 3. Februar etwa tausend Kriegsgefangene, in der Hauptsache nordamerikanische Soldaten, durah die Straßen der Stadt Rom. Mit lebhaftem Interesse, aber ohne erkennbare innere Anteilnahme betrachtete die römische Bevölkerung diesen, von deutschen Sicherungskräften geleiteten »Einzug« der Alliierten Gloseum über die Via del Imperio bis hinauf zum Monte Pinoio und weiter ins deutsche Gefangenenlager. Es kam zu keinen Zwischenfällen. Rom ist durch diesen viel beachteten Gefangeneinzug ebenso wenig aus den Fugen geraten, wie durch den Kanonendonner, der seit dem 22. Januar von der nahen Front bei Nettuno hörbar war. Hier und da spürt man die Scham darüber, daß nun nahe vor den Toren Roms ein schicksalsschwerer Kampf entbrannt war, ohne daß ein italienischer Soldat an der Verteidigung der ehrwürdigen Hauptstadt des Abendlandes teilnahm. Im übrigen aber bot Rom im Schutz der deutschen Kommandantur ein frappierend friedliches Bild.
nemških železnic
kapitalnem tržišču se je leta 1943. opazilo spremembo dne 2. januarja 1944 zapadljivih 500 milijonov RM, znašajočih 4% državnih železniških zakladnih nakazil iz leta 1936. Lastnikom teh vrednostnih papirjev se je ponudilo zamenjavo za nova 3K% zakladna nakazila 1944 s povratnim plačilom na imensko vrednost dne 1. julija 1965.
Na udeležbah ni bilo nikakšnih posebnih sprememb. Podržavljenje privatnih železnic v Alpen-Donau-Gauen se je nadaljevalo. V starem delu Reich-a se je leta 1943. podržavilo pet privatnih železnic. Podržavljenja so se vršila samo v interesu načelne državne prometne politike, če so to zahtevali interesi Reich-a.
Izredne storitve nemških> železnic so zasluga vzornega in neumornega dela železničarjev. Zelez-
Trideset vojnih členov
za nemški narod
Člen 7. «
Vsak nasvet, ki prihaja od našega sovražnika. Je lzkušnjava za našo vojno moralo. Sovražnik dobro v6, da si bomo izvojevali našo zmago. Vse, kar sovražnik reče in podvzame, ima namen, da bi nas potom zvijače in zahrbtnosti pomandral. Kdor torej posluša sovražnika, tudi če se isti poslužuje še tako svetohlinskih argumentov, Izda s tem svoj narod v času njegove največje nevarnosti. V takih primerih tudi nevednost ne sme biti
zaščita pred zasluženo kaznijo.
*
Tudi ta vojni člen je velike važnosti. Razlagati si ga je v glavnem tako, da bi se pač nikdo ne smel tako daleč spozabiti, da bi poslušal 6ovražne radio-oddaje, ki so edine v stanju dajati nam kake nasvete ter nas zapeljevati v izkušnjavo, da bi postali škodljivci lastnega naroda ter izdajalci samega sebe.. Nemški narod ter z njim vred seveda tudi vsi Spodnještajerci dobro vedo, da je laž in prevara vse, kar trobijo v svet po raznih sovražnih radio-oddajnicah, pa naj si bo to še tako dobro svetohlinsko in zvijačno sestavljeno. Nič novega ni, če podčrtamo, da zasleduje sovražnik samo en namen in cilj, to je, uničiti našo državo in naš narod, saj vodijo današnjo vojno
Schwarze Hilfstruppen der Amerikaner.
Die feindlichen Kriegsgefangenen, die Rom an diesem Tage vorüberziehen sah, waren meist am 30. Januar, dem Tag des ersten Großangriffs, den der Feind aus seinem Landekopf heraus versuchte, in deutsche Hand gefallen. Bis dahin hatten sich die feindlichen Landungskräfte volle acht Tage lang vorsichtige Zurückhaltung auferlegt. Zwar war die Landungsagitation der 5. nordamerikanischen Armee, in deren Reihen auch einige englische Verbände kämpfen, von der Feindpropaganda sofort mit einem unerhörten Stimmenaufwand in die Welt hinaus posaunt und mit reichlichen Vorschußlorbeeren umkränzt worden. Sprach man doch schon von einer gewaltigen Kesselschlacht, die damit ins Rollen gekommen sei und in deren Verlauf man die gesamte deutsche Südfront unweigerlich zusammendrücken und vernichten würde. Die Eroberung Roms war in der operativen Gesamtplanung der Alliierten vielleicht nicht einmal das vordringliche Ziel; aber es zeigte sich an der Kräfteverteilung im Landekopf schon sehr bald, daß natürlich auch dieses Ziel sehr stark ins Auge gefaßt war. Die Amerikaner, die anch wieder schwarze Hilfstruppen mitgebracht hatten, sollten aus dem Landekopf heraus nach Osten vorstoßen und die Verbindungslinien der deutschen Südarmee abschneiden, während die Engländer geradewegs nach Norden in Richtung Rom antraten.
Die deutschen Gegenmaßnahmen.
Nachdem die feindlichen Absichten deutlich erkennbar und die deutschen Gegenmaßnahmen voll wirksam geworden sied, läßt sich sagen, daß diese groß angelegte Planung zunächst gescheitert ist. Ein fester deutscher Einkreisungsring hält den feindlichen Landekopf umklammert und verhindert einstweilen die in ihm versammelten Feindkräfte an der Durchführung ihrer Aufgaben, — teils in defensiver, teils aber auch bereits in offensiver Kampfesführung. Es ist dem Feind im Gelände der Pontiniscben Siimofe ein Raum von etwa 20
niška uprava je pa tudi znala izkoriščati vse rezerve, lri ležijo v njeni prometni organizaciji. Pri tem je ugotoviti uvidevno podporo od 6traiil delovnih uradov, ki so po svojih močeh stavljaM železnicam v velikem številu potrebne jim delovne sile na razpolago. Zasluga gre tudi industriji lokomotiv, ki je zadovoljivo zalagala železnice s svojimi dobavami lokomotiv. Propaganda, ki je skrbela, da so se vedno in povsod vagoni v najkrajšem času natovorili in iztovorili, je tudi doprinesla svoj delež k pospeševanju prometa.
Ko bo pozneje enkrat čas in priložnost, javnosti pokazati dosedanje storitve nemških železnic in železničarjev širom evropskega železniškega omrežja, se bo šele dalo pravilno oceniti, kaj zmorejo in ustvarjajo nemške železnice. Saj že pričujoči izvleček časovnega poslovnega poročila, ki ne vsebuje skoraj nobenih številk, napravi vtis, da so naše železnice sposobne ter zmožne neverjetno velikih storitev.
samo v to svrho. Ker nas hočejo dosledno uničiti, je jasno, da nam ne morejo nič dobrega in koristnega svetovati ali povedati, temveč samo škodovati. Obstoječi zakoni predpisujejo za vsak zločin zoper prepoved poslušanja sovražnega radia najstrožje kazni, pri čemer nevednost ln nepoznavanje takozvanih zakonov in prepovedi ne predstavlja nikakšno oprostilno okolnost. V Interesu nas vseh in vsega naroda je, da se ne zanimamo in tudi nočemo slišati, kar bi nam svetovali in pravili tisti, ki nas hočejo ugonobiti, pa naj se vrši to tudi s pomočjo kakega odpadnika iz vrst našega naroda.
□	Epidemije v Egiptu. V egipčanski zbornici eo imeli te dni obširno razpravo o pobijanju nalezljivih bolezni v Egiptu. Kmalu po tej razpravi ae je kralj Faruk sam odpeljal v okuženo ozemlje, da bi se prepričal o stanju stvari. Njegovo potovanje je znak, da 66 je položaj poostril. Vsled pomanjkanja zdravil in pomanjkljive prehrane ae širijo kužne bolezni po vsem Bližnjem vzhod«. Zlo so zakrivili Angleži z rekviriranjem za potrebe svojih čet.
□	Protižidovska propaganda v Angliji. Kakor piše londonski komunistični dnevnik »Daily Worker«, so našli te dni v nekem londonskem predmestju na hišah napise kot n. pr.: »Židovska vojnal«, »To vojno so zakrivili židjel« itd. Liat dolži serveda »fašiste« kot povzročitelje teh napisov.
Kilometer Tiefe, den er mit der schweren Schiffeartillerie seiner Landungsflotte beherrscht, überlassen worden, um unsere Infanterie nicht unnötigen Verlusten auszusetzen. Alle seit dem 30. Januar unternommenen Versuche das Feindes aber, den deutschen Einkreisungsring zu durchbrechen, sind trotz starkem Panzer- und Luftwaffeneinsati eindeutig gescheitert und haben dem Feind lediglich hohe Verluste an Menschein und Material eingetragen.
Am Bahndamm der alten Straße Rom-Neapel, auf die der Feind immer wieder seine Angriffs-schwerpunkte, insbesondere bei Campoleon Ct-eteme di Litloria, ansetzte, wurde seinem Vordringen Einhalt geboten. Der gesamte Feindliche Landekopf lag unter der Wirkimg der immer stärker und mit immer schwererem Kaliber eingreifenden deutschen Artillerie und werde außerdem van der deutschen Luftwaffe laufend mit Bomben eingedeckt, die nach dem Eingeständnis der Gefangenen an den Stellungen und Unterkünften verheerende Wirkungen auslösten.
Betrogene anglo-amerikanische Hoffnungen.
Welche weitere Möglichkeiten sich für beide Seiten aus der gegenwärtigen Situation ergeben, wird die nahe Zukunft lehren.
Gleichzeitig mit der Landung in Nettuno und Anzio begannen verstärkte Feindangriffe an der italienischen Südfront. Zweifellos hoffte der Feind, hier einen durch die Landung1 im Rücken bedrohten und dadurch moralisch erschütterten Gegner vorzufinden. Da da6 Unternehmen von Nettuno jedoch dank der schnellen deutschen Gegenmaßnahmen im Gesamtgebilde des italienischen Kriegsschauplatzes ohne Auswirkung blieb, da insbesondere für den Nachschub d»r Südfront keine Behinderung eintrat, haben s-ch diese Hoffnungen getrogen. Die deutsche Südfront steht nach wie vor unerschüttert. Der Kampf geht dort in der bisherigen Form weiter, wobei der Feind im qobir-gigen Gelände gelegentlich seine bekannter »Millimetergewinne« erzielt, ohne jedoch zu - <k entscheidenden Erfolg kommen zu können.
Bilder aus dem Kriegsgeschehen
Neue Stellungen zwischen Ilmensee und Finnenbusen
Von Kriegsberichter Herbert S t e i u e r t.
Zwischen Ilmensee und dem Finnischen Meerbusen haben die deutschen Truppen in unsagbar harten und schweren Kämpfen neue Verteidigungsstellungen bezogen, in denen 6ie 6ich dem andauernden Druck zahlenmäßig überlegener Feindkräfte ent-gegenstemen und den operativen Durchbrach vereiteln, den die sowjetische Führung seit dem Beginn der Winterschlacht in diesem Raum erstrebt.
PK. Unter einem ungeheuren Aufwand artilleristischer Mittel, dem stärksten Einsatz von Panzern und schonungslosesten Opfern von Blut und Leben, traten die Sowjets in dem Dreieck Nowgorod—Leningrad—Oranienbaum zu ihrer Offensive größten Ausmaßes an. Der dreifache Stoß gegen unsere Abwehrfront war die große Hoffnung der Bolschewisten, für den sowjetische Schützendivisionen, Panzerbrigaden und Artillerieeinheiten in einer Ansammlung herangeführt worden waren, und der der deutschen Führung votj vornherein die Gewißheit nah. d?ß hier n»cb dem
Mißlingen des bolschewistischen Anstürmens gegen den Raum von Witebsk der große Schlag des Aufrollens unserer nördlichen Abwehrstellung versucht werden sollte.
Die Erde wurde zum Gegner.
Unberechenbar, heimtückisch, widerwärtig wie der Gegner selbst, i6t das Land, über das die Schwingen des Todes an jenem grauen Wintermorgen des 14. Januar zu rassen begann. Die Erde wurde für jeden der Grenadiere, Kanoniere, Panzer- und Sturmgeschützbesatzungen für Troß-und Nachschubfahrei zu einem harten GegneT. Sumpf, Moor, dichtbewachsene Wälder, nasser Schnee, Wasser und Dreck — etwas anderes gibt es hier nicht. Hinzu kam, daß die Bolschewisten Stellungen, Ortschaften, Nachschubwege mit stärkstem Artilleriefeuer belegten, daß die Ketten ihrer Schlachtflieger immer und immer wieder aus dem grauen Himmel herniederstießen, um jedes sich regende Leben mit dem Feuer ihrer Bordwaffen und mit dein Abwerfen ihrer Sprengbomben zu belegen. An jeden Einzelnen stellte der Kampf nicht nur die härtesten körperlichen Anforderungen, ' er mußte auch seine seelischen Reserven mobilisieren, um sich auf diesem Kampffeld zu behaupten, das in dem trostlosen Grau lichtarmer Wintertnoe. in den feurhten Nebel,
nassen Schneeflocken, den Wassern der Sümpfe und in dem Schlamm tauender Schneemassen zu ertrinken schien. Schwer belastete den Mut die Notwendigkeit, Geländeabschnitte, deren Besitzurkunde vor langer Zeit mit dem Blute der Kameraden erkauft werden mußte und die in langen Sommer- und Wintermonaten zu ihrer zweiten Heimat geworden waren, dann dem Gegner freiwillig überlassen zu müssen, wenn die im Rahmen einer Frontverkürzung gegebene allgemeine Lage die zwingende Räumung forderte.
Nur eine feste Straße.
Viele Wege durchqueren den Kampfraum, über den bei Tag und Nacht der heiße Odem einer wilden Abwehrschlacht tobt. Aber nur eine feste Straße, die Rollbahn, führt durch Sumpf und Wald von Norden nach Süden. Auf ihr mußten Munition, Waffen und Verpflegung zur vordersten Front gebracht werden, sollte die Abwehrschlacht beständig weitergehen. Auf dem festen Grund der beinahe schnurgrad in die Landschaft gelegten Rollbahn dieser breiten Straße, mußten Flücbt-lingskollonen, wertvolles Gut an Viehherden und schwerster Waffen aus den geräumten Geländeabschnitten in die rückwärtigen Frontgebiete geleitet werden, wenn 6ie nicht der blutigen Gier eines gnadenlösen Feindes preisgegeben sein wollten.
Um einen schmalen Sektor der lebenswichtigen Rollbahn brandete in den letzten Tagen die grausame Schlacht mit aller Heftigkeit. Auf ihn rich-tetete 6ich der Druck deT sowjetischen Schützendivisionen und Panzerbrigaden, an ihn klammerten sich die gelichteten Reihen der Grenadier-Regimenter, auf deren Schultern seit Wochen voller Kämpfe, Gefahren, Nöte und Strapazen die blutige Last der Abwehr ruhte. Dort setzten die Bolschewisten alles auf eine Karte, das schwierige Vorwärtstasten nach Süden sollte hier eine entscheidende Wendung erfahren; hieT sollte unter rücksichtslosestem Einsatz von Menschen und Material das Schicksal der Rollbahn zerschlagen und zurückgeschlagen und damit der geplante Vorstoß in andere Kampfräume südlich Leningrad eingeleitet werden.
Immer neue Sowjetmassen.
Schwer lagen dunst Schneeschauer über den Feldern und Waldstük-ken. Nach dean vermeintlich n -fn n	Sow-
jets, herbeigeführt durch die stärkste Konzentration von Waffen und Menschen, sowie durch einen Geländegewinn infolge einer eigenen Frontverkürzung, trat der sich schon als Sieger wähnenden bolschewistischen Massen hier eine granitene Abwehrfront entgegen, die dem Gegner ein blutiges Halt gebot. Im Rauschgefühl eines in
Wirklichkeit nie erkämpften Erfolges stießen die Rudel sowjetischer Schützendivisionen gegen die Front der Panzergrenadiere vor. Unter ungeheuren blutigen Verlusten für den Feind wurde der Angriff abgeschlagen. Allein im Abschnitt einer Kompanie wurden 200 Tote gezählt. Die immer wieder sich gegen unsere Stellung Heranwerfenden zerfetzte da6 Feuer der Panzerjäger, Panzer und »Tiger«. Allein ein »Tiger« konnte in diesen Abwehrkämpfen 25 Panzerabschüsse für sich buchen. Immer neue Verbände warfen die Sowjets in den Sog der Schlacht. Im gledsenden Licht von Scheinwerfern versuchten sie während der Nacht gegen unsere Linien vorzustürmen, die Front der Abwehr aufzurollen. Im glühenden Netz, das die Waffen der Panzergrenadiere über das Vorfeld ihre Stellungen warfen, verblutete der gegnerische Stoß.
Starre Verteidigung wurde bewegliche Abwehr.
Dann wuchs aus der starren Verteidigung die bewegliche Abwehr. Die Panzergrenadiere stiegen aus ihren Erdlöchern und kletterten wieder auf ihre Panzer. Sie wurden wieder das, was 6ie ihrer Bestimmung nach waren: vier bis fünf Panzer, ein paar Pakgeschütze auf Selbstfahrlafetten, das war die neue Einheit. In blitzschnellen Vorstößen wurde ¿ine Feindgruppe vernichtet, voroestoßene feindliche Krpftn ahnprip^oit
aufgerieben; hier wurde ein Dorf behauptet, dort die Rollbahn gesichert. Die operative Zielsetzung des Gegners zerschellte an der souveränen elastischen Führung, an der Güte der deutschen Waffen, an der soldatischen Einzelpersönlichkeit jedes Panzergrenadiers. Der geplante Vorstoß der Bolschewisten gegen die Rollbahn, mit dem Ziel, einer Armee die Zufuhr abzuschneiden, war auch südlich von Leningrad wie an anderen Abschnitten der Front zu einem Totemgrab begrabener Hoffnungen geworden. Mit hartem, ehernen Meißel arbeiten an seinen Quadern die Panzergrenadiere. Ihr nächster Kampfauftrag in der Abwehrschlacht südlich von Leningrad war nach dem Siege für die Panzergrenadiere, Nachhut der folgenden Absetzung zu sein. Sie waren die Letzten, hinter ihnen war das große Nichts. Wo sie jetzt weiterziehen, haben sie ganze ArÄit geleistet, gibt es keine Brücken mehr, keine Straße und Bahnlinie ist mehr befahrbar. Sie können die Toten, die der Gegner verloren hat, nicht feststellen; keine Bilanz abgeschossener Panzer und zerstörter Pakgeschütze ziehen; von ihren Erfolgsziffern wird kein Bericht künden. Daß aber eine Armee 6amt Panzer und Geschützen und mit ihrem ganzen wertvollen Material ungehindert über die Rollbahn hinter die stählerne Front einer neuen Verteidigungsstellung rollt, ist großen Teil WoT-dienct der Panzernrenadiere.
O Nevolja z Amerikanci v Angliji. V Angliji se po nevtralnih virih zelo hudujejo nad Amerikanci, ki 6e ne obnašajo tako, kakor bi pravzaprav pristojalo zaveznikom. Resnica je taka, da gredo Amerikanci Angležem povsod zelo na živce. Tako so morali Angleži prepustiti Ameri-kancem celo pristaniške naprave. Evakuirati so morali Amerikancem na ljubo vasi, v katerih so angleški kmetje živeli cele generacije. Ti kmetje se hudujejo, da jim Amerikanci s svojimi tanki kvarijo polja in travnike. Amerikanci tudi raz-sipujejo denar in lovijo mlada dekleta po restavracijah. Ameriški oficirji stanujejo po angleških vilah v skupnem gospodinjstvu, ki ga vodijo ku-harice in sluge, katere so odvabili Angležem z dvojno plačo. Na drugi strani pa se norčujejo Angleži iz Amerikancev, češ, da nosi vsak ame-tiški vojak, četudi še ni zavohal smodnika, kako >ojno odlikovanje. Celo za izkrcanje v Angliji to prejeli posebno »odlikovanje«. Angleži si pripovedujejo tudi sledečo šalo o Amerikancih: Dva %meriška vojaka sta si v nekem londonskem ki-ino-gledišču ogledala film »Zmaga v puščavi«. Eden izmed njiju se je pri grmenju topov zgradil Nezavesten, drugi pa ei je pri vratih po predstavi pripel na prsa novo »odlikovanje«.
»ŠTAJERSKI GOSPODAR«	_19. Februar 1944.	19. Februar 1944.	»ŠTAJERSKI GOSPODAR«
3eite 9.
POMIČNE BELEŽKE
Eine Nacht zwischen 23 Sowjetpanzern. ^
Dieser ^-Panzergrenadier (links) mußte bei einem Angriff der Sowjets in einem Dorf zurückbleiben, das vorübergehend von unseren Truppen geräumt wurde. Er kletterte auf ein Dach und verbracht© hier die Nacht inmitten von 23 Sowjetpanzern; die das Dorf besetzt hielten, bis der deutsch / Gegenstoß die Bolschewisten vernichtete.
D Eva Curie v De Gaulle-ovem taboru. Gospodična Eva Curie, hčerka obeh izumiteljev radiju-ma, Pierre in Marie Curie, deluje kot poročnik v štabu De Gaulle-ovih oboroženih sil v Alžiru. Po polomu Francije leta 1940. je Eva Curie kar tekmovala z židovskimi agitatorji v svojih nebrzdanih napadih na vlado maršala Petaina.
Q Znani židovski časnikar GeoTg Bernhard, ki je pred prihodom nacionalsocializma na oblast urejeval berlinski dnevnih »Vossische Zeitung«, je umrl za pljučnico.
O Angleži in Poljaki. Angleška vlada je prepovedala nadaljnje izhajanje lista »Wiadomosci Polskie«, glasila poljskih emigrantov v Londonu.
Cl Holandci se boje invazije. Holandski liet »Algemeen Handelsblaad« piše na uvodnem mestu, da se je razpoloženje Holandcev glede preteče invazije zelo in bistveno izpremenilo. Holandci ne upajo več na invazijo, temveč se je boje. Sedaj je nehalo tisto pomembno mežikanje z očmi, zato pa je temvečje zaskrbljeno šepetanje. Nikdo več ne pripravlja »čaja za Angleže«, pač pa pripravljajo vodo za sebe.
< '.	PK.-Krieg«ber. Wette (Atl — Sch).
Freiwillige der »Indischen Legion«. Dieser freiwillige indische Feldwebel kämpft an der Westküste Europas für die Befreiung seines Volkes von den britischen Unterdrückern.
^-PK-Kriegsber. Rottensteiner (Sch).
... . :■■■ ■
. 8
Wertvolles Mneumsgut in
Sicheftelt.
Ebenso wie die unersetzliche Bibliothek des Klosters Monte Cassino wurden die wertvollen Kunst6ätze des Nationalmuseums von Neapelidurch deutsche Soldaten vor dem Zrgriff der Anqlo-Amerikaner gerettet und in Sicherheit qebracht. Sie bewahrten dadurch europäisches Kulturgut vor (km Schicksal, zum Glanzstück jüdischer Auktionshäuser in USA zu werden. ScheTl-Bilderfienst-Autoflex.
Generalmajor Adalbert Schulz beigesetzt.
Auf einem Heideniriedhof im Osten fand am 31. Januar iie Beisetzung des flroBen Panzerführers und Triqers der Brillanten Generalmajor Adalbert Schulz statt.
Deutsohe Infanterie, die im Rahmen der gegen den anglo-amerikanischen Landekopf bei Nettuno eingeleiteten Maßnahmen eingesetzt ist, ist bei einem feindlichen Tieffliegerangriff in Deckung gegangen.
PK.-Kriegsber. Otto (Atl — Sch).
Bei den erfolgreichen Abwehrkämpfen bei Kertsch wurde dieser schwere sowjetische Panzer abgeschossen. Trotz seiner starken Panzerung wurde er von mehreren deutschen Panzer-sprenggranaten qetroifen und außer Gefecht gesetzt.
Schwerste Kaliber gegen die Sowjets.
Schon der Abschuß läßt die ungeheure Wirkung dieser Geschosse ahnen.
PK.-Kriegsber. Knirsch (Atl — Sch).
GOSPODARSTVO
Nemško rokodelstvo
Nemško rokodelstvo so nedavno uvrstili pod pristojnost ministrstva za oborožitev in vojno produkcijo. To pomeni, da tvorijo tudi rokodelske delavnice sestavni del vojenga gospodarstva. S tem je hkrati rešeno vprašanje razvoja nemškega rokodelstva, ki je v zadnjem času segalo vedno bolj v ospredje. Akcija o zapiranju delavnic je prav malo prizadela rokodelsko obrt.
Mnogo rokodelskih" obrtnih podjetij se Je že pred tem posluževalo za nakup surovin podeželskih zadrug. Te zadruge so pa rokodelcem omogočale tudi prevzemati in izvrševati večja dela za vojno-produkcijske svrhe. Rokodelstvo pa ni bilo samo izdelovatelj in dobavitelj za oboroževalno industrijo, temveč tudi dobavitelj in pod-dobavitelj za ostalo nemško industrijo. Pregled o storitvah in uspehih nemškega rokodelstva v minulem letu je nudil vsestransko lepo sliko oboroževalnega rokodelstva.
Rokodelska obrt je bila najbolj zaposlena z deli pri odstranjevanju in popravljanju škode, povzročene po letalskih napadih in je tozadevna akcija že več mesecev v teku. Storitve, ki so jih pokazali naši rokodelci s prav pičlim številom de-, lovnih sil, so lepe. Tako je n. pr. organizacija steklarjev že pomladi leta 1940. ustanovila organizacijo za popravljanje izredne škode, ki se je taly> uveljavila, da so jo v celoti posnele zidarske, tesarske, mizarske in kleparske rokodelske obrti. Obneslo in uveljavilo se je pa tudi vee, kar so v pogledu popravil in odpravljanja škode podvzeli ostali rokodelski poklici. Škoda in popravilo se je v največjih primerih odpravilo in popravilo v izredno kratkem času.
Javno uvedena velika akcija za popravila je organizacija nemškega rokodelstva stavila pred velike naloge. Na eni strani zahteva omejitev produkcije razbremenitev dela, paralelno s tem pa dviga potrošnjo. Tudi tu 6e je vsa akcija lahko izvedla, ker so se posluževali panoge rokodelstva velike skupne delavnice, ki so omogočile v precejšnji meri mehanizirati delovni proces, kar je omogočilo uporabo in vpostavo neizučenih delovnih sil.
Akcija bo v bodoče lahko v vzgled tudi drugod. Ker se je mednarodna rokodelska centrala s svojim uradom preselila zopet v Berlin in predstavlja ozko meddržavno sodelovanje, se bo ta institut posluževal tudi tu dobljenih izkušenj. Naloga tega instituta je, da razširi in izumi v evropskih deželah doslej še neizkoriščene možnosti rokodelstva. Mednarodna zamenjava izkušenj se bo nanašala tudi na razne izdelovalne metode in na nove iznajdbe na vseh področjih.
GOSPODARSKE VESTI
X Lanskoletni pridelek sadja v Romuniji je
znašal 7300 vagonov jabolk, 240 vagonov hrušk, 650 vagonov kutin, 3000 vagonov sladkih in kislih črešenj, 1450 vagonov marelic, 3300 vagonov laških orehov in 20 vagonov lešnikov.
X Elektrifikacija Romunije. V Romuniji izdelujejo načrt za elektrifikacijo dežele. V zamislih imajo gradnjo raznih električnih central, ki bi naj razpolagale s kapaciteto 570.000 konjskih sil in producirale kakih 1565 milijonov kilovatnih ur energije. Vod, ki bo vodil preko pokrajin, bo deloma visoke napetosti in bo meril dsset tisoč kilometrov. 'Predvidena je tudi elektrifikacija kakih 3000 kilometrov železnic. Celotni izdatki so predvideni na 80 milijard lejev.
X Kmetijska razstava na Slovaškem. Za peto obletnico ustanovitve Slovaške nameravajo t. 1. v Bratislavi prirediti veliko kmetijsko razstavo.
X Občinsko gospodarstvo mesta Belgrad. Proračun mestnega občinskega gospodarstva v Bel-gradu predvideva 362 milijonov izdatkov ter 414 milijonov dinarjev dohodkov. Izdatki mestnih go-spodarsjph podjetij in zavodov so predvideni na 687 milijonov dohodkov in 655 milijonov izdatkov
UMNI KMETOVALEC
Nova odredba o najvišjih cenah za odvoz lesa
Ob Schneeschauer über das Schlachtfeld fegen, ob die Erde im eisigen Frost zu Stein erstarrt, ob die Feuerwalze vieler Geschütze den brackigen Grund der Sümpfe oder dir Bicken- und Tannenwälder zerfetzt und umpflügt; die Abwehrschlacht verstummt nicht. Sie w'rd so lange wüte" wie die Bolschew'ftten die Gräben deutscher Soldaten stürmen.
Letos tmo v našem listu že dvakrat obravnavali najvažnejše uradne določbe in odredbe glede kupčije z lesom. Obljubili smo našim bralcem, da bomo po možnosti sproti objavljali in razložili tudi vse nadaljne odredbe, ki bodo izšle v zvezi s prodajo, cenami in spravilom lesa, v kolikor bodo važne tudi za naše malokmečke gozdne posestnike.
Izpolnjujoč to svojo obljubo, opozarjamo danes naše kmečke gospodarje, da je v zadnjem uradnem listu (Verordnungs- und Amtsblatt des Ch. d. Z. i. d. Untstmk., Nt. 2, ausgegeben in Graz am 2. Febr. 1944) izšla nova odredba o najvišjih cenah za prevoz lesa, ki se smejo pri nas na Spodnjem Štajerskem (kakor tudi v Alt-Steiermark-u) zahtevati in plačevati.
Vsled te novoizšle odredbe seveda ne velja več, kar smo o najvišjem dovoljenem zaslužku za prevoz lesa navedli v našem prvem sestavku z navodili za gozdne posestnike (v zadnjih odstavkih), ki je bil objavljen v 3. letošnji številki našega lista) z dne 12. 1. 1944.
Ker je zaslužek, ki ga mora kmečki posestnik doseči na osnovi nove uredbe, znatno višji, kakor pa je bil mogoč po dosedanjih vozniških cenah, priporočamo vsem našim kmečkim gospodarjem, da naslednja pojasnila prav temeljito proučijo, nato pa shranijo k obema prejšnjima sestavkoma o prodajnih pogojih in o cenah lesal
Vsebina nove odredbe je v bistvu naslednja:
1. Splošna določila.
1.	V odredbi navedene najvišje cene veljajo za odvoz vseh vrst neobdelanega lesa. To se pravi, da so veljavne tako za prevoz celih debel in telegrafskih drogov, kakor za prevoz hlodov; prav tako za prevoz jamskega lesu, kakor za prevoz lesa za celulozo (Faserholz); veljavne pa so tudi za prevoz in odvoz lesu za drva (Brennholz). Pač pa po besedilu uredbe te cene niso veljavne niti za prevoz oglja, niti za prevoz tramov in ostalih vrst obdelanega lesa (desk, železniških pragov itd.) Verjetno je, da najvišje cene za prevoz teh vrst lesa sploh ne bodo določene izrecno, marveč bodo zanje smiselno veljavni samo obči predpisi o najvišjem dovoljenem zaslužku z vožnjo. Sicei pa se dandanes oglja in tramovja le malo prevaža, a tudi deske prevažajo kmečki vozniki le v mali meri.
2.	Nova odredba deli vožnjo lesa v tri različne vrste in sicer v: a) vlačenje lesa po tleh, b) priva-žanje lesa do kraja nakladanja, in c) prevažanje po cesti.
Za vsako posamezno teh naštetih vrst prevoza lesa veljajo posebne najvišje dopustne cene.
3.	V odredbe izrecno navedene najvišje cene za posamezne vrste prevoza lesa je razumeti kot najvišje dopustne cene za navadne, povprečne razmere.
V	krajih, kjer razmere opravičujejo nižje cene za prevoz lesa, lahko urad za nadziranje cen pri
pristojnem Landratsamtu te, v odredbe navedene cene primerno zniža.
V	krajih pa, kjer so bile dozdaj morda v navadi za prevoz lesa cene, ki so bile višje, kakor pa jih dovoljuje nova odredba, se morajo odslej cene znižati na višino, kot jo dovoljuje nova odredba.
Vendar pa je šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem pridržano, v očigled posebnih okoliščin, dovoliti na podlagi posebne prošnje za kak določen okoliš izjemne cene. ki bi mogle biti tudi višje, kakor pa so v odredbi navedene.
4.	Nova odredba je stopila že s l. januarjem 1944 v veljavo. Veljavna je tudi za pogodbe o prevozu lesa, ki so bile že prej sklenjene, v kolikor pa še niso bile izpolnjene. To se pravi, da si sme kmet, četudi se je bil že prej zavezal, da bo les vozil po "hižji ceni, zaračunati za prevoz lesa v odredbi navedene cene za ono količino lesa, ki je do 1. januarja 1944 še ni zvozil. Prav tako pa si seveda ne sme več zaračunati višjih cen, po katerih je morda napravil že prej pogodbo za vožnjo, toda lesa do tega dne še ni zvozil.
Kdor bi se skušal v odredbi navedenim cenam ?a vožnjo lesa izogniti, predvsem na ta način, da bi ne hotel več izpolniti že prej sklenjene pogodbe ker se mu zde nove cene prenizke, ali če bi iz tega vzroka prevozno pogodbo odpovedal; ali pa bi ie np hotel skleniti, oziroma obnoviti, /p- so prevozne cene prenizke; — vsak dotični zapade kazni
5.	V kolikor so cene za prevoz lesa odvisne od količine prevoženega lesa in ne od zamude časa, (kot je to naprimer slučaj pri cenah za vlačenje lesa po tleh), so osnovane pri okroglem lesa, (Stammholz) to je pri celih deblih, hlodih, telegrafskih drogovih, pilotih, jamskem lesu itd.na izmeri v polnih ali kubičnih metrih (m* r fm = Festmeter); a pri zloženem lesu, (Schlichtholz) (to so: vseh vrst drva, cepana in okrogla, les za celulozo (Faserholz) itd. na izmeri v prostornih metrih (prm = im = Raummeter).
To razliko naj si kmečki voznik posebno dobro zapomni!
Za podlago izračunanja cene za vožnjo se vzame ona mera, ki jo je imel les v gozdu, pred pričet-kom prevažanja. To se pravi: pri drvah mera na skladovnici v gozdu, pri deblih in hlodih izmera na kraju poseka.
Če pa te mere ni mogoče več ugotoviti, je vzeti kot podlago izmero, dobljeno takoj po raz-ložitvi lesa.
6.	Ker določa odredba za prevoz lesa različne cene z ozirom na težavnost poti, in ker razen tega dopušča v nekaterih primerih na navadne cene tudi še poseben pribitek, določa odredba v svojem splošnem delu tudi še, da morebitne tozadevne spore razsoja urad za nadziranje cen pri pristojnem Landratsamtu (Preisüberwachungsstelle), po predhodnem zaslišanju pristojnega gozdnogospodarskega oblastva.
Po teh splošnih določilih prehaja odredba na navajanje najvišjih dopustnih cen za razne vrste prevažanja lesa.
2. Najvišje dopustne cene za vlačenje lesa po tleh.
Za vlačenje fesa po tleh (das Rücken und Schlei-fen, Zustreifen) iz gozda, oziroma od mesta, kjer je mogoče naložiti les na voz, četudi samo z enim koncem debla (to je na en »konec voza«), se sme zaračunati naslednji dnevni zaslužek pri desetur-nem delavniku) računajoč čas zjutraj od odhoda od doma pa do prihoda domov zvečer), ako se les vlači po tleh, ne da bi se pri tem uporabljalo kakršnokoli vozilo:
1	delavec z 1 konjem	RM 16.—
1	delavec z 2 konjema	RM 24.—
2	delavca z 2 konjema	RM 29.—
1	delavec z 1 volom	RM 14.—
1	delavec z 2 voloma	RM 20.—
Ako se vlačenje lesa odda v akordu (to se pravi na »čez«), sme prevzemnik zaslužiti do 25*/» več, kot znaša sicer dnevni zaslužek.
3. Najvišje dopustne cene za prlvažanje in zvažanje lesa.
Pod izrazom »privažanje« ali »zvažanje« lesa (das Vorführen) se v smislu odredbe razume prevažanje od mesta, kjer je mogoče les vsaj z enim koncem na voz naložiti, pa do ceste, odkoder je mogoč odvoz s tovornim avtom, ali s celim težkim vozom, ali z železnico; ali pa do mesta, odkoder je les mogoče odplaviti po vodi.
Za ta del prevoza lesa predvideva odredba trt težavnostne razrede (Sehwierigkeitsklassen) in sicer:
1.	Težavnostni razred; v ta razred spada vožnja po neutrjenem potu, ki pa je raven, ali celo nagnjen v smeri vožnje, to se pravi, les prevažamo po ravnem ali navzdol.
2.	Težavnostni razred; v ta razred spada vožnja po neutrjenem potu, ki pa vodi v smeri vožnje rahlo (do 5°/o) navhrib, to se pravi, les moramo voziti v položen klanec.
3.	Težavnostni razred; v ta razred spada vožnja po neutrjenih potih, ki vodijo v smeri vožnje strmo (nad 5®/o) v hrib, to se pravi, da moramo voziti les v hud klanec.
V vsakem težavnostnem razredu predpisuje odredba posebne cene okrogel les in spet druge za zložen les (drva in celulozni les); pa tudi pri teh dveh skupinah se cene še nadalje delijo v cene za prevoz lesa iglastega in za prevoz lesa listnatega drevja. In končno se cene za prevoz vseh teh skupin lesa' delijo še po daljavi prevoza, tako da so za prevoz lesa do 200 metrov daljave v veljavi drugačne prevozne cene, kot pa za prevoz nad 200 metrov daleč.
19. Februar 1944
»stajerski gospodar«
seite it.
Na podlagi teh razdelitev dobimo naslednjo razpredelnico najvišjih dopustnih cen za priva-
žanje in zvažanje lesa:
Povprečna daljava privažanja
do 200 m < a • i
Težavnosti razred
za 1 kubični meter okroglega lesa
za vsakih nadaljnih 200 m
1 2 3 1 2 3
iglavcev RM 0.70 0.90 1.10 0.15 0.20 0.25
listavcev RM 1.— 1.30 1.65 0.25 0.30 0.35
za 1 prostorni meter zloženega lesa (drv)
iglavcev RM 0.60 0.70 0.90 0.14 0.18 0.22
listavcev RM 0.90 1.10 1.30 0.20 0.25 0.30
Za izvoz sveže posekanega iglastega lesa se sme računati na gornje cene za privoz iglastega lesa do 20V» pribitka, ker je pač svež iglasti les znatno težjij prav tak pribitek je dovoljen za privoz mecesnovega lesa.
V prednji razpredelnici navedene cene za pri-važanje in izvažanje lesa pa veljajo le za primer, če privaža in zvaža les do trdne ceste drug voznik, ne oni, ki prevzame nadaljni odvoz po cesti, oziroma po vodi. Ako pa izvrši privažanje in zvažanje lesa isti podjetnik, ki bo les odvozil tudi naprej po cesti, potem se morajo tudi za privažanje in zvažanje lesa do ceste računati najvišje cene po postavkah za prevoz po cesti.
NajviSJe dopustne ci e za prevažanje lesa po trdni cesti.
Pri teh cenah razlikuje odredba predvsem cene za prevoz s tovornimi avtomobili od cen za prevoz z živagsko vprego. Samoumevno je, da so določene za prevoz s tovornimi avtomobili znatno nižje postavke, (razen proge do 4 km). Ker kmečki gozdni posestnik navadno ne poseduje avtomobilov, teh postavk ne objavljamo, pač pa prinašamo razpredelnico o najvišjih cenah za prevoz lesa z živalsko vprego po trdni cesti:
za 1 kubični meter	za 1 prostorni meter
prevoza lesa	okroglega lesa		zloženega lesa (drv)	
	Iglavcev	listavcev	iglavcev	listavcev
	RM	RM	RM	RM
1 kilometer	1.50	2.10	1.20	1.70
2 kilometra	1.80	2.50	1.40	1.90
3 kilometre	2.10	2.90	1.70	2.30
4 kilometre	2.40	3.30	1.90	2.60
5 kilometrov	2.90	4.00	2.30	3.20
6 kilometrov	3.40	4.70	2.70	3.80
7 kilometrov	3.70	5.20	2.90	4.20
8 kilometrov	4.00	5.60	3.20	4.50
9 kilometrov	4.20	5.90	3.35	4.70
10 kilometrov	4.40	6.20	3.50	4.90
za vsak nadaljni km — po	0.20	0.30	0.20	0.20
Tudi k cenam za odvoz lesa po cesti se sme računati pri svežeposekanem iglastem lesu, kakor tudi pri lesu mecesna v obče, do 20®/» pribitka na gornje najvišje dopustne cene za prevoz iglastega lesa.
Nadalje obstoji možnost, da v primerih, ako izkazuje cesta izredno hudo strmino, urad za nadziranje cen pri pristojnem Landratsamtu lahko dovoli povišek do 25'/o na gornje cene za prevoz lesa po cesti.
Upamo, da bo lahko na podlagi objavljenih razpredelnic in pojasnil lahko vsak kmečki gospodar sam izračunal voznino za les. Pri prevozu po cesti bo šlo to brez težkoč, ker lahko razdalje ugotovi s pomočjo obcestnih kilometerskih kamnov. Za izračunavanje razdalj na gozdnih in poljskih potih pa se lahko poslužimo merjenja s kolesom navadnega voza:
V ta namen zaznamujemo eno izmed prečk (»špic««) pri enem zadnjem kolesu s kakšno živo barvo. Nato štejemo pazljivo, kolikokrat se to kolo zasuče med potjo, po kateri moramo prevažati les. To število si moramo dobro zapomniti.
Domov prišedši, izmerimo obseg platišča pri kolesu. Kot vemo, je to mogoče na dva načina: bodisi da premer kolesa pomnožimo s številom 3,14, ali pa, da z vrvico neposredno izmerimo platišče Če zdaj obseg platišča, izražen v metrih, pomnožimo s številom, kolikorkrat se je kolo med potjo zasukalo, dobimo precej natančno dolžino poti, izraženo tudi v metrih.
Komur se ne ljubi natančno računati, si lahko približno pravilno dolžino poti, izraženo v metrih, izračuna, če število obratov kolesa pomnoži s šte-vilom3, kajti obseg platišč zadnjega kolesa pri večini kmečkih vozov znaša okoli 3 metre.
Morda bi kdo sodil, češ, kaj pa je treba vsega tega natančnega računanja, saj vseh teh podatkov noben ne potrebuje!
Toda to mišljenje je zmotno! Nova uredba predpisuje namreč tudi to, da mora vs^Jc, kdor prevaža les v smislu te odredbe, izstaviti za vsako tovrstno opravljeno delo natančen pismen obračun, ki mora poleg navadnih navedb vsebovati tudi naslednje podatke:
a)	vrsto in količino prepeljanega lesa,
b)	kraj poseka, oziroma mesto naložitve,
c)	kraj privoza, oziroma mesto razložitve,
č) daljino privoza. ozirama cestno Droao v kilometrih.
d)	ceno za privoz, oziroma prevoz enega kubičnega, oziroma prostornega metra,
e)	pri vlačenju lesa po tleh: število delovnih dni delavcev in vprežnih živali,
f)	skupno ceno za izvršeno prevažanje lesa. Odredba določa slednjič, da mora izstavitelj
takega računa hraniti prepis vsaj 3 leta.
* Prodaja židovskih ralltet v Slovaški. V Bratislavi so nedavno začeli priprave za razprodajo židovskih ralitet, ki jih je Slovaška zaplenila v prid države. Celotna vrednost je po uradnih cenitvah leta 1941 znašala 1,3 milijarde slovaških kron. Država sme te hiše kupiti samo v vrednosti do 100.000 kron, medtem, ko se bo večja in dražja poslopja razprodajalo licitacijskim potom zasebnim interesentom.
LETALSKA ZAŠČITA
Kaj moramo vedeti za slučaj letalskega napada?
Nižje opisana navodila o ukrepih, ki jih je pod-vzeti pred in med letalskim alarmom naj služijo v svrho upoštevanja in doslednega izvajanja.
Luftschutzwart! morajo v hišnih vežah in v zakloniščih namestiti naslove sledečih uradov: Ortsgruppe organizacije Steirischer Heimatbund, Ortsgruppe NSV, sedež urada Polizei-Revier, 6edež RLB-Reviergruppe, stanovanje Selbstschutztrupp-führer-ja, pristojno Luftschutz-Rettungsstelle (letalsko rešilno postajo) in Sammelstelle für die Obdachlosen (zbirališče za tiste, ki so brez stanovanja in strehe).
V slučaju, da je kdo ranjen, se mora pustiti obvezati od Laienhelferin. Lekarna letalske zaščite mora biti večkrat pregledana v svrho ugotovitve, če so medikamenti popolni in uporabljivi, kar velja seveda tudi za obveze. Če gre za večje poškodbe, se mora oseba po pomoči, ki jo je dob la od Laienhelferin-ke, takoj podati na Luftschutz-Rettungsstelle ali pa potom poročevalcev zaprositi, da pridejo po njo. Odprema v bolnišnice se vrši samo potom Luftschutz-Rettungsstellen.
Morebitno zrušenje stanovanjskih hiš je takoj javiti Obdachlosensammelstelle in je ta predpis smatrati kot brezpogojno dolžnost in šele ko se je to poročilo izvršilo, se smejo prizadeti, če je to izvedljivo in možno, preseliti k sorodnikom na stanovanje. Ljudje, ki pri sorodnikih ne najdejo stanovanja, jim bo stavila organizacija Steirischer Heimatbund i6ta na razpolago. Organizacija Steirischer Heimatbund uvede tudi takojšnje ukrepe za poškodovane in preostale. Za prehrano po bombah poškodovanim skrbi NSV.
K letalsko-zaščitni prtljagi se mora dati tudi vse dokumente osebnega značaja, živilske karte, izkaze o prejemanju družinskih prehranjevalnih prispevkov itd., da se jih lahko predloži pri Obdachlosensammelstelle.
Prijave o prizadeti škodi sprejema urad Kriegsschädenamt. Pomoč se pa dobi pri V6aki Obdachlosenstelle.
Osebe, ki so bUe pri letalskih napadih osebno poškodovane, bodo oskrbovane v smislu odredbe Personenschäden-Verordnung potom uradov Kriegsopferämter organizacije Steirischer Heimatbund. Ti uradi dajejo nasvete, pomagajo pri prošnjah radi podpor in družinskih oskrbnin pri občinskih uradih in radi preskrbe in oskrbe zaostalih pri uradih Versorgungsämter.
Končno se opozarja, da mora biti v vseh razpoložljivih posodah stalno dovolj vode na razpolago. Pripravljen pa mora biti tudi pesek z udarniki za gasitev morebitnih požarov.
Uči se nemščine!
PK.-Kriegsber. Gronefeld (PBZ — Sch). Eine gewaltige Feuerkraft ist hier aufmarschiert. Die Besprechung i6t beendet. Die Sturmartilleristen eilen zu ihren Geschützen.
MALE VESTI
*	Marburg ima dvajset novih napisov v svojem Heldenhain-u. Mesto Marburg je nedavno v svojem Heldenhain-u na slavnosten način namestilo dvajset novih Gedenkbrčtter, na katerih so razvidna imena ti6tihmarburških junakov, ki so kot vojaki žrtvovali svoja življenja v boju za Führer-j-a, narod in Reich. Prireditvi je prisostvoval kot zastopnik Kreisführer-ja ^-Untersturmführer Robert Falzari, ki se je v izbranih besedah spomnil pokojnih sonarodnjakov, ki jih bo predvsem mesto Marburg in ves nemški narod obdržal v najlepšem spominu.
*	Ljudsko gibanje v Marburgu, V prvi polovici februarja je bilo Standesamtu prijavljenih: 82 rojstev (zadnjič 82), od teh 45 dečkov (zadnjič 47) in 37 deklic (zadnjič 34); smrtnih slučajev je bilo 51 (zadnjič 6), od teh 34 moških (zadnjič 35) in 17 žensk (zadnjič 31). Na Standesamtu sklenjenih porok je bilo 19 (zadnjič 40). — V glavnem je torej ostalo pri predzadnjem stanju, le število porok se je na polovico znižalo.
*	Poročilo iz Ortsgruppe Neukirchen (Kreis Cilli). Meseca januarja smo imeli 5 porodov, in sicer so dobile družine Franz in Franziska Selt-schan iz Dornleitena 29 (Dornberg), dekleta, Alois in Josefine Skoflek iz Krendorfa 2, fanta, Dominik in Franziska Smartschan iz Krendorfa 3, fanta, Maria Deltschnak iz Dornleitena 20 (Dörnberg) fanta. — Umrla sta kmetovalec Franz Marsidou-schek iz Kulma 15 (Hügeldorf) in Theresia Mait-zen iz Kulma 14 (Hügeldorf). — Porok ni bilo. — V nedeljo, dne 6. februarja 1944, smo imeli v šoli prvi sestanek kmetov, ki je bil lepo obiskan. Govoril je Pg. Fürbaß iz Neukirchena o tekočih in pravilno izvedenih delih na kmetih. Prireditev so zaključili s predvajanjem poučnega filma o letalski zaščiti.
*	Stara spodnještajerska korenina je v Tü-
chem-u pri Cilli-ju živeči 881etni Josef Rebow, ki je ravnokar obhajal 881etnico svojega življenja in še danes redno opravlja vsa kmetijska dela. Jubilant še danes pridno zasleduje vsa dogajanja javnega življenja.
*	Smrtn? kosa. Iz Lahr-Dinglingena smo dobili dopis, da je v Badenu preminula preseljenka iz Kreisa Rann, gospa Maria Kladnik, rodom iz Krei-sa Trifail. Pokojnica zapušča med spodnještajer-skimi preseljenci veliko število sorodnikov; mnogo sorodnikov, znancev in prijateljev pa ima tudi še na Spodnjem Štajerskem. Zadnje počivališče blage žene, kamor so jo položili v njenem 67. letu starosti, je pokopališče Sissen v Salgau-u
*	Lepa prireditev v Rast-u. Minulo nedeljo so pred krasnim mladinskim domom v Rast-u nastopili vsi oddelki Deutsche Jugend iz Rast-a, kjer jim je Bannführer v spremstvu Ortsgruppenfüh-
rer-ja po nalogu Kreisfuhrer-ja izročil odlikovanje za posebno dobre in mnogoštevilne izdelke, ki so bili izdelani kot igrače in prodani. Po prireditvi so enote odkorakale v službo. Posada se je urila v streljanju z malim kalibrom, dekleta in pimfi so pa izvajali športne igre. Skupna prireditev zastave je zaključila prireditev.
*	Razstava »Luftterror« v Cilli-ju. V soboto, dne 19. februarja, otvorijo v Cilli-ju potovalno razstavo »Luftterror«, ki bo otvorjena do 29. februarja. Razstava se nahaja v telovadnici višje šole in je odprta dnevno od 9. do 18. ure. Vstop je prost in zelo priporočljiv. Razstava nudi pogled v možnosti uspešne zaščite pred sovražnimi letalskimi napadi, prikazuje pa tudi načine preprečevanja in popravljanja potom sovražnih letalskih bomb povzročene škode.
*	Mislite tudi na uboge ptičke! Letošnjo zimo je bilo prezimovanje j>ri nas ostalih ptic dozdaj še precej ugo-dno. Z drugo tretjino meseca februarja pa je prišel čas, ko moramo tudi mi misliti na prehrano naših drobnih prijateljev. V vsakem, še tako skromnem gospodarstvu, vedno še kaj preostane, kar pride prav stradajočim ptičkom. Le ne na prostem puščati 6tar kruh v večjih kosih! Bolje je tak kruh malo namočiti in posušenega zdrobiti. Kdor more, naj preskrbi primerno zrnje in v pomanjkanju tega še sveže ostanke človeške hrane (n. pr. krompir!).
*	Sest mesecev težke ječe radi prtljage »neznanega človeka.« Decembra lanskega leta so v Wienu na južnsm kolodvoru prevzeli velik in precej težak kovček v srho čuvanja. Ko je prišel neki moški, da bi kovček prev7el, so od njeqa zahtevali, da ga mora odpreti. Mož jo je pa raje pop'hal, so ga pa seveda prijeli in zaprli. V kov-čeau je bilo žganje, svinjski špeh. svinjsko meso :n klobase Mož, ki je prišel po kov^-rg je bil neki Taroslav Kepr, pomočnik pri nekem mesarju v Grazu Kep se je mora! v Gra^u r^govariati radi tatvine ker ni mogel dokazati poštenega nakupa živil ter se je zagovarjal da ie hote! prevzeti kovčeg za nekega »ne/nanega rlnveka«. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev te~ke ječe
*	Smrtna kazen za požigalca. Triintridesetletni kmetijski pomožni delavec in Schutzangehonger Josef Richteritsch iz WeiGenberg-a an der Mur, Gemeinde Egidi in den Biiheln (Kreis Marburg-Land) je dne 3. avgusta 1943 iz maščevaln h nagonov zažgal gospodarsko poslopje svojeqa delodajalca Pri tem so postali kmetijski stroji in kmetijske zaloge žrtev požara. Kazenska zbornica , sodišča v Marburg-u je obtoženca kot ljudskega škodljivca obsodila na 6mrt, ki je bila že izvršena.
*	Štiri leta težke Ječe za zločinstva zoper vojno gospodarstvo. Izredno sodišč^ v Weimarju je obsodilo 45-letnega trgovca na veliko Georga Al-bert-a na štiri leta težke ječe ter na 8000 RM de-
narne kazni pri istočasni zaplembi previsokega izkupička, ker se je v večkaterih primerih hudo pregrešil zoper vojno gospodarjenjem z blagom, ki je pod javnim gospodarjenjem.
*	Nemški narod je štedljiv. Javne nemške hranilnice upravljajo danes 77 milijard Reichsmark hranilnih vlog, od katerih odpade 12 milijard na žiroračune. Leta 1943 so hranilci vložili 16,9 milijard RM, to je za 1,7 milijard več kakor leta 1942. Porast hranilnih vlog je leta 1942 prekoračil vloge v letu 1941 za 3;8 milijard RM. Med'em ko so lani čiste hranilne vloge narasle za 14,3 RM, so vloge žiro-računov narasle za 2,6 (1,3) milijard RM. Razvoj žiro-vlog ima dva ozadja, in sicer naraščajoča nakazila plač in pristojbin ter preložitev podjetij v manjše kraje, kjer moraio iskati bančne stike z manjšimi denarnimi zavodi. O razvoju hranilnih vlog pri zasebnh hranilnišk'h zavodih še manjkajo poročila. Prevladuje mnenje, da je vlaganje nekoliko popustilo radi letalskih zračnih napadov, ker drži prebivalstvo za vse morebitnosti več gotovine pri sebi. V privatnih dohodkih je radi razdvojenih in dvojnih hišnih gospodarstev tudi potrošnja gotovine narasla
*	Nemci s Črnega morja se vračajo v Reich. V Gau-u Wartheland sprejemajo te dni transporte nemških preseljencev iz nekdanjih ruskih guberaij Jekaterinoslav, Kerzon in Tavrija, nadalje iz področij med Dnjestrom in Donom ter iz krajev okrog Zaporožja, Melitopola, Taqanroga in Ma-riupola.
*	Dve novi bolgarski vojni ladji. V pristaniški ladjedelnici v Kavali (Egejsko morje) so te dni" splovili dve novi obalni varovalni ladji s težk m oklepom. Novi edinici bolqarske vojne mornarice sta bili- krščeni na imeni »Vardar« in »Marica«.
*	Promenada v Sarajevu ukinjena. Sarajevske oblasti so prepovedale sprehajanje ali prom na-diranje publike po glavnih ulicah, češ, da le-.uhi na ta način motijo tiste, ki hite po ulicah po svojih opravkih.
*	Nov potres v Argentini j'. Kakor poročajo iz argentinskega glavneqa mesta Buenos Aire*a. -;o zabeležili v zadnjič na pol porušenem mestu San Juan pretekli petek nov potres. Trije potresni sunki, ki so bili ravno tako močni kakor dne 15. januarja, so v popoldanskih urah porušili še zadnje ostanke iirenovaneqa mesta. Zasulo je mnoqo delavcev, ki so odstranjevali ruševine zadnjega potresa. Število mrtvih pa po vsej verjetnosti ni ravno veliko.
*	Bombe na večno mesto. Po poročilu rad'o-oddajnice Rim, so preteklo soboto sovražna letala preletela Rim in vrgla pri tej priliki nekaj bomb na večno mesto. Doslej so izvlekli izpod rušev n devet mrličev in štiriindvajset ranjencev.
*	Gentj-al eutnant Sir Arthur Francis Smlth je bil imenovan vrhovnim poveljnikom angleških 6il v Iranu in Iraku.
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezatil
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično)
59. Stunde.
1.	Diese Schrift ist unleserlich. — Ta pisava je nečitljiva.
2.	Ich muß zum Schreiben eine Brille aufsetzen.
—	Če pišem, moram natakniti naočnike.
3.	Lesen Sie mir den Brief laut vor! — Prečitajte mi pismo na gla6l
4.	Ich lese leidenschaftlich gerne. — Strastno rad čitam.
5.	Können Sie stenografieren? — Ali znate steno-grafirati?
6.	Diktieren Sie mir bitte auch die Satzzeichen!
—	Narekujte mi, prosim, tudi ločila!
7.	Soll ich doppelzeilig oder einzeilig schreiben?
—	Ali naj pišem dvovrstno ali ozko?
8.	Sie" haben zwei Worte ausgelassen! — Izpustili ste dve bešedil
9.	Er hat einen umfangreichen Briefwechsel. — Ima obširno dopisovanje
10.	Ich stehe mit vielen Bekannten im Briefwechsel. — Dopisujem si z mnogimi znanci.
11.	Wann i6t das Postamt offen? — Kdaj je poštni urad odprt?
12.	Wenden Sie sich mit ihrer Anfrage an ... — Obrtnite se s svojim vprašanjem na ...
13.	Was kostet die Einschreibgebühr? — Kaj stane vpisnina?
14.	Haben Sie ein Postscheckkonto? — Imate konto pri poštno-čekovnem zavodu?
15.	Würden Sie mir Feuer geben? — Ali bi mi dali ognja?
16.	Es ist allgemein üblich. — Splošna navada je.
17.	Im Grunde genommein. — Pravzaprav.
18.	Das mag 6chon sein. — 2e mogoče, da je tako.
19.	Bedenken Sie! — Pomislitel
20.	Das ist meine schwache Seile. — To je moja slaba stran.
21.	Ist diese Banknote echt? — Ali je ta bankovec pravi?
22.	Ich bin qanz blank! — Sem čisto suh!
23.	Spielen Sie sich nicht so aufl — Nikar se ne delajte (bahajte) tako.
24.	Auf die Gefahr hinl — Čeprav tvegam!
25.	Was haben Sie für eine Arbeitseinteilung? — Kako imate delo razdeljeno?
26.	Was will Ihr Sohn werden? — Kaj hoče postati vaš sin?
27.	Ich stelle es ihm frei! — Odločitev prepuščam
njemu!
28.	Es ist nicht nötig, daß ... — Ni potrebno, da ...
29.	Was wollen Sie denn eigentlich? — Kaj pa hočete pravzaprav?
Die wichtigsten Berufe.
- zidar
1.	Maurer
2.	Tischler — mizar
3.	Zimmermann — tesar
4.	Maler — slikar
5.	Glaser — steklar
6.	Ofensetzer — pečar
7.	Schmied — kovač
8.	Mechaniker — mehanik
9.	Installateur — instalater
10.	Tapezierer — taoetnik
11.	Dekorateur — corater
12.	Ingenieur — inženir
13.	Architekt — arhitekt, graditelj, stavbenik
14.	Handwerker — rokodelec
15.	Holzschnitzer — rezbar
16.	Bäcker — pek
17.	Konditor — slaščičar
18.	Fleischhauer — mesar
19.	Händle-r — trgovec
20.	Schneider — krojač
21.	Schuhmacher — čevljar
22.	Wäscherin — perica
23.	Buchhändler — knjigarnar
24.	Optiker — optik
25.	Uhrmacher — urar
26.	Arzt — zdravnik
27.	Notar — notar, beležnik
28.	Rechtsanwalt — odvetnik
29.	Lehrer — učitelj
30.	Bildhauer — kipar
31.	Schauspieler — gledališki igralec
32.	Schriftsteller — pisatelj
33.	Beamter — uTadnik
34.	Berichterstatter — poročevalec
35.	Schornsteinfeger — dimnikar
36.	Sattler — sedlar ' 37 GerbeT — strojar
38.	Töpfer — lončar
39.	Steinmetz — kamnosek
Plug in meč tvorita podlago
nemškega naroda
NSDAP bo Se meseca februarja t vseh Gau-ih priredila slavnost »Pflug und Schwert« (plug in meč) v znak priznanja do imenovanih dveh simbolov. Kot uvod v prireditev so v mestnem gledališču v Danzigu priredili državno proslavo, na kateri je govoril Oberbefehlsleiter Backe, ki je med drugim izvajal sledeče:
»Nemčija na samo dežela pesnikov in mislecev, temveč tudi dežela izrazito vojaške drže, ki ima svoj izvor v germansko-kmečki zgodovini. Pogled v dvatisočletno preteklost nam dokazuje, da sta kmetijstvo in kmečka sposobnost uporabljanja orožja tvorila vedno podlago države. Veliki kmečki upori v zadnjih stoletjih 60 bili vedno boji za ideje Reich-a in za udeležbo kmetijstva na zgodovinskem življenju naroda, to je predstavljalo tudi nosilne razloge za take boje. Najbolj prepričevalen vzgled najdemo zato v velikem preselje-
*	Smrtna kazen za komunističnega zločinca. Zakonca Jakob in Maria Wretschko, po poklicu železničarja, stanujoča v Marburg-u, Mellinger-strafie 32, sta sporazumno s slovensko osvobodilno fronto sprejela štiri bandite v svoje stanovanje, jim stavila sobo na razpolago in jih preskrbovala 6 prehrano. Banditi so si v tej sobi uredili komunistično tiskarno in so v dveh in pol dneh natisnili velike količine komunističnih brošur in letakov. Oba zakonca sta vedela za delovanje banditov in dobila od njih todi nekaj njihove literature. 171etna hčerka Sonja, učenka višje gospodarske šole v Marburg-u, je banditom pri njihovem delu celo pomagala. Jakob Wretsch-ko je bil radi svojega nezaslišnega zločina zoper varnost Reich-a od vojnega sodišča obsojen na smrt in dne 14. februarja usmrčen. Njegova žena in hčerka pa prideta v koncentracijsko taborišče. Premoženje obeh zakoncev 66 je zaplenilo v korist dTŽave.
*	Bolgari zapuščajo naselbine ob Azovskem morju. Kakor poročajo bolgarski listi, se je kakih 60 tisoč bolgarskih kolonistov skupno z nemškimi četami umaknilo iz področja Azovskega
morja.
*	Srbska služba narodne obnove, ki so jo ustanovili pred dvemi leti in ji je podvržena mladina od 16. do 26. leta, je opravila doslej 9,5 milijonov delovnih ur v korist srbskega gospodarstva. K delu se je pozvalo 18.000 delovnih obveznikov iz mest ter 25.000 iz podeželja. Mladino so zaposlili pri regulacijskih delih rek, kanalizacijah, pri gradnjah novih stavb, urejevanju cest ter še v raznih drugih stavbenih delih.
40.	Kutscher — kočijaž
41.	Holzhauer — drvar
42.	Korbmacher — košar
43.	Schleifer — brusač, nožaT
44.	Gießer — livar
45.	Weber — tkalec
46.	Färber — barvar
47.	Drucker — tiskar
48.	Buchbinder — knjigovez
49.	Müller — mlinar
50.	Kürschner — krznar
51.	Gastwirt — gostilničar
52.	Türstehej — vratar
53.	Trödler — starinar
54.	Modistin — modistinja
55.	Näherin — šivilja
56.	Strickerin — pletilja
57.	Hufschmied — podkovač
58.	Chauffeur — šofer
59.	Professor — profesor
60.	Angestellter — nameščenec
Was wir immer wieder hören.
1.	Um wieviel Uhr fährt der Zug ab? — Obkorej odpelje vlak?
2.	Habe ich mit diesem Zug Anschluß nach Klagenfurt? — Ali imam 6 tem vlakom zvezo proti Klagenfurt-u?
3.	Bitte, belegen Sie für mich einen Platz beim Fensterl — Prosim, zagotovite mi prostor pri oknu!
4.	Ich fahre lieber in einem Nichtraucherabteil. — Vozim se raje v oddelku za nekadilce.
5.	Tragen Sie bitte diese Koffer zum Zug! — Nesite, prosim, te kovčke k vlaku!
6.	Der Zug ist überfüllt; die Reisenden stehen
vanju v takratnih deželah Reich-a, predvsem v vzhodnih naselbinah. Da brez kmetov in brez vojakov ni države, je že Bismarck zapustil nemškemu narodu kot politični testament.
Po propadu kmetijstva pod liberalnimi režimi je nacionalsocializem iz svoje lastne ideje znal izvajati svoje zaključke. Fiihrer je neštetokrat naglasil, da vidi v kmetijstvu naše temelje in da je kmet prehranjevalec ljudstva. Nacionalsocializem je vrnil podeželskemu ljudstvu njegovo zgodovinsko misijo, kmetovalci so jo pa drage volje začeli zopet nadaljevati. Danes je prostornina, ki je za naše kmetijstvo bila pramala in preomejena, z nepopisnim junaštvom naših vojakov razširjena. Sedaj je pa treba izpolniti še zakon, da bo na ta način pridobljen življenjski prostor ostal za vedno naš in naših potomcev. Pridobljeni prostori ostanejo nemški le tedaj, če bo poleg meča deloval tudi plug in šele zdravo in socialno ter svojih nalog se zavedajoče kmetijstvo bo v novih prostorih vzhoda odkrilo vir neizčrpne ljudske moči in iz njega napravilo nezavzetno utrdbo pred vsako sovražno nevarnostjo.«
Vstop v kmetijsko življenje
Na posestvu Jahringhof in den Biiheln je minulo soboto nastopilo zopet 30 fantov, samih kmečkih sinov iz področja Bachern ter ostalega dela Kreisa Marburg-Land, v svrho proslave zaključka drugega učnega tečaja. Fantje, ki so bili vsi v uniforma,h Deutsche Jugend, so se zbrali v učilni dvorani ter pokazali nekoliko pridobljenega znanja. Navzoči so bili zastopniki Bundesjusendfiihrerja, Landrata, Schulrata in Bannfiihrerja. Pri tem so ugotovili, da so vsi učenci dosegli svoje učne cilje ter pokazali toliko praktičnega in teoretičnega znanja, da bodo sposobni za kmečke poklice. Schulleiter Pg. T.rem ter Heimleiter sta pokazala svoje vzorne vzgojne sposobnosti. Po razdelitvi spričeval, ki jih je razdelil zastopnik Landrata, in po govorih Schulrata in Stabsleiterja organizacije Deutsche Jugend, je bil ogled Šolskih prostorov. Videlo se je čedne spalnice z omarami za obleke ter prostorne in zračno jedilnico.
Kot zaključek prireditve so sneli zastavo zborovalnega prostora, kjer je Bannfiihrer
auf den Gängen und sogar auf der Plattform.
—	Vlak je prenapolnjen; potniki 6toje na hodnikih in celo na pločniku.
7.	Der D-Zug nach Graz fährt fahrplanmäßig ab.
—	D-vlak proti Graz-u odpelje po voznem redu.
8.	Der Personenzug von Wien hat 30 Minuten Verspätung. — Osebni vlak z Wien-a ima 30 minut zamude.
9.	Die Strecke ist nicht frei, wir können nicht einfahren. — Proga ni prosta, ne moremo 6e pripeljati na poßtajo.
10.	Haben Sie Ihr Gepäck versichert? — Ali ste zavarovali svojo prtljago?
11.	Stört e6 Sie, wenn ich rauche? — Ali vas moti, če kadim?
12.	Durchaus nicht, ich rauche selbst! — Nikakor ne, kadim sam.
13.	Darf ich Ihnen eine Zigarette anbieten? — Ali vam smem ponuditi cigareto?
14.	Wie lange haben wir In Bruck Aufenthalt?
—	Kako dolg postanek imamo v Bruck-u?
15.	Nicht aussteigen, bevor der Zug hält! — Ne izstopajte, preden vlak ne stoji!
16.	Sie wären 6ehr liebenswürdig, mir den Koffer beim Fenster herauszugeben! — Zelo bi bili ljubeznivi, če bi mi dali kovček skozi okno
' ven!
17.	Wo ist hier das Auskunftsbüro? — Kje je tu izvestilmca?
18.	Dort rechts, gleich neben dem Wartesaal! — Tam na desni, takoj poleg čakalnice!
19.	Fahrtunterbrechungen nimmt der Fahrdienstleiter vor. — Prekinitev vožnje vrši vodja vozne službe.
razglasil povišanja ter razdelil zaslužene igle za dosežene uspehe. Tako je z zaobljubo zvestobe Fiihrerju zapustilo vzgojevalnico kmečkega naraščaja zopet nekaj spodnještajer-skih fantov, ki bodo nekoč dobri in. umni kmetovalci naše Velike Nemčije.
TO IN ONO
o Prismuknjenost in dobičkaželjnost Amerikan-
cev. V Milwaukee-ju v Zedinjenih državah Severne Amerike so v tamkajšnjem dnevniku objavili sledečo osmrtnico: »Včeraj je umrl gospod John Brown, tovarnar klobukov in meščan mesta Milwauke. Vsi, ki so ga poznali, so ga visoko cenili. Gospod Brown je bil poštenlak in duhovit izdelovalec klobukov. Njegove odlične lastnosti 60 bile povsod priznane, priznana pa je bila tudi kvaliteta njegovih klobukov po dva dolarja komad. Pokojni zapušča žalujočo vdovo in veliko zalogo zimskih klobukov, ki se bodo sedaj prodajali po lastni nabavni ceni. John Brown je preminul ravno v času, ko si je nabavil veliko zalogo klobučevine, tako da zamore niegova vdova danes zalagati vse mesto in bližnjo okolico z edinstveno dobrimi klobuki. Globoko prizadeta gospa Brownova bo vodila po možu prevzeto podjetje naprej in bo vse svoje nove stranke reelno in ustrežljivo zadovoljila«. — Nek drug ameriški list je pred leti prinesel sledečo zahvalo: »Gospod in gospa Mader se zahvaljujeta za molitve med boleznijo, hvaležna sta pa tudi za cvetlice in druga darila Najbolj se pa zahvaljujeta strankam, ki slej kakor prej obiskujejo našo trgovino in so na ta način pomagale kriti zdravniške stroške. Naša tvrdka vodi samo kvalitetno blago in vrne denar vsakemu, ki bi bil z našo postrežbo nezadovoljen. Jutri imamo posebno razprodajo!« —• Bilo je leta 1938., ko so Evropejci na svojem potovanju po Zedinjenih državah pri ogledu nekega pokopališča v New Yorku naleteli na nagrobni spomenik s sledečim napisom: »Pod tem kamnom bo nekoč počival gospod James Bolton. Trenutno še sijajno vodi znano trgovino čevljev in usnja »Bolton i. Co.« v 15. aveniji«.
d Wenden Willkie bo le kandidiral. V ponde-ljek je znani ameriški republikanski vodja Wendeil Willkie uradno napovedal svojo predsedniško kandidaturo. Njegov tekmec med republikanci je guverner države Ohio John W. Bricker.
D V Londonu kradejo viski. Kakor poroča švedski list »Svenska Dagbladet«, 60 v letu 1943. samo v Londonu o priliki vlomov in napadov pokradli viskija za kakih 10 tisoč funtov šterlingov. Angleško nacionalno žganje viski je silno poskočilo v vrednosti na črni borzi, kjer plačujejo za vsako steklenico štiri do petkratno normalno ceno.
20.	Auf welchem Bahnsteig hält der Zug? — Na kateri progi se ustavi vlak?
21.	Lösen Sie 6ich die Bahnsteigkarte am Automaten! — Kupite 6i peronsko karto pri avto-riiatu!
Vom Autofahren.
1.	Vergessen Sie nicht, ein Reserverad mitzunehmen! — Ne pozabite, vzeti s seboj rezervno kolo!
2.	Am besten ist es, wir wechseln das Rad aus! — Najbolje je, da menjamo kolo!
3.	Das Auto hat eine gute Federung. — Avto ima dobre vzmeti.
4.	Fahren Sie langsam, es kommt eine gefährliche Kurvel — Vozite počasi, bližamo se nevarni krivulji (vijugi)!
5.	Die Straße ist hier nicht übersichtlich. — Cesta tu ni pregledna.
6.	Da6 Nummerschild muß in der Nacht beleuchtet sein. — Tablica s številko mora biti ponoči razsvetljena.
7.	Wir haben eine Panne gehabt. — Imeli smo defekt.
8.	Wo kann man hier eine Reparatur vornehmen lassen? — Kje se da izvršiti popravilo?
9.	Wo ist die nächste Garage? — Kje je najbližja garaža?
10.	Die Zündkerzen sind verschmiert. — Vžigalne svečice so zamazane.
11.	Die Straße ist glatt, der Wagen schleudert. — Cesta je gladka, voz zanaša.
12.	Mit wieviel Stundenkilometern fähren wir jetzt? — Koliko kilometrov zdaj prevozimo v eni uri?
13.	Dieser Wagen ist einfach zum Schalten. — Ta 'Tna enostavno pretikanje.
Schönes
OBST
Horch Schädimgs-behämpfnng In Winter!
Sprifzmittel für die Winter-und Vorblütensprifzung der Obstbäume erhältlich bei Fa
SCHWAD, ARTENIAff, SCHOSTERITSCIIACO.,
Pettan, Adolf Hitler Plötz
181
KICI ICC Pulver für die Wuchs ^Mm^^^^^KS0'	und für die Mästung
der Schweine
&mmM REDIN,
^ 0 jß	mit garantiertem Erfolg-
Zentraldrogerle EMIL THOR
Marburg (Drau) , Herrengasse 33
O O nekdanjem bolJSeviškem krvoprelitju v Estonski. Estonski 6tatietični urad je te dni zaključil sezname vseh tistih oseb, ki so jih boljševiki za časa sovjetske okupacije pomorili ali pa zavlekli v notranjost Sovjetije. V treh debelih knjigah 6 skupno 1341 stranmi je natiskanih 59.317 imen. Večina žrtev boljševiškega terorja je odpadla na podeželsko prebivalstvo. Poizvedbe 6o pokazale, da so boljševiki morili delavce prav tako brezobzirno kakor pripadnike boqatejših slojev. Med umorjenimi se nahajajo kmetijski delavci, uradniki, šolarji, trgovci, šoferji, učitelji, gozdarji, železničarji, ribiči itd. Ubijali so pa tudi natakarje, šivilje itd.
14. Steigen Sie ein, wir fahren gleich los! — Vstopite, takoj se odpeljemo!
Von Spiel und Sport. — O igri in športu.
1.	Spielen Sie gerne Karten? — Ali radi igrate karte?
2.	Wollen wir eine Partie machen? — Hočete z menoj igrati partijo?
3.	Mischen Sie bittet — Mešajte, prosim!
4.	Spielen Sie aus! — Izigrajte!
5.	Am liebsten spielen wir Schach. — Najraje igramo šah.
6.	Ich mache jeden Morgen 5 Minuten Gymnastik. — Vsako jutro pet minut telovadim.
7.	Er 6chivimmt wie ein Fisch. — Plava kakor riba.
8.	Das war ein herrlicher Kopfsprung! — To je bil krasen skok na glavo!
9.	Auf diesem See ist es ein Vergnügen zu rudern und zu segeln! — Na tem jezeru je užitek veslati in jadrati!
10.	Ich gehe sehr gerne auf die Jagd. — Zelo rad grem na lov.
11.	Heute gehen wir zu einem Fußballwettspiel.
—	Danes gremo k nogometni tekmi.
12.	Mein liebster Sport ist das Bergsteigen. — Moj najljubši šport je hribolastvo.
13.	Bei der Hitler Jugend lernen die Jungen auch Boxen. — Pri Hitler Jugend-u se učijo fantje tudi boksanja.
14.	In Kärnten kann fast jeder Junge Schifahren.
—	Na Koroškem se skoraj vsak fant zna smučati.
15.	Tennisspielen ist sehr gesund. — Igranie tenisa je zelo zdravo
* Ženske v javnih službah. Gauleiter dr. Uiber-reither je v svojstvu Reichskommissar-ja v Gau-u Steiermark vsem javnim uradom izdal določbo sledeče vsebine: »V interesu oboroževalne industrije je, da se vse za vpostavo v oboroževalni industriji sposobne ženske pisarniške moči mlajših let, nadomestijo s starejšimi ženskimi delovnimi silami, ki v oboroževalni industriji niso več popolnoma sposobne za delo. Nikakor ne gre, da delajo starejše ženske po podjetjih telesno naporna dela, medtem ko opravljajo navadna pisarniška dela po javnih uradih in javnih službah vsak čas nado-mestljiva mlada dekleta. Tudi, če se je že na podlagi mojega odloka z dne 20. februarja 1943 izvršila zamenjalna akcija mlajših ženskih delovnih sil in so bile oddane oboroževalni industriji, je kljub temu potrebno, da se zadevo še enkrat prekontrolira, če še niso možne kake zamenjave mlajših žensk s starejšimi. Delovne moči, ki se
bodo na ta način ugotovile, je staviti na razpolago Arbeitsamt-om, ^a jih dodelijo oboroženi industriji.
* Preživljanje političn h emigrantov je drago.
Ob začetku tekočega leta so v Švici registrirali 70.493 emigrantov. Ta emigracija stane Švico seveda tudi lepe denarje. Oblasti so izdale za emigrant« že 22,295.000 frankov. K temu je štet' "e prispevke iz privatnih virov in dobrodelne prispevke. Obiski, ki jih na ta način prenašaio Švicarji, so torej prav dragi.
• * Kaznovano trpinčenj« živali. Neki hI per v Kreis-u Radkereburg je telico svojega qo",poda-;a z nekim ročajem tako pretepal, da je ubogi ž:vili odbil eno nogo. Telico so morali zaklati. Surovega človeka je sodišče obsodilo po zakonu o zaščiti živali na deset mesecev težke ječe.
PK.-Kriegsber. Koll iSch). Eine Strandpromenade veränderte ihr Gesicht.
Die französische Riviera hat ihr Gesicht gründlich qeändert. Die breiten Strandpromenaden der berühmten Rivierabädei sind mit starken Panzersperren aus Beton durchzogen, die d m Eindringen etwa gelandeter Feindpanzer ein gebieterisches »Halt« zurufen
Zu kaufen gesucht
Abfällel Altpapier Hadern Schneiderabschnitte Textilabtäl-le Alteisen Metall. Glassrher ben Tierhaare und Srhatwolle kauft lautend jede Menge Alois Arbeiter Marburg'Drau Drau gasse 5	4
Pferd zu kaufen Mittl: Landwirt" ,. ... schaft zu pich-gesucht, Alter ten qeeilcht __
2 bis 14 Jahre, ; Suche auch Stel-
auch Tausch! - j le a.Is Maier. -
Sesselerzeug. R. Reschmann,
Lirzer, Bubakg.
36.	186-4
Aichen 52, Lembach bei Marb. (Drau). 190-2
Offene Stellen
Lehrling wird zum sofortigen Eintritt für eine Gemüsewarenhandlung in Rohitsch-Sauerbrunn gesucht. Antr. unt »Rohitsch« an die Verw. des Blattes. 146 6
Frau oder Fräulein in mittleren Jahren, mit guten Kochkenntnissen, wird in Provinz von einem guten Haushalt sofort aufgenommen. Angebote erbeten unter »Schöne Existenzstellung« an die Verw. d. Blattes.	155-6
Zu mieten gesucht
Von Spielfeld bis Rann ganzes Haus oder nur Wohnung in Bahnnähe gesucht Rritz Krainz, Müllendorf 201. über Eisenstadt.
143-8
Verschiedenes
Zur Pflege eines gelähmten Mannes werden gute Leute gesucht. Intere^euten melden sich beim Besitzer Franz Slodej, Trockental 29, Plankenstein.
157-6
Lehrmädchen sofort gesucht. Natek Anton, Gemischtwarenhandlung. SchönMein	148-6
Prothesen |eder Art - Lede> — Leichtmetall - Holz-orthopadi-sche Apparate Leibbinden. Gi'iu-mistrümpfe erzeugt und li°tert das führende Fachgeschäft F. EGGER. Bandagen und Orthopädie Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitme. Marburg'Drau Mellingerstr 3.
14
Bandagen allei Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandagist, Marbtirg/Drau. Herrengasse S
237 14
MAHENI cur*
M>IM f If INSTITUT ,Dante Alighieri' Graz
Beethovenstrasse 8/1.
Anlänger - Mittel - Oberst-Kulrur-LITERA I URKURSE REICHS-LEIHBIBLIOTHEK f. INVriTUTSMITGUEDER __127
gefahrsicher beleuchten, heiß» Unfälle verhüten. Hierzu finden anderweitig entbehrliche OSRAM-Lampen zweckgerechte Verwendung. Schon 15 u. 25 Watt genügen meist.
OS RAM ,
Amdiche Bekannimachungen	Kaufe Schlafzimmer- u. Kü- cheinr., auch reparaturbedürft., 6owie einzelne Stücke. — J. Putschko, Trie-sterstr. 57 — Marburg-Dr.
	
Bekanntmachung Alle Betriebsführei, die in der Zeit bis 1. August 1944 männliche oder weibliche Lehrlinge oder Anlernlinge einzustellen beabsichtigen, haben nach 5 10 der 2 Verordnung über den Arbeitseinsatz in der Untersteiermark vom 12. Februar 1942 (Verordn.- u. Amtsbl. 66, S. 474) die Lehrstellen bei dem für ihren Betrieb zuständigen Arbeitsamt bis spätestens 1 März 1944 anzumelden. 92 Gleichzeitig weise ich daraufhin, daß nach der genannten Verordnung die Einstellung von Lehrlingen oder Anlernlingen, auch auf Probe, ohne vorherige Zustimmung des Arbeitsamtes unzulässig und strafbar ist. Graz, den 5. Januar 1944 Der Chef der Zivilverwaltung In der Untersteiermark Der Beauftragte füT Arbeitsfragen: DR. PFEIFER.	
	Magd für einen Gutsbesitz wird per 6of. aufgenommen. Angebote unt. »Landwirtschaft« a. d. »M. Z.«. 187-6
	Lehrling, deutschsprech. f. Gemischtwarenhandlung am Lande (schöner u. gesund. Ort) gesucht. Adr. i. der Verwalt. 177-6
	
In meiner allseits bekannten Ölpresse habe ich den Betrieb wieder aufgenommen. Ich bitte meine gesch. Kunden mich mit ihren Aufträgen auf Austausch und für die Verarbeitung der Ölsaaten wieder wie früher zu beehren. Ölpresse Alois SortsdiHsch Peflau, Knterrann 195	
	Lehrjunge wird aufgenommen. Motorradwerkstätte Horwath Franz, Dammgasse 18, Drau-weiler. 191-6
	Witwe, allein- steheoid mit Wohnung, sucht Arbeiter zur bald. Ehe. Zu-6chr. unt. »Guter Mann 1180« an die Verwalt. 188-12
	Am 7. Februar 1944 in Richtung Cilli-Eich-tal eine silberne Damenarmbanduhr verloren. -Ehrlich. Findel wird gebeten, dieselbe an meine Adresse abzugeben. Kiemen Josefa — Obertal b. Eich-tal. 189-13
	
Gemüsesamen in Tüten und offen, Klee-, Gras-, Futterrüben und diverse landwirtschaftliche Sämereien, sowie auch Spritzmittel und Schädlingsbekämpfungsmittel für Obst- und Weinbau bei Schwab, ArfeiiäH, Schoslerifsch & Co. Grosshandel, Pettan, Adolf Hitler Platz 130	
	Achtungl Hohe Belohnung dem, der mir Auskunft geben kann, wer am 25. Januar 1944 im Gerichtsgebäude (Gang) meine blaue Handtasche an sich genommen hat. Anschr. in der »M. Z.« — Marburg-Drau. 198-13
	
■w5ä>söt Anstatt eines glücklichen Wiedersehens erhielten «p| wir die traurige Nachricht, daß mein einziger, heT-Mk, zensgeliebter Sohn JOSEF SEBETZ Gefreiter In einem Geb.-Jäg.-Reg. im blühenden Alter von 23 Jahren, am 20. Januar 1944, an der Ostfront den Heldentod gefunden hat. Er ruht fern seiner geliebten Heimat auf einem Hel-denfriedhofe. Wer meinen braven Sohn Josef gekannt hat, weiß, was Ich verloren habe und welchen Schmerz das Mutterheiz zu tragen hat. Eichbühel-Sauritsch, am 14. Februar 1944, In tiefer Trauer: JOSEFA SEBETZ, Mutter, und die übrigen Verwandten.	
	Lanz, Selbstfahrer-Lokomobile, betriebsfert. um 11.000 RM zu verkaufen. 24/38 PS, 2 Gänge 3/6 Km. Zuglast 400 Cent. Kesselpapiere in Ordnung, letzte Bereifung im Oktober 1943 zugelassen, auch für Dreschen geeignet. Zuschr. 1232« a. d. Verwalt. des BI. 192-14
Anstatt eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir, die für uns noch unfaßbare Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder und Neffe
ANTON GRASCHITSCH
Kanonier
nie mehr zu uns zurückkehren wird. Im 20. Lebensjahre, ließ er am 10. Januar 1944 an der Ostfront sein junges hoffnungsvolles Leben.
Lieber Anton, wir werden Dich nie vergessen! Unser Schicksal legen wir in Gottes Hand!
Thomasberg, Graz, den 9. Februar 1944.
Anna und Anton Graschitsch, Eltern; Stanislaus u. Josef, Brüder; Marie, Schwester; Alois und Josef Tschreschnik, Onkel.
*Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn, Bruder und Vetter
KARL FUHRMANN
Gefreiter
hn Alter von 26 Jahren, am 24. November 1943, an der Ostfront den Heldentod fand.	183
Lieber Karl, in unseren Herzen wirst Du weiter leben!
Gonobitzdorf bei Gonobitz, im Februar 1944.
In tiefer Trauer:
Franzidia, Mutter) August, Jakob und Max, Brüder; Ludmilla und Mathilde, Schwestern.
*
Anstatt eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter und braver S ohn
JOHANN ROJ
Grenadier
im blühenden Alter von 22 Jahren, in einem Lazarett seiner, am 4. Januar 1944 erlittenen Verwundung erlegen ist und am 11. Januar 1944 auf einein Heldenfriedhof im Süden zur ewigen Ruhe bestattet wurde.	74
Du wiret in unseren Herzen weiter leben und nie vergessein sein!
Lieber Hans, ruhe sanft!
Georgenberg, Zellnitz, Garns, Martrarg-Dr., Leutschach.
In tiefer Trauer denken an Dein fernes Grab: Johann, Rttwm. d. Gend. d. R. in Zellnitz-Dr. und Elisabeth RoJ, Eltern; Friedrich, Leo, Josef und Anton, Brüder; Helene, Else, Rosalie, Anna, Mathilde und Mitzi, Schwestern; Josef Malzenowitsch, Schwager, u. alle übrigen Verwandten.
Vom tiefen Schmerze gebeugt, geben wir allen Verwandten, Freunden und Bekannten die traurige Nachricht, daß meine liebe, gute Gattin, bzw. unsere Mutter, Großmutter, Schwester und Tante, Frau.
Anna Poschgai geb. Stefanitsch
am Samstag, den 5. Februar 1944, im Alter von 70 Jahren, verschieden ist.
Ihr sehnlichster Wunsch, in der geliebten Heimat zur letzten Ruhe bestattet zu werden, ging nicht in Erfüllung. Sie wurde 3m Ortefriedhofe in Sießen beerdigt.	180
Sleßen (Wrttb.), Weitental (Unteretm.),. den 9. Februar »44.
Die trauernde Familie POSCHGAI.
/
ifc^&f AIs Weltkriegsinvalide gebe ich bekannt, daß unser jMl lieber Sohn und Bruder
ANTON MESNÄRITSCH
Grenadier
am 7. Januar 1944 an der Ostfront, getreu seinem Fahneneid, für Führer, Volk und Vaterland sein junges Leben durch den Heldentod opferte.
Stainztal, Grabenberg, am 14. Februar 1944.	196
Franz und Maria Mesnaritsch, Eltern ( Franz und Genoveva,
Geschwister.
In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die für uns noch unfaßbare Nachricht, daß unser lieber, einziger Sohn und Neffe
AUGUST UDOWTSCH
Soldat
im blühenden Alter von 19 Jahren, am 11. Januar 1944, an der Südfront den Heldentod gefunden hat.
Wer unseren braven Gustl gekannt hat, weiß, was wir mit ihm verloren haben und wird unseren großen Schmerz verstehen I
Lichtenwald/Sawe, den 14. Februar 1944.
In tiefer Trauer denken an 6ein fernes Grab: Anna Udowtsch, Mutter; Josefine und Karoline Udowtsch, Maria Schober u. Apolonia Galitsch, Tanten; Karl Schober, Karl Galitsch, und alle übrigen Verwandten. 197

Schwer traf uns die Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder
JOHANN HRUSTEL
Grenadier
im Alter von 21 Jahren, am 19. Dezember 1943, an deT Ostfront gefallen ist.
Lieber Johann, wir werden Dich nie vergessen!
T6cherne, den 15. Februar. 1944
182
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Balthasar und Antonia Hrustel, Eltern; Emma, Franz, Ludmilla, Franziska, Martin und Josef, Geschwister, sowie alle übrigen Verwandten.
Unser guter Vater und Vormund, Herr
JOHANN WIDGEI
Schneidermeister in Rohitsch-Sauerbrunn
hat uns am 5. Februar 1944, im Alter von 74 Jahren, Unerwartet für immer verlassen.
Wir geleiteten den teuren Toten am Montag, Jen 7. Februar 1944 zur letzten Ruhestätte.
Rohitsch-Sauerbrunn, am 7. Februar 1944.
Franz, Sohn; Mitzi, Anni, Alois und Valentin Stoinschek,
Mündeln.	179
In tiefstem Leide danken wir allen, die unseren lieben Vormund Herrn JOHANN WIDGEI das letzte Geleite gaben; insbesondere dem Herrn Pfarrer, der Ortsgruppe des Steirischen Heimatbundes für die Kranzspenden, sowie allen zahlreich erschienenen Berufskameraden.
Mitzl, Anni Stoinschek
im Namen aller Bekannten.
Met für das Oeutschel
Hote Kreuz
Kaufe 20 m' Eschenholz
(Bloch). Fritz | Krainz, Müllendorf 201. üb. Ei- I senstadt. 142-4
!
ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich!
icüer
Betriebs-
ftthrer
soll das
l/erordnungs-und ßmtsblatt
des Chefs dei ¿ivilverwaltune in der Unterstriermark lesen Bezugs-preis monatlich
RM 1.25. Be-
stellungen sind an die Geschäftsstelle des Verord-nungs- und Amtsblattes Marburg/Drau Badgasse 6 zu richten.
Die Gläubiger
der
HANDELS- und GEWERBE-KREDITGENOSSENSCHAFT
r. G. m. b. H., CILLI — ehem. Trgovsko-obrtna kreditna zadruga, r. x. z. o. z., Cillii der
GEWERBE-, SPAR- und VORSCHUSSGENOSSENSCHAFT r. G. m. b. H., CILLI — ehem. Obrtna hranilna in poeojilna zadruga, r. x. x o. «., Cillii der
GEWERBE-, SPAR- und VORSCHUSSGENOSSENSCHAFT r. G m. b. H., SCHONSTEIN — ehem. Obrtna hranilnica In posojilnica, r. x. z o. z., Schön stein,
haben in der Zeit
vom 20. II.18W bis Einschl.Z0.IV.19ff
ihre Spareinlagen, Kontokorrent-Guthaben u. Geschäfteanteile während der Geschäftsstunden in der Volksbank, Cilld bzw. Zahlstelle Schönstein zu beheben.	178
Geschäftsanteile die innerhalb der gesetzten Frist nicht eingelöst werden, verfallen zugunsten der Liquidationsmasse.
Der Wirtschafter.
Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß mein Gatte, unser Vater, Sohn, Bruder und Schwager
AUGUST PÖSCHL
Soldat
im Alter von 28 Jahren, an der Ostfront sein Leben fürs Vaterland gab.
Egidi, Unterfemtal, den 26. Januar 1944.	193
In tiefer Trauer: Elisabeth, Gattini August, Sohn, u. alle übrigen Verwandten.
*
Allen Freunden und Bekannten geben wir die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Onkel
FRANZ LESKOSCHEK
Grenadier
im Alter von 25 Jahren an der Ostfront, fern seiner, von ihm so geliebter Heimaterde, den Heldentod gefunden hat.
Montpreis, im Februar 1944.
184
In tiefster Trauer: Die Eltern und Geschwister.
Anstatt eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die traurige Nachricht, daß unser herzensgeliebter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel
JOHANN RIEDL
Gefreiter
im blühenden Alter von 22 Jahren, sein Leben am 21. Januar 1944, an der Ostfront beendet hat.
Wir werden ihn nie vergessen. Er wird in unseren Herzen weiter leben!	194
Lendorf, Nikolai, Drauweiler, Marburg-Dr., Witschein, Zellnitz, Gonobitz, Graz, Wien, am 11. Februar 1944.
Im namenlosen Weh: Anton und Maria Riedl, Eltern; Gasper und Franz, Brüder; Stephanie, Schwester; Amalia und Alolsia Riedl, Schwägerinnen; Ludmilla, Erika und Andreas, Neffen, und alle übrigen Verwandten.