Mo 1897.
1335
V	\
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XC. — Izdan in razposlan dne 29. septembra 1897.
Vsebina: (St. 223—228.) 223. Razglas, da se razširja ublast carinske podružnice s pristansko in pomorsko zdravstveno službo v Kostelu. — 224. Ukaz o vpeljavi državne preskušnje pri tečaju za izobrazbo merečih zemljemercev na tehniških velikih šolah. — 226. Ukaz o uradnem natiskovanju kolkovnega znamenja po 1 kr. in 5 kr. na železniških voznih listih in računskih golicah v Ustji na Labi. — 226. Razglas, s katerim se obstoječa zobokolesna železnica na goro Gaisberg pri Salcburgu pripoznava gledé obrata za malo železnico. — 227. Ukaz k zakonu z dne 7. novembra 1862.1. o promesnem opravilu z žrebi od zajmov. — 228. Razglas, da se je podaljšal rok za začetek obratovanja lokalne železnice iz čerčan v Modfane s krilom iz Mčchenic v DobHš.
883.
Razglas ministrstev za finance in trgovino z dne 1. septembra 1897.1.,
da se razširja oblast carinske podružnice s pristansko in pomorsko zdravstveno službo v Vinjercu.
Carinski podružnici s pristansko in pomorsko zdravstveno službo v Vinjercu (v Dalmaciji) se dajejo oblasti malega carinskega urada II. razreda.
Bilinski s. r.	Glanz s. r.
8*4.
Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk v poraznimi z ministrstvi za notranje stvari, finance in poljedelstvo z dne 4. septembra 1897.1.
o vpeljavi državne preskušnje pri tečaju za izobrazbo merečih zemljemercev na tehniških vélikih šolah.
O opravljanju državne preskušnje pri tečaju za izobrazbo merečih zemljemercev na tehniških vélikih šolah se izdajejo nastopna določila:
§• 1-
V preskus znanstveno-tehniške poklicne omike, pridobljene v tem tečaju, se opravlja državna pre-skušnja.
§. 2.
Predmeti te preskušnje so:
1.	niže in više merstvo (geodezija) ;
2.	avstrijsko upravno pravo in zemljiškoknjižni zakoni ;
3.	za katastrske in druge premere veljajoči predpisi.
§• 3.	.
Da se kandidat pripusti k državni preskušnji, mora prositi pri predsedniku preskuševalne komisije pismeno ter pridejati prošnji te-le priloge v izvirniku :
1.	dokazilo, da se študije na visoki šoli niso združevale z dolžnostjo vojaške prezentne službe;
2.	matičnico (list o imatrikulaciji);
3.	zrelostno spričevalo ali listino, ki je nadomešča;
4.	knjigo zglasilnico, oziroma dokazilo, da je bil kandidat vpisan na kaki tehniški véliki šoli ali nji enakem zavodu kot redni slušatelj vsaj štiri semestre in da je predavanja o vseh predmetih, ki so pred-
225
:3loveult>cb.)
pisani pri državni preskušnji za mereče zemljemerce, poslušal v številu ur, ustrezajočem učnemu črtežu, in pa da se je udeleževal k njim spadajočih praktičnih vadeb;
5.	napredovalim spričevala najmanj z ocenilom ,zadostno“ iz nastopnih učnih strok:
matematike (analitične geometrije, algebrajske analize, diferencialnega in integralnega računa), [(opisujoče geometrije (s konstruktivnim risanjem vred), fizike (optike), nauka o narodnem gospodarstvu, enciklopedije kmetijstva in gozdarstva.
Razen tega je predložiti grafična in druga dela iz geodezije poverjena.
§• 4.
Ta državna preskušnja razpada v praktičen in teoretičen del.
Prvi del sc mora opraviti pred tem zadnjim.
Njene ude imenuje po nasvetu profesorskega zbora minister za bogočastje in nauk.
§• 7.
Preskuševalna komisija je sestavljena iz pred-sednika, predsednikovega namestnika (podpredsednika) in toliko preskuševalnih komisarjev, kolikor jih je potreba po številu kandidatov in zastran pogostejše mene posebnih komisij.
Predsednik, podpredsednik in preskuševalni komisarji sestavljajo glavno komisijo. Iz njih sestavlja predsednik po svojem preudarku komisije za posamezna dejanja preskušnje (posebne komisije).
§• 8.
Za preskuševalne komisarje je izbrali najprej profesorje in docente dotične včlike šole, pa tudi odlične strokovnjake, ki ne pripadajo k veliki šoli-
Pri praktični preskušnji mora kandidat izvršiti izdelek iz področja geodezije, in to kakor mersko nalogo na polju, tako tudi obdelavo take naloge pismeno.
0 teh nalogah se dogovori preskuševalna komisija in določi hkratu tistega izpraševavca, pod čegar nadzorom ju je rešiti.
Reševanje ne sme trajati več kakor šest dni.
Ako je prestal kandidat praktično preskušnjo, o čemer pristoji odločba komisiji, ga je pripustiti k teoretični preskušnji.
Ako ni prestal praktične preskušnje, se ji mora podvreči vnovič v poznejšem roku, katerega mu določi za njo komisija. Da se še enkrat ponovi ta preskušnja, za to je potreba dovolila ministra za bogočastje in nauk.
§■ 5.
Pri ustni preskušnji, katera se razteza na predmete, navedene v §. 2., se je na donesena napre-dovalna spričevala iz teh predmetov, ako kažejo ocenilo „dobro“ ali še boljše, ozirati v toliko, v kolikor se sme vsled njih skrajšati trajanje preskušnje.
Praktično preskušnjo pak je opraviti vselej v polnem obsegu.
§. 9.
Kadar je zadržan predsednik, ga nadomesluje podpredsednik in, če bi bil zadržan tudi ta, po letih starejši navzočni komisijski ud.
§• 10.
Ta državna preskušnja ni navezana na določene rokove, ampak se sme opravljati vse leto, izvzemši jesenske in vmesne počitnice.
§• H-
Preskušnjo sme delati kandidat navadno pred komisijo katere si bodi tehniške včlike šole.
Kedor je bil pri preskušnji zavrnjen, jo mora vendar ponoviti pred komisijo tiste včlike šole, na kateri je bil zavrnjen.
§■ H.
Dneve preskušnje ustanavlja od primera do primera predsednik.
On pak se mora pri odkazovanju kandidatov sploh držati reda, v katerem so se ti oglasili pri njem k preskušnji.
§• 6.
Za opravljanje te državne preskušnje se postavi na vsaki tehniški véliki šoli [(osebna preskuševalna komisija.
§• 13.
Pri posvetovanju in glasovanju, pri katerem je javnost izključena, pretresa komisija posledek oprav-
Ijene preskušnje 1er sklepa s posebnim ozirom na posledke preskušnje iz geodezije, je-li kandidata potrditi ali zavrniti.
Posledek preskušnje se kvalifikuje z ocenilom »sposoben“ ali „z odliko sposoben“, s povedbo »enoglasno“, ako se je ta sklenila.
Ako se je kandidat pri ustni preskušnji za-vrnil, je glasovali o roku, pred katerega iztekom se ne sme pripustiti kandidat k ponovi ustne preskušnje.
Ponova praktične preskušnje se sme v tem primeru izpregledati.
§• H.
O posledku uspešno opravljene državne preskušnje se izda kandidatu spričevalo.
To mora obsegati:
Rodovnico kandidatovo, povedbo o teku njegove omike, dan opravljene preskušnje in po komisiji ustanovljeno ocenilo.
§. 15.
Vsaki kandidat mora, preden opravlja pre-skušnjo, in to ko predâ prošnjo, da naj se pripusti k nji, plačati predsedniku preskuševalne komisije odredbino v znesku 20 gl.
§• 16.
V vseh stvareh, ki niso posebej omenjene v tem redu za državno preskušnjo, zlasti glede pravil za zavrnitev (reprobacijo), je uporabljati zmisloma skupna določila za državne preskušnje na tehniških véiikih šolah.
Madoni s. r.	(»autsch s. r.
liiliiiski s. r.	Ledebur s. r.
235.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 17. septembra 1897.1.
0	uradnem natiskovanju kolkovnega znamenja po
1	kr. in 5 kr. na železniških voznih listih in račun-
skih golicah v Ustju na Labi.
Oziraje se na ukaz z dne 11. decembra 1892.1. (drž. zak. št. 213) o uporabljanju železniških voznih
listov z natisnjenim kolkovnim znamenjem, potem na ukaz z dne 9. decembra 1886. 1. (drž. zak. št. 175) o dovoljevanju natiskovanja kolkovnega znamenja po 1 kr. in 5 kr. na računskih golicah, se daje s tem na znanje, da se natiskovanje kolkovnega znamenja po 1 kr. in 5 kr. na železniških voznih listih, narejenih po zasebnih tiskarnicah, potem na računskih golicah vpelje od 1. dne oktobra 1897. 1. po navadnih pogojih pri velikem davčnem uradu v Ustju na Labi.
Bilinski s. r.
226.
Razglas ministrstva za železnice z dne 21. septembra 1897. 1.,
s katerim se obstoječa zobokolesna železnica na goro Gaisberg pri Salcburgu pripoznava glede obrata za malo železnico po zmislu zakona z dne 31. decembra 1894. I. (drž. zak. št. 2 iz I. 1895.).
Na podstavi Najvišega pooblastila se zobokolesna železnica na goro Gaisberg pri Salcburgu, katera je predmet Najviše dopustilnice z dne 24. marca 1886. 1. (drž. zak. št. 58), pripoznava gledé obrata za malo železnico po zmislu zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz
1.	1895.) o železnicah nižega reda, in zatorej je uporabljati v bodoče na imenovano železnico določila člena XVII. do XIX. zgoranjega zakona.
Z ozirom na to se razveljavljajo določila v S. 5. spredaj omenjene Najviše dopustilnice in v drugem oddelku dopustilnih, v prilogi k ti dopustilnici objavljenih pogojev z dne 10. aprila 1886. L, ter se na njih mesto izdajejo ta-le ukazila:
1.	Družbi se je ob obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini Najviše dopustilnice in po zakonih in ukazih, veljajočih za to, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v oddelku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni na male železnice, potem po zakonih in ukazih, kateri se morda dadö v bodoče, in naposled po ukazilih ministrstva za železnice in sicer poklicanih oblastev.
2.	Državni uradniki, nameščenci in sluge, kateri rabijo železnico po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnice, ali v obrambo koristi države vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov
in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih izda v njih poverilo c. k. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s svojim popotnim pratežem vred brezplačno.
3.	Družba je dolžna, prevažati pošto in pa služabnike poštne in telegrafske uprave z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme zahtevati družba primerno odplato, ki se ustanovi z dogovorom.
Dopisi, kateri se pišejo gledé na upravo železnice med ravnateljstvom ali predstojništvom železniške podjetbe in med podrejenimi mu organi ali med temi samimi, se smejo prevažati po služabnikih železniškega zavoda.
Guttenberg s. r.
22?.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 22. septembra 1897. 1.
k zakonu z dne 7. novembra 1862. I. (drž. za k. št. 85) o promesnem opravilu z žrebi od zajmov.
V izvršitev zakona z dne 7. novembra 1862.1. (drž. zak. št. 85) o promesnem opravilu z žrebi od zajmov ukazuje finančno ministrstvo na podstavi do-
ločil tj. 1 , lil- a) v zvezi z določili S. 4. tega zakona, da morata tako lastnik žreba, čegar upanje na dobiček se proda, kakor tudi po lastniku pooblaščeni prodajnik upanja na dobiček imeti stalno domova-lišče v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in da se mora žreb, čegar upanje na dobiček se proda, hraniti, da se dokaže vsaki čas njega posest, v zgoraj oznamenjenem državnem ozemlju.
Prestop tega predpisa je kaznovati po 7-istega zakona kot dohodarstveni prestopek.
Ta ukaz zadobi moč 1. dne oktobra 1897. 1.
Bilinski s. r.
228'
Razglas ministrstva za železnice z dne 22. septembra 1897. 1.,
da se je podaljšal rok za začetek obratovanja lokalne železnice iz Čerčan v Modrane s krilom iz Mčchenic v Dobriš.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v §. 3. Najviše dopustilnice z dne 4. marca 189 5. 1. (drž. zak. št. 54) ustanovljeni rok za dovršitev in začetek obratovanja lokalne železnice iz čerčan v Modtane s krilom iz Mčchenic v Dobriš podaljšal do 31. dne decembra 1899. I.
Guttenberg s. r.