S!ev. V Trstu, v srado« 19« februarja 1919 Letnik XI.IV Uhaja vsak dan ijvrrj, tudi ct> ned^Jaii pr«raikiii. — l r,:i'jnl&t\o: rlica sv. Fr.mč!ška AslSkejja 20, I. radstr. D »plsl i ?l se po'Mja o urccnliuu. — Ne'ranVIrana pi-ma se ne prebirajo. rolopisl se ne vrafs o. - Irtfajatelj In odporni u cjhifc Vtefsn f.odina. - Lastnik kotvorcj lista „Edinost1", - Tisk ti-ik*rre Fdi:iost. - lt)ef>acmh zivodjv mm ro 50 v,; oglati v tekstu I sta do 5 vrst iO K, vuka nadiljna vrst i 3 K. M»U oglasi po S vin. t*e*e.la, ■ annanj pa 80 vin. Og as * sprejem t m-seratm oddelek tdmostl. Naročnina In reklamacije se poitijijo tikliučro upravi „Edinosti". Uprava In insera nt odJelek se ni-hajata. v ulici sv. Franči.ka As. M. - PoStnjluaiu raiua iil.ui Rešitev jadranskega vprašanja. CURItl, 17. feib. Juugosilovanskr cdbor v Beriiu spc^ča švicarskim listom. dia so Grška, Norveška in CehclJovaška priznale Jugoslovansko državo. V nadaijnem se navaja pismo amerikanskoga državnega tajnika Lamin ga in dostavlja, da se spor med Jugoslovani ni Italijani hitro približuje rešitvi Po Grlandovem prihodu v Pariz iso se vršili posetmii r>orazgovori v navzočnosti amerikanskega odposlanca, in meni se, da Združene države odločijo Jadransko vprašanje. Ustav za kraljevstvo 5HS još nije »»-oglaSen, BEOGRAD, 17. veljače. Jugoslavenski dopisni ured javlja: »Službene Novine«, koje su do-nesle povremeni ufjitav kraljevstva SHS bile su l:onf iskovane. Prema tome privremeni ustav yjš nije proglašen. 600 šumskih žandara. BEOGRAD, 16. veljače. Po predlogu ministra za šume odlučio je ministarski savet, da se za bofje čuvanje šuma na coloj teritoriji izvrši re-krutmvanje 600 šumskih žandara, a za nj,h je već odtredjen potreban kredit. Ssobračaj (promet) u Srh?ll. BEOGRAD, 17. vel'ače. Željeznička pruga Srrederevo—Pi ina—Užre skupit će u saubra-ćaj za dve nedelje. Po?: u si bugarskih kausitsfcih akcija. BEOGRAD, 17. veljače. Prema službenim saopćenjima pokušali su 'bugarski buntovnici ć;x upadnu na grčki teritorij, ali su bili odbijeni. K^d jedinog zarobljenog komite nadjeni na tur-skom jeziku proglasi bugarsko« revolucijonar-m>g ci'bora, u kobima se poziva na 'dizanje bune m področju grčkom, srpskom 1 turskom. Osim toga se javlja, da je u Sotonu atikrivena bugar-sh propaganda, o »kolo! ima neaurtiliCvfh do-■vaza. Donesena je odluka da se trapse i progone sa grčkog teritorija svi časnici ili gradjaui bugarski podanici. Grčke oblasti uapsile su već neke ličnosti te vrste. Tečaj krune opet pao. CURIH, 17. velžače. Uslcd vesti da će čeho- slov a: k a cir/ava žigosati 'banknote, ponovno -je pao kurs aust.rjjl.fke 'krune i to odi 28 na 26'3. Muslimanski zbor u Mostaru. SARAJEVO, 17. veljače. »Jugoslavija« pr^ ma iz Mostara brzojav, da sc tamo obdržavala slarpštlna, na kojoj uu izabrana dva delegata i naloženo ini je, da uznastoje složiti sve muslimanke stranie. izabrat će se i dva delegata za č:/,avno veće. Nacijonalna željezničarska organizacija. SARAJEVO, 17. veljače. Nacijonalim žeflez-n?čari acepili ;iu se od socijaldetnakratsike or-pniizacijc i stvor'li Udruženje željezničara Srba, Hrvata i Slovenaca. Velike premene mečju upravnim činovnlštvoro. ZAGREB, 17. veljače. Kako se čuje, spremaju se u najskorije vreine velike proonene u upravnom čincviiištvu u Hrvatskoj i Slavoniji. Samo po s'cbi razumljivo, da su takove promene tlainas oj velike potrebe, makar ćc one izazvati dosta n j/.adovoi'jistva i dlati povoda raznim po-"fič!'. sn vodjama, da opet napadaju vladu. Neka Sj samo Jobro sve prorečeta, a tada neka bude prva sikiJb vla';T, da se pobrine i za seoske op-sliine i da se što bolje zaviri, što se sive u njima dogadja. Dalmatinske kandidaturo v Rimu. ' IM, 18. io1>r. »Ljnca« objavHa pisjno tajnl-b nacijor.al3st!ič.nic utraiHce, dr. ltala Foschija, v katerem popravlja le-ta neko prejšnjo objavo omenjenega lista glede bodočih vol'itev v Rimu, za katere naj bi baje nacionalistična f^rairTka uimeravala 'kaindiid'irati Dalmatinca znanega 1 ok?i\'C'4jirka» 1 Icrku lan a Salvnja in io-i> k Ncc.wijL Na jktu:uju & volila 90 od& otko"' volil cev. Socijalni!: demokrat je -so dobili 32, krščanski soc)Jalci 11, nemški nad jonalci 2, narodni demokrat je 2. Celi i 1 in židovskii zionisti 1 mandat. Med krščanskimi socijalci sta izvoljena žuifan VVe&kirc'.iner iti dr. Mataja, med noc;'jalnim 1 demokrati pa BaueT. dr. Friderik Aaver l>n nekoliko žendc. Na Tircfekem so b li izvoljeni 3 kacrd'idaije kmetske zveze, 2 socftalna demokrata, 2 liberalca in 1 klerikalec. Italijanski parlament. RIM, 18. fe'br. »Tribuna« poroča, da se italijanski parlament sikliče zopet najbrž 26. t. m. Natančno dan še ni določen, ni pa dvomiti, da se otvori parlami:nt, in eicer poslanska zbornica, v času od 25. do 27. t. ni. Ker se je zasedanfe odgodilo s kraljevim odlokom, se mora tudi zopet otvoriti s kraljevtn odlokom. Ker bodo na dnevnem redu vladna poročila, je pričakovati', da sc isti dani skliče tudi ceniat. Orlando bo najbrž poročal o dosedodji li delih m-irovne konference. Kol.kn časa bo tra'ialo zasedanje, se še ne more reči, ka'kcr tudi t ne, ali bo to za sedam je zadnje, ker je to edvisno od razpisa tiovi'h niih volitev, za katere se šc ne ve, kediaj se beiio vršile, vsekakor pa v času cd luni i a do oktobra letošnefea leta. Nov amerikanski veleposlanik v Parizu. PARIZ. 17. iebr. Tuk prud! odhodom iz Bresta •je predsednik VVii^cin sprejel edistop aimer.-kan-skega vclcposianJka v Parizu, Sli-arpa, kar je v trC:a>niji'i krogih qc.1>udfi'lo precejšnje presenečenje, ki pa je izginilo, ko is Sharp dbjavil pjsma med njim in NViCsonom, ki ne vseibi^'ejo ničesar, kar b' kazalo na k alko mesporazu ml jer^c, pač pa sauio oljcfhne Sharpove razloge. Potrjuje se, da bo na Sharpovo mesto imcmiovan Hugh Wai-lace. MIROVNA KONFERENCA. Premirje z Nemčijo. — Rusko vpr^anje. PARIZ, 17. fefbr. (Uradno.) Zastopniki peterih zavezniških idr pridruženih velevlasti so imeli danes sejo na Orf.iayskem nabrežji. Predvsem i ■so zaslišali maršala Focha, ki je poročal o se-stanlknuz neun&krnri odtposlamci v Tricrjiu v ntvari podal,'sanja premirja. Premirje se je podaljšalo 16. t. m, pod poljem, da rnoraio Nemci takoj cipattti) vse ofenzivne operacije proti Poljakom v poiziniari;;l!vi pokrajini in povsod drugovi. V ta namen se Je diločila črta, katere nemške čete ne smejo prekoračiti. Premirje se je obnovilo za kratko dobo brez roka. bntenta ter zavezrte in (prliiraižctne vlasti si pridr'ZiijCiio pravico, da c^lj^ived'o prem'rje na tri r. Agencija Štefani poroča: Vrhovni vojni svet .je imel darios .nejo ob Slli pmx>ldne. Maršal Foch je poročal o sprejemu pogojev za podaljšanje premirja z Nemč1 ;o s strani nemilih o Ji oslamcev. Prihodnja seja ic določena za juitri c«b 3 pcipoJdnc. Odbor (fereto-rice zasliši Iutri srbsko odposlanstvo o njcspvlh zahtevah. Ot'poslancl Nemške Avstrije v Parizu. CURIH. 17. feb. Dva odposlanca avstf jske v hude, CKVietoi prodstojnfk v i.-ii^iU^cvai z u- nanjih stvari, Miiller, in svetnik v ministrstvi za prehrano, Griinberger, sta prispela včeraj v Pariz, da bi stop la v stik z medizavezniško komisijo za prehrano, katero bi prosila za nujno posla te v takojšnje podpore z živili za Dunai Govorila sta s Hooverjeni in potem s tehniškimi odfposlanci mfnltrstva za prehrano, poudarjajoč, da dobave za Avstrijo niso mogoče drugače kot preko Italije. Upravni avtonomija. Po jugoslovanskih Hitih se nadaljuje razpravljanje o ustroDstvu države Hrvatov, Srbov m Slovencev: ali bodi uprava urejena centralistično, ali' pokraijinsko?! Susaške »Primorske Novine« se izrekaio za centralizacijo, ah ob primerni upravni« avtonomiji za občine, okrožja itd. To bi bila torej nekaka konbinaci'ja hz obeli načel. Pcifnemamo: Vsakokrat, ko govorfmo o centralistični ure'Jbi države, mislimo na tak sistem, ki bi so mogel z ene strani postavljati proiti vsaikir> sc-«paraitilstJi6n>Km 'zahtevam, z druge strani pa bi vcepljal vesoijnemu narodu tisto narodno zavest, ki je ne morejo vcepljati skupna vlad-a isa Mkuppni zakoni. Skozi stoletij a smo bili po zgodovini, zli usodii, sovražnih vladah, po ver,, ločeni: je-li čuiduo potem, da še danes nismo duševno zedinjeni?! To ni nikako 6ud'o, ali čudno bi bilo, nevarno, akio ne bi danes težili po takem zed 'iijenju. Z narodnostno vzgojo je treba začeti iz temelja. in vsak otrok, ki je vstopil v vaško šolo, sc mora nauučiti, da je njegov marod oden lu ed.istjven, da mora ostari tak in sc raizžirjati, da se pripravlja na vršenje tiistega prosvetae-ga po-slanatva, ki .rc bodioči čas nalože državi. Država bodi eno telc% a v temi talent moramo biti ena duša: udarec e bi imeli posla z raizdvovenim im šMim narodom, nego pa sletom itn krepkim. Kajti »*drvide et imijiera« ni bila deviza samo Avstno-O^rtike, Ne govorimo dancGi o .tistih tam zunaj, ker najprej se moramo oborožiti proti tistm v notranjem, ki, v diot-ri al u slabi veri, dela jo zme-šnjavo in po:'(kcipaivajio. Zato 'kličemo po edinstveni za]od-daljerrefši m najmanji, napredujejo, rastejo in cvetcjo čim bolj. Naša zemlja je bogato oibdarjona s prirod-niiui boga J t vi in drugimi oskrbnini viri, in kdor ji je prijatelj, ne more delati na to, da bi ta bogastva usehnila vslnd nespretnosti in kompliciranosti kafccga centraliističinega ali neokretnega uraJniškega mstroja. Zato srno prMtaŠi najširše in najpopolnejše upravne avtonomije občiu» okrožij In še obsežnejših upravnih enot. V Avstro-Ogrsik! smo bili navajeni, da je moralo vsako tudi najmanjše in nujprimutivnejše delo c>kozi prckapuice osrednjih oblalJti. To nI bilo zdravo in ne sme ostati taka Menimo, da vse, kar more korist ti in jaičiti občino ali okrožje. mora biti pristopno samoupravni izvršilni oblasti občine, ali okrožja. Zakaj nai bi ne bilo tem upravn im enotam dopuščeno, da f;iame ml-ločajo o svojih poteh, o redarstvu, o vrdnili in elekrtričnih sJa-h, o sejmih, občinskih železnicah, o grar.lbl dotokov in ladjedelnic, o šolah im s otrne drugih vprašanjih, ki so zanje vočje važnosti, nego pa za celokuipmo državno bite?! Taka sajn irprava, ki gre za tCJin, da najmanjši drubec narodne avtonomije ne fhtane neivalbiien: t^k-i samoinprava f»e nrorc najlepše zlagani i ^aiiV'aarci tiitHu iki hočeio v prid ft »EDINOSTt Štev. 49. V Trstu, dne 19. februarja 1911 sJknipGTOGtf centralizirati vso narodno moč v po-' litiCcii m nam iti s;neri. Zato bi hoteli nri, da vd, v svrlto ^Aorfš-iamja \tch priroJnHi srocl-ste v m prosvoinD gcsp^Jarsko etaOenje po-cdinih krajev, ira prxM;;£i aemVeptertfti, prrmrct-nili potrefe osi/ vejo Iz temelja iwve upravne mote, ti; Temine s široko moJerno, neu težnje no sam-anravo, da bodo te nove sestavine nrgle neovirano vršiti svoje btogotv^mo po-sin t>tvo — da ne baJto .upravite!)) ^feUj-eni naJii vsa»!\*epra tUopa totarti šele v prestolnico po proto fccitja, 'kat'oor se te to godio v časih ne-btagopoikoj.i« dvoikJfcmstoe države. Recimo: zakaj bi se tafta upravna enote ne tn-o^la ustvariti Iz forvafctocKa, f» rrsJke^a 'n dalmatinskega prunorja, pr&ftučivši še tisto zaJedie, iki teži t,'a zemiicpisro, gos^aruto in (prometno?! Vidite, »tako umsvamo ni4 pojem upravnih avtonomij. Taka politika se nam vidi zdrava m dalekovidna. Pati J, Truirbif, Vc»nlć. Veliki, svetovni londonski list *Times« je (priobčil kratke b.bgrafje o teh itreli predstavi.teJ*):!i Jngoslaivve .na mirovni konferenci. O Pašiou pravi: Ni,kola Pa&ič, iflstanovitclj in vod;ia srbske ra.TjkaJnc tlttanke, je igral velitko nlogo v notranji potIKkki SrNtie in je bii nepreJnroima tu rn rs ter od lota 1905. cto nedavno, ko jc bil odstopil. On jc vodni srbski odpor prm i avstro-Offpakinr -tarifam, upravljal srbske pi.lle za Časa aneksijske kr'ize 1908—1909, jc prijavil s pomočjo Srbije balkansko zvozo leta 1912. Bil o.'(govr>rTM voditelj Srbi^ v vsej vojni. O dr. TrumubJOu, pi.Se: Ante Trum'bić. minVfter za vmanje stvari novega kraljestvu Srbov, Hrvatov m Slovencev, fr rodom Splita v Dal-maciiji ter je bil ninoiro let župan tega mesta. Kot mačevan 61 an oJivchTi^ke zbornice ie posu«! poslanec v deželnem zboru cteimatMiskem in v državnem zfboru. Bil je med ustvarite1;i to&ke resolucije leta 1(X)5., ki je prva zednlla Hrvaitc in Srbe v Avstro-Ogfl^kl. ZaCetfcom volne se mu je po^reOiio, da je p^be^nH iz Avstrije ter |e « SinpiJom in ilrutfmi stovaaisklini poliitiki ustanovil ju#(*slovani;ki odbor, -ki rrni le po«sta*! tud*!' predsedrk. V tem svojstvu Jc sklenil v loru 1917. s Srbijo krfsko deklaracijo, ki še bHa prvi temeljni dr^rovor za Ođfr) itvo južn'h Slovanov i>od dinastijo Karagijorgjevićev. Trum bx je tndi v letu 1918. — s prUpoanočjo večjega italijanskega oora — sklenil z dr. Torejem italljanskivJuRosiovafiskl sporazum, ki je bil pregledan na rhnskem konmvu in odobren od K. Orlmda v aprilu 1918! Ob ustanovitvi jugoslovanske države jc bi izbran zn ministra za vnanjc stvari. O dr. Vasniču piSe »Tlme«u: Dr. Vesnlć je poslanik Srbov, Hrvatov in Slovencev v Parizu, kier je poprej zastopaj Srbijo mw*Ro let. Bil je pomočnik in prjatelj PaSlćev. a bila tnu je jo-veriera posebna srbska misija v Zedinienih državah po na7>oved.i vojne od strani Amerike. Habsburška zver. »Kdor s sovraštvom začen'?. s sovraštvom 1tot»ča« — pravi stari precovor To velia tudi za Habsburgovcet Vsa niihova vlada |e bila postavljena na sovraštvo, ker, so utemeljili svol nrestol v neprestanih vojnah in so; ga utrdili v potoKih krvf. Ont so zakrivili nrlveCle vojne v Evropi. Vsiljeval! so se na v-pod Jelačičem prišli drŽavi na pomoč — žaliboc — tel vladati samo po volji naroda. Prane Jw.ei se je bal, in Rusi so Madžare premagali. Madžari so sc vdali da bi to bilo v po-hulšanic druRitn narodom*, ker bi rmi-Kusom na milost In nemilost — Prane Jožef oa se je Roče drugod tudi zahtevali tako vlado. Zato je iz ce-maščeval nad njimi s tem. da je dal v Araclu postrtliti lega srca sovražil krai:a Petra, kakor ie sovražil vse vse madžarske poveljnike In mu nekaj časa sploh nihče Srbe. Ni mu šlo v Rlavo. da bi nioscl na svetu še kdo ni smel Rovodti o Madžarih. S tem pa ni rečeno, da se drug i-meti prav.ico do vlade razven neirrikili Habsbur-je morebiti hvaložncRa izkazal Hrvatom m Rusom. Kaj j rovccv — še manj pa mu je bilo po volji, da vlada kdo Še! Hrvatom je poslal naRnrše ponenrčevalce. ki jih je; v imenu naroda, ko ie vladal on vedno — proti volji na-na$ pisatelj Janez Trdina popisal v svojih "Bachovih, rodov. Ta črna zavist ie poJnila vso zadnjo dobo nje-huzarjih«. To so bilf ljudje, ki so ifneli nalogo vse z | RoveRa življenja. Kar si je peklenska rlobnost izmislila nasiljem ponemčlti. Domač, pošten naroden človek i spletk, zvijač, nakan, laži. prevari — vse je pnrabil, da sploh ni dobil službe v domovini. Hrvatie so bridko tr-j bi moRel začeti boi proti Srbili. Cela desetletja ie pripeli za to, da so reševat Dunaj. Rusom pa je za | pravlial vono, da bi se mogel maščevati nad Slovani zahvalo Franc Jože* ob prvi prilik! napovedal volno. I Hotel je doživeti vo'no. ko pojdejo Slovani druK prod Vse to so Madžari porabili v svoje namene — začeli! drucemu, in to peklensko veselje mu ni dalo spati — so se prilizovati Dunaju in ker Franc Jožef nI nioucl videti Slovanov, se fe začel pogajati z Madžari. Franc Jožef !e bil silno maščevalna narav. Ako je bil dokler ni natel o' ril sebe pravih pomaRačev. Ko so Srbi v balkanski vojni premagali Turke. nI vedel od same črne zavisti, kako bi Hm nagajal Poslal je kdaj kje užaljen, m teRa rrikoli pozabil. Zato je tudi svro vojsko na srbsko mejo in ie zahteva! najprej Al Madžarom !e na videz odpustil, to pa zato. da bi se banijn zase, desi je dobro vedel, da preti svetoven pcze. Čehi so od nemško-francoske voinc (1S70) imeli strino zvezo s Francozi ker so Imeli vsi skupnega sovra"n:ka Prusa. To ie Franceta tako rtt-dražilo. da jc stiskal pesti. Kaj šele. ko so mu n!e*ovi »svctovalci« povedali, da tudi drugi hodijo čez mejo... Takrat sc je rcn'1 ieze ;n je zbolel. Hotel se Je naslajati ob krvj — to jc bilo zanj edino zdravilo. Zato je na- stvu. če bi Cehi pristopili k Prusom. Cehi pa so PruseUnal svo;e policr'e, da so začeli prcRaniatl »velelzda-rtoforo poznali in niso šli na te prazne obl'ube. Upaii jalce* In da bi 1 'a mera negovih hudodelstev pUna — so. da bo morala pobita Avstrija - odnehati In dati se mu ie izoelivla še zadnja želja, nastala jc svetovna narodom ntfhove pravice. Da bi pokazali svojo trdno vojna in z nagrdo je poslušal, kako se more Slovani voljo, so se udeležili vseslovanske razstave v Moskvi i med seboj. >Mnšče\al sem se«, ie vzkliknil m se te 1. 1N67. Cehi so bili v Moskvi navdušeno sprejeti, go- trosel od peklenske radosti. vorilo se jc tam o slovanskih razmerah — v tej dobi Toda mera hudobije jc bila prevelika. \ idel le se, se je namreč Rusija čim dalje beli zanimala za osvo- kako fc vstal ves svet proti niemu. da napravi konec bo'enic balkanskih Slovanov — in tako so se češki' stoletnim krivicam. In v sredi strašnega prelivanja krv* jc v nicRovi državi vse naiboljše. Prof. Denis, ki nam menilo v blagoslov vsem onim. ki jih je najbolj sovražil jc podal pravo podobo starega Franca Jožefa, nam! - Francozom, Cehom in Jugoslovanom - najbolj pa krasno popisuje, kako si je dal Franc Jožef ravno glede onim Srbom, ki lih ie moril 30 let in e hotel vladati na4 raznih stikov za melo vse natančno poročati. Cehi so njimi. Odšel je in svet si jc oddehnil - po vojni pa fo bili v svojem boju osanrtjeiri, zalo so si iskali prijateljev v Franciji !n v Rusiji. Franc Joief n! vedel, kako M se maščeval nad Cehi. ker so £1! v Moskvo. Prilika se je kmalu ponudila, teta 1868. pomladi so *c začele v Pragi velike demonstracije. rMaČje srodne« so bile na dnevnem oziroma na nočnem redu Začele so se priprave propadel njegov rod za vekomaj. (z Iu33£i373n:!f:?g3 sveta. Kaj se Izplačil}© pri volnem ministrstvu na Dunafo. wiiw ................................................... Jugoslovanski zastopnik na Dunaju je obvestil poverje- w »Narodno irtedaiw£e«rK tem leptm »Javnostim seveda ništvo za narodno hrambo, da Izplačujejo pri lik vidu'ioni bilo vladnih zastoprrlkov. Kmalu na to pa je bi! go- I čem voinem ministrstvu sledeče terjatve: 1. Vojaške tov novi most čez Vltavo in ta k imel dobiti ime po pristojbine in siecr za aktivne gažlstc vse zaostale prl-Francu Jožefu. Franc Jožei je hotel priti v Prago. :.sto|blne. za neaktivne oa splošno do 31. novembra 1918 Otvoritev mostu pa jc bila določena na dan 21. luniia.jin odpravnino. Za rn^tvo do razprenil:enja in sicer vso res Ic oriše! v I^rago. Toda Cehi so pokazali, da iiin ni stva, s katerim je liferant v stiku. 3. Obiteljske pnstet-nič za njegov obisk. Na ulicah je bilo le nekaj zijal in bine za svo'ce ujetnikov in p<«iešancey do 31 deccm^ra društva so morala delat! spalir - češko dijaštvo iki le 19IS. 4. Penzije vseh vrst se izjJaču'clo nadabc. - Vve šlo na staromestni trg in ie tam zapelo rekviem za ob-. to velja tudi za domobransko ministrstvo. Vo ne od-(davljenim* češkimi plemiči In večina narodnih Pražanov škodrine se zdaj ne izplačujejo, ker m dcnurneia pose ^e udeležila te slavnosti. tako. da se je Franc Jožrf kritja. vozil po napol praznih ulicah. Franc Jožef je bil se veda užaljen In ie še tisti dan zapustil Prago. Vsa me-rova teza se jc sedaj obrnila proti Pragi in proti Cehom. Vse leče so se napolnile. Ksti so bili ustav Veni, Strah pred Srbi. t>ne 5. t m. zgodaj zjutraj je ddukcij* pa sc jc pokazalo, da srbski narod ne mara Mabsbur-, v teh strokah, si morajo iskati duiRod kruha In upajo govcev, se ie začelo nrcrm'an'c Srbov v Bosni in Mer-i prjtj s takimi pripomočki v ohli.ubl|cno deželo. JuRosla-cegovlnl, kh?r »e prišlo vsled groznih razmer do vstajo.' vijo in si lam ustvariti ugoden in dobičkanosen prostor* Na povelic starega trinoga so tam streljali Srt>c kakor ^ Upamo, da delajo te račune brez Javnosti. Na zaice. za domače ljudi tun ni bilo niti zakona, niti, rhorovan u na lemljcdcl-skl visoki šoli sc le tudi pra-pravice. čitalo nismo graškega dlja:»tva v katerem se poživljajo l eta I9PO. pa le prišla važna izprememba na STb- duna sM burit za vstop v akademsko ligo, katera name-skem nrestolu. Srbi so odstranili kralja Aleksandra m rava osvoboditi Maribor. V Gradcu, da sc je tej legiji I rimski kraljico Drago, ki sta samovollno vladala. Takih kra- priglasilo že 1500 buršov, — S to odredbo je v nalvečjl da nima ves i!cv Srbi nc priznajo, zato so si izvolili sedan'cga kra- meri prizadeto dljaštvo zcinPedclskc visoke šole in teh- nirn ma-U, »preiti svoic nI« ccsar m imel druge žclic, kakor mor 1- ^r.ikc-Slovane. i 1848. »e je vsa njejrova jeza obrnila i>rot1 Mad- Ija Karag-orgiev iča. To ic starega Franca Jožefa strašno pogrelo. Upal ie dobiti na tak način oblast nad Srbijo, /dal pa jc šel ves up po vodi. Posebno ga le le-zllo, da Pflšla ti;i prestol domača narodna rodbina, ki nI bila taka, kakor Habsb»rtovci» ker je krall Peter niki tn mediclnci, ki so v zadni'h semestrih oziroma pred zad: "h semestrih ozroma pred zadnjim! i mil ti. Kam na| se le-tl vsi obmijo? RazJticre so lih silile v to, da končajo študl'c na dunajskih zavodih, sedaj pa jim Je vteta vsaka možnost. Jugoslovansko diiaštvo »t na sctUnkik V Trsta, dne 19. februarja 1911 »EDINOST« Stev. 4*. Stran III. katerega sc }e udeležilo do 150 prizadetih, solidarno izrazilo svoje zahteve v obliki memoranduma na vlaito v ftelgradu. s katerim sta odila tov. ing, Adamovič in Rnglič dne 13. t. m. v Bdgrad. Stetie živine. Štetje živine *e je v Sloveniji vršilo zadnjikrat po stanju z dne 30. aprila 1918. Prehranjevalni tirad nima »asne stike, koliko klavne živine bi sc lafcko odvzelo v posameznih krajih, ne da bi sc s tem uničevala živinoreja. Zato izvede prehranjevat«! arad dogovorno s poverjeništvom za kmetijstva Štetje vse živine (goveje živine, konj. prašičev In koz) !>o SloveniH po stanju z dne 28. februarja 1919. MIlan Martanovič o Pariz«. Kako čitamo a za*rel>a£kim Jlstovima ne stoji vest. da se Milan Marjano vič nalazi na povratku o domovinu. nc«o jc otputovao u Parit da bude kao stručnjak na mirovnoj konferenciji. Strašni brojevi! Vukovarsko »Novo Doba« donosI skrižalik« iz koe se razabire jasno vsa ona Šteta, što su je pljačkaši (plenilci) počinili za vreme preokreta na vlastelinstvu grofa Eltza. Ta je Šteta iznosila oko 46 milijuna, no posle su pijačka^i morali Stctn vračati, pa je tako ostalo nepokrivene štete preko devet milnmkv Samih namirnica (živil) i kukuzuza biJo je opljačkano za iznos od 2t>,461.&90 K! Nama dvoibe, da je to ogromna šteta, i da bi nam ta sva hrana na proleče vrlo dobro došla, kad bi ona uistinu došla u ruke naroda. Svaki će ovakovo pljačkaštvo osudiivati, jer ono nije na dika (čast) narodu, no valja stvar prosuditi I sa drimc strane. Bilo je krajeva, gde je narod prosto gladovao l umirao od gladi, nije dobivao niti opredeljenih 10 deka Kruha, a gle. gospoda grofovi E1U1 ti Vukovaru imali sa sami na zalihi (zalogi) raznih namirnica za 26.4bl.890 kru-«a! Seljak je morao neprestano davati svoje proizvode, morao ih je zakapati u zemlju i sakrivati boječi se, da ne če i sam morati gladovati, dok su vlastelinstva imala tolike zalihe! Zato je eto bilo skra'no vreme, da se tome kraj učini. Sad istom vidimo, koliko Je dobro ltči-n'cno narodu odlukom regenta Ateksamdra, koji je naredio, da se sva ta vlastelinstva ima otk«piti I zemlja predati onomu, koji je za nju stvoren — sel.aka, Kako znamo, na tom se sada več najozbilin'je radi, pa je samo za želiti, da sc taj. ne baS tako lahak posao, Čim prije i što pravednije vrši. •Journal de Gcieve« o državi SIIS. U »Jornal dc Oe-neve« ob 6. veljače Čitamo članak njegovog poscl n^g dopisnika iz Beograda Jeana Martina, ti kojem opisuje svoj put «z Touk na u Dubrovnik na brodu s kojim su se vračal! jugoslavenski vojnici 1 emigranti, Martin le pun hvale i zanosa za Srbe i sve Jugoslavene. Opisuje, kako su jugoslavenski vo'nici nenr crtano dezertirali iz] austro-uearske vo'ske i Sa osobitom1 sim.oatl'om govori o Dubrovnika, »svetom gradu«, čiju 6u lepotu pevali svi naši pesnici 1 koji jc sada slobodan. ( Vi drugom dopisu izvešeu'c o sednici srpeske skunštine. z! kojoj je prihvaćeno ujedinjcn'c čitavoga naroda Srka,! tfrvatn i Slovenaca u jednu državu. Osobito ističe va-1 i>nnst prKalcdinlenla Crne Gore te prikazuje izdajnička olo*u Nikole. Kruna I dinar. Javlja se 1ž Beograda: Krune padaju loš uvek tako da danas UK) dinara stoji 2tt0 kruna. Padanje krunske valute čini sc da se neče zaustaviti at kod ovog broja. Iz »Hrvatskon sokola« a Zatreba. Na davnoj skupštini »Hrv Sokola« u Zagrebu održanoj dne 9. o. m. stvoren ie zaU'učak, da se stvara sokolski sud sasto'ečl od 10 članova, koji če na orljavu bilo koga imati prosuditi, nije I! se koli član društva tečajem rata ogrešio o svoje sokolske Ili slavenske dužnost', te odlučiti da li je dostojan da ostane ili postane član društva. Na Istoj glavnoj skupštini izabran je začasnim (častnim) članom, pokojni brat Marcel Tlčak, koji je 5. prosinca 1918. poginuo na JclaČIćevem trgu u Ispunjavanju svoic sokolske službe. Ujedno su izabrani začasnim članovima bra-ča dr. Lav. Mazzura i Martin Pilar. Une 10. o. m, konstituirao se je novo izabrani odbor društva. Izabran je starešinom dr. Lav Mazzura. koji je izibor otklonio. Po-Ito ni ponovno izabran rvie izbora htio pr;hvat:ti. izabran je starešinom dosadan)! tajnik brat dr. M lan Dečak. Podstarešinom izabran jc brat Josip Hanuš, tai'dkom b-at Radoslav Mni^vlč. a blagajnikom brat Mart'n Kossi. Zapovednikom sokolske straže narodno* veča za grad Zagreb ostao je dosadariji zapovjednik dr. Lav. Mazzura. Maglarlma zaplijenjeno 5 vagona roba. Dne 10. uvečer dopremili su neki Mag:ar! \i Rijeke u Zagreb 5 vagona razne rdbe i to limuna, štofova, konca 1 druge robe. Redar f!rgo DraJEenoviĆ uz pomoč redarstvenog agenta Oiure £uše i Joslipa Kovača prepriječio je da vogrni ne će biti otpremljeni u Magjarskn. Vlasnici spomenute robe ntKiili su redaru DraŽenoviču K 5000 ako oropusti robu. Diažeuovlč uzeo je tih K 5000 I predio ih oblastima. Nezaposlenost u Boogrndu. Ovih dpna upravile su ben-ErtvJske socijalističke »Radničke Novine« poziv na radnički svet. da ne ide u Beograd na zaradu, ier tamo radi dezolatnih prilika uzročenih barbarstvom Švaba za sad nema zarade. Istodobno javlja se iz Beograda, da je onamo 140 tiskarskih radnika *bcz nosla. Bilo th je prc rala .svega 500, ali jc 320 poginulo ili se raselilo. Danas ima u Beogradu 5 Štamparija (tiskarcn), a prije rata bile su & prepričan, da }e bila neizogibna rad! vedenja ravnateljstva železnic. To je resnično, istotako kakor }e resnično, da sem bil za spJošno stavko 24 ur v znak vzajemnosti s stavkajoči«« železničar^ in protesta Proti zanikova'-eem pridobljenih pravic. , Sklopi mettac đeAegactfe. 7, nzlrom na ?elezn!Ško nesrečo, ki J« zahtevala vtliko ir'tev, mrtvih in ranjenih voiakov, sc sMcnt: I. Župan se pooblašča, da izrazi so-žalje občine vojašte oblasti; 2, da se da županu na razpolago znesek lo.ooo Mr za podpore ranjenim in rodbinami žrtev; 3. da se udele« pogreba deiegsciia in zastopništvo mestnih šol in zabavišč. Razpisane Mužhe orro<fh vrtnarje. Mestni magistrat razpisuje 5 mest vodit©!}«, pet mest prvih učite! ic. šest ntost drutfh učitvLMc in Štiri mesta pomožnih ufčlteJjic za mestne otroke \rtcc. Pnoinje je vložiti do 8. marca. Tržafka ftelemlčmki stavka. včerajšnjega *Lavo-ratora* posnemamo, 4a se ie v uontdelJeV zvečer vr-JiJo v Dravskem donm zborovanje zaupnikov socijalno-rašnnju ter ookazaJ, da Že-lczničarska stavka v Trstu absolutno nI Imela tn itim nikakr>.nc«a političnega ?načaia. doftazal pa k trenem, da velikritali'anska žc'eznl- osemdcsetletnhce glasbenika Antona Foerstcrla. se mora po svoji sestavi, kakor smo žc rekli, prištevati med na?-posrečeneiše prireditve zadnjih časov. Prvi del. posvečen izrecno slavljciKu z n'Cgovlml lastnimi deli. Je podal občinstvu precej jasno sliko Foersterja kot zbornega skladatelja na posvetnem in cerkvenem polju, da, tudi cčrkvenem. kajti njegov "Ave Marija«, dasiravno vizet iz »Gorenjskega slavčka*, torej operne skladbe, kaže vse znake pristnega »cccilijanstva«, ves oni strogi, resni, dostojni cerkveni duh, s katerim je Foerster pregnal iz naše cerkvene glnsbe poskočne polke in koračnice. O posameznih točkah prvega dela sporeda nam posebej pač ni tretia govoriti, saj so vsakomur, kdor se je le količkaj zanima! za slovensko pesem, znane iz poiunre-teklih časov, ko ni bilo boljšega pevskega zbora na Slovenskem, ki bi jih ne bil imel na svojem sporedu. Lahki, kakor se pravi, ti zbori pač res niso. in zato jih ic bilo tudi tedaj, ko so bili takorekoč na dnevnem redu, čut! redkokedaj podane tako. da se je v resnici moglo govoriti o dovršenosti. Treba je pač zanje *>bro ugbše-nega, glasovno izenačenega, krepkega zbora izvežbamli .ncvccv; za začetnike Focrster nit Zbor naše Qla,sbcnc Matice v svojem Številn-em mmiladku šc ni docela do-rastei nalogi, ki mti jo te nalagal sobotni koncert. V sopranu je polet izbornih glasov nekoliko šare. ki bi io bilo treba izčistiti, alt je precej negotov, pada znatno žc v prvih taktih in potega za seboj ves ostali zbor, poIck tega pa morda razun dveh, treh ni v njem rristne a'ltov-ske izrazitosti, prej n.ezfcosoprun kot alt; tenorjev, pristnih tenorjev je v zboru zelo malo, morda samo eden, vija jv « meseca rru\uuim i itia ivijt. pfigia- sila svoj pristop k turinskemu sindakatu, in sicer nc da ne bi škodovalo, ako bi sc morda no ena vaja v tednu ^edc na to. da re č.anstfvo tržaike socijalnndemoknatskc grabila za pouk v teoriji. ~ Najbolje sc ie brczdvotnno zelczničftrskc strokovne organizacije po večini slovenske izvajal četveroglasni ženski zbor »Pomlad*, s sooraiv narodnost!. Jc pa tudi sedaj tunnski sindikat, to fc pra- skim solom gcc. MezceČeve. Tu jc bila ona ubrano« . vi, sploirra delovna zveza ze storila svoje v stvari tr-; ugiašonost. ki bi 'e bili želoli pri vseli ostalih točkah, in Jaške stavke in podala italijanskemu ministrskemu pred- lIxrvi, jC bil vreden izvajanja, katero je bilo res hvale- OrlandH obširno spomenico, v kateri se odločno vredno, predvsem solo. a tudi zbor. .-Naše gore kot pobija očitek, da bt imela stavka politično ozadje in po- prva točka sporeda je kazala nekoliko negotovosti in udarja zahteva, da nal se zadovolji upravičenim zalite- ]C tupa tam mankalo krepkega poudarka, a v splošnem vam tržaškega žele;.ničarsvtva. Passigli jc poročal nada lic, da jc komisija delavskih organizacij v nedelo skic nila soglasno, da se prepusti rešitev železničarskega ie bilo izvaian'e dobro. V >Ljubici« bi bilo onemu ženskemu kile »e tanj u »Sa| sem rekla .. treba nekoliko hitrejšega temtpa, začetku, zlasti pa komi Drugo jutro.. vprašanja v Julijski Benečiji turinskcmu sindikatu, in ie p;, znatno temnejše barve. V »Avc Mariji« jc vse ono. zato naprosila ^akat, naj od!>ošlje nemudoma v Trst kar smo navevli zgoraj, prišlo na površje v najobčut-svojc zastopnike. Ko je še povedal, da je komisij sto-1 neHi meri. Padec. iZviraioč od altov, jc bil znaten V , Vlf ™ vM,t,cv, pro.ti, stavkajočih! vl l-ub spremljajočemu klavlrln, ki p.i le pozneje dvlRnH železničarjev, se je končno sprejela soglasno naslednja i z,hor zopet do pravilne Intonacije. Mokranič-cvlm srV-resoliicija: Zl>or zaupnikov, zbran 17. februarja 1919 1 syim narodnim 'pesmim, ki jih ie pel mešani zbor v dru-fier, jemlje na znanje reso.ncljn, ki so Jo sklenili Komisija' rcm delu koncerta, 'o man1 al krilikortollko oni pravi i/, delavskih organizacij in zastopniki ždeznićarstva in s i ra2 narodtie pcmiiI. ki vkljub vsej Mokranjčevi umetni katero sc poverja reiltev /clczničarskcga spora tur in- rMelavl vendarle v polni meri ostaK-i in mora ostat', skemti sirjdakatu; sc iskreno zahv^uje splošni dclovn: icrno igra tu naravnost najznačilnejšo ulogo. Prav tveti za bratsko, vzajemno in navdušeno podporo stvar? ^rn pr/dal mešani 7bor obe Adamičevi »V snegu detavsketa raireda v Ttstn; pozdravlja najtoplejc že- - Iczntčarle, ki se nagajajo v zaiporu, «paj*»č, dn sc bodo Čim preje mogli vrniti na delo in k svojemu delovanju za delavsko omiko.« Ko ima sedaj stvar v rekah tako mogočna organizacija, kot ie turinski sindakat, ic pač upati, da sc refcl ugodna za stavkajoče ždezničarstvo. Slovensko gfođaliSče. Jutri, v četrtek. 20. t. m., oh pol osmih zvečer jc premi'era štiride'anske efektne igre iz da smo bili preostri, ko smo navedli to in ono, kar le itivljenja Japoncev, »Tajfun«. Glavno moško ulogo .lapon- b:lo v kvar dovršenosti izva'niva; toda nnve mnenje jc. ca dr. Tokcramo Igra g. Skrbinšck. glavno žensko ulom, da posebno tu. ko gre za naš prvi zbor, ki tako resno pariško Igralko Helene Laroche pa ga. S. Paulinova. V stremi po dovršenosti, ne gre hvaliti vsega vsevprek, večjih tdogah nastopijo še gčna. Kavčičeva in gg. Mar- tudi onega, kar ic treba popraviti, temvefi povedati resn'-tinčevič, Oabrščik, Sila, Širok D. in A., Kralj, Šimenc, co. Kakor Čujemo, se koncert v kratkem ponovi, ln smo Tcrčfč, Požar itd. Zapos'cn jc ves ansambel. Predpro- prepričani, da dotlej Itginc. ako žc ne vse, na prav co-da:a vstopnic med 9—12 in 4>. — Pripravljajo se t ovo marsikaj onega, kar ic prvikrat oviralo dosego »Divji lovec«, »Pana ckscclenca« in za benefično pred- popolnega n«nclia. — V drugem delu koncerta je prvi stavo gospoda Skrl>inška dne 15. marca »Revček An« krat nastopil o red na^im občinstvom ravnatelj glasbeno in Ptičko«. Moškemu zboru k; bila določena samo ena točka, »Domu«, zbor. z baritonskim in Čet ver oglasnim soloin, res lepo delo. kf je v izvaianju izgubilo koJikor-toliko v slo d nedostntkDv, omenjenih zgorai, predvsem oa gotovo tudi zaradi nerazpoložeuosti pevcev, katerim so delale težavo vremenske neprilike, hrfpavost. I oliko torej o zbornih točkah sport da. Morda sc nam poreče, dlrei^ek«. — Nocoj ob 8 ic generalna vala za *Ta^linr1« Pridejo na) vsi sodelujoči točno, tudi cnlciski mojster in strojnik. šole naše Glasbene Matice, g. I ran Topič In podal na goslih Oriegovo sonato v g-duru in Smetanovo »Iz domovine«. (iospod Topič ic v resnici mojster na svojem Potreb pok. *e. Antonije Arhar se bo vršil iz bolnice instrumentu, ki sc poleg sljalne tehnike odlikuje tm1i /, pri Sv. Mar. Magdaleni, kar ni bilo natančno označeno Zdravstveno stanje v Trstu. V času od 1. do 8. t. m. Je mestni fizikat ugotovil 30 novih sluća'ev nalezljivih globokim uirevanjem dela, ki ga podaja občinstvu. V g. Stularju. ki ga je spremljal na klavirju, pa smo spoznali mnogo obetajoč mlad talent, ki je žc tu pokazal s svojo bolezni in sicer: davke 10, trebušnega legarja 16 in pe- 11a,lko- s€ mehko prilagajočo tjro. da mu pot Itastega legarja 4 slučaje. Umrle so v tem Času 4 osebe i,f) PJPdnostl ne bo delala težav. Končno smo čtili na za nalezljivim! boleznimi In sicer za davlco 1. za tre- tern koncer u tudi še dve novi skh . bi našega ržaškega .d 8. do 15. t m. je bilo iV! ^ ,f leznl In sicer: davlec 4, Wav,rfc 1 cl '".'f ». Šimenc. 15. driske I. trahoma 7. isam- 1'Ta' dasiravno buinim legarjem 3. — V času od 8. do 15. t m. je bilo [91™«1 ave naiaci za en Has s sprcljevaniem 26 novih slučajev nalezliih bolezni In sicer: davlec 4, k^vfrja. Pel lu Ic « Šimenc, spren Ha! na Je g Mirk Škrlatice I, trebušnega legarja 15. driske 1. trahoma 7. < !'Volak«, dasiravno II glasbeno nI kal pri-Umrle so tri osebe in sicer za trebušnim legarjein 2, za kanali, sc /di nekam bolj pra/na. brez posebnega iz-drtsKo 1 razn' '€ druga -Nočna potnica«, res krepko Odbor podružnice Glasbene Matico v Trstu Ima danes ,/r.rav *fKo v jrK,sl|- k'\ko,r1 v s^o,stolno posto-pop. ob 3 v društvenih prostorih odborovo sejo. paJočem spremi cvanm. m d.re tudi nevcu priliko, da od-n . . v , ... . . „ . rigri:'ck po zmernih cenah. Sodeč po vncIi dosedanjih prireditvah KolaŠev, bo obilo In neprisiljene zabave. Zato vabimo vse prijatelje »Kola« in tudi druge, da sc v obilnem Ste vito odzove fo in posctljo pevski večer 'KolaŠev«. Prav I lični popoMan, Jutr! v četrtek, 20. t. m. bo drugi pravifični popohlan. Prepovedoval bo ata Prunlt o krutem Miklavžu in prebrlsattcm Miklavžku, o bratu, ki jc mlafšcga brara vrgel v brezdno in kako je potem Zlato-!as pade! na drugI svet, o treh hlaocih In o graščaku. ki nI mara! Jeznih ljudi okoli sefre. o gospodu, ki jc predel čas. o Celi željnu in policaju ln drugo. Začetek ob 3'A pno. Kraj: j^evJiška dvorana Narodnega doma. Vstopnina 20 stot., sedeži brw. razlike t vstopnino vred 4) stot., lože po 4 krone. Konhko maao. Danes se bo nrodaialo konfeko meso brez kosti po K 7'20, s kostmi po K 5*20 v nasletHtIh mesnicah: rranceschlncl, Settefontane 17. Salami n. Medla 19. Kreuz, Molin grande 32. BornettJnl, Medla M Pabbrl, Belvedcrt 7. rabbrl. Lnz«aretto veocltio 31, V anovlck, Oiulia 2%V 1'nel, D Dramantc F. Nordit bacan ,V Mastittl, Oiulia 31, funtlni, C. Rlttmaver 9. -V stvari roi Koncert, ki ga J" priredila uasa podru: Glasbene t slo za svoi \ 100 Matice v soboto vočer v Narodnem ratn, J. Stoka, Bogdanovlč Jak£ Par-Clma po 10 K: Jul. dr. Ferfoljeva. Stana dr Boštjanči-Retka Ščuka. Marica VinSek. Zamejic, N. N.. Sirk, L rne obitelJN. N., V. Kodrič. M. PaullC.Macarol.2e-Vnik' Knežik dr. Staie. dr. Agncletto, Cok, dr. Vo-,-atšek, Štd Pa v lin. Matejčič, Milani Zega, dr Vodušck. Kcnda -po b K: dr. Jan. N. R, po 5 K: N. N., N N hn:lan V Modrijan. Malenšek w 4 K: Sancin, ■m' n N N M v. po 3 K: Seme, SJekovee, CuČek, H N' N N.: po 2 K: Perhauc, Cvek, Lah; N. N. 1 K. Skupaj K 922'—. ___ m izvrstno, po K 5 Htcr. Od 600 litrov naprej se poda?! SOd kupcu. Tvrdka F. GEOR. APOLLONIO — Trst uiica Amaiia ittv. 10— Trst. B Zobozdravnik Dr. Hraiek Tr&t — Corso 24 — I. n. - Trst. Ordii:lra od 9—12 dop. in od 3—6 pop. Brezto:cstno i?jinni! zob. pMJranjg Id umetni n)\i n Rlunlone AlrUtlca dl Mil u Tr:tJ (lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavirovanja proti škodi, povzročeni po ojmhi, streli In eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja po-šJljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in re» zerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) kron 5:6,405.819—. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh bran-šah izplačano na škodah K 872.453.44.V85. Zastopstva v :: vseh deželnih slavnih mestih in važnejših krajih. :: JADU1KKA »J - T»ST - Vid cosso (fi mm\) S - Vid l Hali s* Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spili, Ubenik,ZaUar. Ekspozitura: Kranj. Obavija vse v bančno stroko spala-dajoče posle. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun •ar v lirah In kronah ta po najkniamnejših pogojih, — Uradne ure blagajne od 9 do 13. -» Poslano*) Naznanjam svojim odjemal em, da kupujem sr*brni denar od K 1, 2 In 5 ter stare goldinarje, no nalvišiih cenah. Tem potom naznanam tudi, da sem zopet otvori! delavnico, in da prevzemam vsakovrstna v to stroko spadajoča dela. Vdani ALOJZIJ POVH, »odnl izfedenec, urar In zlatar, Trst, Piazza Barriera vecchia 3, ^ •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. v Trstu, m. Beraulo Celil 1. Toči se izvrstno bel j in črno dalmatinsko vino, opolo in dobra dalmatinska žganja. — Mrzla jedila. Postrežba točna. H. BulSi, lastnik. Umetni zitije. Z@by} Umetni zoDje. OpčSne 378, B. v hiši lekarne. Mtfi el 9—1 ii Bđ 2—5 pojBlJat Umetni zobje.:: MM zob]?. iT$cKi tfon nov! tfoiiotii! pgr usuKi in HALI OGLASI Postelje »Proda n S;" ls.MJK nv^i stol zi vodo, 2 pr.m« Kid«.|edtou>tt. ^ sine iro-80, lino Zfcalo|--- ^ VoS vttL Bcipogcto m. 7«n divjih Wa«Hevth dreves- c 4.-J-75, M profl* Sl' ti tuli Ima n. prodaj Dolenc, 1'ro-rk. 0, II, J s«lj« do UvMja.. W * 3341 j Mlj« M .. iprejenit popravila vuko- pil kabini Hv« J< "I. ,„: • Z^ urur vratnih t»r, pramoionnv Itd. tittdbe pod .VfKlj« n« '"»• imern«. deloMno. Velkavrh, ,ul. llgor S, H. 3 »truge rabljene predmete, tliau .v • \ ntc) kjvarnaJToNL_____ ^AnilUnlbi novi. veliki ln majhni SteOliniRU <«o«>e v trjovln. polilitva ul. Carducd 43, ft« Kupujem ........ i)lnfatn j»o najvišjih cenaii 11. Ugo Foscolo \ IV. »les sreb u« kron»» p> 1, 2, 5 K Zlato, srebro in dragulje kupuje po najvišjih cen^h dobroznana urama in tUuiaa A* Povili t Trttu, Burvicra vcccbia 3 Dobroznana trgovina manlfakturnega a U. RA¥A1I€0 v Trstu, al. Virazo Belimi M13 (M A si us? Ima veliko UMro iMttaji blata: Zefiri za srake, sukno za gospe, szgot^lD^s žensko perilo, moške in ienske nosavke itd. vse po konkurenčnih cenah. Vsaki dan noul dohodi