Ntjftčji ilmoulp dnevnik v Združenih državah Velja za vae leto. - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo teto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 list slovenskih delavcev v Ameriki. ■ The largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Sundays as d legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0&TLANDT 2876 Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the PostOffice st New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 39. — 6TEV. 39. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 16, 1928. — ČETRTEK, 16. FEBRUARJA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. Borba med suhači in mokrači. McADOO JE ZAENKRAT EDINO UPANJE SUHIH DEMOKRATOV HICKMAN BO OBEŠEN 27. APRILA Suhači so se cbrnili na McAdooja, da izloči Al Smitha. — Pozivajo ga, naj zopet stopi v predsedniško tekmo. — Odvetniška zbornica se je zavrela za preklic osemnajstega amendment a in Volsteadove postave. — Skrajno važna odločitev. Hickman je bil obsojen na smrt na vislicah. — Dan je bil določen na 27. aprila. — Morilec male Marias} Parker je postal z* trenutek skoro nezavesten, ko je slišal svojo obsodbo. LOS ANGELES, Cal., 1 5. feb. — Vi boste pre- trpeli kazen smrti. — Te besede so prišle iz napol zaprtih ust sodnika Trabucca včeraj ter obvestile William Edvarda Hickmana o povračilu postave za odvedenje in satanski umor dvanajst let stare Marian Parker. CAMPBELL NE SKUŠA TAJITI KRIVDE Nekdanji major, ki je u-bil svojo ženo s kladvom se hoče proglasiti krivim. — Rekel je, da želi, da bi bilo vse kar najprej končano. Cecil Clyde Campbell, prejšnji armadni častnik. jetniški uradnik in trpovec z zemljišči. k: jo bil aro-t.iran v Philadelphiji kot morilec-svoje žene, katero je umoril >* Grand hotelu dne 6. februarja, je bil pridržan brez jamščine v Philadelphiji. Tarn bo eakal naekstra-dicijsko ]>ostopanje. Medt em pa je sel pomožni olcr. pravdni k Mano pred dodatno februarsko poroto, da doseže obtožbo radi umora po prvem redu proti Campbellu, ki je bil major tekom vojne. Campbell je bil skrajno nervozen, ko so ga privedli v "stick-up" sobo. Pred dvemi leti, izjavlja policija. je bil v neki avtomobilski nezgodi pri Rye, X. Y. ter se je baje od takrat naprej čudno obnašal. Bil je prisiljen pobegniti i z svojega stanovanja v Marnaro-neeku, ker mu je zapretil lastnik hiše. da gji bo dal aretirati, ker mu je dal ničvreden eek. Včeraj se je naslanjal medlo na steno kletke, v katero se jra je stavilo detektivom na ogled. Ko*je eden detektivov pripomnil: — Vi ste pozabili svoj ovratnik, — je jetnik ]K>0asi odgovoril: — Jaz liočoni storiti ničesar. Hočem le proglasiti se krivim ter končati vse to. Ko so niti povedali, tla bo poteklo že najbrž teden dni, predno bodo prišle potrebne listine, je vzdih-nil izmučen: — Zdi se mi dolgo časa. V splošnem pa me ne briga. -Taz sem ''down and out" ter me nič ne briga. Prva Mrs. Campbell, — so izjavili detektivi, — je povedala, je bila pozvana, naj priča v "VVashing-tonu glede dejstva, da je iz«-Lnilo za S »--s, t milijonov »dolarjev bond o v. medtem ko je bil njen mož major v zračni službi. Povedala je tudi. kako ji je njen mož ob različnih prilikah pretil ter izjavil nekoč, da jo ho ustrelil \VAKIII\'GTON'... T>. C., 15. feb. Cecil Clyde Campbell je stopil v armado leta 191-1, v Columbus ter je bil prideljen 15. polku obrežne artilerije v Maine. Bil je povišan v častnika te dosegel polagoma čin majorja. On ni nikdar videl službe onstran morja. NOVE HOMATIJE NA KITAJSKEM Priprave za kombinirano gibanje z armado 300,000 mož. — Kaj-Sek se je že posvetoval z generalom Fengom. — Pričetek kampanje je zavleklo skrajno neugodno vreme. SANGHAJ, Kitajska, 1 5. feb. — Cang Kaj-Sek. ki je pred kratkim prevzel vrhovno poveljstvo nad j nacijonalističnimi armadami, namerava nov po gon proti Pekingu in severu s kombinirano naciio-jnalistično armado 300,000 mož. LINDBERGH 0 ŽIVLJENJU IN SMRTI Lindbergh je rekel, da bi rajše umrl kot pionir v zraku kot pa živel kot idol. ki se boji dvigniti v zrak. ST. LOUIS. Ma., 15. februarja. Polkovnik Charles Lindbergh nima niti najmanjšega namena, da bi opustil svoje poskusne polete. — In ve bi se slučajno zgodilo, da bi umrl pri izvrševanju teh stva ri .sem pripravljen doprinesti to žrtev. To je bil včeraj komentar mladega letalea k objavi vojnega tajnika Davisa, da namerava naprositi polkovnika Lindbergha. naj o-pusti bodoče polete preko uevane-ga terena in preko dolgih planjav vode in naj omeji svoje zračne aktivnosti "na redno le-tanje'*. Vojni tajnik Davis je podal to ugotovilo na nekem obisku na svojem tukajšnjem »domu. — Seveda, jaz ne morem reči vnaprej, kaj bi storil, — je rekel Lindbergh. — THorajo biti pionirji in nakateri njih morajo biti ubiti. Oni, ki vrše pionirsko delo. pa so zadnji, ki bi mislili na nevarnosti. Jaz nameravam nadaljevati z eksprimentalnim letanjem. — Ali imate kake posebne polete v mislili? — so ga vprašali. — Ne, — je odvrnil. — Toliko stvari je treba storiti, da se nisem še mogel odločiti. Polkovnik Lindbergh ni vprizo-ril včeraj nobenega "stunt" letanja, ko se je dvigiul v svojem Spirit of St. Louis v mrzli zrak pred nekako 60,00 ljudmi, ki so obstajali v glavnem iz šolskih o-trok. Bil je deležen grom ovite ga sprejema od strani rojakov in mladostnih občudovalcev, ki so ga pozdravili po njegovem poletu na jug. Mesto akrohatrk se je omejil na letanje v ravni Prti. Lovski plen Eastmana. REDŽAF, Afrika, 15. febr. — Tzdelovalee fotografičnih kamer, George Eastman, iz Roeherstra. X. Y. je ustrelil v Ugandi nekga slona, kojega zobje tehtajo 64 funt-j v ter nekega zelo redkega belega ri-nocerosa. On in dr. Kaiser sta u-strelila še več manjših zveri. Oba se ibosta v petek odpeljala v Kar-thum na svojem posebnem pa miku. Martin Johnson in žena, ki n« lovita, kot znano, & puškami, tem f več s kamero, sta se ločila od East man družbe, da potujeta po goz davili Konpa ob gorenjem teku Ni Ia. Tam žive velike črede slonov Domačini trpe baje v oni okolic; lakoto. Gospa Johnson je slikalf tukaj nekega zelo lepega rinoce rosa. — Sodba pojave in sklep sodi šča se glasi, da boste izročeni war denu državne jetnišnice v Sai Quentinu, da vas usmrti dne 27 aprila na način kot ga določaj« postave Californije, — je nadalje val sodnik Trabueeo. Nato pa j< nastal premor. Glas se je Lzpremenil. Mesto od ločnega povdarka neizprosne pra vice so prišle na idan mirne besed* vžaloŠČenega moža, ki je vide pred seboj izgnibljeno in zvodeni življenje, ki bi lahko marsikaj po menjalo. Solze so bile v dobrohot nih očeh sivolasega sodnika. — In Bog naj bo usmiljen z va so dušo, — je za šepet al. IGekman, ki je prvikrath poka zal ganutje izza časa. ko se je pri čel proces, se je nekoliko stresel Nikakega smehljaja ni bilo na nje govem bledem obrazu, ko je sta m ed svoji m i za go v orniki, da eu j i svojo usodo. Njegovi roki sta po segli proti žepom suknje. Za tre nutek je izgledalo kot da se lioči onesvestiti Takoj nato pa je posta zopet miren ter zavzel zopet svoj* vojaško pozituro, katero je zavze ko mu je rekel sodnik: — Willian Edward Hickman, vstanite! — Ozrl se je proti svojim stražnikom da g-a odvedejo nazaj v celico. De set minut pozneje, ko iso ga ob iskal iporočevalci v uradu ječe. .ji bil Hickman zopet brezskrben. — Vfdite, da me ni to vznemiri lo, — je rekel ter 'iztegnil roki, d. pokaže, da se ne treseta. — Ničesar drapepa vam ne m o rem reči kot to, da sem se vede kot mož. IZ ASQUITHOVEGA ŽIVLJENJA SUTTON COURTEXAY, Anglija, 15. februarja. — Earl of Oxford and Asquith, Herbert Henry Asquith, je umrl danes zjutraj malo pred .sedmo uro. Od pondeljka naprej je vojeval Asquith obupen boj z bližajočo se smrtjo, in tekom zaidnjih stri in dvajset ur je ležal v polni nezavesti. Njegova žena. znana kot Margot Asquith, se je mudila ves čas ob njegovi smrtni postelji. i Mr;. Asquith je izšel iz meščanskih krogov ter si je izbral za svoj poklic odvetništvo. Kmalu pa se je (posvetil manj dobičkane-sni, a njegovi ČaMihlepni bolj odgovarjajoči javni službi ter je postal v starosti Štiri in tridesetih let član parlamenta. Naslov Karla je dobil leta 1935. Poslovilni govor Asquitha ob I priliki njeerovega odstopa z mesta voditelja liberalne stranke, je bil eden najbolj patetičnih političnih dogodkov Anglije v zadnjih letih. Od one^ra easa naprej se je culo o njem le malo m bila je njegova žena Margot, ki je neprestano spravil jala ime družine v javnost. Eden glavnih momentov v živil jenju je bilo trpko sovraštvo, katero je'kazal njegovi politiki Lloyd George in ki je dovedlo tekom svetovne vojne do njegovega padea kot ministrski predsednik. j Kuomin, nacionalistična Časnikarska agent ura, je objavila vC^-raj. da M-a s** generala Kaj-Šek in j fjeneral Fen«\ ki jf* bil neko«" znan' • kot ''krščanski srcneral" in ki { veljuje sedaj narodni kmečki ar inadi, posvetovala v Kajfengu. v j provinci Honan ter napravila načrte za ta pogon. Feng in Jensišang, govemer pro-' vfince Sansi, ki je vprizorii uc J uspešen pojion na Peking tekom' preteklega leta, se hočeta udele žiti pogona pol eentr&lno kontrolo Kaj-Seka. ki je vodi! pred dv. mi leti naeijonaliste proti severu h Kantona ter iztrgal Jangtse do-! lino iz rok severnih. Načrti, kot objavljeni včeraj, nameravajo prodiranje kombiniranih sil proti severu v proviuei Šantunj? in Čili, dočim se bodo koncentrirale sile Jerm severoza-' pa dno od Pekinga v poskusu, da prodirajo proti severnemu glavn^- Imu mestu. Datum sproženja te kampanje ni bil še objavljen ter se ula>»i. da j se ga bo zadrževalo tekem sedanje-j ga neugodnega vremena. Ozemlja J nameravanih operacij so sedaj o-j {hromi jena od mraza in visokega jsnepra. | PEKLVG. Kitapjska. 15. feb. —: j V Pekinsr so dospela včeraj poro-jčila. da je izbruhnila vstaja v ar-j madi-severne zveze, da pa so .hi za-i I trle nrokdenske čete maršala C'ang Tsolina. severi.ega diktatorja. Boj se je baje za vršil pri nekem! kraju severno od Tečova. Čete iz Čili so bile uporno razpoložene, ker niso bile že več mesecev plačane in nmkdenske čete so dobile po vel i e razorožiti jih. Vnela se je bitka, ki je trajala tri ure. Glasi se. da je postaia -v Potov?en posejana z mrtvimi in umirajočimi. j Lya de Putti prodala pohištvo. + BERLIX, Nemčija, 15. febr. — Pri dražbi pohištva filmske igralke Lya de Putti v Sehaiastras-ie-se je zbrala tako velika množica' ljudi, da številni niso mogli dospeti v h iso. Filmska igralka je pro-; dala svoje stvari, ker namerava stalno bivati v Hollvwoodu. i * i j Za pohištvo so plačali le no?-imalne eene, a drago je prodala ! druge idrobne malenkosti kot vaze, 1 kipe, pahljače in drugo. VPRAŠANJE V0ZNINE V NEW YORK CITY Državno sodišče je dovolilo mestu New Ycrku ustavno povelje, in In-terborough kompanija je pričela s postopanjem v zveznem okrajnem so-discu. Razvoji v kampanji Inte -borough Rapid Transit Co. za zx\ sane voznine otop mesta in Transit k misije je bil odgovor na postopanje. s katerim j.1 pričela Int •>■-borough v zveznem okrajnem so li ščit. v katerem se je zahtevalo, naj anulira sodišče mejo petih centov, ker je sedanja prevozna pristojbina konfiskatorična. Transit komisija je odklonila prošnjo Interborough za s»m J eni - eentiK) prevozu i no kot nepostavno V zakonodaji v Albany se je ti vetllo predlogo, ki daje občinsk imi svetu Xev.* Vorka polnomoč. da stvori Transit avtoriteto. To usposobilo mesto, da bo obratovalo trun-sitne črte pod nekim združenim sistemom. Kljub vsem tožbam in prerekanjem pa je skoro jrotovo. da bodo zmagale kompanije s svojimi za htevami iu da bo res uveljavljena prevoznina, na sedem centov. Vrrok te {r-i je baje dejstvo, da skuša povemer Smith pridobiti denarne interese za svojo predsedniško kandidaturo ter jim vsi cd tega na previden način dovoliti zahtevano povišanje. L in die bodo ^veda nekoliko "k:lraH'\ a kmalu bo v^e z^n^t "pozabljeno in komnanriie bodo zopet p^basale nove d<»biČke. Strašna traeredija v šoli. SHARON'. Pa.. 13. februarja. — V prenapolnjeni »sobi ljudske šole v neki premogarski naselbini je planila včeraj mati na svojee prišel v Now \ork.'- prišel iz mariborske kaznimic^.' , , . , , . , , , , slovenski o,perm pevec jr. Anton' kjer jn presedel 4 leta zaradi raz.- - , ,. ...... ... . , . .Subeij. Prišel je naravnost iz liih vlomov lil tatvin. L . Jjjubljane. kj«*r je lul vec let re/.i- Za Rošem ne zaostaja prav nič str ta mošnje opere. Kot pevec je Rakovee, ki menda še celo pre-?eya nastopal ve Ino v vodilnih vlogah. proizvaja motor v avtomobilu. katerim se bo udeležil phihub 1-pliyski športnik ,J. M. White mednarodnih tekem. Poraziti namerava rekord Angleža Segrava. ki je vozil z nation 203 milj na liro. Re* duri jo določa, naj takoj preiščejo industrijo j že več dni v skofji Loka in okolici. Spomini znamenite grešnice. Neko pariško založništvo je na- ki jo je šiloma fnlve.deI. je skočila s*vojega tovariša. Odsedel je že \ .Slovensko Časopisje v Ljubljani '^dalo -spomine ene največ- skozi okno in v mrzli zimi pobe-- Ieta težke ječe in je nedavno izvr- je o njegovem petju in nastopih sve^ouic ljubezni, lepe Otero. nila v sami srajci. Največ sanjari šil zopet več težkih tatvin, zaradi pisalo kar najbolj laskavo, not še ki so izSU IM>a iraeDOm ljw-> Poljaku Pirioskem. "Imel j.> katerih so ga vnovič začeli zasledovati. Oba, zlikovca sta se zadrževala Pirioskem. o nobenem pevcu na ljubljanski bavne avanture". Ti spomini so vedno samokres pri sebi. Najino operi. Kritika mu je bila vedno dolga vrta Ijnbavnih doživljajev, življenje je bilo kakor sou. Bil je kar najbolj naklonjena Kdor je tukaj imel priliko ^liša- katere opisuje na drastičen način, grozen, vendar božanski! Nikdar ne da bi pri tem poveličevala sebe v življenju pisem doživela take ali se skušala opravičiti v očeh mešanice ljubavi in ljubosumja — ' ' -,-1-» » . • • w j. t • , ti njegovo Detic lcar ie bilo samo au stvUsa,<> opravit-ui v oeeii mešanice ljubavi m ljubosumja — m,i,kesa premoga V državah Pennsylvania, Ohio m West j kjer kovala svoje temne na- Vorlp^ti da je n™ i^osti. Nasprotno! Iz vsake vr- nikoli tako arrozne smrti iz ljubo- Virginia. I* SO JU . o^zmki aretirali, ^ ^ ^ ^ prikTipljiv tako stice odseva neprikrito zadoščenje sumnosti". Ta sklep ne pomeni dosti. Ctt^^ J^lf ^ da si -a želi vedno slišati. ilu~'erkp ?rolia »acl tMn- cla ^ ^ v| ^ tako dalje. Enkrat opisuje ,,, . ,, , j| -»i j ji J.P , ^ .. . . V nedeljo 26 februaria na bo njene mreze tolako moških, svoje burne doživljaje v Parizu, Glavni odbor bo poveril vse delo kakemu pododboru, jima ni posrečilo, ker so orožniki . \ luIiuarjtl IifJ, nt___ / T 1 ^ , imel vsakdo priliko slišati "a Air' utPro- — plod kratke ljubavne nato zojK-t v Ijondomi, Aladndu ah 1 • 1j "1 1 * • v* 1.1 * _______T1Q Iron A on, T\l*OtTAHQCTlA An/l- * . ;n vse jc odvisno ml tega, kakšni možje bodo v njem. Pa še druga značilna stvar je v tem sklepu. Kot znano, ne štrajkajo kopači mehkega premoga samo v Pennsylvaniji, Ohio in West: Virginiji, pae pa tudi v (;oloradu. Delavske razmere uLso v državi Guggenheimov in Hoekefellerjev nič boljše kot so v Pennsylvaniji, Ohio in West Virginiji. V < oloradu so aretirali elane štrajkarskega odbora ter jilt pahnili v ječo, ne da bi jim bilo dovoljeno položiti jamščino. V ( oloradu so državni kozaki pobili več kot dvajset premoga rje v. V C oloradu je proglašeno obsedno stanjo, in Colorado je država, kjer vse pritožbe štrajkarjev nalete v sodiščih na gluha ušesa. Zakaj pa ne preiščejo tudi razmer v Coloradu? Ali je proti temu Koekefelier protestiral? Ali je pa nemara to vzrok, ker ne vodi tamosnjega štrajka Ameriška Delavska Federaeija, pač pa I. W. W. Preiskava ne bo popolna, dokler se bo bavila samo z razmerami v Pennsylvaniji, Ohio in West Virginiji. Se Colorado je treba pritegniti poleg in predvsem — natančno in nepristransko preiskati. ASQUITH S Herbertom Henrvjem Asquithom se je poslovil iz javnega življenja Anglije in svetovne pozorniee pristen Anglež, ki je skušal obogatiti že itak bogato politično ded- ščino. I E i fi 1 | 1 A Ipc'rSi Preživel je svetovno vojno ter temeljito izpremembo koro vseh, pi*ed svetovno vojno obstoječih razmer. A' splošnem je bil pa pokojnik nekak spomin na li-beniliio angleštvo prejšnjih časov, katerega je povsem iz-podrinil radikalizem Lloyd Georga. Asquith je bil pravi tip starega liberalnega Angleža. Bil je malenkostno meščanski, v političnem oziru do-stojen, jako izobražen, načelen, v splošnem pa okorel. Vsledtega je tudi podlegel v boju z živahnim Lloyd Georgeom. Notranjepolitično valov je, ki ga je povzročila Lloyd (ieorgova volilna reforma, je odplavila staro liberalno angleštvo. Ob izbruhu svetovne vojne, ko je naeeloval angleškemu zunanjemu ministrstvu Sir Edward Grey, se je marsi-kaj zgodilo za Asquithovini hrbtom, brez njegove vednosti in brez njegovega dovoljenja. Nekaj časa je naeeloval koalicijskemu kabinetu, ki pa ni imel dolgega obstanka. Pri volitvah leta 1918 je propadel, dve leti kasneje je lil pa zopet izvoljen ter je nastopil kot voditelj obnovljene staroliberalue stranke. Ko je bil pozvan v zbornico lordov l^ot Earl of Oxford imd Asquith, se je poslovil iz javnega življenja Anglije in sosvet ovne pozomjee. Spomin nanj kot na zadnjega liberalnega Angleža sta- resa Kova, bo na Se etotoo' žitr' ■ * * Subeij bo namreč tep:« dne 'dil ja\*au konei-t v veliki dvorani prire- °P°inosti neke eipranke in nek epa Xew Yorkn. -častnika. — ojnsuje v svojih spo- zmagujoča njuno nakano se pravočasno opa-zUi. Ob aretaciji so našli pri obeh fi i^teTnationari^i'tuie*^34l"B^lVth minih vso Ppstrn ^dovino svojih vitrihov in več predmetov, izvira- ^ N>w York Za^tok bo ob 4 doživetij, joeih od prejšnjih tatvin. Z njuno povsod sla vi jena, Dopis. V starosta ko druga dekleta še gladijo šolske klopi, je bila lepa Otero že svetovno znana. Ušla ie svoji materi v rani mladosti in stara jedva 12 let. je nastopala v nekem nočnem lokalu, kjer je plesala ciganske plese in zaslužila vsak večer dve pezeti. Že nekaj let kas-neje je bila ljubica nekega kneza, ki jo je obsul z zlatom in dragulji. Toda ni vzdržala pri njem. zahotelo se ji je pustolovščin, doživetij. Njena pot je vodila preko moških trupel, kajt.i bilo jih je n^-broj. ki so si radi nje končali življenje. V svojem dnevniku opisuje, kako je bila na obisku pri nekem baronu, ki ji je daj biserno oirrlieo v redilo več sto tisoč frnn-kov in jo zahteval nazaj. Xi mu je vrnila, pač pa je ravnodušno rekla : "Xe boste imeli sre«"e ž njo. g. baron — samo Bon- ve. kje bodo končali ti .biseri!" Teden kasneje je ogrlieo prodala v Xizzi za 300.000 frankov, a denar je pol minute nato zaigrala na ruleti. Tudi poročila se je. Bila pa je ljubezen na prvi pogleid — pravi v svojih spominih. Propadli italijanski grof se prokrasnim baritonom je namah osvojil njeno sree. Tudi grof se je zaljubil v njo i:' tako sta se vzela. "Če bi na our.i igrali samo moški, potem bi vztrajala v zakonu. Bilo mi je pa neznosno. ko sem videla, da se na odru objema. In ljubosumnosi ino je mučila. Zakon je šel seveda kmalu v f ran že in lepa Otero se je zopet vrgla v kaos življenja. Potem opisuje burne doživljaje v Rusiji, na Poljskem in drugod po svetu. Na dvoru nekega kneza, White Valley, Pa. MATERE NAJ DOJIJO OTROKE Francozinje na razpravljajo zadnji čas o nobeni stvari tako obširno in trezno kakor o predlogu, ki ga je j znesel dr. 8 i card tie Plan-zolles. profesor socijalnih znanosti na pariški univerzi. Doktor Plan-zolles d-*Ia /. vsemi močmi na to. tla bi Francija zakonitim potom prl-silila matere dojiti lastne otroke. Kakor ženske drugod, so se tudi Francozinje odvadile vršiti materinske dolžnosti v polnem obsegu. Dov >lj jim je. če postanejo matere in rode otroka. Da bi .skrbele zanj še naprej, ta misel se jim upira. Posledice pa >e že kažejo in so čedalje strašnejše. Otroei pomi-rajo v nežni starosti, ker ne prenesejo tujega mleka in s u roga t o v. Zdrvaniško je dokazano, da je deca, ki ne uživa mleka svoje mater'. podvržena večji umrljivosti kakor ostali otroei. Pa tudi bolezni so med te vrste otroci češče in da-leko opasnejše. Narava sama zahteva. do ostane dete tudi potem, ko ni več v materinem telesu, z materjo v zvezi. Treba jc ohraniti vsaj zvezo sk >zi mleko, ki krepi o-t roka in ga čuva pred obolenji. Dr. Planzolh-s je pod vzel akcijo v prid zdravju francoskega naraščaja, a je zadel na velik odpor pri žen.s t. vu. Vendar bo francoska zbornica pretresala njegov predlog in po možnosti uzakonila to. kar smatra socijolog za umestno. Načrt predvideva tudi odškodnino za matere, ki bodo dojile lastne o-troke vsaj štiri mesece po porodu. popoldne. Njegov program je zelo lep in vsebuje večinoma slovenske narodne in umetne pesmi. Zapel pa bo tudi nekaj arij i z raznih oper. Nikdo naj ne zamudi te lepe prilike. kajti najbrže bo to edini Su-beljnov koncert v New Yorkn. Natančen program bo objavljen začetkom prihodnjega tedna. 2ena Šaljapina dospela semkaj. Gospa F j odor Šal ja pin, žena slavnega pevca, je dospela včeraj semkaj incognito is paruikom Mau-retania, naj ostane pri svojem možu. Poskuse poročevalcev, da govore ž njo. se je preprečilo v Majestic hotelu, kjer stanuje par. 8a-ljapincv tajnik pa je izjavil, da sta se oba poročila decembra mc-seea v Parizu. Navzočnost gospe Šaljapin na parniku je bila znana le plačilnemu mojstru Johirsonu. ki ni hotel navesti, zakaj ni bila navedena v ladijskem seznamu. Gospa Šaljapin je -stara nekako 41 let. je vitka. ima sive oči, svetlo kožo in temne lase. Oči vidno je Rusinja. Prejšnja žena Šaljapin a. od katere je bil pevec *voj čas v Mcsk* i ločen v dveh minutah, je bila stara 54 let ter ie imela osem otrok. ___ Sova ustavila vlak. i MOSKVA, Rusija. 15. febr. — Neka isova. ki je prijela s kremplji zračno zavoro Vologda-Leningrad ekspresnega vlaka, je ustavila vlak. ki je vozil z naglico petdese- do tako lepega uspeha. |tih milj na uro. Sprevodnik, ki je| Lopa hvala vsem. ki so kaj da-!] ohitel naprej, ter našel sovo se-i^0 rmrali. idečo spredaj na zavori, jo je ujel! Veselični ml bor. živo. IGRA NA LEDU kaža kadete Pennsj-lva ni« Military College, ki se igrajo PATENTI PATENTNI ODVETNIKI: izvežbani nosljivi. tofn! In i>oštenl. IznajvKtelji. pišite *a brezplačno knjižico in hei*-žnico. BRYANT A LOWRY REGISTERED PATENT ATTORNRY3 320 Victor Bldg., Washington, D. C. IŠČE SE SLAMNIKARICE za fine slamnike na box ma sina h. Samo izvežbane. Dobra plača. Georgette Hat Co., 675 Hudson St., (14. cesta in 9. Ave.), New York City. i lirl.o KATOLIŠKA JEDNOTA My, Miimtmt* Edina cepristraaslai alovendu podporna jednota ▼ Ameriki. Nobeno vmešavanje v venka mil politična vprašanja. Ste procentov BRATSftA orranizaeija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA SNEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventoa, ima pri-hlttno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sfd—msjat tiso« «lanov v obeh oddelkih. Zavaruje sa bolniško podpore, poškodbe in posmrtnima Citajto njeno glasilo "Noto Dober. Urite pravo bratsko in priatopajto k pravi bratski podporni organizacij MR Osem Saaov zadostuje sa novo šnSh Pišite pa pojasnila na glavnega tajnika: • Joseph Fishier, Ely, Mu. Predpnstna pisma. Tista, ki Iioče šo ]>re*no ljubljeni! D;isi s« ni Vas zadnjič na ve-^'liei vprvič videla, uie je k«j nekaj zašeiretalo pri m-cu, in s<»m si mislila: — Vidiš, pnnoa, zem jih nekaj čez dvajset in sem si vajena s trdim delom služiti svoj vsakdanji krnh. Piipravici vam |iovem. da sem s<» do te«a koraka odločila, ker sem že sita trdega dela, v^akda-njepra kruha pa tudi. Veš kaj — kar tikaiu te bom - - ^tj se menda ne motim, če upam, da mi privoščiš zaslužen počitek, piškote, pečenko in dru-•je dobre reči. Kuhe nisem kaj j»rioraja v meni prepričanje, da ne bo»do imela za-željenega uspeha. Imam jih še par na razpolago, pa jih ne bom objavil. Zakoj škoditi stvari, če ji človek koristiti ne more T GLAS NARODA (8LOVSNM DAILY) Peter Zgaga V soboto dne 28. januarja se je 1 tukaj vršila veselica v korist štraj-kujočim premogarjem. Veselico so ; priredila skupna društva št. 11«» J. S. K. Jed note, št. 232 >S. X. P. Jednote in št. 142 8. S. P Zveze, j Veseliea je bila precej dobro ob ! iskana. Dvorana v White Valley je bila polna ljudi. f'isti prebitek veselice je $274.7f). '• Kolekta v White Valley znaša s $45.65. Kolekta na Del men t in r Ringertown $30.7"». Toraj skupaj > $351.19. ^ Svoto smo raad-elili takole: J $100.00 poslanih na gl. urad K. 1 N. P. J. s $100.00 poslanih na gl. urad J. ! 8. K. J. I $100.00 poslanih na gl. urad S. 1 S. P. Z. 1 Svoto $51.19 smo pa poslali na 1 Pen na. Ohio Relief Comittee Gll 1 Pen n. Avenue. Pittsburgh. Pa. I Ta denar je bil poslan na omr- ^ njen Relief iz razloga, ker so k 1 veselici prispevali tudi drntrorod-/' ei. Veselični odbor je bil primoran 1 i to vpoštevati. p Dalje je veselični odbor zakljn-j] Čil, da se ne priobči imen daroval-j icev, kot so nekateri to zahtevali, zato ker bi vzelo preveč prostora! i v listih. Sploh bi morali v tem slu-11 [čaju priobčiti imena vseh, ki so : darovali kakršne koli predmete za < veselieo in nam s tem pripomogli^ RODA RODA: hafis kuha kavo lladži Ilafix Oniar je Turek pra*ture korenine; ujenm m> bili le ^flHdotiirki preveč brezbožni — -vede k le.seneiuu altanti; brez besede. In .-»e.sti moram na "šili1t na sedež v kotu. kjer se divana slikata. Spodaj ogovor in odgovor — o roditeljih, bratih in sestrah, o konjih, osiu, govedi, vse doli do pur, go.si in pokosi — na-pocJetf slr-di zadnje, odločilno vprašanje : "Iii gospod, kako ti je znova?" — S tem je mišljena žena ; kot mos-Jim noee žene naravnost omeniti. sel: mietje kave v dolgem, stebri-'začne valovati. Tedaj je *reba z žlico zajeti in spet spustiti — zajet i in spustiti — vst v dilj. O-gnjiček je zaspal — prav tako. Naposled vre tekočina en trenutek: le en trenutek toliko, kolikor potrebuje Alah, da se odloei." Brž treba razdeliti rdečo peno "kajmak". na dve eašici. Majceno kapljico mrzle vode v džezvo — "solzica dragice". Potem se iz dževze napolnita časnei, "findža-na". "Bujrum." — "Posluži se." Ah, kaka pijača. Ogreje ti grlo. razjasni glavo. Pa da si pokadil deset pip tibaka: ta pijača da to-bakov sirup pod nič. Kes kava, kakršna mora biti: vroča kot pekel, črna kot noč in sladka kot ljubezen. Kava. ki napravi iz iebe mladeniča — starca — razglabljača — ččasto ozkem, vitkem, tenko gra-viranem medenem malinu. Molekulami mora postati prah kave — nežen ko d»-kleta dih". Sveži prah — .svež. to je spet važno — uspe hadži v poko>itreno kroglico i^ bakra, v džezvo. Xa to svežo vodo. Oh, ni vse eno, katera vodo se vzame: iz Omarjevega studenca ni prida, studenec ob mošeji diši preplehko; prsna le in mehka dovolj, polna ia nežna je voda z Groba sv. liabe. Xa majceno čašico vode z Groba sv. Babe zvrhano žličieo prahu, kocko sladkorja. "Sladkor veže." Drnga čaša brez sladkorja. Cašica sladka — rlrnjra grenka — vedno izmenoma — to je turški naein. In ko se voda na žerjavici segreje, meša hadži svojo mešanico. Kava ne sme biti pri miru. Hadži pazi na dževzo. Od spodaj (sanjača — kakor že. PIKANTNA TIHOTAPSKA AFERA V zadnjem času so ugotovili carinski organi, kla se vtihotapljajo v Varšavo velike množine obleke in idrugih garderobnih predmetov. V zvezi s to konstataeijo je bil te dni v Varšavi aretiran zastopnik dunajske tvrdke Neunhall Kernel-. Iveriier je vse priznal. Pri pregledu njegovih stvari v prvem varšavskem hotelu ''Bristol" je 1 rišlo na dan, da je imel Kerner trgovske zveze z osebami iz najod-lieuejših varšavskih krogov. Rden old računov je bil izstavljen na par tisoč dolarjev, kar dokazuje, da se je delalo na debelo. Med drugim so bili s Kerncr-jem v zvezi: bivši finančni minister in poznejši predsednik finančnega odbora Zdziecliowski, knezi Lrtibomirski, Raldziwill, Drucki-Lu-mceki in več drugih knezov in grofov. Kljub temu, da te osebe niso \*e- SMRT VELIKEGA POLJSKEGA DOBROTNIKA ZASTRT POGLED NA PANAMSKI KANAL Hcnav MIS.LE«. a e.- V slučaju kakega sovražnega napada iz zraka je mogoče v trenutku odeti vse ozemlje Panamskega kanala z umetno neprodirno meglo. Anglija in Italija. ZaLo j podpira Anglija Italijo* Pariz, sredi januarja.jtrpežljivost glede tiranskega p;.k u ljski javnosti po svoji plameuito- JpJra imperijalistiriie in osvete žej- angl<*ški industriji .sredozeiv.^:;« sti m ljubezni do bližnjega. Dose- strnje v Podunavju in im gel je visoko starost SO let. Pred kanu in da sam mrzlu.uo pri_ .smrtjo je izrazil Željo, naj. ga l>o-» v]ja za zavojt,vai„P načrte v kopljejo brez običajnega pompa. | ^jj, predelUl ^dozemskih vo-Osuchowski je vse svoje življenje yato imamo vsak (lan toliko do-zbiral milijone v švicarskih in dele, da so stvari utihotapljene. Zrna v ponvici so postala rjava je izzvala afera v Varšavi ogromno sen.raci j o. "kot oči zatnorki"; sedaj so "Ilad-zik", "romarski napoj" se imenuje ia kava iz rahlo prazen Ui zrne. Pride najvažnejši, najtežji po- Agitirajfe za "Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik 9 Ameriki ŽRTEV UMRL Ne zanemarjajte malih bolečin in bolezni. Nekega dne boste lahko spoznali, da se je mala bolečina razvila v hudo bolezen. Pazite pravočasno. V več slučajih ko te bolezni in bolečine preteča znamenja, da so začele ledice po- I'.tru. razi- buira ^rigi w HAARLEM PIL ^ Pogiejt* U imp Cold Jkfleda« na vinjevi In zlati IkatlJI. Zavrnite nadomeati'a. V prvovrstnih lekarnah Mc, 75c, ff .50. jemati. Ne izločajo telesnega strupa. Pijte dosti vode ter poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne). Iz-boren odvajalen mirilee ter trajno zdravljenje v e 6 kot dvesto let. V zapečatenih škat-Ijah. _ mummm ZA VLOGE NA SPECIAL INTEREST ACCOUNT Obrestovan je se prične s prvim vsakega meseca. VARČEVANJE je za delavca največjega pomena. Tekom življenja ae pojavljajo neprilike nenapovedano. Prihranki so v sili njegova edina pomoč, banka, kjer jih ima naložene, pa najboljše pribežališče. NALAGAJTE svoje prihranke varno in dbrestonosno pri — % lE^s STATE BANK m 82 Cortl^ndt Street New York, N. vj^ NAZNANILO IN ZAHVALA. Vsem znancem in prijateljem po Združenih državah in starem kra ju naznanjamo žalostno vest, da je umrl na« ljubljeni oče oz. soprog JOHN ZEBRE. Umrl je dne 8. februarja ob sed mih zvečer po dva dni trajajoči bolezni, pljučnici. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu iz hiš« ! srna Johna dne 11. febr... rja na Rice Landing pokopališče. Pokojnik je 4>il rc-jen leta 1854 v Škof ji Loki na Gorenjskem. V Ameriki je bival 35 let. Spadal i k nobenemu društvu, pri pogreb*. ^ je pa videlo, da je imel veliko prijateljev, ki so prišli od blizn in daleč. Hvala vsem za darovane evetli- • ar ce in onim, ki so dali avtomobile zastonj na razpolago. Naj v miru počiva in lahka naj mn bo ameriška ze Vi! Žalujoči ostali: st-> postavlja vprašanje, "kako m«»-re fašizeui uživati podporo in zaščito Foreign Officea. ki ki pri vsh-ki priliki naglasa, da je mir in ravnotežje v Evropi temeljno načelo angleške politike in življenski interes Velike Britanije. Zlasti pri nas v Jugoslaviji .smo s»* večkrat vpraševali, kakšni motivi diktirajo Angliji njeno italofilsko zadržanje v raznih primerili, ki > > vendar, nadvse eklatantno izkazali italijansko nevarnost za mir. .kazov, da se o resničnosti tega ue-francoskili frankih, dolarjih, car-1 ... - ..mo ; . J I razveseljivega pojava pa«- ne .>me ■škili runljih. poljskui 111 nemški!i i , . . „ . J 1 J . j dvomiti. Zato se s pravico inbo- rn arkah in naposled tudi v poljskih zlotih. Kot 30 letni mož se j»* svetil humintarnemu in prosvetnemu delu. V Tešin.sku je ustanovil poljsko gimnazijo in učiteljišče, pozneje se j«* pa presolil v Varšavo, kjer je ustanovil poljsko šolsko Matico. Poljaki imajo zdaj nebroj šol in drugih prosvetnih ustanov, za katere je zbral potrebna denarna sredstva Osuchowski. V Poznanju je organiziral Banko, ki je skrbela, da poljska posestva niso prišla v tuje roke. Ustanovil je tudi okrog 130 kulturnih društev, ki skrbe za poljske izseljence. Ko je izbruhnila svetovna vojna. je ustanovil Osuchow.ski s slavil ara virtuozom Paderewsklm in znamenitim pisateljem Sienkie-wiezem poljsko oomagal nedavno umrli pisatelj Stanislav Przyby-szewski. Z njegovo ]>omočjo je u-stanovil na vročih gdanskih tleli edino poljsko ^rednjo šolo. Prezi-dent poljske republike ga je odlikoval v znak priznanja za njegova humanitarno delovanje z velikim državnim redom Belega orla. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanj« n« ogromnih Parnikib: PARIS 24. feb. — 23. marca. (Ob polnoči.) NaJkraJSa pot 1» ieleznlel. Vsakdo Jo ▼ posebni kabini s v«ml moderalnit udobnosti. — pijača in slavna francoska kuhinja. Iw-dno nizke cen*. Zajamiite si prostor za vožnjo novega velikana lie de France 16. marca. (Ob polnoči.> VpraRaJte kat«-r**akoll pooblaaceneffaagenta ali Tržišča. Albanija in Mala A/i j;:, t.»i .sta dva varnostna ventila, ki naj i znižata nivo italijanske napešo>ti. Taki oceni angleških -ljubezni- j vast i napram Italiji se upira vi1 "Tenipsu" sot rudnik za zunanje- j politična vprašanja Jacques Bar-! doux, rt š. vo-! jeni sodelovanju z Italijo pre i oenii malini nevarnosti še precej vhlalje-ne industrijske tekme, marveč predvsem druge, neposredne i:itt>-rese. polom Grčije v Mali Aziji »n jjoznejc francoske težave r »Siriji so ogražale varnost .sredozemskiii potov. Zato je Veliki Britaniji potrebna nadomestna armada, ki .»: FRENCH LINE 19 State Street. New York, N. Y. držala nepredujočo pomlajeno Tnr- O tem zanimivem predmetu raz- čijo in holjševiško Rusijo -d Sredo pravlja fiymcoski publicist Jacques Aneel v svojem sestavku "Italija iu Balkan*'. Aneel trdi da zenija in ml velikega pota " Indijo. To nalogo naj bi vršila Italija. Anglija je z nemirom gledala na narekuje angleškemu zunanjemu franeosko-Spanski sporazum v Ala uradu politiko sodelovanja z Italijo iu vse številne koncesije, ki jih roku. ki se je pripravljal 1. '024. ker bi se i/, njega mogel nor<-d:ii je po premirju napravila Anglija i blok sredozemskih držav. Zato je Italiji, na Dodekanezu in v Libiji, v .Jemenu in na Somali ju. v Albaniji in Tangerju. skrb za angleško pozieij-) na Sredozemskem morju in varnost te«ra glavnega pota na Iztok. Britanski monopol na sredozemskih tržiščih je bil celo stoletje ne-pobiten. Danes je ta zlata doba končana. Nastopil je resen tekmec. V Italiji se ustvarja velika izvozna industrija. Italijanski uvoz iz Anglije nazaduje v prid ameriških Zedinjenih držav. V turških pristaniščih izriva mlada laška mornarica angleško, ki je zastala že za polovico tonaže. "Kateri odjemalci bodo še ostali Midlandu." š-.' vprašuje Jacques Aneel, "če mu uide Sredozemje ? * Ali pa se sploh da ustaviti italijanski razvoj, eks-panzivnobt nove Italije?" Angltži sklepajo, a ne zato pravijo: "Italijo je treba odvrniti od angleških tržišč in jo obrniti drugam!" S tega stališča niso angleške koncesije Italiji v Afriki in Arabiji, po- VELIKA PRATIKA t kotel In mlatitt CEHA 25c «0 pntfle "GLAS NARODA1 m CadteOk Bi, Hmr F I Anglija iskala razdružujoč element. Našla ga je v Italiji. Prijateljstvo z Italijo ji omogoča, da ustvarja po lastnem prevdarkn .skupine v Sredozemju ali ]*a izolira, kogar hoče. Tmla angleško prijateljstvo napram Italiji ni ekskluzivno In .slepo. Kadarkoli izgube v Rimn pravo mer:>. kaj dopušča in kaj prepoveduje zveza z Anglijo, k*-dar se predaleč zaženo v Albaniji ali pretirajo napetast s Francko, zažuga London s prstom in pokaže svojo nevoljo. On noče prevelike ognjevitosti in ne preozkih pogodb. Njemu najbolj prija udoben flirt. Ta olajšuje sedanje skrbi in pušča bodočnost odprto. V podkrepitev svoje trditve, da Anglija ne bo gnala sodelovanja z Italijo preko mere. navaja Bar-doux dejstvo da je vse angleško časopisje sprejelo z enodušnim zadovoljstvom vesti o popuščanju napetosti med Francijo in. Italijo. Pri tem pa seveda ni pozabilo i»ov-darjati. da mora ob eventualnem francosko-laškem sporazumu ostati rezervirano toplo mesto za Veliko Britanijo, ki je sredozemska sila in hoče taka astati. DOMAČA ZDRAVILA T Mlafl Imam JsdUu dHsr«, Kmjpovo JaCmenoTC kavo la Import! rana domaČa zdravila, katara priporoča, ver. Knajp t kaJV — domaČi zdbavnk PUlta po brčsplaSnl cenik, t ka> tttn Jo aakratko rastlina aa kaj aa takt v Iraglh luiiMim atvari. M ath. »udir *** StSiL SLOVENSKO AMERIK AN SKS OLEDAR K' za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nfhaie- rim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih državah. Slamnikarska obrt in slove*. ski slamnika rji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značaj žen ske. Naglica v modernem pro.ne t H. Kralj PenUnand. Cesarica Chariot a. V strel je n i vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine V Idriji. Roka. _ O tobaku. To je K izmet. Kitajska. Rudar. Iz Rock Springs, Wyo. Mora. V premogovniku. Strah. Naše stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govrriei. Sacco in Vanzetti. Kako sta umrla Saccn in T*c»-zetti. Resnice in rečenice. Šaljivke in nagajivke. Določbe o dedščinah. KOLEDAR KRASI OBILO LEPIH SLIK Stane 50 c s poštnino vred. s L o v e n i c PUBLISHING co. 82 Cortlandt St., New York Pozor, rojaki! Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidiao, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to. raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiib zastopnikov: CALIFORNIA > Fontana, A. Hoohevar. San Franeisto. Jacob Laastn. 1 COLORADO Denver, J. Sehntte. Pueblo, Peter Cullg. «obn Germ. Pr. Jane.-h. A. SafttC. Sallda, Louis CosfeUo. Walsenburci M. J- Bajok. INDIANA Indianapolis, I .on is HanUh ILLINOIS Aurora, J. Verbloli. Chicago: Joseph Bllsh. 3. Mrs. F. Ijurirb. Cirero, J. FnMan. De Pit«*. Awlrvw Splllar. Joliet. A. Anzelc, Mary Bambictl, J. Zaletel, John Kren. Joacpli Hrovai. La Salle, J. Spelleh. Mascoutah, Frank Aujustln. North Chicago. Anton Kobal. Springfield. Matija Barborich. Summit. J. Horvath. Waukegan. Frank Petkov.nek. KANSAS Girard. A^ne« Močnik Kansas City. Frank Žagar. Pittsburg, John RepoT*. MARYLAND Stfjer. J. čeme. Kitzmillrr. Fr. Vodoplrec. >fICHIt»AN Calumet, M. F. Kobe. Detroit. J. Burleh Anf. Jauezlch. MINNESOTA Chisholm. Frank « J'S1 KRATKA DNEVNA ZGODBA . . r " CrLAf? NAHODA, 16. FEB. 1928 Iz NEW YORKA v JUGOSLAVIJO POD OSEBNIM VODSTVOM VELIKONOČNI IZLET NA PAftNIKU AQUITANIA Kratanie parnikov - Shipping Hws 14. februarja: SuXfren, Bam Dautachland. Cherbourg, Ham- buif 1«. februarja: , Republic, Cherbourg, Bremen ti. februarja: Muencben. Cherbourg. Bremaa 23. februarja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 24. februarja: Olympic, Cherbourg Colombo, Genoa, Kaplee 29. februarja:: Parle, Havre 8a t urn la. Tr»t (SKUPNI 12 LET) Minuetonka. Cherbourg - » 2t. februarja: George Waahlngton, Cherbourg, Bremen 1. marca: Berlin. Cherbourg in Bremen Hamburg, Cherbourg in Hamburg 2. marca: Berengaria, Cherbourg 3. marca: Leviathan, Cherbourg 6. marca: Conte Grande, Napoli, Genova 8. marca: Dresden. Cherbourg. Brem.-n 10. marca: Majestic. Cherbourg i'ennland. Cherbourg. Antwerpon Columbus, Cherbourg. firemen Roma, Napoli, Genova Ryndam, Boulogne sur Mer. Rotler-dam 15. marca: Albert BallJn. Cherbourg. Tlamluirg 17. marcr: He rt- France, Havre Olympic. Cherbourg Come Hoswn. Napoli. Genova New Amsterdam, Boulogne eur Mer. Rotterdam 20. marca: President« Wilson^ Trst Muenehen, Cherbourg, Br^nKn 21. marca: Aquitania. Cherbourg America. Cherbourg, Bremen 22. marca: New YorV. Cherbourg, Hamburg Odpluje iz New Yorka v Cherbourg v SREDO, DNE 21. MARCA Praznujte Vellkonoc pri stariših in sorodnikih, ki va.< težko pričakujejo. Potujte pod izvežbanim vodstvom ITr. ..4. Markus-a, člana newyorskesja urada Cunard Line. ki ho .skrb«*] za vas iu za vašo prtljago. Potujte udobno Prostori ua F| "Aqiiitaniji" veliki in udobni. Domača l[r| brana. ZajauK-ne si že s'daj povratno I Jn ln prištedite denar. CUNARD LINE 25 Broadway New York ntiiiJL" "0PuWB9«Hc5ieB9M' I |] verjela moževim besedam in poklicala je na pomoč svojega brata. Tudi temu je bolnik potožil svojo bal. obenem mu je pa ' rekel, da mu je čarovnica pravila, da pride zopet ob 10. zvečer, da potrka na okno in se pojavi v sobi. kjer ga bo pretepla do smrti. Svak je bil istotako prepričan, da moža res jašejo čarovnice in obljubil mu je svojo pomoč. Najel je tri močne fante in pre-žali so zvečer na eoprnieo. Nesreča je hotela, da se je baš okoli 10. pojavila pri bolnem seljaku neka starka iz soseščine. Ko je stara mamica vstopila, jo je junaška četvo-rica napadla in jo s krepeljci in motikami pobila na tla. Nezavestno starko so nato izvlekli iz sobe in jo vrgli na cesto. Našli so jo vso okrvavljeno pasanti in jo odvedli v bolnico, kjer je nesrečniea drugi dan umrla, ne da bi se poprej zavedla. Dognali ko, da gre za 651et-no nagiuho občinsko revo Zofijo Fabijan. * Seljak je kmalu nate Okreval, junaška štiri peresna deteljica pa je morala pred sodnika. Pred prvo instanco so bili obsojeni na tri mesece ječe z motivacijo, da so ravnali v dobri veri in da so bili pod vplivom sugestije. Stvar pa je prišla tudi pred druga in-staneo v Szegedu, kjer pa so bili obtoženci oproščeni. Sodišče je bils mnenja, da kažejo veliko pomanjkanje inteligence, da so dejanje izvršili pod vplivom sugestije in ker so bili zaslepljeni po, raznih, vražah. Z zadevo se bo sedaj pečalo tudi vrhovno sodišče in ie vsa javnost silno radovedna, če se tudi to strinja z mnenjem obeh podrejenih instanc in torej via faeti odobrava 1 pobijanje coprnic. DIREKTNA POT v /f, nLSdZ JUGOSLAVIJO /tftJH L COSULICH |i|gg^L PARADIŽ MORJA! NOV VELIKAN SATURNIA ▼ Ameriko, Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne iz. kuSnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrSavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeli si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto %ll 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C. na generalnega naseliti, skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. jnlija 192$ se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak pr>-silec osebno, bodisi v najbližji na-selniSki urad alt pa go dobi ▼ New Torku pred od potovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor Zeli dobiti sorodnike nil svojce lz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripužčeulh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriSke državljane, ki žele dobiti aem stari. Se In otroke od 18. do 21. lets In pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani P& zamore-j<* dqbUi fe* lese 1*.- otrčks leta brez "da bi blii Stetl v kVotp, potrebno . pa . je delati proftnjo ? Washington. Izredno podrsai*#tfe lok) koesk. pišite nam. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE (35,000 ton deplacementa) Odpluje naravnost v Split in Trat, Prvo potovanje iz New Yorka. 25. FEBRUARJA SATURNIA je najfinejši in najhitrejši parobrod na svetu in na j ve«!' parnik, kur jih je bilo kdaj v kakem Jugoslovanskem pristanišču. Uredit« si tako, da. boste potovali na prvi vožnji tega velikana. PRESIDENTE WILSON 20. MARCA — 1S. MAJA — 26. JUNIJA PHELPS BROS. 4 CO., G. A. 2 WEST STREET. NEW YORK v LJUBLJANI so sledeče VODNIKOVA PRATIKA za leto 1038; HIŠA V STRUGI, povest; VLADKA IN MITKA, opisi; VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO dE NEKAJ IZVODOV CENA VSEM ŠTIRIM S1.50 Kdor hoče postati članjte družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto. — Mi sprejemamo naročnino do dne —-10. APRILA 1938. Naročila pošljite na: — "Glas Naroda' 83 Cortlandt Street, New Yarb STATE BANK 83 OvOandt Street NEW YORK ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Header Sestavil 1 Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO Knjiga vsebuje nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in Članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). rotor cnateijL Opozorite trgovce in obrtniki« pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ■ > Naročila pošljite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St. New York DIANA SOMAN. W"?*1^ --Zu Glas Naroda priredil O. Preko posestva je jahala udobno gospa Brigita Steinaeh na svojem »rokopleeem žrebeu "Tnuapfu". Pri t?m. je potuaiiLa s čela fcvojo zaprto, r»eko5 zeleno lovsko čepico, v«led česar je bilo videti irjeno močno osivele lase. ki so bili priprosto počesani nazaj. Trumpf je zelo natančno poznal s-vojo pot. Pri vratih svojega 1 l«iva je obstal, najbrie le raditega. ker so bila vrata zaprta, hajti <'rngače bi pač ponesel svojo gospodinjo prav do jasli. (Jospa Itrigita je potegnila nato malo srebrno piščalko izmed' gumbov svoje tesne jahalu** obleke ter izvabila iz nje rezek brlizg. Ker ni takoj nekdo priletel, je stopila temna rdečica v njen. zel i ak ne posebno bledi obraz, ki je imel robate, skoro moške poteze J Še enkrat je zažvižgala z nestrpnim povdarkom in ko so se lii-iio odprla vrata hleva ter je stopil ven neki hlapec, je Zakričala jez-i.o mu.j: — Ta lena banda! Ali .sedite zopet na ušesih ali pa spite \si pri belem dnevu! Pri tem je pa preteč« dvignila svoj jahalni bič preko krive gla-■v e moža, ki se je zamudil. Odvrdnil ni nobene besede, .sklonil se je le smehljaje, da ga ni znklel bit- ter pomagal nato svoji gospodinji iz sedla. — Ta Človek se smeje kot da sem mu vrgla vse polno slavos-pe-"\ov na debelo glavo, — je zastokala kot pri težkem delu. Ivo pa je 1 onečno srečno stala na zemlji, je nadaljevala; — Hotela bi, da bi imela tako dobro kot ti, sinko moj! Moralo Vi biti veliko \eselje preživeti svoje dni tako neumno in leno! Konj se je stresel ,kot da je vesel tda se je Lznebil svoje leže. (!o-*>pu Brijzita pa ga je dobrodušno pogladila po vratu. — Kaj ne, stari, da si vesel, Ida si ptiisel k počitku? Obrijena h konjskemu hlapcu, je rekla napol smeje in napol jezno: I — N'i, sin moj, ne odpiraj svojih oči tako na Široko kot da nisi sfl nikdar videl konja. Odvedi Trirmpfa v hlev ter ga dobro odrgni. } ajti drugače ti bom že pokazala! Pri tem je zavihtela z bieern, kot da hoT*e data povdarka svojim lesfK-lam. Konjski hlapec je skočil '\a .stran ter se požuril, da izpolni po- * .'lje svoje gospodinje. Oči\"idno ga je le malo brigal ostri ton, kateremu pa je bila primešana dobršna mera dobrodušnosti. Brigita Steinaeh je energično pogTabila svojo posebno elegantno, a zelo praktično jahalno obeko na tak način, da so prišli njeni močili čevlji na dan ter odkorakala okorno iu trdo od dolge ježe pre-] o polja, preko dvorišča proti zadnjim vratom mogočnega gospodarskega poslopja. Dvorišče in gospodarska poslopja so mejila na zadnjo stran, * ločim je biJo pročelje ločeno od lejvega, starega parka od prostorne irate. Ko je stopila v veliko, dvorani slično vežo, ki je udaril nasproti velik šum iz pritličja. Ta šum je obstajal iz čoveškili glasov, ropo-tsinja krožnikov iu drugih gospodarskih predmetov. Sklonila se je preko ograje stopnjic. — lie! Vi delate lahko malo manj kravala! — je vzkliknila na-v/ilol z močnim glasom. Spodaj je v>»e naenkrat utihnilo. — Ali je Sofija spodaj? — je nadaljevala gospa Steinaeh z bolj zmernim glasom. Č uti je bilo nagle korake. — Da, gospa, jaz sem tukaj. — No. potem pridi navzgor in sieeh hitro, — vzkliknila dama ter odšla počasi po širokih stopnjicah v ozadju veže nav- fcgor v prvo nadstropje. njo je hitela z urnimi kara ki neka mlada, deklica, plavolasa, / modrimi očmi in rdečimi lici. « Poznalo se ji je, da je bila hrana v 'Donieelru dobra. Temnomo-"ira bombažna obleka, z belim predpasnikom in belo Čepico, je delala zelo čeden utis. Sofija je bila rojena v Dornecku in gospa Brigita jo :> naučila, da je lahko služila kot komorniea pri njej in njeni rejen-ki Diani. Zgoraj v oblačilni sobi si je dala gospa Steinaeh Bleči svojo sivo jahalno obloko ter si nataknila udobno, ter prav tako praktično hišno obleko. Ko je imela nato na nogah mehke čevlje iz usnja ter ji je razprostrla Sofija tesno spletene, a .zelo močne in dolge kite, si je šele oddahnila kot oproščena. — Tako Sofija, sedaj mi je zopet bolj človeški pri srcu, — je rekla, ko je bilo vse končano. — Sedaj mi daj še svež robec ter vrzi nanj nekoliko kolinske voide, da mi ne sili iz nosa duh po poljedeJ-fitvu in živinoreji. To oživi upehane duhove. No, sedaj pa opravi proč vse te stvari, kajti danes, ne bom več jahala v*»n. Sofija je napravila poklon ter se takoj louilio. r.'apoU, CJ^nova L«viathaa, Ch«rt»oarx 28. marea: I»euts«.-hlarni, Chprtn^upfr. Hamburg <;«orBe Washington, Cherbourg, Itremen 29. marca: Berlin, Cherbourg, Bremen 31. marca: Saturniii. Tnst Majestic, Cherbourg Arabic. Cherbourg. Aniw^rpen VotTidam, lk»u)ogne shr iler, Rot-t*-rrrQg,u-ia. Cherbourg 5. aprila: ' Cherbourg, Bremen. 6. aprila: Olympic. Cherbourg 7. aprila: liu de Franc«. Havre I-apiand Cherbourg. Antwerpen Cleve 'aR'i. Ch»-rbou:g. Hamburg Vfrentlam, I{«julngr»e sur Mer. Rotterdam 11. aprila: Mauretanla, Cherbourg I*re?iident Harding, Cherbourg, Bremen 12. aprha: ColutnhuH, Cherbourg, Bremen 14. aprila: France. Havre Homeric, Cherbourg lVnnlaml, Cherbourg Hamburg Umna. Napoli, Genova Byndam, liouiogne hut Mer, Rotterdam Leviathan, Cherbourg 18. aprila: * Aijuitanla, Cherbourg riw-.4iiienr yr>oF^veir, % ChrrWnirf,« Bremen ■ ■ * y .5 ^f J Aquitania. Ch«»rboviTg " • I'resident Uo"H«-velt. Cherbourg, Bre^ wn — t ; 19. aprila: ytL-. p M u*iu-hen. Che/ijourg, Bremen 21. aprila: \ Paris, Jfcvr* > • Majestic. Cherbourg Albert HalUr). Cherbourg. Hamburg' Cont* Gran4^. Napoli. Genova New Amsterdam, Boulogne aur Mer. Rotterdam 24. aprila: Reliance. Cherbourg. Hamburg 25. aprila: Berengarla. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen 26. aprila: Berlin, Cherbourg, Bremen 28. aprila: lile de France, Havre Olympic. Cherbourg. Arabic, Cherbourg, Antwerpen New- York. Cherbourg, Hamburg Puilio. Napoli. Genova Rotterdam. Boulogne aur Mer. Rotterdam America, Cherbourg. Bremen ii. skupni izlet a jMurolkom — "Paria" dne 12. maja. 1«8. iii. Skupni IZLET a paro Ikon — "Paria" dna 2. junija. 1*2$» Večinoma pomikov odplujejo pooo-51; potniki a« vkrcajo dan oraJ. Za nadaljne informacije vprašajte kateregakoli Cunard agenta ali pišite na: