Letnik 111. (LVIll.i . V Ljubljani. 24. novembra 1905. List 47. danica. CERKVEN ČASOPIS ZA SI.OVL SKE POKRAJINE. I. nedelja v adventu. Zakaj nebeške moči se bodo gibale. (Luka 21 Ko smo na večerih zbrani krog mize. vidimo mnogokrat, kako se vešča zaletava proti luči sredi naše mize in se suče ter suče, dokler si ni popolnoma osmodila perut. — In če gremo na potok po dnevi, opazujemo tam, kako šviga riba skozi valove, dokler ne požre vade na trnku ne vedoč, da si je ob isti priliki tudi smrtni trnek zasadila v goltanec. Ce brezumne stvari v naravi ne znajo oprezne biti na žugajočo jim nesrečo, bodi nam to v bodrilo, da nam umnim ljudem ne izginejo izpred spominja božji resnobni opominji. Prihajajo naj nam pa ti opominji od koderžekoli. Takim opominjem prištevamo grozne glasove, s kojimi sv. cerkev ob koncu svojega leta in isto tako ob novega začetku, hoče vzbujati našim dušam pozornost na vse to, kar nas čaka koncem človeških do-godeb tu na zemlji ljudi in na vsem stvar-jenem svetu na dan priklicane božje stvari. O znamenjih na solncu, na mesecu in na zvezdah, o stiski med nar >di in o strašnem šumenju morja nam gov< i današnji sv. evangelij. To brezdvomno t.idi iz tega namena, da bi opomnjeni teh usodnih dejanj zbranejim in resnejim duhom začeli svojo pripravo na bližajoči se ljuboinili Božič. Zato naj nam to uro stopi ta resnica pred dušno oko, kaka res n oba je sama ob sebi poslednji sodbi; in kako je ta sodba nepreklicljiva. A dostavimo pa to. kedaj da nam ta sodba vender le celo nič strašna ne bo. * 1. O resnobi poslednje sodbe. V svetih listinah se nam znumcuiije sodni dan kakor w strašni dan dan jeze dan nesreče — dan temnobe neusmiljeni dan.44 Ta dan se vsevedočeinu božjemu sodniku ne odtegne nikedo. Nikedo — tudi izgovora nobenega mogoče ne bo. V vsakdanjem živenju se mnogokrat nekrivega dela, ki je prestopil božjo zapoved. „\Te jaz; zapeljal me je ta in oni; b »ii je kriv ta 111 bolj napačen je ou mene tako opravičevanje sečnje pogosto nasvetu. Toda za danes so prepozni taki izgo vori. Tekom človeške zgodovine sta se i/ govarjala Adam in Kajn in izgovarjalo se je njih mnogo, o katerih nam sv. pismo ve pripovedovati in pripovedujo dan na dan zgodbe. A danes izgovora ni. V mašili sek-venci ali naslednjici se popisuje groza p»-slednje sodbe. Med drugim so v njej pisane besede: Bukve bodo prinesene: Čine bral boš tu storjene. Dobre vse in nepoštene. (Dan jeze.) Kaj hočejo pomeniti te bukve, v kate rili bo bral vsak izmed nas to. kar je stori! sebi v čast ali. žal, v nečast ? Ta pomen 6 K e-" jim je. da se ta strašni dan odgrne notranje naše vsacemu tako. kakor se knjiga odpre in vsakedo lahko bere iz nje. Vsi na sodbi navzoči bodo gledali v naše notranje ter bodo začrtane videli tu najskrivnejše nagibe naših misli, naših besed in naših dejanj. Tako se pokaže sodnji dan vesoljnega človeštva istinita svetost na tej in določna hinavščina na oni strani — prav kakor ob pomladnjem času vsakedo, tudi rastlinstva nevešči, ločuje lahko že na perju hrast od jesena in jesen od lipe: tudi oni lahko, ki s«) se mu v zimski dobi vsa zelenja gola drevesa zdela enaka. Le izkušaj, dragi, česa prikrivati, če moreš, ta dan. Napram vsevedočemu tega mogoče ne bo. A tudi lastne vesti zamoriti ne bodeš več v stanu. Vsa božja narava se dvigne zoper tebe ta dan. Nebo poreče, da te je gledalo s tolikimi očmi. kolikor ima zvezdic v močnem času. Zemlja, z raznim svojim stvarstvom, zglasi se za pričo zoper tebe. - Zato je ves prestrašen tolikih svedokov zaklical cerkveni učenik sv. Jeronim svoji izbici. v koji je bival, te-le besede: „Ti, stanica. ki si bila priča mojim mislim, mojim dejanjem; ti izba. ki bivam v tebi - ti me boš tožila." II. O nepreklicljivosti poslednje s t) d be. (lasih obsodi pri nas sodnija koga na smrt: vender pa se je temu obsojencu pustilo živenje. Kako to? Obsodba na smrt se mora pri nas vladarju vročiti na potrditev. Brez njegove privolitve se ta najhujša vseh kazni - kazen na izgubo živenja izvršiti ne sine. Vladarju se namreč priznava ne le pravica najviše ostrosti, nego tudi zavida vredna oblast, da vsakoršno milost deli. In res velikrat vladar skesanemu obsojencu smrtno kazen odpusti. Tako je med nami ljudmi. Tudi pri Bogu je tako, dokler človek živi. Kje bi na veče dobrote smeli pričakovati. nego pri vseusmiljenem stvarniku nas vseh ? Toda s človekovo smrtjo je jenjala milostna doba - na njeno mesto je stopila gola božja pravica in nepreklicljiva božja sodba je veljalna od danes naprej. Kam naj se ta dan človek poda pred ostrostjo božje pravice? Ali naj poišče teme in najskrivnejih pribežališč, kar mu jih je znanih? Toda tema se razsvetli in skrivni kraji postanejo očitni ta dan. — Ali naj si smrti zaželi? Snu ti, ki bi se prestrašenemu zemljanu morala zvati prijazna rešilka - te smrti od danes ni več! — Ali naj se sklicuje na svoje častno stalo pred svetom? Pred vsemogočnim Bogom ne odločuje ni-kako častno stalo na svetu in tudi ni več tega današnjega sveta. - Ali naj se izroči svetnikov priprošnji in oni Matere božje, do sedaj v pomoč klicane milosti polne Device? Ali naj njo. pribežališče človeštva, prosi posredovanja? Tudi svetniki danes ne morejo več in Mati božja ne more. Od danes ni več človeštvu danega delalnega dne; ker prišla je noč in nihče več delati ne more. (Ivan 9. 4.) — „Nepreklicljiva je božja sodba" svari nas zato sv. Avguštin napoveduje se nam sodba radi tega toliko časa naprej, da bi se zavrženja na tej sodbi branili z vsemi močmi." * v * Dragi! Tega me vprašate na to: Kedaj nam ta božja sodba celo nič strašna ne bo in kedaj so nam je celo nič treba ni bati? Takrat nič, če bo naše živenje brezmadežno tu na zemlji: če smo s pomočjo prejetih sv. zakramentov do čela poravnali svoje pregrehe in svoje pomote. Celo veseliti se nam bo poslednje sodbe v takem svojem presrečnem stanu. Saj se nam takrat prav ob njej vresniči najradostneje povabilo, poročilo, ki se glasi: ..Pridite, blagodarjeni mojega Očeta! Pose-dite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka sveta." (Matej 25, 34.) Amen. Na praznik brezmadežnega spočetja Marije Device. Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta — prosi za nas. I.avr. litanije.) Ljubezniv dan — pač izmed najlepših v letu — je itnendan tvoje drage matere. Veliko, prav veliko ti je do tega, da vsaj ta dan tudi v najmanjšem ne razžališ matere - te največe dobrotnice svojega živenja. A saj kakor dober otrok svoje matere naravo in šege natančno poznaš. Zato se, če kedaj, potrudiš posebno še danes, da si ob tem družinskem praznovanju materi v prav pravo veselje. Dragi! Današnji dan je pa naše skupne matere, Marije, častiti imendan - oni itnendan, ki smo že od otroških let njegovega najslovesnejega praznovanja navajeni po naših cerkvah. Zato vtegne biti vmestno, če se te pričujoče trenutke poučimo njej v slavo kako sosebno še v lavretanskih 1 i t a -n i j a h cerkev Marijo počaščuje in kako bodi to tudi naša naloga. * Ob sobotah kakor Marijinih dnevih; ob šmarnicah; ob Marijinih visocih praznikih — a v večjih mestih tudi na delalnike sploh — čuješ ob popoludanji ali večerni božji službi, kako se brezmadežno spočeti Devici pridevlje množno število jo slovečih priimkov. To se godi v litanijah, ki jim pravimo lavretanske — tako imenovane po Marijinem menda najodličnejem svetišču v Loreti na Laškem. Grška beseda „litanije" znači v slovenskem jeziku „ ponižne prošnje." V teh ponižnih prošnjah, v lavretanskih litanijah se najpreje proslavlja Marija kakor jnati.- Ni jih lepših Marijinih podob, nego so ..Rafaelove madonne." - Naslikana je na njih mati Marija večidel tako, da v naročju drži Jezusa, božje dete. To božje dete pa ima mnogokrat iztegnjeno ročico, da blagoslavlja. - Če si se dolgo oziral v tako kakor živečo podobo, potem se ti je zdelo, da je Marijino dete Jezus blagoslavljalo tudi tebe. Če je postal Jezus za nas človeški otrok in naš brat — potem si misliš prav lahko, kako ta materina podoba kaže Pre-blaženo tudi kakor tvojo mater. To tvojo mater pa sv. cerkev v lavretanskih litanijah počaščuje kakor „ mater brez madeža mater ljubeznivo — mater prečudno mater našega Stvarnika — mater našega Odrešenika. * Prav zato rabi cerkev le sla-vilke, da se navadiš tudi ti samozavestno zvati jo kakor božjo mater: a jo ob enem kličeš na pomoč kakor svojo mater. Ti imaš dobro mater: Bog naj je še dolgo živi! — A ko je mali deklici, pozneji sv. Tereziji, umrla prav zgodaj mati. zatekla se je do Marijine podobe s prošnjo: .Marija! bodi od slej ti moja mati!" - To je zgodba tudi tebi v pouk. Uprav sedaj v adventnem času pa vidiš v velikih altarjih po cerkvah še drugačnih Marijinih podob. Pred nekaterimi leti so bile le v mestih in večih krajih v navadi: a danes tako sliko vtegneš opaziti že v marsikateri, tudi čisto majhni župi. Mesto velikoaltarne se za to dobo cerkvenega leta taka postavi v altar. — Oblečena je Xe-omadežna v belino in modrino; lilijo drži v roki, venec literih zvezd se jej pa vije krog glave. — Ta adventna Marijina podoba stoji na zemeljski obli krog katere se kača ovija. Kača pod njenimi nogami je sovražnik človeštva od začetka: to je zapelji vec v kačji podobi — hudobni duh. Ta predbožična Marijina podoba te spominja nadaljnih Marijinih priimkov v lavretanskih litanijah. Kakor ..devico modro" j > namreč čuješ klicati tu na pomoč; devic » mogočno — devico usmiljeno. V teh izrazili se ti njeno nebeško devištvo, njena mogočnost in dobrotljivost zato kliče v spomini, da se tudi ti posebno še na njeno priprošnjo pri nebeškem Sinu vadiš za vselej brezmadežno bivati na zemlji in jej biti tem načinom hvaležen. Koncem te lepe popoludanje medsebojne molitve, t. j. litanij, pa kličemo to svoj«) vzvišeno mater in Devico —še kakor ..kraljico" sebi in drugim v pomoč. Cc je pobožni slikar mater in Devico . "arijo izobraziti hotel kakor kraljico poteni jej j-* nadel venec na glavo in obdal cJotno njeno podobo kakor sijajem z neba. Ko torej v lavretanskih iitanijah moliš s tako dostojanstvenimi znaki do naše ljube iiospe. kakor n. pr. do ..Kraljice aposto-loiii kraljice devicam kraljice vsem svetnikom kraljice brez madeža izvirnega greha spočete" da celo do kraljice viših stvari od človeka: t. j. ..angeljev kraljice", potun se jej jemi gorko - ter gorko priporočati. Vode naj te. jo prosi, s svojo ku»ije\>ko pripomočjo po vseh zamotanih potili živenja in varuje naj te na njih ta sv. mati. devica in kraljica. * Dragi! Po daJjcm ali krajjm tvojem tukajšnjem potovanju naj te Marija Brezmadežna. ki si se jej tako vneto znal priporočati tu na zemlji - spremi gori v nebeško domovino do Sina, kateremu jc tvojemu bratu - ljubljena mati. Tudi tvoja mati bo gori na veke Marija. Amen. Kronika mesta Črnomlja in njega župe. (Dalje.) Mi B**rtold. po božji milosti očak oglejske cerkve naznanjamo sodobnikom in za-Mainrrn', da so prošnje Zolij«*. bogoslužne m«-jn«* undinje istrski*, pravične in umestni'. K«-r je »»stala saina brez potomca in naslednika. izbrala sj je za naslednika edinega sina I levice Krista in izbrala si je dobrega naslednika ljudstvo v metliški krajini je tavalo v temi zmot in posnemalo nekako paganske običaj«*: mi smo to ljudstvo, ki prebiva v okrajnem k«»n«*u naše skotijo sprejeli v sv. c-rkev in j«? privedli na pot resnic««. Določili smo. da se v imenovani pokrajini, v s«du. ki s.* z«»ve Črnomelj, posveti cerkev na čaM prvaku apostolov sv. Petru. Njej pridružu-j»-mo š,. štiri cerkve v imenovani pokrajini: njim bodi ona mali iu učiteljica, one pa naj ;i bi .do vdane kakor hčere svoji materi. V Kristu vstanovljene cerkve je imenovana v dušni blagor svojega soproga in našega brata, mejnega grofa istrskega in v blagor svoje lastne duše obdarila z mnogimi posestvi ; desetine pa je sv. rimska cerkev, ki je glava in učiteljica vseh. nakazala sv. cerkvi oglejski in sicer tako. da morajo jih vsi, ki jih vži-vajo od nas in naslednikov naših, prejemati kakor fevd. Naša sestra pa in njeni nasledniki imajo pravico patronata. A da ne bi kedo ovira! teh blagih načrtov, ki jih imamo pri tej ustanovitvi mi in ona. nastavljamo v cerkvi sv. IVtra za dušnega pastirja duhovnika Ivana, in sicer na prošnjo večkrat imenovane sestre. S tem priznavamo obenem njej pravico pre-zentovati duhovnike na to župo. Da zadobi ta listina večjo veljavo, vtiskamo jej svoj pečat in pečat vstanoviteljice, istotako store priče, katerih je precej navzočih pri sestavi te listine. (Slede podpisi prič.) Izdana je listina I. 1228. iS. oktobra.1 12")(». je umrla v a d m o n t s k e m samostanu Zofija V i š n j e g o r s k a , d o 1» r o t n i «• a i n \ s t a n o v i t e 1 j i c a č r n o m a 1 j s k ž u p e. Bila je iz sloveče rodovine gospodov \ išnjegorskih. Prvi izmed njih. 1'udolf po imenu, se omenja med pričami v koroški Krki 1. 1104. Poslednji mogočni gospod te rodovine je bil Albert: imel je eno samo hčer, Zolijo. Ta se je omožila z Henrikom, mejnim grofom Istrijanskim iz rodovine Meranske. ki je bila takrat najvgled-nejša na vsem slovenskem jugu ter v rodu s hrvaškimi bani. z velikimi župani srbskimi in celo s kraljevo rodoviuo ogersko. Henrik je bil brat očaka Bert »Ida. Ko je umrl. stopila je Zolija v Admontski samostan, svoje premoženje podarila na Belokranjskem Črnomaljski cerkvi in štirim njenim podružnicam. Iz ro-dtiviue Višnjegorskih .i*' bila ona zadnja. Sicer bi ne bila posestva darovala na vse strani, da so bili se kateri moški potomci živi. Poznejši vitezi so bili ali iz kakega postranskega kolena ali celo iz druge rodovine. ki se j,- imenovala po gradu, ki ga je dobila v ' O vstaiiovitvi črnomaljske župe ve povedati Cata-1 r.l, n (18H7. p.ig 139.): Paroctiia Črnomelj anno 1228. crci i.t .i lk>rtlinldo patriarclia, Joanne plebano constituto. Anno 1 J*vS. ab t tdarieo III. Carinttiiae Duce Ordini Teutonico do-n.ita. c t per Pet rum patriarcliam anno 1300. ineorporata. posest. Iz te mlajše betve se omenja sredi 16. veka Ivan Višnjegorski. Njegov sin Friderik je bil stotnik deželnih strelcev kranjskih. Padel je kakor junak pri Hudaškem na rečici Hadonji blizu Slunja dne 22. septembra 1. 1575. z llerbartom Turjaškim. Njegovo truplo je pokopano v Črnomlju.1 1260.—1208. V t e h 1 e t i h j e p r i š e 1 v Črnomelj nem. vit. red. Za prej ni gotovo, dasi g a h o č e j o ne k a -ter i imeti tu žel. 1223. Naselil ga je koroški vojvoda U 1 r i k III. () tej naselitvi slove listina : Nos ITricus Dei gratia I)ux Karinthiae, Dominus Carniolia- eoustare volumus Cniversis intuentihus pra-sens serip-tum, quod Ecclesiam S. Petri cum omnibus Filiabus suis, in Mctblica jurisdictionihus. li-bertatibus et. attinentiis einsdcm ad instan-tiam nostri Vieedomini et (apcihuii dohannis (Venerabilis Plebani v. Marcela papeža in mučenea. Od tega leta dalje zasledujemo \ črnomaljski župi nemški vit. red. Mogoče in verjetno jih tu prej sploh ni bilo. nego da -o prišli to leto in vzeli v last to. kar jim je podeljenega in zagotovljenega v tej uprav navedeni darovnici. Zgradili so m -.vojn hi-o. kjer je stanoval komendator. t. j. oskrbnik naselbine n. r. črnomaljske okolice. Z njim so stanovali vitezi, oziroma duhovniki i/ leda. ki so oskrbovali dušno pastirstvo. Med tem ko so vitezi 1 a j i k i izginili v teku časa. ostali so redovni duhovniki do danes. X a d o m e s 1 u j e jih pa pogosto v s I e d že od U c k e d a i obstoječega p o m a n j k 1 j a j a duhov-š č i n c d o m a č e | j u 1» I j a n s k «• s k o — i i j e d u h o v š č i n a. 1277. je bil Črnomelj trg. ki -e v listinah to leto p r v i č k a k o r t a k o m -n j a o list i n i. i. I. v dan 24. januarija. t dasi se: Rudolfus dei gratia Poniatioruin \ * \ sem-per augustus. Cniversis imperij I«< > 111; 111 i lide- liLus (uviii*m predieta-ruiii mar. aruni nichiloiaimis nos teneri. In eiiius t« -tinioiiiuni presens seriptuin maiesta- n«»-tr»' sigillo du::iniiis roborandiiin 1 latuni \\*i*'nn»* I\. Kalemias 1'ebruarii. i 11« 1 i«-t i« »i i** V. amio ii »::: i 11 i miU*-^ifii<» diiccutosimo s»-pm-agesjmo -»'plim«« rcgni \«*r«» uostri :!'i!i<» • |Ual*»o.' Siov»*n-ki prevod s.- glasi: Pudolf po milosti božji vedno vzvišeni kr.dj rimski. V>-'in vernikom rimskega ec-mi >!v,i r: i/naujamo s tem pismom. da smo /a-tavili AiLeriu. grofu goriškemu za njegovo zvestobo in njegove zasluge do nas in do rim-kega •••■sn-tv.i grad Mehovom pripadajoči trg t rnomelj in v>f. kar trgu pripada, /a >••>! -to mark. Ce bi pa - ča>om imenovano giaiščin-tvo /anioglo dokazati, da je - ;nios\oje. /ave/Ujcmo se. dasaiui izplačamo za-ta\ščino. Dano na Dunaju 24. januarja, v peti indikeiji I. 1277. četrto leto našega \ !a- • lanja. Od — r e d e 11. do druge polovice LI. v e k a - o j e razvil t r n o m a I j - J r g okoli stare g a g r a d u I'rim m a i j -s k i h gospodov. Za nekaj nad sto let »Lin ga vidimo v \ !• s i i m Kakor priča pričujoča listina. ;»ii je trg od vd sen od M e il O \ s k e g r a j s č i n e in bil z njim obenem zastavščinsko dobro deželnega klle/a. 1 ::«n». 2o. aprilja. Ivan I Vrentin>ki. nad-dijakon na Kranjskem in v Si. Krajini, župnik ljubljanski..je investiral vsled ukaza oglejsk« ga • .• aka I 'etra z »in.- 24. deeembra L 1299. brala I rana za župnika v Črnomlju. katerega je prezeiitoval komtur n. r. v Ljubljani očaku za črnomaljsko župo.- ' Sdmnii Aivtnv t 2.M' - I/Vi >lj;i .M IV VI „'.'{ louo. LI. Henrik, grof (Joriški in Tirolski, je izročil kakor zovetnik i Vogti eerkve oglejske. tridentinske. in briksonske škofije gospej Agnezi. hčeri (ievsiina, vdovi po r. NVolllinu. imenovan - (* 11 u z ■< in njenim dedičem vse pravice, kakor so si jih pridobili bili črnomaljski dušni pastirji, namreč I-Vvde vselili: Ossewnik, t iersiezen in Dolschum. — Priče: Maintzil Turjaški. Albert in Frie Ilmeljniška. Henrik Črnomaljski. \Visehotzer Novotrški (Neti-markt LI12. 24. aprila. Klizabeta Črnomaljska, soproga liugerja Phephliua. daruje križnikom v Ljubljani mlin na Kropi in štiri kmetije, katere je dobila njena mati Oizela ((ievsele) za doto. Priče: Konrad Črnomaljski in njegov brat Henrik: NVinther. sin Konradov: Kosp: Albert: Lovro. Frie. Nikolaj I »oštanjski: Sei-Iried i.ilienberški."- i:>2:». se našteva črnomaljska župa v zapisniku kranjskih žii|>. ki so papežu plaee-v I" d- sojino Czerneniel. Mareham unain et mediani)/1 i rj:;o. j e z a č e 1 II e n r i k . č r n o ni a 1 j-ski k o ni e n d a t o r. pobirati desetino. katero si je lastil d os I ej k a -j' i t m 1 / a g r e b š k i in jo zanj pobiral nad-dijakou gorički. Z njim so potegnili belokranjski župniki, ker jim je bil obljubil tretjino de<, line. To I e t o j e rojstno leto z a -ii i m i v e g a i n d o 1 g o t r a j n e g a p r e -i» ! r i m e d n e m š k i m i k r i ž n i k i i n z i i: r c i» š k i ni kapi tu lom.' Na prijazne p; >-vi'e j;i opominje n. red ni nehal pobirati desetin. Kapitul se jc pritožil radi storjene krivice papežu P«nediktu NIL. ki je bival v Avinjouu. Da bi dokazal, da pripadajo desetine po belokranjskih župah Zagrebu. ex iv.sii :'it»!ie et ordinatioue antična, je izdal učeni pravoznanee Ivan. naddijakon gorički, 1. L»:J4. zbornik, v katerem navaja župe. po katerih je imel Zagreb pravico do desetin. V izvirniku se ta zbornik ni ohranil : pač pa nekoliko izpopolnjen v Album capitale« ali Liber statutorum« iz 1. KJ54. ki se hrani v arhivu zagrebškega kapitula. Izdal ga je lirva- 1 Istotam, 224. - Istotam 224. : Milih. d. h. V. f. K. 185H. 11. 1 IzvL-stia M. D. XI. 51. ški zgodovinar Ivan Krst. Tkalčič v svojem delu: Monumenta historiea episcopatus Za-grabietisis Vol li. V njem je ohranjen važen spomenik tičoč se črnomaljske župe. Ivan jo p r i š t e v a k 11 a d d i j a k o n a t u g o -r i č k e m u (k a t e r e i me je d o L i 1 o d h t* i h a Gorice. onkraj Kolpe, kjer je bila župa sv. Martina) in po njem Za-g r e b u. 1 »esedilo slove: Item (eeelesia) saneti Petri de Chernomel. matri.\. Iluius liliae: saneti dohannis baptiste de Dohlich et saneti Irinei. V naši 11 »i je bila poleg župne cerkve še 'podružnica na Otovcu in v Dobiičah. V dobliškem patronu pa s.* je Ivan pomolil. Tu se časti sedaj — izvestno tudi tedaj - sv. Ivan Evangelist.1 133U. H>. aprilja je podelil oglejski očak Hertrand vsled smrti župnika K rana izpraznjeno župo sv. 1'etra v Črnomlju duhovnu 11. reda v Ljubljani, bratu Henriku Opav-skenui (de. Opavia). katerega mu je bil prc-zentoval komtur. in je naročil naddijakonu. naj ga osebno uvede v >|užho- Morda je bil prav ta Henrik oni. ki je sodeloval v prepiru med n. redom in Zagrebom. Nekateri k o m e 11 d a t o r j i so bili <1 u h o v n i k i . k i so pole g d u š 11 e ga p a s t i r s t v a bili tudi o b e nem o s k r b n i K i r e d o -v e g a p o s e s t v a. 1337. 10. oktobra je vzel Ivan grof Goriški in Tirolski, zavetnik cerkva oglejske, tridentinske in briksenske škotije, v posebno varstvo zemljišča, osebe in cerkve nemškega reda v Ljubljani, ki se nahajajo v Slov. Krajini in Metliki, namreč cerkev sv. Petra v Črnomlju s podružnicami I). M. pri Novem trgu (pri Treh Karali poleg Metlikci. sv. Martina ob Kolpi. sv. Križa na Vinici in sv. Štefana pod hribom Semič (unter dem l»erge Ziems).* Istega leta je podelil isti Ivan n. redu patronsko pravico ne 1«' nad črnomaljsko župo nego tudi nad njenimi podružnicami.1 Te so imele že od vstanovitve črnomaljske župe (122H.) svojega duhovnika: črnomaljski jim je bil le nekakov pokrovitelj. 1 Zgod. Zbornik V. 1. 291-294. Izvestja M. D. VI. 224. Izvestje M. I). VI. 224. 1 Kiun. Arcliiv Ii III. 209. 1330. sla povabila Ivan. cistereijski opat. in Ladislav, dominikanski prijor. papeževa pooblaščenca v prepiru med n. redom in ka-pitulom — Jb-nrika. naj pride na osmino Malega Šmarna 1. 1331». na razpinvo v Zagreb. Vender Henrik ni prišel in ni poslal svoj. ga namestnika. Na to j«' bil Henrik poklicati drugič in sicer na osmino vseh Svetih. Tedaj je tudi prišel in stvar glede desetine se je razpravljala v cistercijskcm samostanu sv. Marije. Ivan. naddijakon gorički je zahteval, naj križniki več ne pobirajo desetine po belokranjskih župah. ker pripada zagrebškemu kapitulu. Nato ni mogel komendator ničesar odgovoriti, h* zaprosil je poverjen>tvo. da bi 11111 rok. da v tej stvari odgovori, podaljšal do osmine sv. Ivana Krslitelja 1. 13tu. Sodniki so to dovolili. Henrik pa ni ostal mož beseda, ni sam prišei. ne poslal namestnika in s,, ni opravičil. Sedaj sodniki niso mogli več čakali. Prisodili so 1340. 7. julija pravico zagrebškemu kapitulu. kar jc potrdil tudi papež Klemen VI. Pa tudi ta razsodba ni stvari končala, bila je zaman. 1340. v počet k u mesca felmiarija sj;, Leonard. župnik Vseh Svetih in Ivan. župnik Sv. Vida pod Ozljem. izobčila v Metliki k«»-mandalorja Henrika in črnomaljske križnike. Tudi to ni pomagalo. Zato sta papeževa pooblaščenca zapoved da belokranjskim župnikom. da križnike vsako nedeljo vnovič izobčijo ( campanis puNatis. candelis aceei-sis ••! postea e\tinctis et ili terram plltieetis et pe-dibus conclllcatis — izobčenje se prebere, med zvoneiijem zvonov >e prižgo >\cn-. na to ugasnejo, vržejo na tla in pohodijo 1. take« dolgo, dokler ne prenehajo pobirati desetine. A malo so se zmenili župniki za to odredbo. 1350. se navaja Tomo. župnik v ( rnomijii. On kakor drugi belokranjski župniki ne le da niso izobčili križnikov, celo sami so začeli pobirati desetino. Ivan. naddijakon gorički. se je obrnil do papeževega delegata za Ogorsko. do kardinala Gridona vlfiniu. On je prisodil pravico Zagrebu, ob enem v svojem pismu od 25. marcija 135n. izobčil belokranjske župnike. To izobčenje se je oklicalo v župni cerkvi sv. Marka v Zagrebu pred mnogošte- vilnim narodom v nedeljo pred praznikom sv. Marijo Magdaleno 1. 1350.1 1.351. lo. februarija piše očak O to I »on naddijakonu na Kranjskem in v Slov. Krajini. naj cerkvi I). M. o v A\va (Tri fare). ki j»- podružnica župno cerkve sv. Petra v Črnomlju, ne nalaga prevelikih davkov, kajti komtur Oton v Ljubljani sejo radi tega pri njem pritožil.- 135S. 15. februarija imenuje očak Nikolaj, duhovnik n. reda. Ivana Trebenjskega župnikom pri sv. Petru v Črnomlju, katerega mu je bil prezentoval deželni komtur avstrijski po smrti župnika Henrika Opavskega.5 LoO. se navaja črnomaljska župa med onimi, ki so plačevale papežu desetino na Belokranjskem in sicer poleg Metlike le ona (1'lebes in Czernoniel marcas solidorum X.)4 1370. leta — približno se je posrečilo zagrebškemu škofu Štefanu III. <1350—1375.) vrediti s križniki stvar radi desetine. Vendar to desetinsko vprašanje še ni bilo konečno rešeno. Vedno vedno so je oglašal Zagreb s prošnjo pri rimski stoliei in v državnih zborih za svoje pravice. Celo L 1750., ko se je vsianavljala goriška nadškolija. je zapovedal zagrebški škof K ran baron Klobušicki zna-m-mu zgodovinarju Baltazarju Krčeliču, da naj točno preišče vso zadevo. Po zgodovinskem in pravnem raziskovanju je bil prišel tudi on do trdnega prepričanja. da so spadalo belokranjske župe od nekedaj Zagrebu in da se temu godi krivica, če izgubi slednjič vso pravico do <1 esc t in. Od leta 1370. do I. 1750. je Zagreb izposloval sem pa tje. da so zadele križnike cerkvene kazni: a niti te uiti državni zbori niso mu pomogle do pravic«*, ped je moral imeti tehtnih dokazov za svoje pravice, sicer bi se bil brez 1 lzvisij« M. I) XI. 51-52. - Izvestja Al. D. VI. 225. ;i Motam. dvoma vklonil svetni, še prej-cerkveni "oblasti-— kar se pa ni zgodilo.5 (Dalje prih.) Iz domovine. Petdeset let mine 25. t. in., odkar je bila blagoslovljena trnovska c e r k e v v Ljubljani. Imenovanega dne leta 1855. je tedanji scineniški vodja in kanonik Ivan Novak ob 0. uri zjutraj v slovesnem obhodu prenesel presv. Rešnje Tele iz Križevniške cerkve v pravkar dodelano trnovsko svetišče, ki gaje nato blagoslovil stolni dekan Jožef Zupan. On je prvi oznanoval božjo besedo v novi trnovski cerkvi. V tehtnem govoru je povedal med drugim, katera je največja lepota vsake župne cerkve. To so župljani sami. ki najrajši zahajajo v svoje župno svetišče, kar je pač najlepše in Bogu najljubše. Prvi je maševal v novi cerkvi kanonik Ivan Novak. Posvetil je trnovsko cerkev pokojni ljubljanski knezoškof Anton Alojzij NVolf dne 7. rožnika 1857. b. Spomenik Piju X. so postavili nedavno njegovi rojaki in drugi častilci v njegovem rojstnem kraju v R i e s e. Pri odkritju je bil navzoč beneški patrijarh in mnogo škofov. Spomenik je papeževo poprsje v slogu »set-ticanta . Izgotovil gaje beneški kipar Giusti. Napis mu je: »Josip Sarto, rojen v Riese dne 2. rožnika 1835., izvoljen za rimskega papeža dne 4. velikega srpana 1003. je sprejel ime Pija X. To podobo ljudstvenega sina. ki je dosegel papeško dostojanstvo, so hoteli postaviti občani iz vesoljnega sveta njemu živečemu dne 22. vinotoka 1905.« b. p. 1 Schumi Archiv I. 95. •"> Izvestja M. D. XI. 53-54. .Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 50 vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan Piclilerjeve tabakarni na Kongresnem trgu.