Poštnina plačana v gotovini.
Leto XI., št. 14* a
Ljubljana, sobota 18. Januarja 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša oiesečno 25.— Din, za inozemstvo 40 — Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5- Telefon
št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešen nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241.
Odobritev protokola
haaške konference
Protokol bo podpisan v nedeljo — Razprava o vzhodnih reparacijah bo odgodena
Haag, 17. januarja g- Danes dopoldne so vzeli ministri šestih držav sklicateljic na znanje besedilo haaške pogodbe s trinajstimi dodatki kakor so ga izdelali pravniki.
Besedilo je sestavljeno v obliki pogodbe, ne pa protokola. Pogajanja med velikimi in povabljenimi malimi državami še vedno niso privedla do rezultata- Povabljene države so iz avile, da so pripravljene podpisati Voungov načrt, vendar pa ga hočejo še vedno spravljati v zvezo z dogovorom z Madžarsko, ki pa le počasi napreduje.
Dočim so ministri proučevali besedilo, so se nemški delegati, državni gospodarski minister dr. Moldenhauer, danes v Haag dospeli poštni minister Schatzel, generalni ravnatelj nemške državne banke dr. Dorp-muller, posvetovali s predsednikom državne banke dr. Schachtom in dr. Melchior-jem o francoskem načrtu za {poenostavitev reparacij: Načrt zasleduje namen, da bi ni j a izključena nemška konkurenca s posojili in da bi imela Nemčija pravico do opcije v višini 30% iznosa reparacijskega posojila- Vsekakor bo lahko Nemčija sama odločila, da ii se bo poslužila te opcije ali ne. Nemčija kljub temu načrtu noče odnehati od zahteve, da se omeji zaporna doba za nemška posojila do oktobra 1930- ali najkasneje do konca marca 1931. Če bo prišlo do združitve nemških in mednarodnih posojil, bodo ti zneski najbrže prekoračili prvotno višino 800 milijonov mark, ki bi jo bilo treba plačati.
Naziranja glede reparacfskega posojila so si posebno v Ameriki zelo nasprotna. Vsekakor hočejo glede umestnosti združitve posojil počakati na mnenje Morgana.
Haag, 17. januarja s. Vprašanje likvidacije posledic svetovne vo ne je bilo danes dopoldne ure eno v zadovoljstvo delegatov Zahteva, da bi se Nemčija odpovedala prebitkom iz likvidacije, je postala odveč, ker so se upniške države odpovedale tozadevni izjavi v zaključnem protokolu in so bile medtem zaključene vse posamezne pogodbe glede vprašanja likvidacije-
Youngovo pogodbo bodo predvidoma, za enkrat ratificirale samo velesile in sicer bo zadostovala ratifikacija Nemčije in štirih držav upnic, dočim bo Japonska kot peta država upnica izvršila ratifikacijo šele pozne"e.
Glasovi ameriškega tiska
Newyork, 17. januarja AA. »Newycrk Times« smatrajo, da bosta s sporazumom v Haagu zadovoljni obe stranki. Francija je moralno pridobila s tem, da se je odpovedala dosedan'i pravici, biti sodnik v lastni zadevi. Netnči5i pa ie bilo zajamčeno, da se ji ne bo treba bati kršitve njene suvere-nitete.
>Newyork World« veli, da Je sporazum dober že zato in da ga bo moči sprejeti, ker se bo mogla Francija vselej sklicevati na mirovne pogodbe in na ostale sporazume ter se pritožiti na nepristransko mednarodno razsodišče, čim bi Nemčija skušala pregaziti svoje obveze.
Vzhodne reparacije
Pariz, 17. januarja g. Pariški jutran:i tisk ugotavlja, da haaška jx>gajanja glede mobilizacije nemških dolgov, včeraj niso pokazala mnogo uspeha. Kljub temu računajo pariški listi, da bo zaključni protokol konference podpisan nakasneje v nedeljo zvečer. Če bi e podpis le zavlekel, bo minister ski predsednik Tardieu kl:ub temu, kakor je določeno v soboto zvečer odpotoval v London, ker bo protokol podpisal kak drug član francoske delegacije Loucheur, Chč-ron ali pa francoski poslanik v Haagu.
Haag, 17. januarja AA. V odboru za vzhodne reparacije so zastopniki držav Male antante obvestili predstavnike zavezniških sil- da žele pred podpisom Youngo-vega načrta doseči gotova Jamstva za bodočnost in to v primeru, da z Madžarsko ne bo dosežen sporazum-
Države Male antante zahtevajo, naj re-paracijska komisra ugotovi koliko reparacij naj plača Madžarska. Francoski delegat Loucheur ter zastopniki Anglije in Italije so sklenili, da bodo vendarle nadaljevali pogajanja s predsednikom madžarske vlade grofom Bethlenom češ, da o dosedanja pogajan'a z Madžari vendarle nekaj zalegla in da so izgledi za to, da bo končno vendarle dosežen sporazum z Madžarsko o njenih reparacijah.
Glede vprašanj, ki so v zvezi z agrarno reformo, pa vztrajajo zastopniki Male antante na gotovih jamstvih. Zastopniki Francije. Anglije in Italije so soglašali v tem, naj bi komisija za vzhodne reparacije nadaljevala svoje razprave v Parizu, kjer naj se v roku 6 mesecev doseže sporazum v vseh spornih točkah, ki se nanašajo na države Male antante. Ako bi se pokazala jw>treba nai se zahteva odločitev mednarodnega razsodišča v Haagu-
Zastopniki petih zavezniških držav bodo zaslišali jugoslovenskega ministra dr. Voje Marinkoviča in češkoslovaškega ministra dr. Beneša na popoldanski seji, kateri pa ne bodo prisostvovali nemški delegati.
Francoski delegat Loucheur ter odposlanci Anglije in Italije se bodo ponovno sestali z madžarskimi delegati ob 17- Popoldne pa ie komisi!a za vzhodne reparacije nadaljevala s sestavljanjem poročila o svojem delu.
Kampanja bolgarskega tiska proti Grčiji
Zlonamerno poročanje bolgarskih listov o nesreči parnika »Varna« Neprijeten odmev v grški javnosti
Atene, 17. januarja, AA. Grško javno mne-nje je iznenadeno in nerazpoloženo zaradi kampanje., ki jo vodi bolgarsko časopisje o nesreči, ki je zadela grški in bolgarski parobrod v Marmarskem morju. Tu je. kakor znano, grški parobrod »Hristi« trčil v bolgarski parobrod »Varno«.
Klevetniško kampanjo bolgarskega tiska sploh ni moči opravičiti. Najhujši je sofijski list »Mir«, ki trdi o grški ladji, da je namenoma potopila »Varno«. Take trditve so povsem nerazumljive. zlasti ako se upošteva dejstvo, da preiskava še ni zaključena.
Iz poteka preiskave, ki jo je vodil grški generalni konzul v Carigradu, je razvidno, da grškega kapitana ne zadene nobena krivda. Kaoitan ie izjavil, da je ob 23. iznenada opazil »Varno« in da je takoj krenil na desno, da se umak-
ne oreteči nesreči. »Varna« pa je napačno razumela položaj in se z bokom zaletela v »Hristi«. Grška ladja se je zarila v bok »Varne« tako silovito, da se celiih 15 minut ni mogla oprostiti. »Hristi« ie navzlic gosti megli in razburkanem morju ostal 9 ur na kraju nesreče, da reši brodolomce. Ni Da mogel rešiti več kot 4 osebe. Kapitan grškega parobroda si ne more tolmačiti, zakaj se niso mogli rešiti ostali.
Pojasnilo daje bolgarski list »Morska zarja«, ki izhaja v Varni rn ki poroča, da je bila na palubi »Varne« velika pošiljka živine, ki je povzročila strahovito paniko. Kapitan bolgarske ladje in mornarji so bili v času nesreče v svojih kabinah. Ko so hoteli steči na palubo, pa jim je po vsej priliki pobesnela živina zastavila po-t.
KRALJ ZOGU IN ITALIJA
Italijanska ekspanzivnost na Balkanu v nemški luči — Kralj Zogu se odteguje italijanskemu vplivu - Njegovi domači nasprotniki
Umori
med makedonstvujuščimi
Sofija, 17. jan. M. Umori med makedonstvujuščimi se nadaljujejo brez konca in kraja. Doslej so pristaši skupine Mihajlo-va skoro izključno morili protogerovce, ki so se zadržali pasivno, ker so imeli glavne svoje voditelje v inozemstvu. Poslednje dni pa so se povrnili v Sofijo glavni njihovi vodje, ki so se mudili doslej v južni Albaniji. V Sofijo sta se vrnila Pop Hri-stov in Peter Sajanov, ki sta prevzela vodstvo protogerovcev. Ti so sklenili, da preidejo v aktivno obračunavanje s skupino mihajlovcev, in so zato poslednje dni na dnevnem redu umori mihajlovcev. Na pomlad je pričakovati velikega spopada med obema skupinama, kar bo imelo nedvomno velik vpliv na nadaljno usodo makedonskega komiteja, zlasti, ako se upošteva, da podpirajo eno kakor tudi drugo skupino razne politične organizacije.
Demonstracije avstralskih rudarjev
Sydney, 17. januarja AA V Avstraliji trajajo še vedno veliki nemiri v rudniških podjetjih. Ministrski predsednik Bavin je izjavil, da so rudarji pod komunističnim vplivom in aa pripravljajo in organizirajo vedno nove spopade. Rudarska stavka v Avstraliji se je razvila v pravcato meščansko vojno. V vsej Avstraliji vlada tak terorizem. kakor ga ne pomni zgodovina te dežele. Končno je izjavil Bavin, da bo avstralska vlada organizirala posebne vojaške oddelke, ki bodo podfoirali policijo, ker se je le ta izkazala preslabo, da bi udušila čedalje večjo anarhijo, ki grozi Avstraliji.
Potres v Turčiji
Aagora, 17. Januarja. s. V okoteci Mug!e so SntfB močati potres. O potresnih sunkih poročajo todi iz ostalih predelov Turčije, kjer pa niso napravili večje škod«.	'
Miinchen, 17. januarja, M. «Miinche-ner Neueste Nachrichten« prinašajo od svojega posebnega dopisnika iz Albanije članek, v katerem opisujejo položaj Albanije na Balkanu in ugotavljajo, da mečejo razmere v tej državi svetlo luč na italijansko politiko na Jadranu in Balkanu. Italijansko prodiranje izziva v krogih balkanskih politikov velike skrbi, ker se ti italijanski napori in namere z Albanijo niti najmanj ne strinjajo z geslom »Balkan balkanskim narodom«. Mlada kraljevina Albanija bo imela težave, da se ubrani italijanskega vpliva in velikega italijanskega pritiska. ki ga vrši Rim na Tirano in ki onemogoča kralju Zogu. da ustvari iz svoje dežele samostojno državo. Tiranski pakt veže kralja Zogu na italijansko politiko, ki stremi za tem. da si čvrsto utira s pomočjo Albanije pot na Balkan. V zvezi s tem položajem je imenovani list smatral za potrebno, da pošlje v Albanijo svojega posebnejaja dopisnika, ki skuša sedaj v celi vrsti člankov seznaniti nemško javnost z mlado albansko diržavo. V enem teh člankov opisuje novinar osebnost kralja Zoga. njegove načrte in namene takole: »Kralj Zogu je mnogo bolj interesan-
ten in mnogo bolj diplomatičen. kakor se običajno misli. Čeprav je Ahmed beg Zogu še mlad v državnih poslih, mu je vendar doslej uspelo voditi državno ladjo svoje dežele preko cele vrste vidnih in nevidnih pečin Doslej je mnogo storil za svojo deželo, pravo polje za delo v smeri ustvarjanja dejanske samostojnosti Albanije pa se mu šele sedaj otvarja. Pod pritiskom razmer se je vrgel v italijanski vrtinec in je sprejel od Italije vse. kar je potrebno za rrjegovo deželo. Vendar pa nI treba misliti, da je Ahmed beg Zogu iskren prijatelj Italije. To najbolj dokazuje okolnost, da zavzemajo glavne položaje v državi samo njegovi osebni prijatelji iz mladosti, na katere se more kralj resnično nasloniti. To dokazuje tudi zanimivo dejstvo, da zavzema položaj komandanta albanske vojske, torej najvišji položaj v državi, star avstrijski oficir, ne pa Italijan, čeprav so ponujali Italijani velike podpore Albaniji za razvoj njene vojaške moči. Popolnoma razumljivo je. da v Italiji vedno bolj uvidevajo prave cilje Ahmed bega Zogu in njegove politike ter da zaradi tega naravnost besnijo. To pa bo malo pomagalo. Ahmed beg Zogu ni mož. ki
bi iz gotovih začasnih koristi popolnoma prodal svojo državo Italiji in vezal usodo svoje dežele z italijansko politiko ekspanzivnosti. Njegov glavm in poslednji cilj obstoja v ustanovitvi velike Albanije. Ako bo kralju Zogu uspelo, da vzdrži še vsaj 10 let mir in da dobi potrebno posojilo v inozemstvu, bo Albanija rešena za Balkan.«
Berlin, 17. januarja. M. Po informacijah, ki prihajajo iz Albanije, se tamkaj naglo vrstilo dogodki na škodo režima kralja Zogr. Znani Theodor Berkes piše n. pr. v »Berlimer Tageblattu«; »Položaj kralja Zogu vsekakor ni lahak. S svojim še pretesnim prijateljstvom z Italijo si je nakopal Zogu sovraštvo albanskih uiltranacijonalcev. Ima tudi dokaj osebnih sovražnikov zlasti med veleposestniki, ki se razburjajo zaradi nameravane agrarne reforme.«
Drevi ob 20. na Taboru X, slovanski večer
pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja
Organizacija ministrstva javnih del
Po organizacijskem zakonu dobi ministrstvo osem oddelkov Delokrog posameznih oddelkov
Beograd, 17. Januarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog zastopnika ministra javnih del in ministra brez portfelja ter jx> zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o ustrojstvu ministrstva javnih del.
§ 1. Ministrstvo javnih del je najvišje upravno nadzrstveno oblastvo za gradnjo vseh javnih in javni uporabi namenjenih cest, železnic, mostov; -sgradb, hidrotehnič-nih objektov, eletroeirojnih naprav, kakor tudi za ves poštni, telegrafski, telefonski in avtomobilski promet v vsej državi.
§ 2. Ministrstvo javnih del se deli na 8 oddelkom in to: na obči oddelek (1). račun-sko-ekonomski oddelek (2), oddelek za ceste (3). oddelek za železnice (4), hidroteh-nični oddelek (5), arhitektonski oddelek (6). poštni oddelek (7) in telegrafsko-tele-fonski oddelek (8).
§ 3. V pristojnost občega oddelka spadajo vsi administrativni, personalni, pravni^ in arhivski posli, ekspronriacije za vse državne potrebe in biblioteka.
§ 4. V pristojnost računsko - ekonomskega oddelka spadajo: knjigovodstvo, budžet, računovodstvo, blagajna, nabave in licitacije, izpopolnjevanje skladišč, inventar, statistika, pregled gradiva in instrumentov ter delavnica.
§ 5. V pristojnost oddelka za ceste spadajo posli projektiranja, gradnje in vzdrževanja državnih in doslej oblastnih samoupravnih cest in mostov ter nadzorstvo nad projektiranjem. gradnjo in vzdrževanjem nedržavnih cest in mostov.
§ 6. V pristojnost oddelka za železnice spada projektiranje in gradnja državnih železnic vseh vrst v sjiorazumu z ministrstvom prometa, instalacija in oprema novih prog. projektiranje in gradnja višinskih konstrukcij, nadzorstvo nad gradnjo nedržavnih železnic vseh vrst.
§ 7. V pristoinost hidrotehničnega oddelka spadajo posli, ki se tičeio hidroarafije, ureditve vodnih tokov, izkoriščanja vodnih sil, melioracije zemlje, dalje vodne zadruge v sporazumu z ministrstvom poljedelstva, kanalizacija in napeljava vode, projektiranje in gradnia novih plovnih kanalov, kakor tudi pristanišč na morju, rekah in jezerih v sporazumu z ministrstvom prometa.
§ 8. V pristojnost arhitektonskega oddelka spadajo jjosli. ki se tičejo projektiranja, srrartnie in vzdrževanja vseh državnih in doslej oblastnih samoupravnih zgradb in drugih arhitektonskih objektov, izvzemsi javne vojaške zgradbe, dalje vzdrževanje zsrraHib ministrstva javnih del. ureditev kopališč v sporazumu z ministrstvom za soci-jalno politiko in narodno zdravje, nadzorstvo nad projektiranjem vseh nedržavnih in privatnih ztrradb, v kolikor eo namenjene javni uiDorabi.
§ 9. V pristojnost poštnega oddelka spada ureditev in vzdrževanje notranjega in mednardnega poštnega prometa in službe, poštni in iavni avtomobilski promet, kontrola poštnih računov, v kolikor niso preneseni na direkcije pošte in telegrafa.
§ 10. V pristojnost telegrafsko - telefonskega oddelka spada ureditev in vzdrževanje javnega notranjega in mednarodnega žičnega in brezžičnega telegrafskega in telefonskega prometa in službe, elektro-stroj-ni posli iz vsega resora, -elektrifikacije in odobravanje načrtov, nadzorstvo nad gradnjo privatnih stroinih in elektro - strojnih naprav, namenjenih javni porabi, ekonomija goriva, delavnice in garaže, gradnja in vzdrževanje vseh telegrafskih in telefonskih zvez in drugih telegrafskih in telefonskih nanrav, kontrola telegrafsko - telefonskih računov, v kolikor se ne prenaša na direkcije pošte in telegrafa.
§ 11. Oddelki ministrstva lavnih del ee dele na odseke, a ti po potrebi na oddelke.
§ 12. Ministru stoje ob strani prvi pomočnik in pomočniki ministra, ki se postavi iai o s kraljevim ukazom na predlog predsedni-
ka ministrskega sveta. Na čelu oddelkov eo načelniki. Ti vodijo posle, vsak v svojem oddelku in odgovarjajo zanje. Odsekom na-čelujejo šefi odsekov in so zanje odgovorni. Načelniki se imenujejo za poedine oddelke s kraljevim ukazom na predlog ministra javnih del. Razporedbo ostalega osobja j.o posameznih oddelkih pa odreja minister iavnih del, oziroma oseba, na katero je to pravico prenesel.
§ 13. Pri ministrstvu javnih del je tehnični svet kot posvetovalno telo za vsa važnejša resorna vprašania. ki internirajo tudi druge resore in gospodarstvo vse države. Svet tvorijo pomočniki ministra javnih del ter po en predstavnik ministrstva prometa, f>o1jedelstva, vojske in mornarice, financ, trgovine, glavne kontrole in kasacij-skega sodišča, dalje trije profesorji tehniških fakultet, predstavnik Udruženja jugoslo-venskih inženjerjev in arhitektov, predstavniki inženjerskih industrijskih, obrtniških in trgovskih zbornic. Člani sveta in njihovi namestniki se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra javnih del za dobo treh let, izvzemši pomočnike ministra, ki so člani zaradi svojega položaja. Seje sveta sklicuje ter jim predseduje minister javnih del ali njegov prvi pomočnik, zapisnike sej. potrebne upravne in delovodne protokole tega sveta pa vodi šef administrativnega odreka ministrstva javnih del. Podrobne odredbe o delu sveta bo predpisal minister javnih del s posebnim pravilnikom.
§ 14. Za pretresanje strokovnih in načelnih vprašanj ter vprašanj, ki zanimajo vsa ali več oddelkov, se ustanovi svet starešin, v katerega spadajo prvi pomočnik in pomočniki ministra, vsi načelniki in generalni inšjjektorji ministrstva javnih del. Svet ima od časa do časa seje. katerim predseduje prvi pomočnik ali njegov namestnik. Podrobnejše določbe o delu sveta bo predpisal minister javnih del s jx>sebnim pravilnikom.
§ 15. V resor ministrstva javnih del spada Poštna hranilnica s svojo posebno organizacijo. Ona vodi poštni, hranilni, čekovni in virmanski promet, kar urejo poseben zakon.
§ 16. Vsa službena obvestila občega značaja iz delokroga ministrstva javnih del se bodo j>riobčevala v »Vestniku ministrstva javnih dele Minister javnih del bo predpisal pravilnik o ureditvi in izdajanju tega lista.
Razširjenje naših pomorskih zvez
Beograd. 17. januarja AA. Uprava pomorske in rečne plovbe proučuje predloge naše in španske vlade za vzpostavitev direktnih pomorskih zvez med Jugoslavijo in Španijo. Istočasno se proučuje vprašanje podaljšanja teh pomorskih zvez od španske obale do francoskega pristanišča Bordeuxa, kjer ie zavladalo zlasti po zaključitvi trgovinske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo veliko zanimanje za številne naše proizvode.
Bivši finančni minister na Sušaku
Suša k, 17. januarja, n. Na Sušaku se mudi že več dni tia oddihu bivši finančni minister dr. Milan Stojadinovič s svojo družino.
Grozna avtomobilska nesreča
Subotlca, 17. januarja, n. Pri Bački PaJanki si k odvetnik dr. Matijevič hotel ogledati nasip«, ki se tamkaj grade. PriipelčaJ se i« z avtomobilom na nasip. Ko je šofer hotel obrrriti avto. se je približal preveč roba ki je avtomobil rdirsnol v ia-rek. v katerem se je ves razbil ki tako »mečkaj pod seboj šoferja, da ga ni bHo več sipoznatii. Odvetnik dr. Matiievič je ostal po srečnem naključju živ, ker je par trenutkov pTej izstopili iz avtomobila, da si natančneje ogleda nasip.
Napačne vesti o spremembah v vladi
Beograd 17. januarja. N. Povodom smrti ministra javnih del Savkoviča so se pojavile v raznih inozemskih listih vesti, da se bo v najkrajšem času izvršila obširna rekonstrukcija v jugoslo-venski vladi. Te vesti so vzbudile v merodajnih beograjskih krogih začudenje Ni govora o kaki predstoječi rekonstrukciji vlade. Zasedeno bo le izpraznjeno mesto po g. Savkoviču, ki ga sedaj začasno vodi minister brez portfelja g. Uzunovič.
Novi člani VZS
Beograd. 17. januarja AA. Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič je na predlog ministra pravde dr. Srškiča ter na podlagi zakona o vrhovnem zakonodajnem odboru ter mišljenja komisije strokovnjakov pri ministrstvu pravde imenoval za člane vrhovnega zakonodajnega sveta ge.: Lazarja Miluškoviča. bivšega predsednika črnogorske vlade v pokoju in poslednjega črnogorskega poslanika na Dunaju v času napovedi vojne Avstro-Ogrski, dosedanjega bana dunavske banovine Dako Popoviča in bivšega notranjega ministra Čedo Radoviča.
Ocenjevalna komisija ministrstva pravde
Beograd. 17. januarja. AA. Minister pravde je v smislu člena 74. zakona o uradništvu imenoval za leto 1930. v komisijo za ocenjevanje uradnikov in poduradnikov v resoru ministrstva pravde za člane komisije I. stopnje: dr. Dušana Peiča, vršilca dolžnosti načelnika splošnega oddelka: Sokrata Petroviča, načelnika oddelka za vere; Sve-tolika Miljutinoviča, načelnika in šefa oddelka za kazni in slične zadeve ekonomskega računskega odseka, in za njihove namestnike: Dragotina Janjiča, načelnika in šefa 5. odseka: Liubisava Popoviča. načelnika 12. odseka. Za člane centralne komisije: dr. Dušana Peiča, Sokrata Petroviča, Mirka Kuzmiča. Svetolika Miljutinoviča. za njihove namestnike pa: dr. Andrijo čičiča, načelnika 13 odseka in Hasana Rebca, načelnika 14. odseka.
Sprememba zakona o zrakoplovstvu
Beograd. 17. januarja AA. Nj. Vel kralj je na predlog ministra vojske in mornarice v zvezi s čl. 3 točka 7 o uredbi vrhovne državne uprave in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembi zakona o zrakoplovstvu z dne 22. 2. 1928.
§ 1. Vse dolžnosti, pravice in posli po zakonu o zrakoplovstvu z dne 22. 2. 1928, ki so naloga in j>osel ministrstva prometa, se prenesejo s tem zakonom v pristojnost in nalogo ministrstva vojske in mornarice. Vse dolžnosti, pravice in posli zakona o zrakoplovstvu z dne 22. 2. 1928. ki so spadali v kompetenco zrakoplovne direkcije minstrstva prometa, se posebej stavijo v pristojnost komandi zrakoplovstva ministrstva vojske in mornarice. Zaradi tega se imajo v zakonu o zrakoplovstvu z dne 22. 2. 1928 izvršiti potrebne i spremembe v duhu teh odredb v naslednjih členih: 3, 5. 6, 9, 10. 11, 13. 15. 18. 19, 20, 21. 25. 26. 27. 29, 34. 35. 39. 40. 48. 49, 50, 66. 73. 82. 84. 85. 100. 112 in 115.
§ 2. Poslednja odredba čl. 33 za besedo »ekspropriaciia« se zamenja z novo. ki se glasi: »a po obstoječih zakonskih predpisih z ekspropriacijo zemljišča za potrebe železnice.«
§ 3. Čl. 116 dosedanjega zakona se ukine.
§ 4. Ta zakon stopi v veljavo m dobi obvezno moč. kadar bo objavljen v »Službenih novinah«.
V torek otvoritev londonske konference
Prihod in optimizem predstavnikov ameriške delegacije - Sestanek voditeljev dehgacij za sestavitev dnevnega reda konference
LondOn, 17. januarja. AA. Priprave la otvoritev pomorske razorožitvene konference, ki bo prihodnji torek, so v polnem teku.
Davi so prispeli v Plymouth člani ameriške delegacije in sicer: ameriški državni tajnik Stimson, mornariški tajnik Adams. ameriški poslanik v Mehiki Morrov in senatorja Robinson in Reed. Delegate je pozdravil ameriški poslanik v Londonu Dawes, ki je rstotako eden izmed ameriških delegatov na pomorski razorožitveni konferenci. Pri sprejemu so bili tudi plymouthski župan in druge odlične osebnosti.
Preden so stopili ameriški delegati V vlak, je imel državni tajnik Stimson kratek pozdravni govor, v katerem je naglasi!, da je Prišla ameriška delegacija na razorožitveno konferenco z velikim upanjem in trdno voljo, da pripomore po svojih najboljših močeh pomorski razorožitveni konferenci do popolnega uspeha.
Vsi ameriški delegati so izrazili ve-Hko veselje nad dejstvom, da je angleški kralj popolnoma ozdravel in da bo osebno otvoril otvoritveno sejo pomorske razorožitvene konference. Ameriško delegacijo spremlja okrog 100 strokovnjakov in strojepiscev. Kakor računajo, se bo zbralo c*b priliki zasedanja pomorske razorožitvene konference vštevši novinarje v Londonu, več kn 1000 oseb, ki bodo prispele iz najrazličnejših delov sveta.
Člani italijanske delegacije prispejo danes in jutri, francoski delegati pa deloma danes in deloma v nedelo. V ponedeljek bodo zbrane v Londonu delegacije vseh držav, ki se udeleže pomorske razorožitvene konference, nakar se sestanejo voditelji delegacij v angleškem zunanjem ministrstvu, kjer bodo sklepali o dnevnem redu konference ir.
o drugih preliminarnih zadevah.
V torek bo plenarna seja konference. Govore bodo razširile vse angleške brezžične postaje, ki bodo zve/,me z brezžičnimi postajimi 12 držav. Za angleškim kraljem bo govoril ministrski predsednik Mačdonald, na 'o pa ameriški državni tajnik Stimson ir potem po abecednem redu glavni delegati drugih držav.
London, 17. januarja. Japonski delegati so energično zanikali vesr. da so se pojavila pri razgovorih med japonsko delegacijo in ministrskim predsednikom Macdonaldoim velika nespora-aumljenja.
London. 17. januarja AA. Danes popoldne je prispela pod vodstvom ameriškega državnika Stimsona v London ameriška delegacija za pomorsko razorožitveno konferenco. Na postaji Paddington je sprejel ameriške odposlance zunanji minister Hen-derson.
Po eni uri je bil sprejet vodja ameriške delegacije Stimson pri ministrskem predsedniku Macdomaidu, s katerim se je razgo-varjal o pomorski razorožitveni konferenci. Razgovor ie trajal več ko 3 ure. Po razgovoru je soreje! ameriški državni tajnik Stimson novinarje, katerim pa je odklonil vsako informacijo o poteku razgovora z angleškim ministrskim predsednikom. Pozneje je prisnela- v London pod vodstvom italijanskega zunanjega ministra Grandiia italijanska delegacija. Delegacijo so sprejeli na viktorijskem kolodvoru Hen-derson. Vansittart, Cragie in Malcolm Mačdonald.
Italijanske zahteve
Pariz. 17. januarja AA. Nekateri francoski listi javljajo, da je zahtevala Italija, naj se Francija odpove francosko-jugoslovenski prijateljski pogodbi, ako želi sporazum z Italijo v sredozemskem vprašanju. Ta zahteva Italije' je zbudila v francoskih političnih krogih veliko presenečenje.
Pet sto poljedelskih tečajev
Uspešno delo za pospeševanje kmetijske strokovne izobrazbe ski kmetijski tečaji po vseh srezih
Zim-
Beograd, 17. januarja. AA. 6. septembra lanskega leta je bil uveljavljen zakon o j>o-speševanju poljedelstva. V tem zakonu so očrtani posoji za pospeševanje in napredek našega celokupnega poljedelstva. Vse to delo ima smoter, da razširja poljedelsko znanje na podeželju. Temu cilju doslej ni bila posvečena zadostna pažnja in vsa uaša država je razpolagala s komaj 26 nižjimi poljedelskimi šolami, ki niso mogle niti iz-daleka ustrezati potrebam našega poljedelskega prebivalstva. Težko stanje našega poljedelstva pa zahteva, da se poljedelsko znanje čim bolj razširi med V6em našim poljedelskim prebivalstvom.
V to svrho je bilo poleg določb zakona o pospeševanju poljedelstva z dne 6. septembra 1929 odrejeno, da se naj vrši še tekom te zime v vseh srezib naše države vsaj po en zimski tečaj, v bližini poljedelskih šol in poljedelskih zavodov pa vsaj po en šest-tedenski do trimesečni tečaj. Te tečaje so
posečali poleg strokovnjakov kmetovalci, katerim so bili pri tej priliki pojasnjeni moderni Lazori o poljedelskem napredku in moderne metode poljedelskega dela. Kmetovalci so povsod sledili izvajanjem in pouku z največjim razumevanjem in toplim navdušenjem. Odziv kmetovalcev je bil povsod izr<*den V mnogih krajih Južne Srbije in Črne gore so morali prirediti zaradi obilne udeležbe vzporedne tečaje.
V vsej državi je bilo doslej prirejenih 460—500 takih tečajev. Na desettisoče kmetovalcev je tako dobilo vpogled v moderne osnove poljedelskega napredka. Ministru poljedelstva prihaja vsak dan po več pozdravnih in zahvalnih brzojavk s teh tečajev. v katerih se mu izreka zahvala za pospeševanje poljedelstva. To je dokaz, da je bila ta ideja dobra in da je izvrševanje tega zakona na dobrem potu. To je obenem nov poziv in pobuda, da se poučevanje kmečkega prebivalstva še poglobi.
Očuvalni ukrepi
Te dni smo objavili nekaj novih določb iz važne uredbe o izvrševanju očuvalnih ukrepov, ki jo je izdal minister pravde na podlagi kazenskega zakona, zakona o kazenskem postopku ter zakona o izvrševanju zapornih kazni.
Očuvalni ukrepi, ki so po kazenskem zakoniku od 27. januarja 1929 združeni z zaporno kaznijo (§§ 51 do 54 k. z.), se bodo izvrševali v posebnih zavodih, glede na individualne lastnosti osebe, za katere se imajo uporabljati. Namen izvrševanja očuvalnih ukrepov je zaščita interesov javne varnosti, predvsem pa, da se prizadete osebe odvrnejo od izvrševanja novih kaznivih dejanj in da se s primerno strogostjo, redom in stalnim nadzorstvom dovedejo v redno življenje in usposobijo za pošteno življenje v svobodi. Ti očuvalni ukrepi, o katerih se tu govori, niso kazni in zato se mora njihovo izvrševanje prilagoditi karakterističnim lastnostim prizadete osebe.
Zavodi za izvrševanje očuvalnih ukrepov so zavodi za zadržavanje po prestani kazni ali zavodi za zdravljenje in čuvanje nepre-računljivih oseb ali zavodi za zdravljenje pijancev. Za vsak posamezen zavod bo izdal minister pravde hišni red. Za upravnika zavoda, v katerega se oddajajo osebe po prestani kazni, se bo imenovala oseba s sodno kvalifikacijo, za upravnike zavodov za zdravljenje in čuvanje nepreračunljivih oseb pa osebe iz vrst praktičnih zdravnikov. Pri vsakem zavodu bo obstojal posvetovalni odbor, v katerem so poleg upravnika kot predsednika njegov namestnik, zavodovi zdravniki, učitelji, duhovniki, poveljnik paznikov ter zanesljiva oseba iz kraja, v katerem je sedež zavoda.
Osebi z zmanjšano preračunljivostjo, ki bo oddana v zavod za zdravljenje in čuvanje, se bo čas v tem zavodu vračunal v čas kazni. Ce bo čas zdravljenja krajši od izrečene kazni, bo morala ostanek kazni prestati v kaznilnici.
Izvrševanje očuvalnih ukrepov se po pravilu ne bo odlagalo, razen, ako se brez-dvomno ugotovi, da je oseba, ki se ima v kak zavod oddati, tako bolna, da bi bilo Izvrševanje očuvalnih ukrepov nevarno za njeno življenje.
Pričetek izvrševanja očuvalnih ukrepov v prisilnih delavnicah ali v zavodu za zdravljenje pijancev se more odgoditi tudi na prošnjo osebe, ki se ima oddati v zavod, ali pa njegove rodbine. Pričetek izvrševanja teh ukrepov, se more odgoditi tudi takrat, ako zahtevajo to važni razlogi uprave zavodov samih. Minister pravde more, kadar se pojavijo opasne kužne bolezni ali kaki posebno važni razlogi, dopustiti odgoditev izvrševalnih ukrepov.
2e započeto izvrševanje očuvalnih ukrepov se po pravUu ne bo prekinjalo. Izjema se more dopustiti samo v prisilnih delavnicah ali v zavodih za zdravljenje pijancev.
Prekinjenje izvrševanja očuvalnih ukrepov se ne bo dopustilo, ako bi z njim nastala opasnost za javno varnost, ali pa, ako bi temu nasprotovali zdravniški razlogi. Zadržanje po prestani novi kazni se more prekiniti, ako oseba, ki je v zavodu nameščena, tako težko oboli, da bi bilo nadaljnje zadržanje v zavodu nevarno za njeno življenje. Pogojno odpuščeni osebi, ki določen čas redno živi, se računajo očuvalni ukrepi kot popolnoma izvršeni.
Zdravljenje pijancev je namen ozdraviti jih v zavodu od zlorabe uživanja alkohola in drugih opojnih strupov ter jih privesti do trajne vzdržnosti rednega ter moralnega življenja. Osebam, ki so oddane v zavod za pijance, se morejo odrediti samo take omejitve svobode, ki jih zahteva namen tega očuvalnega ukrepa, kakor tudi red zavoda. Osebe v zavodu za zdravljenje pijancev so dolžne delati, morejo pa si same izbrati posel. Po možnosti se zaposlujejo pri' delu, ki se vrši na svežem zraku. Zmerno puše-nje se jim lahko dovoli, ako se z njim ne krši red v zavodu. Obleka pijancev se mora razlikovati od obleke oseb, ki se zadržavajo v zavodu za zadržanje po prestani kazni.
Nadaljnji očuvalni ukrepi so: prepoved posečanja krčem, zaščitni nadzor, izgon, prepoved izvrševanja gotovega poklica ali obrti ter odvzetje gotovih predmetov. Namen teh ukrepov je zaščititi interese družbe in prizadete osebe odvrniti od izvrševanja novih kaznivih dejanj ter jih privesti k poštenemu življenju. Tudi ti očuvalni ukrepi niso kazni in zato se morajo izvesti tako, da se prilagode karakteristični lastnosti prizadete osebe. Prepoved posečanja krčem in čas, za katerega bo določena, se bo razglasila v »Službenih Novinah« ter v listih onega kraja, kjer živi oseba, za katero je bila izdana. Razen tega se bo objavila tudi v strokovnem gostilničarskem listu, ako obstoji. Ako bo prizadeta oseba kršila to prepoved, bo pozvana na odgovornost po obstoječih predpisih. Po § 268 k. z. bo kaznovan vsakdo, ki bo vedoma prodajal opojne pijače osebi, za katero je bila izdana taka prepoved.
Sodišče izvršuje zaščitno nadzorstvo po svojih pomočnikih, ki jih izbere iz vrst državnih ali samoupravnih organov, iz vrst članov splošnih humanih organizacij, društev za zaščito dece, za podpiranje odpuščenih obsojencev in končno izmed privatnih oseb, ki se bavijo z zaščito mladine in drugih oseb, ki jim je potrebna javna podpora. Za pomočnike se ne morejo izbirati osebe iz vrst policijskih organov in uradnikov, ki vrše kazensko pravosodje, ter uradnikov kazenskih zavodov. Od tega so izvzeti duhovniki, zdravniki in učitelji kazenskih in drugih sličnih zavodov.
Izvrševanje zaščitnega nadzorstva nad ženskimi osebami se poverja ženskam, prvenstveno učiteljicam osnovnih in srednjih šoL
Sovjetska demonstracija v Dardanelah
Carigrad, 17. jan. g. Danes dopoldne sta na veliko presenečenje carigrajskega prebivalstva in komisije ra morske ožine pluli skozi Dardanele dve ruski bojni ladji. Turške pristaniške baterije so pozdravile ladji s pozdravnimi streli. Bili sta dve enoti ruske baltiške mornarice, in sicer bojna ladja »Parisiskaja Komuna« in križar-ka »Profintern«. Ladji sta dospeli iz Na-polja in sta izginili — naglo kakor sta prišli — v smeri proti črnemu morju.
Kakor se zdi, gre v tem primeru za bri-ekiranje komisije za morske ožine, ki so ga uprizorili sovjeti sporazumno s turško vlado. Kakor znano, sovjeti ne priznavajo komisije za morske ožine, ki bo zaradi dogodka vložila protest, kakor ga je svoječa-sno zaradi tega, ker je italijanska letalska eskadrila pod vodstvom ministra Balba letela preko Dardanel v SebastopoL
Nemci grade podmornice
Beograd, 17. januarja. M. »Chicago Tribune« piše: Versailleska pogodba prepoveduje vsako izdelovanje orožja v Nemčiji ter eksperimentiranje v laboratorijih v svrho vojnih študijev. Zato so se nemški inženjerii in znanstveni eksperti preselili na Holand-sko ter tamkaj zgradili skladišča in tvorni-ce, v katerih izdelujejo vojno orožje, ki se sedaj spraviia na trg za prodajo.
Najvažnejši proizvodi, ki se nudijo v prodajo. so: podmornice, metalci ognja, aparati za določevanje daljave in vojni reflektorji. Nemci upajo, da bodo prodali mnogo podmornic, ki jih smatrajo za najučinkovitejše orožje malih držav. Mnenja 90, da Anglija, ki zaradi svojega zemljepisnega položaja vztraja na odpravi podmornic, ne bo uspela s svojo zahtevo na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu.
Zasedanje rumunske zbornice
Bukarešta, 17. januarja, g. Parlament se bo dne 20. t. m. sestal na otvcofeveoo sejo pomladanskega zasedanja.
Pred koncem haaške konference
Letošnji januar stoji v znamenju velikih mednarodnih konferenc. Ena je že končana: jubilejno zasedanje sveta Društva narodov. To je poteklo zelo gladko. Komaj se je opazilo, da je minulo baš deset let od ustanovitve Wil-sonove meddržavne organizacije. Na vsak način bi bile večje slovesnosti, če se ne bi v istem mesecu vršili dve da-leko važnejši mednarodni konferenci: v Haagu reparacijska. v Londonu pa pomorska.
Obe sta enako dalekosežni. Londonska pomorska razorožitvena konferenca se začne 21. t. m. Udeležilo se je bo okoli 1000 delegatov in osobša delegacij. Otvoril jo bo sam angleški kralj. Zadostno znamenje ogromnega pomena za svetovno politiok, ki se ji pripisuje.
Haaška reparacijska konferenca pa se bliža zaključku. Ta se s splošnega vidika mora imenovati pozitivna, čeprav ne bodo morda rešene vse raparacijske zadeve. Morda ostane važni kompleks vzhodnih reparacij še nekaj časa odprt in se bodo morala vrši-ti še nadaljnja pogajanja. Gotovo pa je, da bodo velesile v Haagu priznale, da se morajo vzhodne reparacije ugodno rešiti v najkrajšem času. Pa naj se rešijo med upnika in dolžniki sporazumno ali pa pripade končna odločitev reparacijski komisiji.
Če izvzamemo vzhodne reparacije, se je haaška konferenca dobro obnesla. Sedaj je že uipati, da ne pride v zadnjem trenutku do novih presenečeni. Potemtakem je haaška konferenca rešila ogromno nalogo: stavila je s stalnega dnevnega reda mednarodnih posvetovanj vprašaraje nemških reparacij.
Z izidom so lahko zadovoljne velike sile — upnice, pa tudi Nemčija. Le-tej se je občutno zmanjšalo breme, ki ji ga je naložil Dawesov plačilni načrt. Zdaj ve, koliko časa bo morala plačevati reparacije, Č2'sar ji Dawes ni določil. In ve, da bo plačevala znatno manj kot doslej. Ko se bo novi Youmgov načrt začel izvajati, bodo zavezniki polagoma izpraznili zadnji kompleks nemške zemlje. Še pred septembrskim zasedanjem Društva narodov se bo Nemčija oddahnila: nikjer na njenem ozemlju ne bo več tujih vojakov! Rešilo se bo morda celo komplicirano saarsko vprašanje, ki se obravnava zgolj med Nemčijo in Francijo. Druga posledica načrta je, da se bo odslej ravnalo z Nemčijo kot z enakovredno silo. Svojih reparacij ne bo več oddajala neposredno ter-jalcem, marveč Mednarodni plačilni banki. Zavezniki ne bodo imeli nobenih zastavnin v rokah, nobenih prisilnih sredstev. Nehalo bo mednarodno nadzorstvo. Veljala bo namesto vsega tega svečana obljuba Nemčije, da bo zvesto izvrševala tisto, kar podpiše v Haagu. To je vsekakor ogromen uspeh za Nemčijo.
Pa tudi zavezniki so lahko kolikorto-liko zadovoljni s haaškimi pogajanji. Reparacije se bodo — če se bo Youn-gov načrt nemoteno izvajal — depolitizirale. Manjše bodo sicer, toda bolj zagotovljene, ker se bodo deloma komer-cijalizirale. Francoski ministrski predsednik Tardieu pa je dosegel s svojo energično, a lojalno in odkrito taktiko tudi zagotovilo, da ostanejo zaveznikom v skrajnem primeru, če bi prišla v Nemčiji na površje vlada, k« bi hotela raztrgati Youngov načrt, proste roke, da pridejo do svojih pravic. Mednarodno razsodišče bo pristojno, da odloči, ali je Nemčija prekršila Youngov načrt. Če to ugotovi krivdo Nemčije, stopi versajski pakt zopet v veljavo. Na ta način je varovan najosnovnejši interes zaveznikov.
Haag je izvršil ogrommo delo. čigar sadovi bodo vidni v najbližji bodočnosti.
Novi dunavski ban
Novi ban dunavake banovine Radoslav Dunjič, je bil rojen 26-avgusta 1871 v Va-Ijevski Mionici in je poeečal gimnazijo v Kruševeu, kjer je bil oče državni uradnik. L. 1894. je diplomiral na pravni fakulteti v Beogradu ter nato stopil v službo pri sodišču v Nišu. L. 1896. je izstopil iz državne službe in poetal advokat v Kruševeu, kjer je živel razen med vojno do 22. maja lanskega leta. ko- je bil imenovan za vrhovnega inšpektorja v predsedništvu vlade. Med vojno se je odlikoval kot konjeniški oficir ter je bil za svoje zasluge tudi večkrat odlikovan. Po vojni je napredoval za rezervnega podpolkovnika.
Konkurz Hrvatske seljačke banke
Zagreb, 17. jan. n. Danes se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vršil likvidacijski narok Hrvatske seljaške zadružne banke. Konkurzni upravitelj dr. Radoševič je sporočil, da znašajo aktiva banke Din 5 537.012.68, pasiva pa Din 11.733.949.13. Do včeraj je bilo prijavljenih vseh terjatev za 11,635.782.99 Din. Na dan naroka je bilo predloženih 293 terjatev in sicer štirih upnikov prvega razreda dočim so v:« cfrugi upniki v drugem razredu. Priznale se niso terjatve 13 upnikov, med njimi industrijca Josipa Prpiča za vsoto 49\J.OOO Din. Terjatve upnikov bodto bržkone krite s 40 do 45 odst., more pa se zgoditi, da bo kvota še manjša.
Načrt zakona o javnih skladiščih
Beograd, 17. jan. AA. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo načrt zakona o ustanavljanju in poslovanju javnih skladišč in ga poslalo vsem zainteresiranim ministrstvom in gospodarskim zbornicam, glavnim produktivnim borzam ter savezu zemljoraoniških zadrug, ki so najbolj zainteresirane na sprejemu zakona. Zaradi pretresa tega zakona je minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič sklical na dan 23. t. m. konferenco, na katero so povabljeni zastopniki zbornic, borze in sa-veza zemljoradniških zadrug. Načrt zakona veže ustanavljanje podjetij javnih skladišč na oblastno dovoljenje in da je samoupravnim telesom in javnim korporar cijam pri sicer istih pogojih prvenstvo pred ostalimi interesenti.
Pravilnik, po katerem bodo javna skladišča funkcijonirala, mora odobriti oblast-vo, medtem ko odredi tarife za poedine vrste poslovanja podjetje samo, seveda pod kontrolo oblastva. Blago se sine vskla-diščiti ali individualno ali pa z ostalim blagom.
Tarife in pravilnik se ne morejo izpre-meniti s pogodbo med lastniki skladišča in poedinimi interesenti. Načrt predvideva tudi vodstvo dvojnih skladiščnih knjig in sestavo podrobnih določb o pravnih otJnoša-jih v teh poslih, zlasti kar se tiče odgovornosti podjetja javnih skladišč v opravljanju svojega posla. Javna skladišča lahko dosežejo ekspropriacijo za graditev železniške proge do svojih zgradb, dalje pravico tarifske reekspedicije, oproščenja samoupravnih trošarin in sličnega, morejo pa tudi ustanavljati svobodna carinska skladišča.
Spor med cerkveno upravo in kmeti za gozd
Krtževcl, 17. jan- n. e dni je došlo do preokreta v senzacijonalnem procesu med tukajšnjim kaptolom in nekaterimi seljaki iz okolice mesta. Kaptol nanvreč toži se-Ijake za plačilo odškodnine pol milijona dinarjev, češ da so posekali velike komplekse kaptolskih gozdov. Prva in druga instanca sta res obsodili obtožene kmete, danes pa se doznava, da je stol sedmorice kot poslednja instanca razveljavil obe prvi sodbi. Vrhovno sodišče zahteva, naj kaptol najprej dokaže, kako je prišel v posest cele šume, ker je v zemljiški knjigi vpisan le kot solastnik devetine celega kompleksa. Od tega dokaza je odvisna odločitev v procesu, ki teče že tri leta.
Izvoz naše živine v Francijo
Beograd, 17. januarja. AA. Glasom poročila našega generalnega konzulata v Bordeauxu so ta-mošnja oblastva dovoVJa našim izvoznikom živine, da jo smejo po prihodu v Bordeati* od-d&ti v Manje v tamošojo mestno kJa/vm-ico.
Češkoslovaška in reparacije
Praga, 17. jan. g. Posebni poročevalec »Prager Tagblatta« poroča, da želita Anglija in Italija zaključiti vprašanje avstrijskih in bolgarskih reparacij ter tudi pravno formulirati reparacijsko vprašanje teh držav, ki je načeloma že urejeno.
Po posvetovanjih d^žav sklicateljlc in Male antante so se udeleženci zedinili tako, da bo Češkoslovaška v primeru, če ne bo vprašanie madžarskih reparacij rešeno, odklonila plačilo osvobodilne takse. Itali-ia bi se morala potem sprijazniti z mislijo, da bi bile njene repa*aciiske zahteve prikrajšane za letni obrok češkoslovaške osvobodilne takse.
Žitni monopol v ČSR
Praga, 17. jan. h. V zvezi z vestmi praškega in tudi inozemskega tiska o uvedbi žitnega monopola in konkretnih pripravah za ustanovitev žitnega prometnega zavoda, pišejo jutrišnji »Narodni Listy«, dia so se proti žitnemu monopolu izrekli osrednja organizacija žitnih borz, osrednja organizacija industrijalcev, centrala obrtnih in industrijskih zbornic in. klerikalna stranka.
Na današnji seji predstavnikov vseh borz iz Češkoslovaške je bila sprejeta resolucija, ki priporoča vladi, naj zviša carine na žito, poostri postopanje za dovolitev uvoza in z vso odločnostjo nastopi proti uvedbi monopola. Parlamentarni klub Klerikalne stranke je na svoji današnji seji zavzel načelno stališče proti uvedbi državnega uvoznega monopola za žito. Po informacijah vašega dopisnika zastopajo tucfi ostale stranke med njimi celo agrarna slično stališče.
Praga. 17. januarja AA. Agrarni list »Ven-kov« se pritožuje, ker so socialistični listi prerano doznali za načrte ministra poljedelstva Bradača. Med temi načrti gre tudi za r>red'o£ o mešaniu moke. Ker niso vedeli za prave nagibe tega ukrepa, so ga socialistični listi napačno tolmačili in po krivem kritizirali.
Šahovski turnir v San Remu
V sredo se je vršilo ▼ San Remu žrebanje vrstnega reda in so dobili šahovski mojstri naslednje številke: 1. dr. Vidmar (Jugoslavija), 2. Ma-roczy (Madžarska), 3. Spieimann (Nemčija), 4. dr. Aljehin (Ru-sija-Francija, svetovni prvak), 5. dr. Ta-r-takover (Ukrajina), 6. Ahues (Nemčija), 7. Romi (Italija), 8. Bogoljubov (Rusija-Nemčija), 9. Araiza (Mehika), 10. CoIIe (Belgija), 11. Rubinstein (Poljska), 12. Grau (Argentina), 13 Monticelli (Italija), 14. Yates ^Anglija), 15. Niemcovič (Letska), 16. Kmoch, (Avstrija).
Turnir je po svoji zasedbi eden največjih, kar se jih je po vojni igralo v Evropi. Od prominentnih mojstrov manjkata edi-nole Capablanca in dr. Lasker. Slednji pa je, kakor izgleda, povsem zapustil šahovsko arena Zanimivo je dejstvo, da je izmed šestnajstih udeleženih mojstrov šest slovanske narodnosti, namreč pet Rusov in en Jugosloven, ki pa, kakor pravi Aljehin, tudi govori ruščino. Za nagrade, katerih je pet, pridejo resno v poštev samo Slovani, ki bodo najbrž odločili borbo med seboj.
Kriza v Heimwehru
Dunaj, 17- januarja. M- Izključitev ministra Sahumvia iz »Heimwehrac bo imela bržkone resne posledice za »Heimwehr< samo. Avstriiski kmetje, ki so organizirani ▼ »Landbundu<, so vsi za Schumyja in na Štajerskem so že pričeli snovati svoje posebne »Bauernwehre«. Sam minister Schu-my grozi »Heinrsvehru«, da bo prišel na dan z raznimi dokumenti in dokazal,, da je i-Heimwehr< vodila svojo lastno zunanjo politiko za hrbtom vlade. Zato bodo meščanske stranke brezdvomno zahtevale, naj se nekateri voditelji »Heimwehra< sploh umaknejo iz javnega življenja. V mnogih avstrijskih listih se danes energično tudi poudarja, da so vse oborožene organizacije sploh nepotrebne, ker je nova ustava že sprejeta in bi bilo zato najbolje, da se odpravijo.
Dva ogromna spomenika v Ameriki
Newyork, 17. jan. AA. Na granitnem
pogorju Biaoksills v Ju jim i Dakoti bodo postavljene orjaške sohe Washingtona, Jef-fersona, Lincolna in Roosevelta. Na podstavku bo uklesan kratek opis zgodovine Zedinjenih držav Severne Amerike ▼ 50 besedah. Črke bodo tako velike, da jih bo moči čitati iz ogromne daljave. Geoiogi smatrajo, da bodo te črke kljubovale vremenskim nezgocJam in spremembam najmanj pol milijona let. Spomenika bosta največja, kar jih je v Zedinjenih državah.
Tatvina važnih listin
London. 17. januarja AA Danes so neznanci ukradli 2 poštni vreči, ki sta bili preneseni v letalsko ministrstvo. Zločinci so zbežali s plenom v avtomobilu. Kakor se doznava, sta ukradeni vreči vsebovali tajne uradne dokumente m šifre. Neznanci niso odnesli denarja, kar zbuja sum, da je bila organizirana tatvina iz političnih razlogov.
Deset let ameriške prohibicije
Newyork, 17. jamuairja. Ameriška vlada }e otipavate Mirani ve podatke o desetletni boriš proK tiihoteipoem adkoJroJa. V tej dobi 90 izdate ameriške oblasti za borbo proti tfhotaipceiji 275 nrift-ionov doterjev in aretirate 500.000 oseb. V bojih s ca.rijnskimi crsani m prohifrcijsMrrai agenti jt biio ubitih id ranjenih 1300 oseb.
Zastrupljenje s pokvarjenim! klobasami
Madrid, 17. Jerroaria. AA. V ASntadefln se fe za-
S trapa k) 60 osefc zaradi uživanja poJcvarjenih kite-bas. Sest oseb )e že promimuta, ostale pa s« bore s smrtjo.
Banditi ubili francoskega raziskovalca?
Rlo de Janeiro, 17. januarja. AA. Po S« ne potrjenih vesteh iz Sao Luis de Caceres v bnazi!»-ski »vezni državi Matto Grosso so razbojniki obiti francoskega raziskovalca Georgesa Oiiwer1a v bliižki mesta VLtiabete. Po rovršenem ztočkustvn 90 tolovaji pobegniti v Boilivfjo.
Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija
Ljubljana, 17. januarja
Po daljšem prestanku — zadnja seja je bila 28. novembra 1929 — se je snoči zopet vršila seja magistratnega gremija. Sklenjen je bil nakup hišice ob Tomanovi ulici, kjer je bila pisarna stavbnega podjetja inž. Pr. Tavčaria v času graditve palače Poštne hranilnice. Hišica se kupi za 7.500 Din. Za eno leto se podaljša najemna oogodba z g. Fr. X. Souvanom o prostorih v hiši na Cankarjevem nabrežju za letno najemnino 30.000 Din in plačilo prispevka 10.000 Din za popravila.
»Aloma Company« je pro«fla magistrat za dovoljenje, da sme postaviti pred kavarno »Evropo«, Marijinem trgu. Vodnikovem trgu in drusrd kioske, na katerih bi bili raz-obešeni točni vozni redi vseh avtobusnih prog. Prošnja se ie zaenkrat odložila, da se še prouči vprašanje ra-zobešanja vo^ni1! red na plinskih kandelabrih ln električnih urah.
Za 1. 1930. se dimnikarska dela v mestnih hišah oddaio v I. okraiu Dimnikarski zadrugi za 22.182 Din na leto. v II. okraiu pa dimnikarskemu moMru Srečku Deisingerju za 16.658 Din na leto.
Gremij je ugodil or^šnji Društva mestnih delavcev glede na Izjavo mestne občine, da ie Pripravljena prevzeti v uoravo društveno premoženje v slučaiu razpusta.
Stavbna dovoljenja so bila izdana m. dr.: Frainu Bratužu za adaptariio nod«fešia v stanovanjske prostore, Mariii Vidmar za zgradbo drvarnice in nralnice. Joripu Tane-*iču za adaotacijo oodstTešne sobe. Lini in Petru Glavarju za gradnjo nove vicoko -orplične hi*e ob Telov?kovi ulici. Mihaelu in Ivanki Sabelj za enonadstroono hišo ob Černetovi u'H. Franu Dolinariu za erad-nio lesene hišice ob Cesti na Pakovo TeJ-šo za dobo netih let in Jugoslovanski krji-varni za adaptacijo pritličja v trgovske lokale rtd.
Gremij je nadaHe izdal ?! u^rab^ih dovoljeni. med temi tudi uporabno dovolle-rrie tvrdki z želernino ?alta & Ko v biši ol Dunajski cesti. Odklonil pa ie tK^orabno do-voHenje za v^šene adaptacije za neke banko v isti hiši