POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POŠTNO ČEK. RAČUN ŠT. 10.88«
OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRAN1 DO-//	PISI	SE	NE	SPREJEMAJO.	//	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO.	//
iN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	LJUBLJANA, BEETHOVNOVA ULICA 10. //
// PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 30-88.	//
XX. LETNIK.
V	LJUBLJANI. DNE 15. MARCA lh37.
ŠTEV. 6.
Socialni in nacionalni pomen obrti
Socialna struktura našega naroda nam kaže, da smo Slovenci napol kmet ski narod, ki se pa mora v veliki meri preživljati tudi z obrtnim d e-1 o m. Naše slovenske kmetije morejo preživljati le malo svojih otrok izključno samo s poljedelskim delom. Pri hiši ostane en sin, hči se primoži h kaki drugi kmetiji, če pa je več otrok, morajo ostali za kruhom v razne druge poklice. Premožnejši in srečnejši, ki so pa le redki, gredo študirat za gospodo. Večina ostalih kmetskih otrok, ki se ne morejo preživljati na domači grudi, pa gre v obrt. Lahko trdimo po podatkih statistike, da je več kot dve tretjini obrtnikov in obrtnega naraščaja kmetskega rodu. Včasih je presežek naše delovne moči šel v Ameriko, Nemčijo, Francijo in druge dežele. Danes so meje inozemstva za naše delavne roke trdo zaprte in tisoči se vračajo izčrpani iz tujine. Kdor to vidi more šele pravilno oceniti velik so-cijalni pomen obrta, ki daje množicam kmetskih sinov in hčera, množicam delavstva možnost poštene, četudi morebiti najskromnejše ekzistence. Obrtnemu poklicu pripada samo v Dravski banovini nad 20.000 samostojnih mojstrov, pomočnikov rokodel. strok je okrog 15.000, vajencev pa okrog 10 tisoč. Če upoštevamo te množice in. zraven še razmeroma številne obrtniške družine, lahko trdimo, da preživlja obrtniško rokodelsko delo samo v naši banovini nad 100.000 ljudi, to je dobro desetino vsega prebivalstva.
Kot važen socialni činitelj se pokaže naš obrtnik ne samo tam, kjer gre za kruh in obstoj tisočev, temveč igra važno vlogo tudi v socialno - političnem gibanju. Obrtnik je gotovo že po bistvu in prirodi svojega dela nagnjen k bolj evolucijskim stremljenjem in je v svoji mladosti sploh bolj revolucionaren. Vendar pa so pokazale izkušnje zadnjih desetletij, ko je šla mimo nas in preko nas cela vrsta težkih socialnih potresov, da je obrtnik ohranil vedno mirno kri in trezno glavo. Marljiv pri delu, skromen v svojih življenjskih zahtevah in vajen težkih eksistenčnih bojev je stremel sicer vedno za napredkom, toda daleč je bil vedno od socialnega defetizma in rokovnjaštva. Bil je tudi v vrtincu socialnih evolucij in revolucij vedno ustvarjajoč in pozitiven činitelj.
Naš obrtnik pa je igral tudi v našem nacionalnem in kulturnem življenju važno vlogo. Vse prerado se danes pozablja, kako se je tudi obrtnik udeleževal naših narodnih obrambnih borb v časih bivše Avstrije, ko nas je hotel pomandrati val germanizacije. Že v časih Bleiweisove dobe, ko se je pričel naš nacionalni politični pokret, je nosil naš takratni politični časopis naslov »Kmetijske in obrtniške novi-ne«. Prinašal je tudi razne članke in notice za obrtništvo. Nacionalni pokret je dobil takrat izraza tudi v gospodarstvu. Že leta 1856 je ustanovil takratni ljubljanski narodno zavedni obrtnik Horak prvo zadrugo za obrtniški kredit. Na ta način naj bi naš slovenski obrtnik postal gospodarsko neodvisen od nemškega kapitala. Škoda je le, da se ta krasna narodno-go-spodarska akcija ni nadaljevala in izvedla. Če bi je žal prehitro ne zadušili, bi bilo naše slovensko obrtništvo moglo na pragu sedanjega stoletja zaznamovati neprimerno večji napredek.
Obrtništvo je našo nacionalno borbo najkrepkejše podprlo tudi s svojo ak-
Spremembe finančnega zakona
Obrtnikom davek znižan — Nekatere takse zvišane
Na seji narodne skupščine v ponedeljek
8.	t. m. je bil predložen in izglasovan nov finančni zakon, ki vsebuje v celoti okoli 400 amandmanov z važnimi spremembami davčnega, taksnega in trošarinskega zakona. Že v zadnji številki smo poročali o amandmanih, ki so bili predloženi skupščini.
Pavšalirana pridobnina malih obrtnikov
Važna je zlasti sprememba, ki se Uče pavšali ranja pridobnine obrtnikov. Doslej so mali obrtniki, ki ne delajo s stroji na pogon in nimajo več kakor 4 pomočnike, plačevali v krajih zunaj mestnih, kopali, ških in letoviških okolišev pavšalno pri-dobnino 120 Din na leto za vsakega pomočnika po 60 Din; obrtniki iz III. skupi_ ne čl. 42 zakona o neposrednih davkih (postreščki izvozčki, aivtotaksiji) p<a so plačevali v teh krajih 80 Din pridobnine in 40 Din za vsakega pomočnika. Ta davek se je v gornji izmeri pobiral v krajih do 10.000 prebivalcev. V krajih do 20.000 prebivalcev se je davek povišal za 25%, v krajih do 50.000 prebivalcev za 50»/0 in v
cijo za gospodarsko osamosvojitev. Skoraj vsa industrija je bila pred svetovno vojno v nemških rokah. Ta industrija je bila ognjišče germanizatorič-ne akcije. Gradile so se šulferajnske šole, ki so raznarodovale zlasti deco industrijskega delavstva. V večjih mestih so nemški in nemškutarski obrtniki ponemčevali učence slovenskih staršev in tako vzgajali naravnost janičarje, ki so mrzili in se sramovali svojega rodu in materinega jezika. V teh časih so se začela ustanavljati naša slovenska obrtna društva. Tu je obrtnik krepil svojo narodno zavest, gojil slovensko besedo in prepeval slovensko pesem. Iz slovenskih obrtnih društev se je med slovenskim obrtništvom sistematično vzbujala narodna zavest. Začela se je tudi akcija, da se v obrtniških cehih in zadrugah, kjer so imeli glavno besedo nemški in nemškutarski obrtniki, napravi red, uveljavi slovenska beseda in slovensko uradovanje, cfa se poučuje in izprašuje vajence v slovenskem jeziku in da se v našem jeziku izstavljajo diplome, ki so jih dobili vajenci in pomočniki, kadar so končali učno dobo in napravili izpit. Obrtnik se je udeleževal tudi borb, ki so se v zvezi z našim narodnim pro-bujenjem vršile na političnem polju, n. pr. v mestih, kjer je šlo za narodno zastopstvo v občinskih svetih, v deželnem odboru, v parlamentu itd.
krajih nad 50.000 prebivalce za 75%. V vseu primerih so plačali avtot. 50% dodat. Odstavki 9. do konca 1. točke čl. 59. zakona o neposrednih davkih se sedaj' črtajo.
Novo besedilo g 59 zakona o neposrednih davkih pa pravi, da plačajo mali obrtniki iz- druge skupine čl. 42., točke 2/b ki so izključno ročni delavci in imajo naj več 2 pomočnika, ter delajo zgolj po naročilu, pavšalno pridobnino, ki znaša v krajih do 5000 prebivalcev 80 Din, če dela obrtnik sam; če dela z enim pomočnikom in z enim učencem, tedaj plača 100 Din in za pomočnika še 50 Din; če zaposluje dva pomočnika tedaj plača 120 Din in za vsakega pomočnika še po 60 Din. V krajih do 10.000 prebivalcev plača mali obrtnik, če dela sam 120 Din; če zaposluj0 enega pomočnika in enega učenca, tedaj plača 140 Din in poleg tega za pomočnika še 70 Din; če pa zaposluje dva pomočnika, tedaj plača 160 Din in za vsakega pomoč nika še po 80 Din. V krajih do 20.000 prebivalcev plača mali obrtnik, če dela sam 200 Din, če zaposluje enega pomočnika in
Zato pa je moral naš slovenski obrtnik pretrpeti tudi preganjanje s strani nemških mogotcev, zapostavljalo se ga je pri oddaji del in naročil in šikaniralo, kjer se ga je moglo. Toda obrtnik se ni udal in je kljub težkim žrtvam vztrajal. Iz obrtniških vrst so izšli možje, ki so nastopali kot narodni in politični voditelji ljudstva, izšli so možje, ki so iz malih pričetkov ustvarili lepa in velika slovenska tovarniška podjetja in s tem pričeli delo na naši gospodarski osamosvojitvi od tujega kapitala in produkcije.
Končno moramo v zvezi s tem narodnim udejstvovanjem našega slovenskega obrtnika omeniti, da jc sodeloval vedno tudi v raznih narodnih društvih, v čitalnicah, Sokolu, Ciril-Metodovi družbi itd. Tudi moramo podčrtati obrtnikovo udejstvovanje na kulturnem polju. Znamenita gledališka umetnika "Verovšek in Danilo sta bila,oba bivša obrtnika. Prav tako imamo med slikarji in celo arhitekti bivše obrtnike in obrtniške pomočnike.
Če tu pogledamo, kakšno važno in ugledno mesto je zavzemal naš obrtnik tako v socialnem kot v nacionalnem in kulturnem življenju našega naroda, potem je pač pravično, da naša javnost podpira tega obrtnika. S tem bo koristila ne samo obrtniku, temveč tudi narodu in državi.
Ljutomer Vas vabi na Obrtniški tabor
3., 4. IN 5. APRIL SO DNEVI VELIKIH OBRTNIŠKIH SLAVNOSTI
Opozarjamo Vas, da preči tate razpis nagrad, ki jih prinaša zadnja številka ,Obrtnega Vestnika4 na tem mestu! — Kdor želi dobiti prvovrstno kolo ali zlato nalivno pero, naj pohiti z delom!
Najnovejši gospodarski in stanovski vestnik
X Slovensko obrtno društvo v Mariboru
priredi v četrtek, 18. marca veliko anketno zborovanje v Zadružni gospodarski banki o vprašanju: Razmotrivanje o izvrševanju ogrožujočega dela moške kaznilnice.
X Pri O. U. Z. D. je v februarju t. I. znašalo število članstva 82.061 (prirastek + 5.510) in sicer 49.314 moških ter 32.747 ženskih. Kljub poslabšanju vremenskih prilik se število prijavljenega delavstva ni vidno znižalo. — Zdravstvene razmere delavstva so zelo nepovoljne. Nevarno visok je odstotek bolnikov, ki je dosegel že 3.37 %,
X Reklamacijski odbor je začel zasedati
8.	t. m. Davčni zavezanci naj se radi pojasnil obrnejo na svoje stanovske organizacije in združenja.
X Glavna zadružna Zveza je kmetijskemu ministrstvu poslala predlog, da se pri ureditvi o likvidaciji kmetskih dolgov smatra za kmeta tudi obrtnik, čigar dohodki ne obstajajo pretežno iz kmetijstva, četudi je zavezan pavšalu.
X Trgovci v Ljubljani zahtevajo znižanje trošarine na sladkor, mast, olje in žitno kavo, ker je to najpotrebnejša hrana revnejših slojev.
X Službene novine z dne 24. U. javljajo, da je povišana in izpremenjena carina za uvoz tuljcev za klobuke.
X Ministrski svet je sprejel uredbo o | nadzorstvu nad zavarovalnicami, ki se bo izvajala s strani trgovinskega ministrstva. Za zadružne zavarovalnice z najmanj 100 člani je določena minimalna glavnica 1 milj Din, za delniško družbo pa tri milj. Din.
X Avtobusna podjetja morajo nove letne vozne rede prijaviti v odobritev najkasneje do 1. aprila t. 1.
X Celjski mestni svet je sprejel proračun, ki znaša 14,997.663 Din.
X Ne samo Pariz, nego tudi druga francoska mesta se pripravljajo za sprejem tujcev ob priliki svetovne razstave. Velika svetovna razstava v Parizu »Umetnost in tehnika sedanjega življenja«, bo zlasti pokazala, kaj je dosegla tehnika, ki se jo more razumeti le, češejo vidi pri obratovanju. Na tej razstavi bosta umetnost in obrt na prvem mestu, saj je poglavitna zahteva naše dobe, da umetnik in rokodelec skupno delujeta.
X Iz Londona poročajo, da se pojavljajo mesto klobukov na glavah modnih dam rute. Zopet razočaranje za modistke.
X ni. mednarodni novinarski kongres se bo vršil od 5. do 10. julija V Parizu.
X Gostilničarska pivovarna v Laškem je dograjena. Z obratom se bo pričelo še to pomlad.
X Uprava ljubljanskega velesejma vabi društva in ustanove, ki imajo svoj sedež v Ljubljani, da priredijo svoje skupščine v času med 5. in 15. junijem, ko je dovoljen za po set velesejma 50% popust na železnicah.
X Prireditelji obrtne razstave v Celju 1. 1935. so osnovali zadrugo »Celjsko obrtno razstavo r. z. z o. z.«, ki bo tudi letos v času od 1. do 15. avgusta organizirala obrtno-industrijsko razstavo.
X Radijskih naročnikov je v Jugoslaviji
100.000.	Vsak naročnik plačuje 300 Din letno. Od tega zneska dobe družbe, ki imajo radio v zakupu po 75%, ostalo pa država. čim doseže število naročnikov določeno višino, se razmerje spremeni v obratnem smislu.
X Proračun finančnega ministrstva je predviden na 746.07 milijonov dinarjev, torej za 51.01 milijonov manj kot letošnji. 22.5% proračuna je določen v vojaške namene. Dohodki od neposrednih davkov znašajo 15.93% (prej 29.55%), od posrednih
pa 32.93% (prej 29.55%). Za trgovski, obrtni in industrijski resor je določeno le
0.5% od vsega proračuna, kar za uspešno delo in zahteve našega gospodarstva ne bo zadostovalo.
X Glavna pokrajinska zveza obrtniških združenj Kraljevine Jugoslavije priredi skupno potovanje jugoslovenskega obrtništva na Plovdivski velesejem, ki se vrši od 3.—15. maja. Pozivamo tudi naše obrtništvo k udeležbi!
X V Beogradu bodo zgradili impozanten institut Nikole Tesle, za katerega bo prispeval ves znanstveni svet.
X 16- februarja je poteklo 75 let, odkar sta v Pragi ustanovila Jindfich Fiigner in dr. Miroslav Tyrš prvo sokolsko društvo.
X Novosadski obrtniki zahtevajo odcepitev od beograjske zbornice ter žele ustanoviti v Novem Sadu novo Zbornico za Vojvodino. Svoj korak utemeljujejo s tem, da jim beograjska Zbornica ni pripomogla prti njihovih zahtevah.
X Obrtniški pokojninski fond kraljevine Jugoslavije v Beogradu je v nedeljo 7. t. m. blagoslovil svoj novi dom. S tem si je postavila ta stara obrtniška ustanova novo osnovo, na podlagi katere bo še bolj uspešno vršala svoje človekoljubno delo. Zavarovalni prispevki so z ozirom na današnje težke čase za obrtništvo res previsoki, toda če pomislimo, kake koristi je za obrtnika, da je za svojo bodočnost preskrbljen, tedaj bi se za svojo življenjsko usodo morali bolj brigati. Merodajne oblasti pozivamo, da se v smislu zakona o ustanovitvi starostnega zavarovanja obrtništva 1931. leta čimpreje misli na ustanovitev obveznega zavarovanja.
X Mesto znižanja obstoječih davkov prinaša letošnji ljubljanski proračun kopico novih trošarin, ki so narasti e od 23.7 na 24 milijonov dinarjev. Omenimo naj samo zvišanje obdavčenja klavne živine, uvoženega cementa, vrvarskih izdelkov itd., pri čemer bodo največ trpeli proizvajalci omenjenih predmetov, to so obrtniki.
X Viteški kralj Aleksander je ustanovil poseben fond, iz katerega se bodo letos razdelile nagrade od 2.000 do 25.000 Din posameznikom in društvom, ki so se izkazali pri delu na prosvetnem, zdravstvenem, kulturnem in gospodarskem polju. Popis delovanja mora obsegati dobo od začetka leta 1932. do letos. Poročila je poslati do 15. aprila t. 1. na imenovani fond v Beograd.
X Motorizacija je v Nemčiji, odkar so ceste izboljšane, 3ilno napredovala. Danes pride v Nemčiji na vsakega 50. prebivalca po en avtomobil; v tej industriji zaposlenega delavstva je že 120.000. Za zgraditev novih cest se je uporabilo v štirih letih eno milijardo in 500 milj. mark. Pri nas se je
enega učenca, tedaj plača 220 Din in še za pomočnika 110 Din; če pa zaposluje dva pomočnika, tedaj plača 240 Din in za vsakega pomočnika še po 120 Din.
Obvezanci iz tretje skupine čl. 42 zako. na (poklici oseb, ki so samostojno drugim na službo za odškodnino in pretežno uporabljajo lastne telesne moči (postreščki), izvoščki in avtotaksiji. ki opravljajo posle aami) pa plačajo pavšalno pridobnino 80 Din na leto in za vsakega pomočnika po 40 Din; v krajih preko 10.000 do 20.000 prebivalcev se ta davek poviša za 25%, v krajih do 50.000 prebivalcev za 50%, v krajih preko 50.000 prebivalcev pa za preko 75%. Lastniki avtotaksijev plačajo še dodatek 50% gornjih vsot.
Kot osnova za odmero samoupravnih doklad se vzame 60°/» letnega davka (doslej 80%). Po novem besedilu se pavšali -ranje pridobnine malih obrtnikov ne omejuje na kraje zunaj mestnih, kopaliških in letoviških okolišev. V gornji izmeri se bo pavšalirana pridobnina pobirala že za tekoče leto.
S tem je večini našega obrtništva razen v Ljubljani in Mariboru mnogo olajšano davčno breme in poslovanje. Odslej jim ne bo treba več prijavljati davčnih napovedi, hoditi pred davčne odbore in pred njimi ščititi svoje interese ter vlagati pritožbe proti davčnim odmeram. Kot rečeno bo obrtnikom po deželi položaj zelo olajšan. Izgledi za obrtništvo v mestih Ljubljani in Mariboru pa se še kljub obljubam niso spremenili, celo nasprotno; predlog poslanca Mohoriča, da se iste ugodnosti raztegnejo tudi v korist obrtnikom v Ljubljani in Mariboru, ki delajo z motorno silo HP konjskih sil ali do 1000 KW na leto je bil z enim glasom večine odklonjen. Uspelo je poslancu Mohoriču le, da se omenjeni pasus pri bodočih olajšavah obrtnikov vzame v prvi vrsti poštev. Upamo, da se bo vprašanje obrtništva v večjih mestih, ki je v marsičem še bolj prizadeto kot na deželi, čimpreje uredilo. Kot posebno zaslugo poslanca g. Mohoriča pa moramo šteti spremembo pri predlagani pridobnini, da se odslej od vajencev ne bo plačevala več pridobnina ter da velja olajšanje tudi za one obrtnike, ki ne delajo zgolj po naročilu, nego tudi na zalogo.
Izpremene se dalje določbe
o minimalnem družbenem davku, s čimer se velepodjetjem davek znatno zviša in uvede progresivno obdavčenje.
S spremembo čl. 86. se znatno poostrijo omenjene določbe. Pri podjetjih, ki plačujejo posebni davčni dodatek (tovarniške razprodajalnice, veleblagovnice itd.) se minimalni davek po višini prometa vzame v dvojnem iznosu. Samoupravne doklade se tu odmerijo na osnovi 50% minimalnega davka.
Vladi je poverjena dolžnost, da izda uredbe z zakonsko močjo. V ostalih točkah
a črtanjem luksuznega davka na uvoz oseb-	prinaša finančm zakon še razne druge va-
nih avtomobilov komaj načelo vprašanje	žne ^ manj važne amandmane:
osnovni davek na zemljarino bo še nadalje
poeplošenja motorizacije. Vendar ni upati na kak napredek, dokler bodo ostale pri nas ceste take kot so in bo njihova skrb odvisna le od privatne inicijative.
X Bata v Celju je izdal lepake proti nameravani uvedbi trošarin na tovarniške izdelke obutve; letake je policija zaplenila.
X Kraljevska banska uprava v Zagrebu je na zahtevo Zveze pekov v Zagrebu določila pri prodaji kruha koirtadni sistem za vse vrste kruha. Cena ostane torej ista ter znaša za vse komade Din 4 in sicer za beli kruh v teži 100 dkg, polbeli 108 dkg in črni 120 dkg. Sorazmerno tej ceni se lahko prodajajo tudi deli omenjene težine. Za obrtnike je na ta način olajšano izravnavanje cene moke s težino kruha, želeti bi bilo, da v olajšanje naših obrtnikov tudi pri n«s oblast dovoli splošno prodajanje po komadnem sistemu.
■X Ob priliki občnega zbora pekov v Celju je obrtništvo izjavilo, da sedanji okrožni odbori niso potrebni, ker so ustanovljeni proti zahtevi večine združenj. Po-Ble okrožnih odborov naj vodijo združenja sama po navodilih zbornice, kot delajo to v poglavitnih stvareh tudi sedaj; da torej ni treba posredovalca med Zbornico in okrožnimi odbori. Zbornica naj ustanovi, kjer je potrebno svoje izpostave, potrebna sredstva pa naj krije iz doklad. Zbornica naj izvežba kader mlajših obrtnikov, da bodo mogli voditi zadružne posle. Sistem stanovskih organizacij pred ustanovitvijo okrožnih odborov je bil za obrtnike bolj priljubljen. Prispevek, ki ga dajejo obrtniki sedanjim okrožnim odborom, naj bi se uporabil za obrtniške domove.
X V zvezi z razpisom ministrstva trgovine in industrije, z dne 26. sept. 1936 glede ustanovitve razsodiščnih odborov po določilih § 345. o. zakona, je kr. batoska uprava določila, da se omenjeno razsodišče v Dravski banovini ne bo ustanovilo.
X Na konferenci industrijcev v Beogradu 25. februarja t. 1. so se zastopniki naših industrijskih korporacij izrekli za potrebo revizije § 219 obrtnega zakona, tako da hi bil delodajalec upravičen odtegniti od plače, ki ja izplača delavcu za časa bolezni, bolniško podporo. Tudi nova uredba o minimalnih mezdah ni povsem v skladu a svoječasnimj predlogi delodajalske skupine. Slovenski zastopnik je dalje izjavil, da se mora pokojninsko zavarovanje raz tegndti na vso državo, ne da bi se radi tega določale nove dajatve.
znižan ter bo znašal 10% čistega katastrskega dohodka.
Povišanje taks
Važne so določbe onih amandmanov, ki se nanašajo na spremembe taksnega za-
kona. Po novih določbah bodo bodoče dediščine v prvem kolenu, če ne presegajo 50.000 Din (doslej 100.000 Din) proste takse_ kar pa velja samo za kmetovalce, ki nimajo drugega poklica, ne drugih virov dohodkov.
Taksa po tarifni postavki štev. 1., ki velja za vse pismene vloge ali prošnje na oblaStva se poviša od 5 na 10 Din (razen v sodnih poslih). Taksa za priloge k vlogam in prošnjam na oblastva se poviša od 2 na 4 Din in taksa za pritožbe na višja oblastva od 20 na 40 Din. Gornje takse, ki se pri vlogah na oblastva največkrat porabljajo, se torej povišajo za 100%.
Taksa po tarifni štev. 16 ,za pooblastila znaša v bodoče v vsakem primeru 20 Din (doslej je za omejena pooblastila znašala 10 Din). Taksa po tarifni štev. 58 za dekrete o državljanstvu se poveča od 400 na 1000 Din, kar pa ne velja za Jugoslovane po plemenem in jeziku, ki plačajo dosedanjo takso 400 Din, in za ostale Slovane, če bivajo pri nas najmanj 15 let.
Taksa za odobritev sprememb krstnega ali rodbinskega imena, ki je doslej znašala 50 Din, znaša v bodoče 100 do 5000 Din po višini neposrednega davka.
Taksa na vstopnice za javne prireditve ostane nespremenjena v višini 20%. Z novim amandmmnom pa je dodana določba, da se z a javne nastope in tekme viteških in športnih društev plača v krajih do 20.000 prebivalcev polovica te takse. Takse ra vstopnice bodo v bodoče oproščene prireditve domačih pevskih, umetniško glasbenih in književnih društev (gledališke predstave, prosvetni večeri, predavanja in koncerti domačih prosvetnih društev). Se, se vrše brez plesa, če na teh prireditvah sodelujejo umetniki bo treba plačati polovico takse, to je 10%.
Taksa na tovorne liste se spremeni tako, da znaša (namesto dosedanjih 5 Din) v bodočo pri komodnih pošiljkah 2 Dim pri vagonskMi pošiljkah pa 30 (z veljavnostjo od 30. junija dalje)-
Precej se poviša taksa za otvoritev svobodnega carinskega skladišča (od 500 na, 5000 Din) in za otvoritev privatnega carinskega skladišča (od 500 na 2000 Din), vrhu tega pa se plača letna taksa 2000 odnosno 1000 Din
Nove skupne banovinske trošarine
Trošarinski zakon se spreminja v nekaterih točkah, zlasti glede kontrole pri vplačevanju trošarin na mineralna olja.
S posebnimi amandmani se spreminjalo tudi nekatere določbe glede skupnih banovinskih trošarin. Skupna banovinska trošarina na britvice se bo pobirala le do konca t. 1. Uvaija pa se skupna banovinska trošarina na tovarniško obutev, ki znaša za opanke in delavske čevlje po 1 Din. na obutev iz guime. platna po 2 Din. za čevlje iz usn/ja po 5 Din, za čevlje iz finega usnja in iz svile po 12 Din, za otroška čevlje pa se plača polovica trošarine- Nadalje se uvaja skupna banovinska trošarina na tovarniške obleke in suknje in skupna fcano-vpska trošarina na papir in karton (15 Din za 100 kg). Končno se uvaja skupna banovinska trošarina na električne žarnice v višini 20% državne trošarine.
Osvojeni so bili še razni drugi amandmani tako n. pr.: da se domače žganje ne podvrže trošarini, da se smatra vsaka popravljena žarnica nova in se jo s tem iz-nova trošarini itd.
Interpelacija v zadevi Izvzetja objektov državnih železnic Iz ometalnega okoliša
Na posredovanje Zveze obrtnih društev Dravske banovine je poslanec g. Rajko Turk s tovariši vložil pri predsedstvu Narodne skupščine interpelacijo, v kateri zahteva, da pe odlok direkcije drž. železnic v Ljubljani, s katerim je odvzela ometalno pravico sedanjim dimnikarskim mojstrom na vseh objektih drž. železnic v Dravski banovini, — nemudoma prekliče. V zvezi s tem navaja interpelacija razpis ministrstva trgovine in industrije z dne 16. 8.
1936.,	v katerem je rečeno: »v uvidevnosti današnjega težkega stanja obrtništva in ostalih gospodarskih panog sem radi tega izdal naročilo direkciji drž. železnic, da se dela na progah in ostalih objektih drž. železnic, kjer je to mogoče, oddajo privatnim podjetjem. Od tega se morajo izvzeti le dela na rednem izdrževanju proge, ki
so v tesni zvezi z rešitvijo prometa samega«.
Z izločitvijo zgradb železniških poslopij odnosno vseh kurilnih naprav in dimnih odvodov drž. železnic se je očividno kršila omenjena uredba. Poleg stanja, ki je pro-tivno sedanjim določilom obrtnega zakona, je z uvedbo lastnega dimnikarskega dela resno ogrožena eksistenca večine dimnikarskih mojstrov, ki so na ta način izgubili polovico svojega zaslužka. Interpelacija stavlja na naslovljena ministrstva vprašanje: da-li je 'poznana naredba direkcije drž. železnic v Ljubljani št. 559/ni —30 od 27. marca 1936., ter kaj misli pod-vzeti, da se neupravičeni odlok razveljavi in se na ta način reši eksistenca mnogim obrtnikom-dimnikarjem.
EKSPOZE TRGOVINSKEGA MINISTRA
Minister trgovine in industrije je na seji narodne skupščine podal ekspoze, v katerem je poudarjal v zvezi z drugimi gospodarskimi vprašanji, da bo naša nova gospodarska konjunktura izboljšala položaj obrti. V trgovinskem ministrstvu se zbira materija! za novelizacijo obrtnega zakona, ki jo bo treba čimprej uresničiti. Država upošteva (koristi potrebnega kreditiranja malemu obrtniku, zato je znesek 11 milijonov dinarjev, ki ijih je država še dolžna na račun glavnice Zanatske banke (Glavne obrtne banke) odplačan že v višini 3.5 milijona dinarjev. Uredba o prepovedi velikih magazinov je zaenkrat podaljšana ter se bo v bodoče omejilo delovanje veleblagovnic. Za šolsko izobrazbo obrtnega naraščaja skrbi ministrstvo, ki nadzoruje mnogo višjih strokovnih in obrtno-nadalje-valnih šol.
Poravnajte naročnino na ček. pol. št. 10.860
nega zastopnika, les je treba rezati po normah, ki so tam običajne (v angleških colah) ter paralelno (ne konično) in ga obžagati do skrajne mere; sortiran mora biti tako, da je prva vrsta brez grč (pohištvo in ladijska tla), druga vrsta sme imeti največ 4 do 5 grč, stavbni les pa naj bo ves grčast. Konzum vseh treh vrst je v razmerju 20% : 20% : 60%. Jugoslavija bi mogla' v Argentiniji plasirati mesečno najmanj 10.000 kub. m. Zahteva se predvsem naša jelka (ne smreka in tudi ne bukev), ki mora biti suha. Rok dobave mora hiti točen.
Trenutek je torej zelo ugoden in je upati, da naši lesni producenti prilike ne bodo zamudili. Argentinija bi ibila za nas ugodno tržišče tudi za druge razne izdelke, predvsem ročne, dalje za gobe in žganje.
Gibanje obrti
na teritoriju ljubljanske zbornice
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pravkar objavila statistiko o zaključnih številkah izprememb obratov v t. 1936. Ta statistika kaže, da je lansko leto 912 obrtnikov prijavilo izvrševanje oibr-ta, 1414 pa odjavilo, tako da je zaznamovati nadaljnji padec 502 obrta manj v primeri z 1. 1935.
Ako podrobneje pregledamo številke o gibanju posameznih, važnejših rokodelskih
Argentinija najugodnejše tržišče za naš les
Jugoslovenski poslanik v Buenos Airesu javlja, da je splošna konjunktura za trgovino sedaj v Argentiniji zelo ugodna. Podjetnost, ki je radi splošne krize prenehala, je pričela v sedanjem času vidno uspevati. Povsod je opaziti vpliv dobre letine in prognoza pravi, da bo konjunktura trajala nekaj let. Posebno veliko se gradi, tako je močno povpraševanje po lesu. Zal razen navadna agenture Našičke in šipada ni nikogar, ki bi se sistematično zanimal za argentinsko lesno tržišče; dokler Jugoslavija ne sklene trgovske pogodbe, so tudi devizni predpisi velika ovira za dobavo našega lesa v Argentini jo.
Ker bi posameznik na tako velikem tržišču ne prišel daleč, je nujno potrebno, da bi se posamezna slovenska lesna podjetja združila v zadrugo in bi si nabave med seboj razdelila. Pri tem je treba opomniti na nekatere pogoje, ki so vezani na argentinsko lesno tržišče, ako hočemo uspešno konkurirati: Slovenci naj bi imeli skup-
brti, se nam pokaže sledeča slika:			
	Prijave	odjave	razlika
Izdel. cem. izdelkov	6	7	—1
lončarji	3	6	—3
kovači	51	68	—17
podkovači	16	34	—18
ključavničarji	4	11	—7
strojni ključavničarji	3	2	+ 1
kleparji	11	6	+ 5
elektrotehniki	5	3	+ 2
mehaniki	9	7	+2
urarji	3	12	—9
kolarji	8	49	—41
sodarji	3	12	—9
mizarji	6»	117	—57
košarji (pletarji)	2	3	—1
strojarji (usnjarji	10	6	+ 4
sedlarji	6	28	—22
vrvarji	2	—	+2
tkalci	5	3	+2
izdelovanje pletenin	18	32	—14
krojači	78	107	—29
šivilje	49	147	—98
modistinje	10	15	—5
tapeta iki	5	8	—3
čevljarji	84	238	—154
brivci in frizerji	50	34	16
mlini	35	54	—19
mlini (kmečki)	25	2	+23
slaščičarji	5	7	—2
mesarji	56	48	+ 8
klobasičarji	4	—	+4
stavbna podjetja	1	3		2
zidarji	6	34	—28
tesarji	4	14	—10
vodovodni instal.	4	1	+3
steklarji	2	6	-4
plesk. in sob. slikarji	14	11	+3
črkoslikarji	1	—	+ 1
štukaterji	1	—	+ 1
fotografi	. 10	14	—4
Skupno	669	1149	—557
77
480
Največjo razliko zaznamuje statistika pri mizarjih (—57), sedlarjih (—22), krojačih (—29), šiviljah (—98) in čevljarjih (—154). Ako od skupnega števila razlike med prijavami in objavami 502 odštejemo razliko pravkar naštetih obrtov, ki so najbolj prizadeti, 360, moramo ugotoviti, da nosijo ti obrti glavni delež odjav. Od skupnega števila razlike 502 zavzemajo čevljarji skoraj eno tretjino, 154.
Nekaj napredka kažejo le sledeči obrti: kleparji, elektrotehniki, mehaniki, usnjarji, tkalci, brivci in frizerji, mesarji in klobasičarji, vodovodni inštalaterji ter pleskarji in sobni slikarji.
Nazadovanje obrtništva pa nam najbolj dokumentirajo skupne številke odjav in prijav od 1. 1931 dalje po podatkih naše zbornice.
prijave odjave razlika
1931	2276	1775	+ 501
1932	0(K)7	2017	— 10
1933	927	2263	—1336
1934	992	2361	—1369
1935	835	1557	- 722
1936	912	1414	— 502
Od 1. 1932 dalje znaša padec 3939. Glavni val krize se pokaže pri prijavah in odjavah v 1. 1933 in 1934. Zmotno pa bi bilo po številkah iz 1. 1935 sklepati, da se stanje obrača na bolje. Število prijav v 1. 1936 še ni doseglo niti prvega tisoča, torej niti polovice prijav v d. 1932, ko se je kriza že začela pojavljati. Prognoza za bodoča leta mora zato še vedno biti pesimistična, dasi se more sklepati, da je kriza že dospela do vrhunca.
Razvoj obrti v zadnjem desetletju od 1. 1926 dalje naj nam pokaže sledeča tabela po zbornični statistiki prijav in odjav, ki je bila najprej objavljena v »Obrtniškem glasniku« 1. 1934 ob priliki razstave za petletnico Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Statistika je tu izpopolnjena s številkami zadnjih let.
Leto	število obratov	Leso	število obratov
1926	27892	1932	25465
1927	29129	1933	24125
1928	30343	1934	22724
1929	31416	1935	22002
1930	32412	1936	21500
1931	32917		
K tej tabeli je pripomniti, da razlike med 1. 1931 in 1932 ni vzeti za padec obrti. Številke do 4. 1932 obsegajo namreč tudi gostinske, prevozniške in podobne obrte. Od 1. 1932 dalje se ti obrti vodijo v posebni
statistiki, tako da kažejo gornje številke od
1.	1932 dalje le število rokodelskih in rokodelskim -sličnih, prostih obrtov. Da je gospodarska kriza izredno prizadela prav te obrte, gornje številke dovolj nazorno -predpisujejo.
Še zanimivejše bi bile številke o propadanju obrti po posameznih večjih krajih, okrajih in za Ljubljano. Morda nam bo v letošnjem letu mogoče objaviti tudi take posamezne študije.
Nekaj misli naših strokovnih združenj o bodočnosti čevljarske stroke
Obrnili smo se na. nekatera združenja "čevljarjev, da nam povedo, kaj bo z usodo naše domače čevljarske obrti. Iz enoglasnih izjav je razvidno, da je največ ji krivec propasti naše domače čevljarske obrti Bata s svojimi industrijskimi izdelki.
Odkar osrečuje Bata s svojo kulturno misijo našo domovino, je čevljar zamenjal svoje orodje z beraško palico.
Tudi stalno zniževanje plač uradništvu 5« delavstvu je za čevljarje velika poguba. Naše ljudstvo bi si raje nabavilo obutev pri obrtniku kot pa kupilo manjvredne tovarniške izdelke, toda v današnjih časih gospodarske obubožanosti vseh slojev imajo razne tovarne obuvala, še posebno v Jugoslaviji, zlate čase. Oni, ki so dopustili, da se v Jugoslaviji zakonito zatira domača •obrt in s tem upropašča mali človek, nosijo vso krivdo posledice njegovega obupa, revščine in uničenih eksistenc.
Ali je naša čevljarska domača obrt zmožna življenja v sedanjih prilikah?
Izgledov za zboljšanje sedanjih razmer ni nobenih. Tudi v slučaju, da bi se hotel posameznik dvigniti, si ne more pomagati radi kreditnih razmer. Ko bi bil obrtništvu na razpolago cenen kredit, bi si z zadružništvom obrtniki lahko pomagali. Toda vprašanje je, kdo naj siromaku kreditira. Imamo Zanatsko banko! Toda vprašanje je, ali manjši obrtnik toliko zasluži, da lahko vplačuje obresti?
Na drugi strani so pa za obstoj domače čevljarske stroke važni predvsem strokovni vidiki. S svojo boljšo strokovno izobrazbo skušajo bolj napredni čevljarji dohiteti dobo, česar industrija nikoli ne bo zmožna. Iz zdravstvenih in higienskih razlogov je individualna čevljarska obrt zelo važna. Tudi v najbolj zakotnih gorskih krajih so obrtniki usposobljeni, da izdelajo čevlje po •meri in kroj prilagode nogi in nas tako obvarujejo poškodb.
Kaj je s čevljarskim naraščajem in njegovo strokovno izobrazbo?
Število vajenskega naraščaja v čevljarski stroki stalno pada. Pred leti je bilo v nekem združenju vpisanih preko 200 vajencev, danes jih je le še 50. Vzrokov je več. Predvsem mojster sam nima niti potrebnega dela; vajenci posebno na deželi pa zahtevajo od mojstra preskrbo ali kako drugo ugodnost, česar jim mojstri ne morejo nuditi. Na drugi strani pa je tendenca mojstrov samih, da sprejemajo čim manj novega naraščaja, ker mislijo s tem omejiti brezposelnost. V nekaterih združenjih so celo predlagali, da bi smeli mojstri z 1 do 2 pomočnikoma imeti le enega vajenca, s 5 do 10 pomočniki pa dva. Taka omejitev bi seveda zaustavila šušmarstvo, toda vprašanje je, če je tako stališče pravilno za ugoden razvoj in napredek obrti?
Za strokovno izobraževanje vajencev ni dovolj poskrbljeno. V obrtnih nadaljevalnih šolah po deželi, kjer še sploh obstojajo, je malo ali pa nobenega strokovnega pouka.
Kaj misli naraščaj o bodočnosti čevljarske stroke?
že vsak vajenec uvideva, da ni nobenega izhoda do boljšega položaja v njegovi stroki. Znano mu je tudi, kdo je povzročitelj takega stanja. Vprašanje je samo, kako naj vidi tak mož, ko se osamosvoji in ki •voje davke redno plačuje, v državi svojega zaščitnika. Na tak način država gotovo ne bo vzgojila svoje državljane v koristne člane človeške družbe ...
čevljarska obrt se mora poleg omenjenih vprašanj boriti še z drugimi težko-čami, ki nujno zahtevajo, da se na merodajnih mestih v tem smislu stavljeni predlogi in resolucije nemudoma upoštevajo. V industrijskih okrajih in v podeželju ubija čevljarje šušmarstvo in hauziranje. Ako se zakon o pobijanju šušmarstva ne bo skoro uvedel in se ne bo tudi v resnici izvajal, je bolje, da davčne oblasti samostojne obrti, kolikor jo je še ostalo, sploh ne upoštevajo več.
Novelizacija obrtnega zakona v svrho zaščite čevljarske obrti je nujno potrebna in sicar:
1. da se § 141 o. z. preuredi tako, da trgovci s konfekcijo ne smejo sprejemati dela po meri in ne popravil. V vseh ostalih kulturnih državah, kjer se je obrt upoštevala, je ta določba v obrtnem zakonu na prvem mestu.
2. da se prepove industrijoem in trgovcem ročne in mehanične delavnice ter se jim že vse pridobljene pravice odvzamejo.
3. da se § 399 toč. 1 o. z. strogo izvaja, ker je ne le čevljarski stroki, temveč tudi ostalim obrtim v pogubo.
V	svrho uspešnejšega preprečevanja šušmarstva naj bi se na podlagi stroge zakonske uredbe šušmairju odvzelo takoj vse orodje ter uvedle stroge zakonske mere za izdelovalca in naročilca. Predvsem naj bi se naročilca denarno kaznovalo, dohodek naj bi se pa uporabil v korist onemoglim in starejšim čevljarjem.
Kaj je s socialno preskrbo čevljarjev ?
Med vsemi obrtniki je v starosti brez dvoma najbolj prizadet čevljar. Prav nobene poti ne ve, kam naj se obme, ko je vsled Ceste in dolgotrajne bolezni, ki je v čevljarski stroki najpogostejša, popolnoma onemogel. Na občinah za usodo obrtnika ni dovolj preskrbljeno, tudi do drugih virov obrtnik le redko pride. Da bi čevljarji plačevali ev. starostno zavarovanje, v današnjih prilikah sploh ni misliti. Dve tretjini obrtnikov sploh ne prideta do zadostnega zaslužka za svoje preživljanje, kaj šele da bi plačevali za zavarovanje. Druge rešitve si ne moremo zamisliti kot da bi država podprla tako ustanovo ali pa da se primemo obdavčijo dotični, ki so naše obrtništvo pri tirali do tega, da mora z beraško palico po svetu.
Kakor drugim obrtnikom odjedajo v Mariboru in v večjih mestih poleg Bate in drugih tovarniških obratovalnic zaslužek še državni zavodi, predvsem pa kaznilnice s svojimi industrijsko urejenimi obrati. Od denarnice, torbic pa do čevljev, vse si pustijo izgotoviti Mariborčani v državni kaznilnici. Kaznilnica pa si je seveda tekom dveh desetletij svoje delavnice vsestransko modernizirala, da bo kmalu celo Bati konkurirala. Upati je, da se bo kaznilnici to posrečilo, kajti delovna moč je tu skoro brezplačna. Kako dolgo naj potem še vzdrži naša domača obrt pod takim pritiskom. Mar ne uvidijo merodajni činitelji, da je enostavnejše ustaviti stroje in poslati preko meje nekatere posameznike, izkoriščevalce našega ljudstva, kot pa puščati, da polagoma hirajo desettisoči.
Ohrtnik je ohranil vedno mimo kri in trezno glavo kljub temu, da je šla mimo nas in preko nas cela vrsta težkih socialnih potresov. Poudarjamo to dejstvo, ko imamo v mislih krivice in trpljenje, ki ga mora prestajati danes obrtnik, ne da hi prejel doslej najmanjše zadoščenje!
Obrtniki |n razstava v Parizu. Zbornica za TOI je pravkar prejela _ obvestilo jugoelovenskega glavnega komisarja za mednarodno razstavo v Parizu, da obstoja možnost, da se udeleže razstave kot razstavi jalci tudi jugoslovanski obrtniki. V obrtniški razstavni pailačs ie namreč za ju-goslovensko obrtnike rezerviran prostor v izmeri 40 kv. m. z zidovi skupaj 100 do 110 kv. m. Pristojbina za kvadratna meter znaša 10 frankov, vsak del kv. metra s« šteje za celega. Udeležbo ie treba prijaviti preko generalnega komisar,ja kralj. Jugoslavije. Bok za prijavo poteče 15. marca. Po predpisih se morejo razstaviti samo oni predmeti. ki predstavljajo novost v zamisli ali tehniki, in eicer samo Oni, ki niso bili še nikjer razstavljeni ali dani v promet. Umetniški predmeti ne smejo biiti kopija ali imitacija starih slogov. Opozarjamo na to obrtnike. ki hi hoteli, razstaviti na mednarodni razstavi v Parizu. Zbornica da rada še podrobnejša pojasnila, kolikor z njimi razpolaga in bo po potrebi tudi podprla intere-sante s svojim posredovanjem.
Zveza obrtnih društev dravske banovine v Ljubljani
sklicuje
redno letno skupščino v nedeljo 4. aprila ob pol 9. uri dopoldne v Ljutomeru v prostorih Katoliškega doma. Opozarjamo članice Zveze, da pošljejo vse izpolnjene prijave delegatov najkasneje do 25. marca t. 1. z vsemi predlogi.
Dnevni red' občnega zbora je sledeči:
Otvoritev. -— Poročila (predsednika, tajnika blagajnika in nadzornika). — Splošna poročila delegatov in sprejetje resolucije. — Samostojni predlogi. — Volitve novega odbora. — Proračun za 1937/38 leto. — Slučajnosti.
Delegate opozarjamo, da se vrši v soboto, ob 18. uri v prostorih Katoliškega doma kratka predkonferenca vseh delegatov v svrho izpopolnitve programa občnega zbora.
V zvezi z občnim zborom se bo vršil velik
Obrtniški tabor
vsega slovenskega obrtništva, ki bo manifestiralo za svoje nacionalne in stanovske težnje. Tabor se vrši v okviru velikih slavnosti, ki jih priredi Trgovsko-obrtno društvo v Ljutomeru ob priliki svoje 30-let-nice.
Na merodajnih mestih nam je zagotovljen 75% popust na železnicah. Poskrbljeno je tudi za ceneno prehrano in event. prenočišče, tako da bo tudi širšim krogom obrtništva iz najoddaljenejših krajev mogoče prisostvovati tej pomembni obrtniški manifestaciji. Izbrali smo si datum 4. in 5. aprila, z ozirom na to, da ima v tem času obrtništvo več časa in se lažje odtegne delu v delavnicah. V ponedeljek 5. aprila pa je tudi praznik Marijinega Oznanjenja, ki je od 25. marca preložen na 5, april.
Opozarjamo obrtništvo, da bo Zveza obrtnih društev izdala posebne izletne znake, čigar lastnik bo užival vse ugodnosti pri preskrbi. Društva in organizacije bodo še o event. podrobnostih programa poučeni potom okrožnic, ostalo obrtništvo pa opozarjamo na vesti dnevnega časopisja, ki jih bodo pravočasno informirale. Vabimo obrtnike in njihove prijatelje, da se odzovejo klicu našega zavednega prekmurskega obrtništva, in posetijo lepe vinorodne kraje ter nacionalno in stanovsko zavedno prekmursko obrtništvo.
Poziv
Ključavničarski mojstri bivše ljubljanske oblasti!
V sredo 17. marca t. 1. se vrši ob 13. url v sailonu gostilne pri Levu v Ljubljani, Gosposvetska cesta 16
širše posvetovanje
ključavničarskih mojstrov iz bivše ljubljanske oblasti.
Pozivamo vso tovariše, ki bi morda ne prejeli posebnega vabila, da se tega sestanka radi izredne važnosti brezpogojno udeležbe!
Za tovariše iz bivše mariborske oblasti bo sestanek pozneje, na katerega pa že danes opozarjamo!
Ključavničarski strokovni odbor v Ljubljani.
Združenja javljajo občne zbore
X Združenje lesnih in umetnih strok v Ljutomeru sklicuje za nedeljo 21. marca t. 1. letno skupščino z običajnim dnevnim redom. Pričetek ob 8. uri dop. v gostilni Jul. Strasser-ja v Ljutomeru. Udeležba obvezna.
X Združenje oblač. strok v Ljutomeru
ima redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo 21. marca t. 1. ob 8.30 v gostilni Fr- Seršen-a v Ljutomeru.
X Združenje kovinarjev in kolarjev v Ljutomeru javlja letno redno skupščino v nedeljo 21. IH. t. 1. ob 8.30 dop. v gostilni Rih. Wneg v Lutornem. Dnevni red običajen.
X Skupno združenje obrtnikov v Ljutomeru sklicuje redno letno skupščino v nedeljo 21. marca ob pol 10. uri dop. v gostilni Rih. Wreg. v Ljutomeru z običajnim dnevnim redom. Udeležba obvezna.
X Združenje pletilcev za dravsko banovino v Ljubljani javlja občni zbor v ponedeljek 22. marca ob 14. uri v sejni dvorani Društva ind. in veletrg., Ljubljana, Tyx-ševa cesta 1/b. II. nad. Dnevni red: Nagovor in poročilo predsednika, poročila tajnika, blagajnika in nadzorstva: proračun in določitev prispevkov za 1. 1937., volitve delegatov v O. O., samostojni predlogi in slučajnosti.
X Skupno združenje obrtnikov v Kranju javlja svojo letno skupščino za nedeljo 21. marca.
X Združenje obrtnikov v> Središču ob Dravi priredi letno skupščino 19. marca ob
9.	uri dopoldne na rotovžu.
X Združenje krojačev in krojačic ter sorodnih'strok za sodni okraj Lož in Cerknica na Rakeku priredi letno skupščino 19. marca t. 1. ob 14. uri popoldne pri g. Ogrincu Grahovem. Poleg običajnega dnevnega reda so volitve delegatov za okrožne odbore.
JOŽEFOVO ZBOROVANJE
V	LJUTOMERU
Slovensko trgovsko-obrtno društvo v Ljutomeru priedi na praznik sv. Jožefa 19. marca zborovanje, na katerem podajo izčrpne referate gg. Zadravec in Iglič. Ob 8. uri zjutraj je sv. maša za rajne člane obrtnih združenj ter obrtnega društva, ob 9. uri pa je zborovanje obrtnikov in trgovcev v hotelu Zavratnik v Ljutomeru. Po zborovanju je širša seja zastopnikov vseh okoliških društev glede čim smotrnejše organizacije velikega obrtniškega tabora v Ljutomeru dne .4. aprila L 1.
ZANATSKA BANKA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
A. D. BEOGRAD sklicuje v nedeljo dne 11. aprila 1937 ob
9.	uri dopoldne deseti redni zbor delničarjev, ki se bo vršil v bioskopski dvorani Za-natskega doma v Beogradu. Žorža Kle-mansoa ulica št. 1, s sledečim dnevnim redom:
1. Izvolitev zapisnikarja, treh skrutina-torjev in treh overovateljev zapisnika zbora;
2. Poročilo upravnega odbora za 1936 leto;
3. Poročilo nadzornega odbora in predložitev bilance za 1936 leto;
4. Odobritev bilance in poslovanja upravnega in nadzornega odbora za 1936 leto;
5. Predlog glede vporabe čistega dobička;
6. Volitve petih članov v upravni odbor, dveh članov v nadzorni odbor in dveh čia-
posl v Zagrebu;
7. Reševanje o eventuelnih predlogov v smislu čl. 28 bančnih ipravil.
Delničarji, kateri želijo prisostvovati zboru, morajo v smislu člena 24 bančnih deponirati svoje delnice najmanj sedem dni pred zborom in sicer na blagajni centrale Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije A. D. Beograd, Žorža Klemensoa ulica št. 1., ali na blagajni Glavne podružnice v Zagrebu, Erankopanova ulica št. 5/a, podružnice v Ljubljani, Gajeva ulica št. 6 in podružnice v Sarajevu, Sime Milutinoviča št. 2.
Delničarje Zanatske banke se opozarja, da delnic za udeležbo na zboru ni potrebno odeponirati osebno, temveč jih lahko pošljejo tudi po pošti bodisi centrali, Glavni podružnici v Zagrebu ali podružnicam v Ljubljani in Sarajevu ter bodo v zameno prejeli vstopnice za zbor v smislu člena 24 bančnih pravil. Delničarji iz enega kraja, kateri želijo zboru osebno prisostvovati, morejo v izogib stoškov poslati delnice skupno v eni pošiljki. V vsakem slučaju pa morajo centrala ali Glavna podružnica v Zagrebu im podružnici v Ljubljani in Sarajevu prejeti delnice vsaj sedem dni pred zborom delničarjev.
Upravni odbor.
Stakne
f Msgr. Tomo Zupan je v častitljivi starosti izdihnil svojo veliko dušo. Mnogo je storil slovenskemu narodu koristnega. Vse življenje je posvetil v blagor naroda. Deloval je kot utemeljitelj CMD, kot vzgojitelj mladine in zbiralec narodnega blaga. Večna slava njegovemu spominu.
X V Ljubljani je preminul dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani, pokojnik je bil veščak v narod-no-gospodarskih vprašanjih in velik pobor-nik narodno-obrambnih in kulturnih ustanov.
nov v poslovni odbor Glavne podružnice
Veliki teden se nam bliža, ki mu bo sledilo veličastno vstajenje. Obrtništvo čaka že dolga leta na boljše čase in svoje vstajenje, ki ga pa po sedanjih tagledih ne bo še doživelo.
Vsem naročnikom in prijateljem želimo veselo Veliko noč!
USTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE
Cenjene čitatelje in dopisnike prosimo, da opravičijo izostanek nekaterih važnejših razprav in dopisov, ki smo jih prejeli za sedanjo številko. Veseli nas odziv naših naročnikov, ki se pridno javljajo iz vseh krajev, tako v pogledu nasvetov, dopisovanja v Obrtnem Vestniku itd. Prosimo še nadaljnjega odziva in jim zagotavljamo, da je uredništvo lista pripravljeno posredovati in jim ustreči v vseh zadevali in željah.
Nekaterim obrtnikom smo poslali Obrtni Vestnik na ogled. Večinoma so list obdržali. S tem jih smatramo kot svoje naročnike in jim seveda pošiljamo redno naš strokovni list. Ker pa na prošnjo, da po možnosti poravnajo celo naročnino, še nismo prejeli od vseh odziva, jih prosimo, da se čimpreje odzovejo ter plačajo naročnino vsaj za eno četrtletje, t. j. znesek 10.— din. Kdor pomotoma ni prejel poleg opomina poštne položnice, tega prosimo, da jo po dopisnici zahteva ali še enostavnejše je, da kupi za 25 par navadno ček. pol., nanjo napiše naš ček. račun in naslov (glej prva stran, v desnem vrhu) ter odpošlje omenjeni znesek. Prepričani smo, da so naši naročniki z vsebino Usta zadovoljni. Pozivamo jih, da se za naše skupne naloge stalno zanimajo.
Naročnino plačajte do konca tekočega meseca in sicer vsaj v znesku prvega četrtletnega obroka t. j. 10 Din, sicer bomo žal primorani, da vsem naročnikom, Id se
svoje dolžnosti ne zavedajo- ustavimo nadaljnjo dostavo lista.
licitacije in doGave
18. III. se vrši v gradbenem oddelku dir. drž. žel. v Ljubljani ofert. lic. za gradbo ene tronadstropne stanovanjske hiše. — Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo opreme za policijsko vojašnico v Ljubljani. — Rudnik Vrdnik sprejema 1. aprila ponudbe za dobavo brusilnih plošč. — Vrše se licitacije v Ljubljani, Slov. Bistrici, Dolnji Lendavi, Mariboru, Boh. Beli, Ptuju, Novem mestu in Mojstrani za dobavo prehrane za vojaštvo. — 31. m. je lic. pri štabu dr. div. oblasti za napravo enega dela poti na Blegaš.
Vsi oglasi so v Zbornici TOI v Ljubljani stalno na vpogled.
SLUŽBENI LIST
z dne 27. II. prinaša Uredbo o izpremem-bah in dopolnitvah spiska luksuznih predmetov. — Pravilnik o načinu pobiranja banovinskih trošarin po uredbi o banovinskih trošarinah. — Pravilnik za posestnike psov.
z dne 3. marca prinaša Uredbo o prenosu poslov o zatiranju živalskih kužnih bolezni na banovino. — Pravilnik za izvrševanje uredbe o vzdrževanju nar. šol. — Pravilnik o uporabljanju peči za emajliranje. — Razpis za dobavo zaprtega, smetarskega voza za mestno občino ljubljan-
sko. — Razpis za dobavo opeke za drž. rudnik Velenje.
z dne 6. marca prinaša Naredbo o izpre-membi mezdnih razredov OUZD. — Odločbo k carinskim deklaracijam. — Razpis o nabavi hranil za mestno zavetišče v Ljubljani.
Z dne 10. marca prinaša Uredbo o kmetijskih zbornicah. —
Za kratek čas In razvedrilo
Eleganten mož je naročil pri krojaču za veliko noč novo obleko.
»Kdaj smem upati na plačilo«, ga vpraša krojaški mojster.
»Vedno, dragi mojster, vedno«, se porogljivo nasmeje možakar.
*
Za veliiko noč je vsa družina sedela pri skupnem kosilu. Tedaj skoči izza stola oče, ki je bil precej razburljive narave in se zadere na sina: »Ti ješ kot kali star radio-aparat.«
»Kako to?«
»S tolikimi stranskimi zvoki.«
Rešitev naše zadnje uganke se glasi: »Gostilničar«.
Prejeli smo nešteto rešitev in vzpodbud, zato smo se odločili, da v svojem listu po možnosti obdržimo ta kotiček in ga izpopolnimo. — Pri žrebanju so prišli v poštev naslednji naročniki, katerim smo danes odposlali obljubljeni obrtniški kole-
dar: Kokalj Dinko, Vinje 27; Drago Bernard, Laško 46; Ivo Novak, Šoštanj; Avgust Agnola, Ljubljana in Jelovšek Josip, Ljubljana.
Za ostale, ki danes niso prišli na vrsto-smo pripravili novo presenečenje:
Besede pomenijo, ako jih čitaš vodoravno in navpično od zgoraj navzdol:
1. Ime znanega obrtniškega delavca.
2. Ime starega rimskega mesta.
3. Nasprotje od »zdrav«.
4. Popolnoma slično.
5. Morilno orožje (tujka).
1
•2
3
4
5
Za pravilne reševalce smo pripravili zopet nekaj lepih nagrad. Na delo torej! Rešitev pošljite do 25. t. m.
TISKARNA
FRANJO JEREB
LJUBLJANA — Celovška cesta 14 se priporoča pri nabavi tiskovin.
Telefon 35-52	Telefon	35-52
ZAHAHKA
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: >Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon št. 20-30 — Račun Poštne hranilnice št. 14.003.
Sukno iz prvovrstnih angleških, čeških in domačih tovarn za moške obleke in površnike nudi v veliki izbiri in po nizkih cenah
M. PŠENIČNIK
manufaktuma in modna trgovina CELJE
»SLAVIJ A«
jugoslovenska zavarovalna banka
Zavarovanja poslopij, pohištva, avto-nobilov, oken, blagajn, življenja, dote, pogrebnih stroškov itd.
Glavno ravnateljstvo v Ljubljani, Gosposka ulica 12 — Ekspozitura v Mariboru, Aleksandrova 6 — Ekspozitura v Celju, Kolenčeva ulica 6.
Podružnice :	Beograd, Zagreb,
Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split.
JUGOGRAFIKA
IZDELUJE KLIŠEJE VSEH VRST Tiskovna in založna družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 23
Prispevajte v tiskovni sklad
BH
■■■»■m
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
ŠPEDICIJA TURK Ljubljana
prevzema : OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. — Telefon inter. 24-59 — Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi s tremi avtomobili po dve, tri, in sedem ton nosilnosti. — Telefon interurban št. 21-57 — Masarykova c. 9 (nasproti tovor, kolodvora)
AQA RUSE
ZDRUŽENE 3UGOSLOV. TVORNICE ACETILENA IN OKSIGENA D. D.
RUŠE
nudi obrtništvu za svrhe autogenega varerija in rezanja poleg kisika v valjih tudi stisnjen in raztopljen plin acetilen pod imenom »dissous-plin«. Varenje z dissous-plinom je mnogo udobnejše in boljše kot z navadnim acetilenom iz karbidnih aparatov, ker je dissous-plin
kemijsko čist acetilen, brez vlage, je siguren in neopasen pri delu, ne zmrzne
in se more disous-piinski valj tudi namestiti na vsakem poljubnem prostoru.
Disous-piinski valji so napolnjeni pod pritiskom 15 atmosfer ter vsebujejo nekaj nad 5 m3 acetilena. Na zunaj se označujejo z belo barvo ter se razlikujejo od kisikovih valjev tudi po železnem ventilu.
Disous-plin se lahko uporablja samo s pomočjo
redučnega ventila,
katerega se namešča na valj potom posehne stezalke.
Izkušen varilec zahteva samo
Redučni ventili „Aga*Ruše“ z navzdol obrnjenim regulimim vijakom.
Poravnajte naročnino za „ Obrtniški koledar 1937 u
Največja zaloga
nalivnih peres! RARAGA LUDVIK
LJUBLJANA	NEBOTIČNIK
Nova trgovina
manufakture in krojaških potrebščin je ravnokar otvorjena. LJUBLJANA — Kolodvorska ul. 24 ZELO NIZKE TOVARNIŠKE CENE! Priporoča se
RRANKO MAKAR
Krojači!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
#	češko-jugoslovenska
veletrgovina blaga
ANTON HttBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. T
GARANTIRANE
$onitne jermene
za vsakovrsten pogon, kakor tudi
okrogle jermene šivalne jermence lesene jermenice
vosek ,Prima‘ za jermena
itd. nudi
BIRCAIR & CO.
Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35
Proizvajamo in prodajamo:
P	IL	II	IN
za obrt in industrijo; za gospodinjstvo.
K	O	K	S
za kovače; za livarne; za centralne kurjave.
K AT IR AN
za konzerviranje lesa; za o b r e zp r aš e n j e cest.
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani