Posamezna številka t Din mesečno, če se sprejema list v upraJi, naročnina 4 Din, na dom in Eo polti dostavljen st 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI SLOVENEC Uredništvo; Kopitarjeva ul. št. 6/IIL Telefon it. 2050 in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica itev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 2992 Po vdoru belih v Madrid General Franco prodira previdno proti sredini mesta Rdeča vlada proglaša v Vatenciji špansko republiko Uradna poročila Lizbona, 8. novembra, c. llavusov dopisnik v Avili poroča, da so nacionalistične čete vdrle v Madridu že do mosta Segovia. Borbe se razvijajo ia vsako ulico posebej. Napad nacionalistov na Madrid je bil organiziran kot past. ker se je napad najprej začel od jugovzhoda. Ko so nlefi nt -ličniki zbrali vse svoje oddelke tam, da h o lbili napad, so nacionalisti razvili najhujši pritisk na severovzhodu Madrida, da bi tako prudrli do kaznilnice, v kateri jc okoli 30.0110 talcev. Marksisti so pričakovali, da bodo nacionalistične čete poskušale vdreti v prestolnico najprej z jugozapada. Poveljnik Assenzio pa je izvršil naglo in uspelo obkolitev in je napadel Madrid najprej s severozapadne strani. Prvi cilj napadalcev je bit kompleks poslopij na južni strani reke Mancatia-resa, kjer se nahajajo zapori, v katerih so marksisti zbrali mnogo talcev in političnih nasprotnikov. Popoldne je bil ta cilj dosežen. Nato so nacionalisti prešli v napad na jugovzhodnem odseku fronte ter zavzeli predmestje Valecas. Tam so tudi pretrgali zadnjo prometno zvezo med Madridom in Valencijo. . „ . , Prebivalstvo Madrida, ki se je zavedlo, da bo kmalu osvobojeno marksistov, je popoldne navalilo na zgradbo, v kateri ima svoje prostore marksistično glasilo »El M un d o Obrero«. Demonstranti so razdejali vse stroje in tudi naprave. Marksistična vlada je še zadnji trenutek skusala zap e-sti nacionalno vlado v Burgosu v mednarodne težave in je zato poslala nekaj letal označenih z na-rionalističnimi kokardami nad Madrid da In bombardirala zgradbe Inozemskih zastopstev in poslaništev. General Franco pa je bil pravočasno o -veščen o tej zli nameri in je službeno obvestil zastopnike prizadetih tujih držav o morebitnem bombardiranju njihovih poslaništev v Madridu. Nacionalistična letala so tudi včeraj spustila na Madrid velike množine letakov, na katerih so lnla obvestila za prebivalstvo. Na letakih so bili ozna-i ' i kraji, kjer bo prebiva stvo kolikor tonu" na varnem. Ti kraji bo.lo bombardiran« le ?« se bodo vanje zatekli tudi oboroženi oddelki marksistične vojske. Kot tak kraj ,e bil označen tudi mestni okraj med ulico Dicgo de Legona. trgom de la Castellana in trgom dc la Roiula. v svojih letakih pravi general Franco da bodo nacionalisti do skrajnih mej prizanašal, bolnišnicam in zgradbam tujih poslaništev. Do večera je preko 8000 madridskim prebivalcem uspelo, zateči se na stran nacionalistov. . Po vesteh, ki so prispele sem davi ob pet Ii. so dobili posamezni oddelki nacionalistične vojske ukaz da Madrida docela ne zavzamejo, nego ila sc polaste le najvažnejših postojank v neposredni bližini prestolnice, odkoder hudo lahko nadaljevali svoje prodiranje proti centru mesta. Že včeraj[ popoldne bi bili morali zavzeti zapnilni del Madrida. Dejansko so proti večeru pričele z napadom. > prvih vrstah je bila afriška pešadija, ki je prodirala v posamezne okraje pml zaščito okrog 100 tankov, bliniliranih avtomobilov in motoriziranih mctalccv ognja. Scvilln, 8. novembra. AA. Tukajšnja radijska postaja je razglasila lole poročilo o bojih v Madridu: Čete pod vodstvom generalov Varelle in Sa-lickcta prodirajo v posamezne okraje Madrida. Včerajšnji nalivi in vihar so zelo zadrževali letala iii tanke, pa tudi posadijo. Kljub temu so žc oddelki polkovnika Castejona že včeraj zavzeli Caso del Campo. Nasprotniki so imeli v bitki za to važno strateško točko hude izgube. Castejonovi oddelki so v borbi zaplenili polog drugih tri novo ruske tanke. Madridska univerza jo žc osvobojena in so sc marksistične četo umaknilo precej daleč od nje. Oddelek polkovuika Asscnzia jo zavzel most, preko katerega jo speljana cesta v pokrajino Estremaduro. Oddelek polkovnika ltaronoa je zavzel segovijski oddelek, polkovnika Telo pa to-ledski most. Celo polkovnika Monasteria so zavarovalo desno krilo vojsko, ki prodira proti vzhodnim predmestjem Madrida, kjer jo žc zavzeta cesto. ki vodi v Valencijo. Nacionalistično vojaštvo jo tam prijelo že mnogo marksističnih beguncev. Vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske jo izdalo nov proglas na madridsko prebivalstvo, v katerem pravi, da bodo nacionalisti skušali zavzeti Madrid kolikor mogoče brez borbe. Nedelja v Madridu Rdeča vlada v Valenciji Poulični boji London, 8. nov. c. Od današnjih nedeljskih listov objavlja samo »Sunday Dtspatch« vest, ki jo je (iol)il naravnost iz Madrida. Njegov dopisnik se je v zgodnjih urah lahko razgovarjal z voditeljem angleškega veleposlaništva v Madridu. Ta mu je rekel, da je na angleško veleposlaništvo doslej pribežalo 200 angleških državljanov. Veleposlaništvo doslej še ni bilo napadeno. Dopisnik pravi dalje, da je bilo v središču Madrida dojiol-dne sumljivo mirno in tiho. Samo na poStni centrali, ki je nameščena v enem največjih madridskih nebotičnikov, se je videlo, kako streljajo s topovi in s strehe ter utrdb poslo|ija. Madridska radijska postaja še zmer.-j deluje in je sedaj v nedeljo oddajala glasbo, kakor običajno v vsaki nedeljski oddaji. Pariz. 8. nov. c. llavnsov dopisnik poroča iz Madrida danes opoldne, da se sliši v središču mesta močno streljanje topov v predmestju Madrida, od koder strelja rdeče to|iništvo na nacionalistične jiostojnnke pri Legame. Dopoldne je zasijalo solnee nnl Madrid in skoraj vsi prebivalci so bili na ulicah, ila ujamejo solnco zadnjega lepega jesenskega dne. Okoli poldne so bile ulice v središču polne prebivalstva, ki sc jc sprehajalo, nad mostom pa sc je tedaj pojavila eskailrila desetih rdečih letal, ki so letela na fronto. Nad središče mesta so letalci izvršili še nekaj drznili akrobacij. Po mestnih ulicah korakajo oddelki miličnikov na fronto proti Carabnncelu. Vsi so bili zelo siromašno oboroženi, jioscbno mnogo pa je bilo med njimi zidarskih delavcev, ki so za orožje nosili s seboj cepine in slično. Ob 13 se je zopet pojavila močna eskadrila rdečih lelal nad središčem mesta in nato spremljala oddelke miličnikov na fronto. 9 Bon1«trdila za vest, da je vlada sploh zbežala iz Madrida. Sjiričo tega sodijo v londonskih novinarskih krogih da špansko poslaništvo nima več nikake telefonske ali brzojavne zveze z Madridom. Člani madridske vlnde so prispeli v Valencijo. Pripeljali so se z dolgo vrsto avtomobilov. Vladni uradi so bili takoj razmeščeni v stari palači markiza Beniarla. Takoj |>o prihodu so se ministri sestali. Seja vlade je trajala skoraj dve uri. Gil Rob les zopet svetuje Lizbona, 8. nov. AA. Znani španski nacionalistični prvak <«il Knblos je svetoval raznim ornn-nizacijam svojih pristašev, ki sc bore v vrstah i nacionalistično vojske, naj so rnzidojo in vstopijo v redno šjiunsko vojsko še proden bo Madrid zavzel, kor jo bolj primerno, ila ga zavzamejo rodni vojaški oddelki. Sovjeti priznali neodi isno rcpublilio Bas hov Madrid, 8. nov. c. Sovjetska Rusija jo |iri-znala samostojno haskiško državo. V Itilhao jo .'I llieu lirugllll, na je prejei iiaru< nu. .-mam 1 znaia snuiuMOjiio hhskisku > mmau jr riil za vsako cono!« General Miajo je pozival ! jirišel prvi sovjetski diplomatski zastopnik Kii- p bojevnike, naj se bore brezpogojno za vsako inniinv. ki io bil svetnik sovjetskega pnslanišlvn Madrida. Od civilnega prebivalstva je zalite- v Madridu. Sirijo so »osli, du ho vlada, ki jo ibo- dejnnsko sodelovanje. Srca madridskih prebi- Zala v Valencij i. oklicata tnni takoj vzhodno špan- _............... i.:i: i...- .. ahni.:.., „i„:„a,,, i,,,,. . i... ......a.i:i„. :.. ..„.i..i:.....i.. ...,.«i ..n.;„ ................j..................... lakoj vzhodno špa.. sko republiko in nadaljevala borbo proti nacionalistični vladi, ki so ho naselila v Madridu. Francoski Vsi obtožufe letalskega mlmstra Cota da je tihotapi I orožje v Španijo Pariz, 8. novembra. Tg. Zadnja številka Can-dide* ob;avlja senzacionalne listine, ki dokazujejo, kako je sedanji letalski minister Blumove vlade ljudske fronte na debelo pošiljal rdeči vladi v Madridu veliko število orožja. Časnikar — Paulin — obtožuje letalskega ministra, da je sovjelom izdal najbolj važne vrsle francoskega orožja in da ie zagrešil mednarodne zveze, ki so za Francijo nečastne. Obtožuje ga tudi, da jc bil naravnost na čelu skupine tihotapcev, ki so tihotapili na debelo orožje, vzeto v skladišč'h francoske arm-de. čez mejo v Španijo na pomoč rdeči vladi v Madridu, Iz objavljenih listin izhaja, da je francoska ljudska fronta poslala svojemu rdečemu bratu v Španiji »Frente Popular« 60 vojaških lelal. Časnikar navaja podrobno vse označbe odposlanih letal. Da bi Cot prikril svoje delo, se je posluževal najbolj smešnih sredstev. Tako je neko -ljudsko združenje za letalstvo« navidezno naročilo v Angliii močna dvomotorska letala, ki jih takšno združenje za svoj delokrog ne more rabili. V potrdilu o sprejemu piše podpredsednik tega združenja Serre, da »je v popolnem redu s.prejel naslednja letala . .. a pripombo, da se morajo uporabiti samo na francoskem ozemlju.« Niti eno teh letal ni ostalo na razpolago temu čudnemu letalskemu klubu, pač pa je ugotovljeno, da je dolični Serre, ki je istočasno tudi materialni ravnalelj letalske družbe 'Air 1'ranče« svoj položaj izkoriščal v ta namen, da je po nalogu letalskega ministra tihotapil letala in orožje v Španijo. Časnikar napada tudi zunanjega ministra Delbossa, »da mu ni uspelo, da bi bil dosegel, da se v Španiji konfiscirana civilna letala vrne|o nazaj v Francijo. Takoj zatem objavlja pismo ravnatelja »Air France«, naslovljeno na letalskega ministra, iz katerega sledi, da je madridska vlada vsako od imenovanih civilnih letal plačala po 548.000 frankov in ie bila dolična vsota pos'ana španskemu poslaniku v Pariz, da io izroči Blumovi vladi, ki je prejem denarja potrdila. Časnikar navaja nadalje dokaze, da je letalski minister za vsoto 1 (enega) simboličnega franka prodal rdeči vladi v Španiji eno vojaško letalo. Nadalje obdolžuje letalskega ministra Cota, da je med Madridom in Alicante s pomočjo francoske družbe »Air France« organiziral posebno zračno progo, ki je bila izključno na razpolago samo vladi ljudske fronte v Španiji. Vse to na hrbtu francoskega ljudstva, ki mora z davki plačevati vse potrebe letalske družbe »Air France«. Časnikar navaja dalje, da je podjetje »Jupiter« poslalo v Španijo neizmerne količine bencina in olja za pogon letalskih motorjev. Ohiavljeni so vsi topredmetni računi. Središče te »tihotapske ba: dc« je bilo mesto Toulouse, od koder so odhajali tudi francoski izvežbani piloti (katerih ime navaja) v Španijo. Candide priobčuje nadalje nekatero senzacionalne dokumente o zgraditvi posebnega letala, ki ga je iznašel neki Marcel Bloch za francosko letalsko armado in ki je bilo oddano rdečim v Španijo. Podjetje Bleriot je poslalo lopove za letala, podjetje Potez« in Gourdou-Seseurre pa posebna lovska letala. Ko so letala odhajala, je bilo carinskim oblastem povedano, da so namenjena za — Hedžas. Vsa ta podjetja so imela v rokah redna dovoljenja letalskega ministra, da lahko mirno odpravljajo letala čez francosko mejo. Na koncu obtožuje časnikar ministra Cota, da je naroči) častnikom svojega kabineta, naj spravijo večje množine ročnih granat na pirenejsko mejo, odkoder so bila poslana čez mejo v roke rdeči vojaki. Časnikar obljubuje, da bo svoja razkritja še nadaljeval Drinska banovina: Mad 70 °lo za JRZ Belgrad, 8. novembra, m. Danes sn bile občinsko voliti o v vsej drinski banovini. Volitve so poteklo povsiid v rodu in miru razen na dveh, Ireh mestih, kjer jo prišlo mcil volivci dn manjših in cidontiiv. Drinska banovina ima 37 okrajev z istotolikimi mesti. Toda volitve so se vršilo snmo v .30 okrajnih mestih, kor ostala okrajna mostu volijo občinske uprave |io zakonu o mostnih občinah. V teli ,30 okrajnih mestih, kjer sn bilo danes volitve, jc dobila JRZ 2,3 občin, celokupna opozicija pa 7, kar predstavlja 77% v korist .IIIZ. Za kmčekc občine volivni rezultati šo niso popolni ter definitivni, Imln žc po doslej dobljenih po-ilatkih sc lahko z gotovostjo računa, da bo ,IHZ dobila nad 70% vsoti občin, dočim lindo ostanek občin dobile vse ostalo opozicijsko skupino in stranke, ki sn sc volitev udeležile. Železntšhe konference Pariz, t- tiov AA. Nn potu na konfercnco za pospešitev železniškega prometa v Parizu se ic generalni ravnatelj jugoslov. drž. žcleznic Dimitrije Naumovič ustavil v Berlinu, kjer ic imel važne razgovore z generalnim ravnateljem nemških železnic. Pri tej priliki je bil dosežen dogovor o zboljšanju in pospešitvi prometa med lugoslavijo in Nemčijo. Kakor ic znano, sc jc Nemi iia obvezala z droždanskim dogovorom, da !h> izvozila iz Jugoslavije večje količine zaklane živine, perutnine, govedc, jajc, koruze, pšenice itd Dn bi pospešili prevoz teli pridelkov, so sklenili, naj se blago prevaža po najkrajši poli in po možnosti s posebnimi tovornimi vlaki. Vrhnika, 8. novembra. Snoči ob V*6 je umrl v 75. letu starosti bivši vrhniški župan g. dr. Janko Marolt, veleposestnik in zdravnik na Verdu. Pokojni dr. Marolt je bil nad 16 let vrhniški župan in si je kot tak postavil mnogo spominkov v naši občini. Sezidal je 6 šol po vaseh obširne vrhniške občine. Pred koncem svojega županova-nja je še kupil hišo, v kateri je danes občinska ubožnica. Da je olajšal občanom bremena, je ustanovil vrhniško Občinsko hranilnico, katera je pod njegovim vodstvom in nadzorstvom sijajno napredovala in si kupila veliko hišo, " kateri danes stanujejo njeni uslužbenci in druge stranke. Nad 44 let je bil okrožni zdravnik, spoštovan in priljubljen med vsemi sloji in je v vsein tem času imel samo enkrat 14 dni dopusta. Bil je skoraj do svoje u[>okojitve zdravnik OUZD in železniški zdravnik. Do razpusta SLS je bil predsednik njene edinice na Vrhniki. Pošten do skrajnosti si je v svojem javnem delovanju pridobil zaupanje vseh občanov, ki so vedeli, da se za trdo skorjo, katero Jo kazal na zunaj, skriva nadvse blago sice. Zato ni čudno, da so rekli občani, da ko so zazvonili zvonovi sv. Antona na Verdu in po vrhniških cerkvah: »Umrl je mož.« Še na smrtni postelji je pokazal svojo ljubezen do slovenske katoliške politične skupnosti in je vso zadnjo vo-livno nedeljo spraševal za izide volitev. Ko so mu svojci sporočili našo zmage, zlasti še iz občin vrhniškega sodnega okraja, Horjula, Borovnice, Polhovega gradca in Črnega vrha, kjer je tolikokrat lajšal bolnikom gorje, svoje prijatelje pa vzjiodbujal za našo politično smisel, je občutil, da so maščevane krivice, ki jih je prestal on in njegova stranka. Poslej je posvetil svoje misli Bogu in pobožno sprejel sv. zakramente. V priznanje za javno delo, je bil odlikovan z visokim redom. Ko sla ga obiskala eno uro pred smrtjo minister g. dr. Miha Krek in naš ban g dr. Marko Natlačen, ki sta mu tudi izročila pozdrave našega voditelja ministra g. dr. Antona Korošca, se je še poslednjič nasmehnil ln se z rahlim stiskom roke poslovil on voditeljev našega naroda, za katerega je delal vse življenje. Uro (»ozneje se je poslovil tudi od svojih otrok in spravljen z Bogom mirno zatisnil oči. Par dni pred smrtjo ga je obiskal njegov stari prijatelj g. Brenčič Jože, katerega je pokojni naprosil, naj v njegovem imenu pozdravi vse njegove prijatelje. Pogreb bo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob treh poldne iz hiše žalosti na pokopališče sv. Antona na Verdu. Blagega in zaslužnega pokojnika bomo vsi ohranili v trajnem hvaležnem spominu. Naj mu sveti večna luč! 2alujočiin naše globoko sožaljel RimsM blok zboruje Bedaste vesti o programu dunajske konference ItalVa baje potiti ja Madjarom — Reko Belgrad - Rim - Pariz Dve manifestaciji (Od našega poročevalca.) Dunaj, 7. novembra 103G. š,- nikoli poprej ni na Dunaju vladala takšna politična nervoznost in — skoraj bi rekli — razposajenost, kakor sedaj na predvečer konference rimskega bloka, ki pričenja v |wnedeljek. Do sedaj so avstrijski in madjarski državniki morali letati na konference italijanske jiodonavske trozveze v Italijo. Sedaj se je zgodilo prvič, da je Dunaj sedež te konference. Odtod menda vsa ta razposajenost, ki jo je opažati tuko v uradnih krogih, kakor med meščanskim prebivalstvom, ki se čuti silno povzdignjenega, da je bil Dunaj izbran za tako važno zasedanje. Jutri, v nedeljo, pride na Dunaj italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano s svojo soprogo F.ddo. Mussolinijevo hčerko. Dunajčani bi se radi oblekli v svoj starodavni sijaj gostoljubnega mesta državnikov in gladkih dvorjanov, da bi Mussolinijevi hčerki pokazali vso svojo privlačnost. Vmes pa krožijo sem ter tja najrazličnejše vesti o nalogah, ki naj jih dunajska konferenca rimskega bloka opravi. Od vseli strani Evrope so že prišli časnikarji, ki so najsigurnejše znamenje, da se bo nekaj važnega skle|>alo. Neki avstrijski diplomat, ki siovi vsled svoje duhovitosti, jih je primerjal z gavrani, ki se vedno zbirajo tam, kjer pričakujejo mrličev. Kdo naj bi bil mrlič na dunajski konferenci, to je vprašanje. Ali pričakujejo, da se bosta Italija in Nemčija — kajti tudi Nemčija bo na konferenci Udeležena po posebnem ojiazovalcu — sprli radi vpliva v Podonavju, ali se nadajo, da bo morala Madjarska pokopati svoje revizionistične cilje in bo v odškodnino dobila neka druga bolj čuvstvena zadoščenja, ali pa mislijo, da bodo pokopavali Malo zvezo, ua račun katere je Mussolini v Milanu obljubil, da se bo pobrigal, da Madjarska dobi zadoščenja za svoje upravičene zahteve«? Bedaste vesti Vsi pa čutijo, da ho imel grof Ciano silno do-likatno nalogo. Njegov šef Mussolini je v Milanu dejal, da hočo hiti istočasno prijatelj Nemčije, Madjarske in Jugoslavije, odnosno Male zveze. Kako zadostiti hkrati vsem naenkrat, ne da hi bili interesi ene ali druge države oškodovani? Ciano bo moral spretno plavati, da se nikomur ne zameri, da nikogar ne odbije, marveč, du po navodilih svojega predstojnika pripravi vse potrebno, da hi sc lepo v miru znašli in drug drugega objeli vsi oni. ki bi jih Italija rada videla v skupnem taboru. Plebiscit za madjarske manjšine Danes popoldne se je razširila po Dunaju bedasta vest, da hoče Italija sporazumno z Madjari predlagati — nekako kot končno resolucijo dunajskega sestanka — naj se izvede plebiscit po tistih krajih Češkoslovaške in Romunije, kjer prebiva pač madjarska narodna manjšina. Če hi sc Madjari izrekli za lo, da ostanejo v dosedanjih državah, dobro, če ne, potem bi bilo treba iskati pač mir-• rešitve tega spora in sicer tako, da se Madjarom ugodi. Ta vest jc bedasta in dokazuje, du kakšne perverznosti je dovedla napetost, ki tukaj vlada. V zunanjem ministrstvu na Dunaju so to vse popoldne z ogorčenjem zanikali. Ce hi se dunajska konferenca bavila s tako brezpredmetnimi vprašanji, potem jc boljše, da se nc tane, ker bi bila začetek nepremostljivih na-,:!ij, mesto da postano prva priložnost, da sc poskusi spravili na isto gospodarsko ploskev vse podonavske države, tako rimski blok, kakor tudi Malo /.vezo. Reko — Madjarom Oh uri, ko poročam, se jo raznesla med časnikarje zopet druga ravno tako nekontrolirana vest, da ho dunajska konferenca razpravljala šo posebej o nekem važnem Mussolinijevem predlogu v zvezi z Madiarsko. Opazili ie namreč bilo. da je zadnji teden italijanski tisk večkrat omenjal Reko in pristavljal, da je Reka vsled razvoja Trsta in Benetk z.« Italijo zelo teiko breme, ki pa ne prinaša nobene koristi. Iz tega so nekateri sklepali, du jn Mussolini pripravljen staviti Madjarom U e k o na razpolago, da hi tnko Madjarska dobila svoje pristanišče na Jadra-n u. Ker bi pa Reka Madjarski nič ne koristila, dokler jn popolnoma odrezana od madjarsknga ozemlja pn .jugoslovanskem in avstrijskem ozemlju, bi Mussolini predlagal v okviru prijateljske ponudbe, ki jo jo Jugoslaviji že stavil, naj dovoli J Miroslavi ja Madjarom i z r o d 11 e uro d n o -s t i za prevozno trgovino, nekako nn isti način, kot jc Jugoslavija dobilo ugodnosti!« pogoje za prevoz po p r - k i h železnicah iz solunskega prista-niščn. kjer ima svojo svobodno cono. Tudi to vest v morolajnih krogih ziinikavijo, češ, il.i je absurdna, kajti o takšnem predlogu, ki tiče najbolj neko tretjo državo, ne bodo sklepali na dunajski konferenci, kjer ta država i:i zastopana. Oborož tev Mad arske Mnogo bolj resna pa je vest, da bo rim ka konferenca razpravljala o svobodi oboroževanja za Madjarsko, ki je danes še edina izmed evropskih držav, ki jo pri ohoroževmju ovirajo določbe mirovnih pogoilb. ki so jih je osvobodila najprej Nemčija, za njo pa Avstrija. Znano je, da je zadnje mesece Madjarska itak že na tajen način pomnožila svojo vojsko in tudi količnik oborožitve. Na Dunaju bodo sklenili, da se to dejansko stanje prizna in da se Madjarsko pozove, naj se oboroži na isti osnovi, kot so to storile tudi druge države. Ako bi nastale kakšne mednarodne nevšečnost, je Italija pripravljena posredovnti v ugodnem smislu. Islo bi storila tudi Nemčija. Pač pa je verjetno, da bo dunajska konferenca predložila Madjarski, naj se v pogledu narodnih-manjšin, živečih na Češkoslovaškem in v Romuniji, sama direktno sporazume z dotičnima državama, pri čemer sme računati na polno di-plomatično podporo Italije in Nemčije. Habsbutžani v oredsobi Zopet se je oglasilo habsburško vprašanje. Sicer dunajska konferenra ne mara tega Naši bojevniki v Rimu Rim, 8. novembra. AA. V Rimu »e vrši mednarodna konferenca organizacij bivših bojevnikov. Na to konferenco so prispele delegacije iz Ang.ije, Francije, Zedinjenih držav, Italije, Belgije, Nemčije, Avstrije, Jugoslavije, Bolgarije, Grčije, Češkoslovaške, Poljske in Romunije. Konferenca se je vršila v okviru elavnosti o priliki otvoritve novega doma invalidov. Na včerajšnji seji konference je vodja nemške delegacije vojvoda Koburški predlagal, da bi se ustanovil mednarodni odbor bivših bojevnikov. Konferenca je sprejela ta predlog z velikim odobravanjem in so bili glede njega po kratki debati sprejeti tudi že nekateri konkretni sklepi. Vodja jugoslovanske delegacije bivših bojevnikov Stefanovič je pred odhodom iz Italije poslal predsedniku udruženja italijanskih bivših bojevnikov de la Croixa brzojavko, ki v njej pravi: Jugoslovanska delegacija odnaša lepe spomine z manifestacij v Rimu, pri katerih je sodelovala, in na prisrčni sprejem, ki so ji ga priredili Italijanski bojevniki. Ko zapuščam vašo lepo državo, vam pošiljam prijateljske pozdrave in se vam prisrčno zahvaljujem. Nedelja političnih shodov Belgrad, 8. nov. in. V teku današnjega dne je bilo |io državi več političnih sestankov in shodov v banovinah, kjer bodo volitve. Sestanke so priredile politične stranke in skupine, ki so v posameznih banovinah postavile svoje liste. Tako je bilo največ sestankov v donavski in vardarski banovini. Na shodili v donavski banovini je govoril tudi član izvršilnega odbora JRZ in tajnik JRZ g. Fran Smodej. Več shodov so priredile tudi bivše stranke tako zvane združene opozicije. Na takem shodu v Osjeku je govoril tudi SDK prvak Budisavljevič, ki je v svojem govoru ostro naimdel srbski del združene opozicije, ki da nima dovolj poguma in je preveč neodločen. Napadel jih je kljub sporazumu, ki so ga te stranke včeraj podpisale. Za one, ki kuhajo žganie Belgrad, 7. nov. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o tem, kako naj vodijo knjige osebe, ki izdelujejo vino in žganje iz kupljenih surovin, ali na iz surovin z lastnega zemljišča v svrlio prodaje vina in žganja na debelo. Tako so izdelovalci dolžni prijaviti oddelku finančne kontrole začetek Izdelovanja in količino nabavljenih surovin, ki bodo iz njih delali vino in žganje, najkasneje 12 ur prod začetkom tega dela. Prijavljene količine surovin bodo kontrolni finančni organi zapisali v posebno knjigo. Po končanem izdelovanju, ki ga je izdelovalec prav tako dolžan prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole, mu bo finančna kontrola Izdala potrdilo o količini izdelanega vina in žganja. To jiotrdilo bo služilo izdelovalcu kot spremne listine pri morebitnem prenosu vina in žganja iz kleti, kjer se nahaja njegovo zemljišče, oziroma, kjer je izdeloval vino in žganje, v hišo, kjer stalno stanuje. Osebne vesti Belgrad, 8. novembra, m. Po sklepu upravnega odbora Privilegirane agrarne banke je določeno sledeče uradništvo podružnice PAB v Ljubljani: za ravnatelja Slefan Koprivšek, za tajnika Burja, za uradnika pa Čop in Gostinčar. Vsi imenovani so uradniki PAB v Belgradu. llrlgrad, 8. nov. m. Tu je umrl eden najstarejših gledaliških igralcev, članov tukajšnjega narodnega gledališča. Svetozar Filipovi?. Belgrad, 8. nov. m. Postavljen je za vojaškega atašeja kraljevine Jugoslavije v Italiji letalski kapetan L razr. Dragoslav Jungič. Na lastno prošnjo pa je upokojen pehotni jiolkovnik Alojzij šaj-belj ter preveden v rezervo. Bil je odlikovan z redom Jugoslov. krone IV. stopnje. Pri pošti Ljubljana L je povišan za inšpektorja pete skupine Franc Š a 1 e h a r, višji kontrolor v šesti skupini pri pošti Ljubljana II. vprašanja postaviti tako, kot da je treba Habsbur-žanc poklicati nazaj na avstrijski prestol, pač pa bo verjetno konferenca sklenila, da jc vprašanje vzpostavitve Hahsburžanov na Dunaju ali pa na Madjarskem notranje vprašanje teh držav, v katerega se drugo države n esmejo vmešavati. Toda spričo stališča, ki ga je Mala zveza že opetovano zavzela glede te točke, bodo Habsburgovci, ki jih tudi Nemčija ne mara, trd oreh na dunajski konferenci, če bodo sploh prišli na dnevni red. V političnih krogih so mnenja, da bodo zopet le strašilo, s katerim bo konferenca strašila po predsobah konference, medtem, ko r konforonžno dvorano Ilabsburžanf ne bodo prišli, ker je nevarnost, da hi so pri tej priči razblinil ves Mussoli-nijev optimizem glede znosne ureditve Podonarja. Jubilej plemenitega dela za bolne Redka slovesnost v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani Ljubljana, 8. novembra. Na gi nI ji v način je zavod sv. Jožefa na Vidov-danski cesti danes proslavil 60 letnico svojega obstoja. Ta zavod, v katerem so usmiljene redovnice olajšale trpljenje že tolikim ljudem, starim liiral-cem, telesno obnemoglim, duševno bolnim, si je za svoj jubilej izbral zahvnlno nedeljo, obenem pa jo je združil z redko slovesnostjo, ko je škof dr. Gregor Rožman birmal 27 mladih varovancev, duševno defektnih otrok, škof dr. Rožman je s svojo prisotnostjo pri tej slavnosii povdanl. kako zelo ceni tiho samarijansko delo zavoda sv. Jožefa. Prihod škofa dr. Rožmana je bil davi ob osmih. G. škofa in spremstvo so pri vhodu v zavod sprejeli s. prednica Filipina Taniše, duhovščina zavoda, dalje lazaristl, katehet pomožnih šol g. Janez Žerjav, ki mu je tudi izročena verska vzgoja mladine v tem zavodu, kot častni gostje pa upravnik bolnišnice za duševne bolezni g. dr. Ger-lovič. zdravnika dr. Volavšek in dr. Marinčič ter drugi odličniki. „ _ Takoj nato se Je škof dr. Rožman podal v kapelo zavoda, kjer je ob asistenci duhovščine opravil zahvnlno službo božjo. Ob tej priliki je imel cerkven govor, v katerem Je razvijal globoke misli o zahvalni nedelji. Ta nedelja je dan, ko se še posebej zahvaljujemo Bogu za izkazane dobrote. Ta zavod pa izkazuje danes tudi zahvalo za 00 let svojega obstoja. Za vse moramo hiti i slavo! Lep govor francoskega poslanika v Belgradu Belgrad, 8. novembra. O priliki današnje svečane blagoslovitve zastave francosko-jugoslovanske narodne akcije, ki je bila izvršena v invalidskem domu, je imel francoski poslanik na našem dvoru g. Dampierre govor, v katerem je med drugim dejal: Vsaki zajednlci, ki se bori, je pač potrebna zastava. Vi ste se zbrali okrog teh treh barv, ki so nam skupne, da bi se borili za francosko-jugo-slovansko prijateljstvo in si postavili svoj prapor pod božjo zaščito, da bi svojemu delu zagotovili uspeh, kakršnega zasluži. Poslanik je posebej na-glasil, da se jc blagoslovitev prapora izvršila v invalidskem domu, ki spominja na »kupne borbe s slavnimi podvigi pa tudi žrtvami in žalostnimi dnevi. Prepričan sem, je dejal: da se bo izpolnila želja, ki jo ima vaše udruženje, ki se poleg kluba prijateljev Francije in bivših dijakov francoskih šol tako koristno zavzema za prijateljstvo obeh naših narodov. Kakor omenjeni dve društvi, tako želi tudi vaše udruženje, da baklja našega prijateljstva ne ugasne, nego še svetleje obseva oba naroda, ki sta duševno tako plodna in imata toliko skupnih vrlin.« Bogu hvaležni, tudi za trpljenje. Kakor jc kapela lepo razsvetljena, dasi bi zadoščalo le nekaj luči za razsvetljavo, druge pa gore v čast božjo, tako so v posebno krasje Cerkve trpeči ljudje, za katere skrbi ta zavod. — Po službi božji je škof podelil svoj blagoslov, vse zbrano občinstvo pa je zapelo zahvalno pesem. Nato je škof dr. Rožman birmal 27 gojencev zavoda. 17 birmancev je birmal v kapeli, ostalih deset pa v govorilnici, kjer so bolni birmanci ležali na posteljah. Za botre so bili deloma sorodniki birmancev, deloma uslužbenci zavoda. Sorodniki so k tej redki slovesnosti prišli iz raznih krajev, celo iz Maribora in Zagreba. G. škof je po birmi obiskal vse sobe obširnega zavoda, se z vsakim bolnikom ljubeznivo razgovarjal ter jim poklonil spominske podobice. Obiskal je tudi drugo oddelke zavoda, kakor kuhinjo itd. Zavod je birmancem pripravil malico, ki so se je udeležili tudi botri in sorodniki. G. škof je obiskal pri malici svoje birinance ter se ljubeznivo jiogovarjal z birmanci, botri in sorodniki. Pojioldne ob treh je bil v kapeli zavoda blagoslov, ki ga je opravila domaČa duhovščina. Zavodu sv. Jožefa k njegovemu jubileju čestitamo in mu želimo, da bi še dalje z Isto plemenito človečansko vnemo služil v itorist ubogih pohabljencev ter bolnikov, vse v božjo Čast in Premeščeni so: Pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic za poverjenika v šesti skupini v delavnici v Nišu inž. Josip Gruden, poverjenik strojnega oddelka ljubljanskega ravnateljstva; za višjega kontrolorja v šesti skupini v mariborski delavnici Maks P f e i f er, višji kontrolor delavnice v Zagrebu. Belgrajske vesti Belgrad, 8. novembra, m. Na predlog vojnega ministra so kr. namestniki podpisali uredbo o pobijanju tuberkuloze v vojski in mornarici. Ministrstvo je na podlagi te uredbe podpisalo tudi pravilnik, po katerem bo vodil vso protituberkulozno borbo v vojski in mornarici referent za tuberkulozo v sanitetnem oddelku vojnega ministrstva. Belgrad, 8. nov. m. Pod pokroviteljstvom bel-grajskega župana Iliča je bila danes otvorjena jesenska razstava srbskih umetnikov, med katerimi je razstavil svoja kiparska dela tudi slovenski ki|iar Lojze Dolinar. Belgrad, 8. nov. m. Vsa tukajšnja anglofilska društva so danes na slovesen način proslavila an-gleško-ameriški dan. Belgrad, 8. nov. m. Na tukajšnjem nemškem vojaškem pokopališču na Banovem griču so danes dopoldne bile žalne svečanosti, katerim je prisostvoval tudi nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren. Ob tej priliki je poslanik položil venec na grobove padlih nemšiiih, avstrijskih in srbskih vojakov. Godba kr. garde je igrala žalne koračnice. BelgrRd. 8. nov. m. Danes se je tu obnovilo Stenografsko društvo. Za predsednika je bil izvoljen Anton Šokorac, šef stenografov v senatu. Od Slovencev je v odboru Božidar Božič, steno-graf za slovenske govore v narodni skupščini: Belgrad, 8. nov. m. V veliki dvorani Delavske zbornice so imeli danes sestanek privatni nameščenci, na katerem so sprejeli resolucijo, da naprosijo socialnega ministra, naj razširi pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev na vso državo. Tukajšnji privatni nameščenci nadalje zahtevajo, naj bi se ob tej priliki ustanovili samostojni pokojninski zavodi, in sicer v Ljubljani, v Zagrebu, Sarajevu in Novem Sadu. Zagreb, 8. nov. b. Policijska preiskava je ugotovila, da je tramvajski vozač Toinljenovič povozil neznanega človeka. Tramvaj je vleltel neznanca s seboj polnih 56 metrov, tako da ga je popolnoma raz,fiekal. Žrtev prometne nesreče je Josip Prebeg, po poklicu delavec, star 30 let. Zagreb, 8. nov. b. Danes je bila tukaj seja osrednje uprave Časnikarskega društva. Seji je predsedovai predsednik Virant. Razpravljalo se je o ukinitvi časnikarske zadruge. Dalje so govorili o novi časnikarski uredbi in o vprašanju pokojninskega zavarovanja. Belgrad, 7. novembra, m. Knegija Olga bo jutri popoldne odprla dobrodelno prodajo »Srpske majke«. Tabela državnega nogometnega prvenstva Slavija (Sarajevo) BASK Gradjanski BSK Hajduk Ljubljana Jugoslavija HAŠK Slavija (Osjek) Concordia Subotica, 8. novembra. Jugoslavija : reprezentanca Subotice 4 :2. St. Gallen, 8. novembra, b. Gradjanski : St. Gallen 4:1. Radio Programi Radio Ljubljana i Točen program domačih in tujih postaj vara nudi revija »RADIO LJUBLJANA«. Ponedeljek, %. novembra: 12.00 Pesmi severnih Slovanov (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — 13.110 Ca«, »porod, obvestila — 13.15 Vnilčok v,a valčkom (pJoSče) 1-4 (»I Vreme, borza — 16.00 Zdraivnl&ka ar«: O vremenu im podnebju (b. dr. Anton lireoelj) 18.20 Iz Dvo rakovih 6 3 2 1 12:9 8 1 : 4) 5 3 1 1 13:4 7 1 ; 3) 6 3 1 2 13:6 7 1 i 5) 6 3 0 3 8:6 6 1 [ 6) 6 2 2 2 5:5 6 1 [ 6) 5 2 0 3 8:8 4 1 [ 6) 5 1 2 2 5:11 4 1 [ 6) 6 2 0 4 6:15 4 1 [ O 5 0 0 5 1:17 0 1 [10) Drugi programit Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLIANA«. Ponedeljek, t. novembra: Belgrad: 20.00 Opora — Zagreb: Sfl.CO Orkestralni koncert — 21.30 Zbor — 22.20 Planila plnsba — Budimpešta. 20 10 tčllharmaniOint orkester — 22.20 ClgiuiHka glasba —'.'3.00 1'loA'e — Praga: IS.as Operota — JI Ki Orkestralni koncert J2.10 Plošče 23.00 Orgle — liralMava: -O.M Cerkveni koaicort — l'ar$ara: JO.nfl Komorni koncert — 21.80 Plofičo — 22.00 Zbor ln Ljubljana, 8. novembra. Za mojstre z morja, ki ao nastopili danes proti slovenskemu zastopniku v državni ligi. je vladalo zopet veliko zanimanje, tako, da se je nabralo na primorjanskem igrišču najmanj 2500 gledalcev, ki so zasledovali devetdesekmlnutno borbo omenjenih dveh nasprotnikov. Z današnjo tekmo smo v Ljubljani zaključili za letošnjo koledarsko leto državno nogometno prvenstvo, in je bUa menda to zadnja tekma v tej sezoni, ki je privabila toliko gledalcev, kajti naši zastopniki bodo to jesen igrali samo tekme zunaj. Med občinstvom je bilo danes opaziti mnogo Dalmatiincev, ki so navijali so Hajduka in so bili ves čas precej glasni, deloma celo bolj, kakor domače občinstvo, katerega je bilo neprimerno več. Posledice prevročega navijanja so se pokazale ob zaključku tekme, ko je morala intervenirati celo policija. K temu je po mišljenju gotovega dela občinstva pripomogel tudi sodnik, ki je res napTavil nekaj pogrešk, ne more se pa trditi, da bi bile zlonamerne. In četudi bi bil sodnik res namenoma pristranski in bi bila njegova presoja neobjektivna, nikakor ne bi bilo opravičljivo postopanj« neodgovorne mladine, ki se je vedla ne-športsko in ki je metala kamenje na sodnika, po samezne igralce in celo policiji ni prizanesla. Le preveliki prizanesli i vosti policije ee imajo zahvaliti oni neodgovorni elementi, ki so razgrajali in se nešportno obnašali, da niso dobili potrebnega plačila. Ali »o se morda igralci zato mučili 90 minut, da potem občinstvo meče kamenje nanje in končno ie sodnik tudi samvo človek, ki ne more prav vsega videti. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah; Hajduk: Krišej, Miljutin, Matošič II., Ma-ru&ič, UrlSiC, Radovanovič, Lemešič, Krute, Bla-ievič, Matošič III., Kragič. Ljubljana : Logar, Hasel, Jug, Kukanja, Pupo, Boncelj, Janežič, Slapar, Jež, Makovee, Bertoncelj. . Hajduk je svoj dober glas, ko ga že od nekdai uživa v naših krajih, potrdil v polni meri. Ima enajstorico agilnih, hitrih in požrtvovalnih igralcev, ki od začetka do konca igre niso popustili. V vseh linijah ima enakovredno in dobro zasedbo. Hajdukovci so tako kot celota kakor posamezni igralci napravili najboljši vtis. Predvedli so nam 1 _ I___L l—. — I!_,1. n bnlnm nn /lini Jnin £UA> Ljubljana danes ni nastopila v svoji najmočnejši postavi in tudi formacija napadalne vrste ni bila povsem posrečena, Dokler ie bil Bertoncelj na krilu, ga ni bilo videti; šele potem, ko se je preselil v center, 6e je začel uveljavljati. Izboren je bil Logar v golu. Ves ta« ie sijajno branil, gol pa, ki ga je spustil, je bil neubranljiv. Jug v obrambi miren, kakor vedno, je napravil vse, kar jc bilo v njegovi moči. Hasel pa je borec, ki bi dal tudi življenje za dober uspeh, se je boril danes zopet tako, kakor v svojih najboljših časih. Njegova zasluga je, da ni bilo večje nesreče ne glede na to, da gre gol, ki ga je prejela Ljubljana, pTecej na njegov račun. V halfliniji bi bilo predvsem omeniti sijajnega Pupota, ki i« bil morda najboljši mož na polju sploh. Njegova fina, mirna in premišljena igra je danes zadivila vsakogar. Njegova dva soseda ga sicer nista dosegala, a »Is se a svoje moštvo trudila v polni meri. Napad je pa naša stara rak-rana. Tu se delajo večni poizkusi, ki nikakor ne morejo ustvariti homogene petorice. V prvem polčasu je bil ta kvintet kljub temu, da je bil popoln, celo slabši kakor v drugi polovici, ko je igral ves čas brez Makovca, ki je moral oditi proti koncu prvega polčasa vsled blesure ven. Kajti Bertoncelj na levem krilu ni pomenil nič. Danes ie bd najboljši mož v napadu Slapar, ki je bil skraino požrtvovalen in uspešen od začetka do konca igre. Tudi Jež je bil boljši kot običajno, le škoda, da »o njegovi streli tolikokrat zgrešili cilj. Janežič ee je danes tudi pokazal v svoji dobri formi. Bertoncelj se je pa uveljavil šele potem — kakor rečeno — ko se je preselil v notranjost napada. Pri tem bi bilo še pripomniti, da je igrala Ljubljana vso drugo polovico samo z desetimi igralci, ker je bilo zanjo velik minus, nasprotnik pa je imel pri tem precej lažje stališče. Igra je bila ves Čas odprta in so takoj od začetka začeli oboji močno pritiskati. Hajduk je bil v večini igre v lahni premoči, izvzemši nekaj minut proti koncu drugega polčasa, ko je bila Ljubljana absoluten gospodar na polju. Vendar je bila premoč Hajduka takega značaja, da j« bil« igra ves čas izredno napeta in ie prehajala žoga hitro od moža do moža ter »e znašla zdaj pri tem, zdaj pred onim golom. Hajduk je bil sicer večkrat pred golom domačih, a zaradi izredne pozornosti domače obrambe ni mogel dosti opraviti. Nasprotno pa Lahkoatletske lehme Svobode Ljubljana. 8. novembra. Včeraj so se vršile v Ljubljani lahkoatletske tekme »Svobode«, kjer so bili doseženi tile rezultati! Tek na 60 m juniorji: Kiissel (Elan) 7.4, Pirec Lado (Primorje) 8.1, Bergant (Svoboda) 8 štiri des. Tek na 100 m juniorji: Bajda (Ilirija) 12.1, Bol-tavzar (Primorje) 12.5, Kulakor (Prim.) 12 6. Tek na 100 m seniorjii Skušek (Primorje) 11.8, Gaberiek (Prim.) 11.9, Weibl (Prim.) 12. Skok ▼ vlSino juniorji B: KOssel (Elan) 1.50, Bergant (Svoboda) 1.30, Pivec (Primorje) 1.25. Skok r višino juniorji C: Bratov* (Ilirija) 1.60. Battavzar (Prim.) 1.55, Stiglic (Korotan, Krani) 1 40. Skok v višino seniorji: Pribovšek (Ilirija) 1.60. Tomaškovič (Korotan, Kranj) 1.55, Baloh (Primorje) 1.55 m. Tek na 1000 m juniorji: Osterc (Elan) 312 tri petinke. Prezelj (Elan) 3.13 ena petinka. Pogačnik (Korotan, Kranj) 3.21. Met krogle: Skaza (Prim.) 14.32, Boltavzar (Prim.) 12.70, Kobe (Elan) 12.20. Met krogle seniorji: Pribovšek (Iliriia) 10 12, Baloh (Primorje) 9.40, Tomaškovič (Korotan, Kranj) 8.40 m. Tek na 1000 m seniorfi: GabeTSek (Prim i 3 02, SkuSek (Prim.) 3 02 štiri desetinke, Ko« Vinko (Elan) 3.08 dve deselinki. lepo kombinacijako igro, 6 katero so današnjo svo- ------------—----- jo zmago popolnoma zaslužili. V ožji obrambi je so domači redkeje prišli pred gol gostov, ustvanli bil najboljši vratar, vendar sta tudi oba branilca so pa tudi nekaj res nevarn;h situacij, katere bi _„ najboljši - . dobro varovala svoje svetišče, kar jima je bilo tem lažje, ker jima napad Ljubljane ni delal prevelikih težkoč. Srednja linija je mnogo pomagala napadu, ki je bil že itak sam na sebi dovolj ofensiven. Dajala je lepe predložke in držala z izjemo nekaj minut pred koncem drugega polčasa dobro zvezo med napadom in obrambo. Napadalni kvintet je s svojo korabinacijsko igro in točnim podajanjem in prodorom opetovano ogrožal vrata Ljubljane in je le srečnemu naključju pripisati, da ni žoga še enkrat ali dvakrat obtičal^ v mreži ljubljanskega Kola. "! Mariborski spori Maribor, 8. novembra. Zaslužena zmaga Mure SKS Slavija, Pobrežje:SK Mura Murska Sobota 1:3 (0:2). Danes je bila na igrišču pri Magdalenskem parku odigrana prvenstvena tekma 11. razreda LNP med novim članom JNS Slavijo, Pobrežje in zastopnikom Murske Sobote SK Muro. Tekma je bila tipičen boj za točke, ostra, napeta, toda v glavnem v mejah fairnese. Mura je ugodno presenetila. Moštvo je izenačeno in tehnično precej izbalanclrano. Napadalna vrsta je najboljši del moštva, posebno leva stran. Strelja veliko in dobro ter se ima Slavija zahvaliti le svojemu odličnemu vratarju, da ni prejela več golov. Tekma je potekla v precejšnji premoči Mure. Slavija je Igrala raztrgano, igralci se med seboj niso razumeli in vsled tega zamudili več ugodnih prilik. Par lepih strelov pa je tudi sigurno obvladal vratar Mure, ki je med drugim tudi lepo obranil 11 metrovko. Gole Z8 Muro so zabili Kar-doš, Busina in Kukovec po lepih kombinacijskih potezah, za Slavijo pa je skortal Knezer po solo-akciji. Sodil je ss. Bergant strogo. Občinstva, ki je bilo precej živahno, a je s svojimi medklici večkrat po nepotrebnem razburjalo igralce, je btlo okrog 800. Vreme je bilo zelo lepo, teren pa suh in lepo urejen. Visok poraz Atletikov SK ŽELEZNIČAR : SK ATLETIK (CELJE) 10 : 0 (4 : 0). Na Stadionu je bila odigrana danes gornja tekma, v kateri so Celjani zasluženo podlegli z dvoštevilčnim rezultatom. Tekma je bila enolična in odigrana z absolutno nadmočjo domačinov. Večji del igre se je odigral pred golom Atletikov, kjer so bili zbrani vsi igralci z obeh strani na kupu. Atletiki so sicer skušali igrati odprto igro. toda niti ena poteza se jim ni jiosrečila. Napad Železničarjev je navzlic gneči pred celjskim golom spravil žogo kar desetkrat v nirežo in si s tem odlično zvišal gol-diferenco. Gole so zabili: Dolinar štiri. Pavlin tri, Turk. Ronjak, Frangeš L pa po enega. Sodnik Konič je spričo discipline obeh moštev in sigurne premoči Železničarja imel res lahko delo, ki ga je tudi solidno izvršil. Pred tekmo je odigrala mladina Železničarja proti rezervi svojega kluba. Živahna igra je končala neodločeno 1 :1. Sodil je sodni |)ripravnik Murko dobro. V mariborski skupini prvenstva LNP vodi sedaj v jesenski sezoni sigurno Železničar z 8 točkami in zelo dobro gol-diferenco 20:3. Drugi je SK Celje s R točkami in gol-diferenco 8 :4. Tretji je SSK Maribor s 6 točkami (8 : fi), ima pa odigrati še zadnjo tekmo z Atletiki v Celju. Nato sledijo Cakovefki SK s 5 točkami, Rapid s 3 točkami in kot zadnji Atletiki brez točk in z obujmo diferenco 0 : 28. KoJesnrsfce dirke na Pohorje ROZMANOVA 100. ZMAGA. Maribor, 8. novembra. Agilni SK Železničar je danes dojioldne priredil na novi cesti na Pohorje kolesarsko dirko, ki je odlično uspela. Startalo je 10 dirkačev, od katerih je prišlo na cilj le pet. Tekmovalce je na vzjionu od vasi Reke do Pohorskega doma, kjer jc bila obratna točka, občutno oviral protiveter. Zmago si je priboril znani mariborski prvak Iiozman (SK železničar) v času 1 ure, 17 minut jim prav lahko prinesle izenačenje ali celo zmago, četudi nezasluženo. Pri tem so imeli precej smole. Hajduk ie zabil v 16. minuti drugega polčasa po Krulcu iz nevarne pozicije neubranljiv gol ter e tem postavil stanje 1:0, ter si « tem osvojil dve dragoceni točki, ki mu bosta r nadaljnjem držav, prvenstvu še zelo prav prišli. Sodil ie g. Mlinaric iz Zagreba, ki je napravil nekaj pogrešk, dve celo večjega značaja, v splošnem pa je bil objektiven. Kamenja pa kljub temu ne bi smeli metati nanj, četudi bi bili prepričani, da ao bile njegove napake zlonamerne. in 12.12 sekund ter si s tem na svojem 160. startu priboril že 100. prvo mesto, zakar je od svojega kluba prejel posebno spominsko darilo. Drugi je bil Lozinšek (Železničar) 1:18.9,24, tretji Sodeč (Maraton) 1:21.10.24. četrti Bricolj (Ljubljanica, Ljubljana) 1:23.34, peti Grum (Ljubljanica), Ljubljana, 1:24.20. Navzlic težavnosti proge (1000 m višinske razlike na 34 km) je tekma jiotekia brez nezgod in v popolnem redu. Vodstvo tekme je bilo v rokah starih organizatorjev našega kolesarskega športa, gg. Lešnika, Lorberja, Glaviča in drugih, ter je poslovalo brezhibno. SK Železničar namerava to gorsko tekmovanje uvrstiti v svoj redni vsakoletni spored, in sicer kot mednarodno prireditev, kar bo sigurno dvignilo zanimanje, obenem pa tudi propagiralo naše lepo Pohorje v tujskoproinetneni smislu. Celjski šport SK REKA (LJUBIjJANA) Celje, 8. novembra. Prvorazredna prvenstvena tekma, ki sta jo odigrala zgoraj omenjena kluba na igrišču Olimpa v Gaberju, je bila neodločena. Tekma je bila lepa in zanimiva le v prvem jiolčasu, ko sta se obe moštvi zares potrudili, igrati nogomet. V drugem polčasu pa je moral takoj v začetku zapustiti igrišče radi blesure igralec SK Olimpa, pozneje pa je moral sodnik izključiti še dva igralca Reke in enega igralca Olimpa. Odtlej smo videli le še brozmiselno zabijanje žoge ter velik trud Olimpa, da bi zabil zmagoslavni gol. Reka pa je bila oči-vidno zadovoljna z eno točko in je igro zavlačevala. Sicer pa moramo priznati, da je moštvo Reke tehnično in kombinatorno mnogo boljše kakor pa moštvo SK Olimpa. Zlasti napad Reko z Ermanom |e vedno predstavljal nab-ečjo nevarnost za nasprotnikov gol. Olimp je vložil v igro mnogo borbenosti, vendar pa se mu ni posrečilo premagati svojega močnega nasprotnika. Sodil je gosp. Cimpermau iz Ljubljane tiobro. Gledalcev je bilo okoli 200. f Učiteljica Antonija Hegel Maribor, 8. novembra. V nedeljo, 8. novembra, je oh eni zjutraj umrla po dolgi In mučni bolezni v Reki pri Ho-čah upokojena učiteljica In soproga šolskega upravitelja ga. Antonija Kegel. Stara je bila šele 35 let in je zapustila šest majhnih otrok. Pogreb bo v torek, 10. novembra, ob 10 dopoldne lz šole v Reki Oh 11 bo v nadžiipnljskl cerkvi v Hočah mrtvaško opravilo In sveta maša. Potem krene pogrebni sprevod na pokopališče v Hočah. Hudo prizadeti družini ob nenadomestljivi izgubi naše najiskrenejše sožalje. Vrli in vzorni materi ter učiteljici naj sveti večna luči Naj se z Bogom veseli! Družinska zaloigra na Viču Ljubljana, 8. novembra. V soboto zvečer je bila uprava policije obveščena, da je na Viču za posledicami zastrupljenja umrla 51 letna žena drž. cestarja Marija Velka vrhova. Velkavrhova je v navalu obupanosti iz pila že v četrtek večjo količino mišnlce (arzeni-ka), zastrupljenju pa je podlegla v soboto. Policija je uvedla takoj temeljilo preiskavo, pri ka teri je ugotovila, da je šla Velkavrhova v smrt zaradi skrajno težkih družinskih razmer. Njen mož je tudi pred dnevi nenadno izginil ter se svojci boje, da si še sam kje na samoti ni vzel življenja. V l/ondonu imajo ie sedaj velike skrbi zaradi obleke, ki jo bodo oblekli pri svečanostih kraljevega kronanja prihodnje leto, zakaj t deieli tradicij so natančni predpisi za obleko za ndeleienco svečanosti. Bariunasta obleka i dragocenimi čipkami in dolgo vlefko, obdana s hermclinom, kakor jo vidimo na sliki, je predpisana la žene perov. Velja »samo< okrog 100.000 dinarjev Napredovanje učiteljev Belgrad, 8. nov. m. Napredovali so sledeči meščanskošolski učitelji in učiteljice: v V. |>ol. skup. Friderik Sršen v Ljubljani, v Vf. pol. skup. Janko Pertot v Ptuju, Ivan Sunmjak v Mariboru, Marija T kače v v Ljubljani, Josip Žabkar v Krškem, Dragotin llassl v Trbovljah, Stanislav 1'ra-protnik v Žalcu, Zlnka Thaler v Celju, Henrik Kolone v Ljubljani, v VIL |>ol. skup. Metod fcltr-janc v Zagorju ob Savi, Stanislav Medvod v Starem Vrbasu, Karel šterbenk v Črnomlju, Stanislav Kodrifc v Celju, Danica Mance v Banjaluki, Marija Oven v Ljubljani, Marija Osterc v Trbovljah, Drago Dominko v Mežici, Alojzij Jenko v Slovenjgradcu. Josip Novak v Ormožu. Peter Scherer v Mežici, Franjo Vnv|K)tič v Plaškcm, Lucijana Janež v Sv. Lenartu, Terezija Glonnr na Rakeku, Viljem Kunst v Kavadaru, Albert Žerjav v Mariboru. Vladimir Bertoncelj v Mariboru, Terezija Aleksič v Dol. Lendavi in Gotard ltot v Tržiču. Ustoličenje župnika pri sv. Petru SK OLIMP 2 : 2 (2 : 2) Ljubljana, 8. novembra. O slovesnem in prisrčnem sprejemu novega Sentpeterskega župnika g. Alojzija Košinorlja je poročal že nedeljski »Slovenec«. Dodatno k temu poročilu navajamo še, da so šentpeterskl župljani v čast novemu župniku v soboto zvečer nnpravtli umetno razsvetljavo z bengaličnim ognjem ter dn so se nato v župnišču zglasile deputacije vseh prosvetnih, cerkvenih in drugih društev iz šentpetor-ske fare ter se novemu g. župniku poklonile. V imenu vseh deputacij je izrekel dobrodošlico in pozdrave predsednik šentpeterske Prosvete gosp. 1'oženel. Davi oh 9 je bilo slovesno ustoličenje novega župnika. Od župnišča do cerkve se jo razvil velik sprevod, v katerem so jahali konjeniki v narodnih nošah, gasilci, vsa društva z zastavami, redovniki in redovnice, okoli 200 narodnih noš ter številno občinstvo. Na pragu cerkve sta novega žuj> nika pozdravila cerkvena ključarja višji inšpektor g. Albin Zajec in g. Ivo Žan. Cerkvena ključarja -la izročila novemu župniku umetno izdelane ključe, simbol sv. Petra. Ob tej priliki je g. višji in- špektor Zajec poudarjal: »Izročava vam v imenu vseh faranov te ključe kot simbol vaše oblasti, prav tako pa tudi ključe do vseh naftlh src. Vodite vam izročena srca teh faranov, utrjujte jih v veri in vnemnjte jih v izpolnjevanju vseh božjih in cerkvenih zapovedi. Vžigajte v srca vseh faranov plamen ljubezni do Boga in do bližnjega. Vlivajte v njih srca z vašo živo in neustrašeno besedo ono neustrašenost in odločnost, ki sta potrebni. da bo vsakdo izmed faranov vedno in povsod, vsekdar in do vsakogar priznal javno svojo katoliško veroizpoved, varoval in branil koristi svete katoliške Cerkve.c Po tem sprejemu se je novi g. župnik podal v cerkev, kjer je bila slovesna služIm božja. Novega župnika je ustoličil arhidijakon. stolni kanonik in župnik g. dr. TomaŽ Klinar, ki je imel ob tej jiriliki temeljit cerkveni govor. Po službi božji je bilo darovunje za cerkev ter so pri tem župljani tudi v dejanju pokazali svojo gorečnost. Nato se je razvil iz cerkve zopet sprevod v žup-nišče. Simbol šentjieterske župnije, to je ključe, je krasno izdelala in poklonila Ivrdka Hafner. Belgrad, 3:0 (2:0). Rasel, 8. 8. nov. m. Bask:Slavija (Osijok) nov. m. BasehGradjanski 3:2 (1:1). Lahkoatletske tekme Primorja Ljubljana, 8 novembra. Danes so se vršile na igrišču Primorja labkoatletske tekme Primorja, ki so takole uspele: 100 m juniorji: Pavlič (Planina) 11.8, Černe Milan (Elan) 12.5, Wider Mirko (Planina). Skok v višino juniorji: Skebe (Elan) 1.60 m, Ba'da (Ilirija) 155, Kiissel Smiljan (Elan) t.50 m. Skok v višino seniorji: Baloh (Primorje) 1.55 m, Tomaškovič (Korotan, Kranj) 1.55 m. Met krogle juniorji: Carmelutti (Ilirija) 12.71, Košir (Elan) 12.27, Wider (Planina) 12.11. Met krogle seniorji: Baloh 9.87, Tomaškovič 9.27 m. Tek na 1000 m seniorji: Gaberšek 2.50, Kos Vinko (Elan), Kranjec Ivan (Primorje), Tek na 1000 m juniorji: Nabernik Anton (Prlm.) 2.53 štiri desetinke. Osterc Adolf (Elan), Černe Al. Tek na 800 m: Skušek Marjan (Prim.) jugoslov. rekord 37.4, Gnbršek 15 m hand Skok v daljavo juniorji: Pavlič Ivo (Planina) 6.24. Kobe J. (Elan) 5.81. Čeme Aloizij (Elan) 5.69. Skok v daljavo seniorji: Tomaškovič (Korotan, Kranj) 5.75, Baloh (Primorje) 5.71. Tek na 500 m: Gaberšek Hanzi 60.8 osem de-setink (iugoslov. rekord). Skušuk odstopil. Ljubljanska kronika Ljubljana, 8. novembra. Pogreb Ivana Dražila. Danes ob 3 pop>oldne se je pri mrtvašnici splošne bolnišnice zbrala velika množica ljubljanskih pevcev vseh zborov teT drugo občinstvo, da se je poslovilo od pokojnega zaslužnega pevskega organizatorja in mestnega pisarniškega ravnatelja v p., g. Ivana Dražila. Združeni ljubljanski pevci so pod vodstvom g. Venturinija zapeli pretresljivo žalostiinko, nakar «e je razvil dolg žalni sprevod do pokopališča Sv. Križa. V sprevodu jc bil fiosebno viden krasen venec, ki ga je svojemu bivšemu predsedniku poklonilo pevsko društvo »Slavec«. V žalnem sprevodu je zastopal mestno občino, katere meščan je bil pokojni, mestni župan dr. J. Adlešič. mestno uradnišlvo pa ravnatelj g. Sebenik. V sprevodu je bilo videti tudi mnogo mestnega in drugega javnega uradništva. Zvezo pevskih društev so zastopali predsednik dr. Svigelj, g. Prelovec in g. Venturini. V kapeli na pokopališču in nad grobom so pevci ponovno zapeli žalostinko, v imenu pevcev pa se je poslovil od pokojnega g. Prelovec. Lovcil Umrl je naš tovariš in dolgoletni tajnik Lovskega društva g. Mirko R e p o v i , šolski upravitelj v j>okoju. K večnemu počitku ga spremimo danes ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti na Tržaški cesti 10 na pokopališče pri Sv. Križu. Nesreča pri delu. Z Jesenic so danes prepeljali v ljubljansko bolnišnico 29 letnega elektrika Avgusta Noča. Noč je v soboto splezal na električni drog, da tam popravi napeljavo. Pod njim pa se je zlomil drog. Noč ie pri padcu dobil hude notranje poškodbe. Dežnik r. okroglim, na koncu rdečini držalom je bil najbrž pomotoma snoči odnešen iz cerkve sv. Jožefa. Kdor ga ima, naj ga vrne v Streliški ulici St. 2. Mariborska nedelja Maribor, 8, novembra. Današnja lepa, sončna nedelja je izvabila mnogo ljudi iz mestnih zidov. Podali so se na Pohorje in v bližnjo okolico, kjer je zavladala velika živah-I nosi na veselje lastnikov tamkajšnjih lokalov. Do-j poldne je bila tudi kolesarska dirka na novi po-I horaki cesti. Koncert poštne godbe. V soboto zvečer so obhajali naši vrli mariborski jjoštarji, oziroma njihova marljiva godba 5 letnico svojega obstoja. V soboto ob pol 6 zvečer ®o prispeli njihovi ljubljanski tovariši, ki so bili na prav slovesen način sprejeti na kolodvoru. Od kolodvora so sc najprej podali v sprevodu po mestnih ulicah do Uniona. Koncert je bil zelo dobro obiskan. Nastopili sta ljubljanska in mariborska godba z zelo pestrim in izbranim sporedom. Za svoja izvajanji so želi živahno priznanje. Smrtna kosa. Na Ruški cesti št 45 jc umrla v starosti 66 let zasebnica Marija Baier; v starosti 74 let pa je umrl v Židovski ulici 3 zasebnik Anton Rakovec. Na svojem stanovanju na Pobrežju, Poljska cesta 11, pa je v starosti 74 let umrla bivša viničarka in delavka Ana Bratušek. Naj počivajo v miru! Nenadna smrt mladega posestnika. Na Zrkov-skn cesti št. 60 je zadet od srčne kapi umrl v najlepši dobi svojega življenja — v starosti 34 let — posestnik Ivan Grošeta iz Zg. Sv. Kungote. Nahajal se je po opravkih, kjer ga je dohitela smrtna žena. Pokopali ga bodo na pobreškem pokopališču. Bodi mu lahka žemljica! Klalež-požigalec? Kakor smo žc poročali, jc izbruhnil na gospodarskem jioslopju posestnice Marjete Ozimič v Zg, Bistrici požar, ki je celo poslopje upepelil ter povzročil okoli 100.000 Din škode. Nujno sumljiv požiga je neki, okoli 30 let star moški, srednje postave, rjavega zagorelega obraza, z močno na notri ukrivljenimi nogami, ki se producira z raznimi fakirnkimi čudeži. Zatika si dolge žeblje v nos in slično. Izdaja se za brezposelnega rudarja iz Trbovelj, Makol, pa tudi iz Tezna p-ri Mariboru. Govori štajersko narečje, pa tudi malo hrvaščine in nemščine. Isti dan, ko je izbruhnil požar pri omenjeni posefitnici, jc v timoš nji okolici beračil ter je ob tej priliki tudi zagrozil: »čez tri dni boste tudi vi siromaki, kakor sem jazi« Ker ie nujno sumljiv požiga, ga iščejo orožniške postaje. Požar in vlom Dne 7. novembra ob treh zjutraj je izbruhnil ogenj v hiši IJze Donat v Partinju pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Gasilci iz lenarškega trga so se podali takoj na lice mesta in s pomočjo sosedov zabranili, da ogenj ni zajel bližnjih hiš Kirbišn lu Kacjana. Hram je pogorel do polovice. Oškodovana je bila zavarovana za 2000 din. Znamenitost je, da je bila hiša postavljena leta 1537 in še v dobrem stanu. V Isli noči, okol polnoči, jo hotel še neznani zlikovec vlomiti v glavno tobačno zalogo v Sv. Lenartu. Napravil je v zid že precej veliko luknjo. Vsled ropota pn so se zbudili hišni prebivalci ter napravili luč, kar je vlomilca prestrašilo, da je pobegnil in pustil orodje na licu mestu. Primorske novice Margotti — upravitelj tržaške škoiije Po odhodu priljubljenega škofa Alojzija Fo-garja, ki se je moral umakniti v zatišje Rima, kjer bo povišan v titularnega nadškofa ter bo vživnl skromno penzijo, so se verniki tržaške škofije spraševali, kdo bo imenovan za naslednika, odnosno za začasnega upravitelja ,kajti razumljivo je bilo vsem, da lx> treba še dalje časa čakati, predno bo imenovan novi škof za tržaško-koprsko škofijo. Govorilo se je, da bo začasno upravljal škofijo kanonik Mecchia od tržaškega stolnega ka-pitlja, toda ta teden je bilo vseh dvomov konec, ko je tržaški župan naenkrat sprejel brzojavko od goriškega nadškofa Karla Margottija, v katerem mu naznanja, da je bil ravnokar imenovan za upravitelja osiromašene škofije in da v tej novi službi pozdravlja mestnega predsednika. Ta teden je bil tudi slovesen prevzem oblasti iz rok kapiteljskega vikarja v tržaški stolnici. Nadškof Margotti se je pripeljal brez velikega ceremonijala, pozdravljen od fašističnih organizacij, ki so mu delale špalir, pred stolno cerkev sv. Justa, kjer ga je sprejel stolni kapitelj s kapiteljskim vikarjem na čelu. Nadškof Margotti je nato vkorakal v cerkev, kjer ni bilo zbranega mnogo občinstva ter je s škofijskega prestola nagovoril vernike in duhovščino, češ, da prihaja z najlioljšo voljo, da pravično vodi |>osle škofijo v dobro vernikov in v čast božjo. Nato so se mu |>oklonili stolni kapitelj iu duhovščina škofije. Zatini je daroval slovesno pontitikalno sv. mašo, nakar se je odpeljal skozi isti špalir v škofijsko palačo, kjer je prevzel tudi uradne posle ter izročil obširna pooblastila generalnemu vikarju. Predstavil se je tudi vsem predstavnikom oblasti, ki so mu v kratkih presledkih obisk tudi vrnili. Hrupnih manifestacij ni bilo, ker oblasti tudi niso dovolile obhajajočemu škofu Fo-garju, da bi se bil na l>olj slovesen način |>oslovil od svojih vernikov, ki so ga ljubili in mu s svojo ljubeznijo sledijo tudi naprej po poti, ki mu jo je božja previdnost začrtala. „Trst — žarišče fašističnega imperija" Pod tem naslovom je bilo v petek na oddelku za mednarodno politiko novoustanovljenega Političnega instituta v Trstu otvoritveno predavanje ministra Pirellija, v katerem je razvil načrte, ki jih ima italijanska vlada s Trstom, ki da je »naj-j.olj italijansko mesto vsega imperija«. Začel je ugotavljati, da je sedaj Italija položila temelje za nov politični red v Podonavju z ustvaritvijo novih odnošajev z nasledstvenimi državami, ki so v povojni dobi živele v težavnih okolščinah, u ki jih sedaj čakajo časi razvoja in udobja. Zunanjepolitični oddelek novega instituta ima izrecno nalogo, da postane žarišče fašistične civilizacije na obronkih imperija, ki se jih dotika. Trst ne sme hiti samo važno središče pomorske trgovine in gospodarske delavnosti, marveč v prvi vrsti ognjišče italijanske miselnosti in italijanske kulture, ki naj žari od tukaj v Podonavje. jtimsko valovje je ustvarilo temelje tržaškega sijaju. Toda današnji Trst ima Se drugo poslanstvo, da naveže nase gospodarstvo Podonavju, ki naj mu vrača kulturne dobrine fašistične kulture. Trst je balkon, s katerega zrejo podonavske države ven v svet. Skozi tri velika okna gledajo na ta balkon. Ta okna so Jugoslavija, Madjarska iu Avstrija. S temi sosedi mora Trst navezati gospodarske, čustvene in brat- ' sko-sorodne odnošaje. Institut, ki ga otvarjamo, pa ; naj bo tisti duhovni most, ki ga Italija sedaj gradi I v podonavske kraje. | Poslušalci so govoru ministra Pirellija silno , ploskali, v pričakovanju, da bo Trst sedaj, ko ima i ....... 1 ... - — ,:*0 pomor. i i jo. novo m skega promet; isijo, oživil predvsem, kar se tič irometa, od katerega Tržačani živ tržaška tiskarna »Edinost«. Knjiga tudi ni izšla decembra 1935, kakor čitamo v knjigi, temveč šele v začetku novembra tega leta, v dneh, ko je prinesel tržaški »Picrolo« članek glavnega urednika Alessija, v katerem je ta slovesno trdil, da smejo Slovenci in Hrvatje svobodno čitati vse v jeziku, ki ga najbolj ljubijo. Ker nas je že naslovna stran toliko presenetila, smo knjigo tudi prelistali, pa smo bili zopet presenečeni. V vsej povesti, ki ima osem tiskanih pol, ni nikjer nobenega krajevnega imena. Tudi nobena voda in nobena gora ni imenovana, pa tudi drugače ni prav nobene posebnosti, po kateri bi se povest lahko lokalizirala. Očitno bi morala biti vsa krajevna imena samo italijanska, kakor na naslovni strani: Gorizia in Trieste. Br?.-kone pa tudi tega no bi oblasti dopustile, kajti iz spisa bi izhajalo, da govorijo ljudje v teh krajih slovenski. Societa alpina dolle Giulic — italijansko planinsko društvo za Julijsko krajino je imelo svoj občni zbor v Gorici, ki mu je predsedoval Keršič (Chersich). Najavil je, da hoče društvo odpreti za turizem predvsem visoke predele Julijske krajine, češ, da je turizem, ki prihaja iz notranjosti dežele, velikega pomena za asimiliranje domačega prebivalstva na meji imperija. Predsednik je napovedal tudi novo ureditev društva sledeš pri tem velikim nacionalnim ciljem nove Italije, čiani so bili nekoliko presenečeni, ko jim je raztolmačil, kako si predstavlja preureditev. Planinsko društvo prehaja namreč enostavno pod vrhovno nadzorstvo vojaških oblasti in je planinska organizacija samo nekako zanesljiv sodelavec obmejne armade. Vsled tega je dobil predsednik Chersich še novega predsedniškega tovariša v osebi vojaškega predsednika planinskega društva inšpektorja alpinskih čet generala Antera Canaleja. General je spregovoril nekaj spodbudnih besed o radosti, ki ga navdaja, da more sodelovati s planinskim društvom, nakar so se člani občnega zbora mirno razšli. Odlikovanja so delili v Gorici, in sicer so bili odlikovani z viteškim redom italijanske krone dr. Rudolf Sekulin, dr. Ivan Mjagostovich, dr. Anton Balaban, prof. Alojzij Balaban, dr. Leo Avjan ter Angelo Sedran. Idrija. Obmejno stražno osebje, kot orožniki, miličniki in cariniki so dosedaj smeli imeti za gospodinjska in hišna opravila civilne strežnike, ki so bili po večini domačini. Plačevali so jih razmeroma dobro. Izkoriščali so jih tudi za to, da so za nje tihotapili iz Jugoslavije živež, ki so ga vsled visokega tečaja italijanske lire v Jugoslaviji lahko poceni kupili in brez nadaljnega lahko tudi čez mejo prenesli. Zadnje dni pa so vse obmejne postaje orožništva. miličnikov in carinikov dobile strogo povelje, da morajo odpustiti iz službe vse nevojaške postrežnike. Merodajne oblasti hočejo s temi strogimi odredbami preprečiti vsak stik domačega prebivalstva z obmejnim vojaštvom, ker gradijo na raznih odsekih državne meje nove obširne utrdbe. Idrijski rudnik umira. Pred vojno je idriiski rudnik zaposljeval stalno okrog 2000 delavcev, ki so zaslužili toliko, da so lahko preživljali svoje družine. V povojni dobi jc Idrija izgubila svoj pomen, kol proizvodni«; živega srebra, ker jc Italija hotela v prvi vrsti podpirali svojo laslno rudo živega srebra v Monte Aviati. Gospodarski zastoj, nadalje pa ludi preganjanja zaradi slovenslva, so število rudarjev silno zredčila, tako, da je padlo na komaj 400, kolikor jih je danes, in še ti delajo samo pet dini v lednu proti najvišjemu mesečnemu plačilu 250 lir (Danes 500 Din). Ogenj je uničil gospodarska poslopja Filipa Trevisana v Guštinu pri Ajdovščini. Skoda znaša nad 10.000 lir. Prve italijanske delavske vojaške stotnije so pripravljene, da jih prepeljejo y Etijopijo. Naša slika od 200.000 mož močne armade, ki bodo v varstvu pusk z lopatami koloniziral. Abesinijo nam kaže prve morti ritornano" V zadnji številki »Istre- beremo naslednje zanimivosti: .. Te dni je izšla v Trstu iz tiskarne knjiga, katere naslovna stran se glasi takole: Francesco Bevk: »I morti ritornano«. V oklepaju in z manjšin črkami je še zapisano: Mrtvi se vračajo. Na 1935 Unione Editoriale spodnjem robu pa čitamo: 1935 Unione Miioriaie Goriziana—Gorizia. Na drugi strani pa izvemo, da je knjigo natisnila »Tipografia Consorziale — Trieste, dicembre 1935«. Iz tega bi človek sklepni, da gre za prevo povesti »Mrtvi se vračajoč ki jo je spisal nas pi sateli France Bevk, da je io hvalevredno delo prr vzelo neko italijansko založništvo v Gorici daj knjigo natisnila neka italijanska tiskarna v list Na Vodiškem vrhu so v nedeljo slovesno odkrili spomenik, ki ga je italijansko planinsko društvo postavilo v spomin na alpince, ki so v svetovni vojni padli v bojih za ie kraje. Odkritja so sc udeležile strnjene vrste fašističnih organizacij in oddelki vojske _ . , Novo občinsko hišo v Idriji so vcerai slovesno olvolili v prisotnosti prefekta Tomasso Campia-nija ter velikega šlevila najvišjih predstavnikov Glasilo avstrijske patriotične tahozvane „nadstrankarshe" organizacije za Koroško „Vaterlandische Front" za tO. oktober Šestnajst let je minulo od onega usodepolnega I Čudepolna harmonija sledi iz tega: domovinska v—*, _— --------1... -----1 fronta v znamenju 10. oktobra in koroški 10. okto- dne za slov. Koroško in za vos slov. narod, ki bo vedno črna točka v zgodovini našega naroda, ki pa ga koroški Nemec imenuje »historični spoininjski (lan«. Naj bi bil »historični sjiominjski dan« tudi za nas, sjiominjski dan na vso žalostno sliko, ki nam jo kaže zgodovina koroških Slovencev polna bede in narodnega trpljenja. Naj bi bil spominjski dan za vse tiste, ki prezirljivo ter brez pomisleka obsojajo koroški narod, da ob usodnem trenutku ni izjiolnil ujx>v, ki jih je vanj stavil ves slov. narod! 10. oktober 1920! Avstrija bo ohranila slovenskim rojakom njihovo narodno svojstvenosj za večne čase... tako je obljubil koroški deželni zbor, tako so obljubil nemški voditelji na velikem zborovanju na Gosposvetskem jx>lju. Jugoslavija tistih 15.000 Slovencev, ki so zanjo glasovali, nikoli ne bo pozabila .. tako je slovesno izjavil zatsopnik Jugoslavije, minisler Jovanovič. 10. oktober 1920—1936! Dunaj je videl vse barve, doživel je vse režime, rdeče in črne, bele in zelene, — a na Koroškem so ostali vedno isti; isti, naj so potem vladali črni ali beli, isti, če so prišli rdeči ali zeleni, kajti janičarji ostanejo ja-ničarji, naj jim jioveljuje ta ali oni paša. Ostali so vedno isti in vedno so le sovražili, bili, teptali in zaničevali: koroški narod pa je trpel in molil in uj)al... Upal je in zaupal v krščansko pravičnost in v poštenost krščanskega Nemca. In prišel je režim, ki je oznanjeval krščansko pravičnost, krščansko ljubezen, ki je jioiiosno zaklical v svet, da je pravi, ki je razumel glas krmarja Petrove ladje v okrožnici »Quadragesimo annoc, ki je zapisal na svoje zastave »Krščanska Avstrija«. Kaj čuda, da je verno naše ljudstvo takoj dalo vse svoje moči temu glasniku krščanske pravice in ljubezni, v pričakovanju, da končno le zmaga pravica, da končno le zašije sonce skozi temne oblake nad trpinčenim koroškim narodom. Vse svoje sile je dalo temu režimu, vse svoje glasove takozvani »nadslrankarski« domovinski fronti. A kje je ostala krščanska pravičnost, kjer glasno napovedana »vzorna «rešitev manjšinskega vprašanja?! Ali obstoja »vzorna« rešitev v besedah? — Slišali smo jih dosti in jim ne verjamemo več! Ali obstoja krščanska pravičnost v tem, da se črtajo po slov. občinah občinski svetniki rdečih, rjavih in zelenih in se nadomestijo z odpadniki in mogotci v obliki Taurerjev in stičnih? Vsekakor častno priznanje lojalnosti naših ljudi, da so edini ostali, a vendar niso dobili od jirostih sedežev jio občinah niti enega, kajti — vsi črtani so bili zanimivo (!) čistokrvni Nemci! Ali obstoja »vzorna« rešitev v i sijajnem ljudskem štetju? Logično štetje, ki pove: ' sDober Korošec je doiier Avstrije, Avstrije pa je Nemec!« Ali obstoja »vzorna«: rešitev v različnih ; dolgih jKigajanjih irjer zastopa »krščansko« drža- j vo »liberalni in pravični« Heimatbund? Ali ob- ; stoja »vzorna« rešitev v obisku najvišjega šefa avstrijske vlade? Obisk nam je bil v zasmeh in \ ponižanje! Ali obstoja »vzorna« rešitev in krščan- j ska pravičnost v tem, da se da vsem drugim velike vsote denarja v svrho agitacije za oktoberske volitve r>o naših vaseh? Siov. kmečka zveza pa, ki je prva slala ob zibelki »Bauernbunda« ni dobila , niti — ficka! In končno, ali obstoja »vzorna« re- j šitev manjšinskega problema v pobijanju zavednih, mladih, lojalnih (!) ljudi? Resnično veruo kopi- j ranje . , ' . A prišel , bo čas, ko bo nemški mogotec dejal enako rim- ; skeniu mogotcu Caesarju: »Brute, etiam tu, mi , fili...!« A Caesar je padel zadet od Brutusa, svojega ljubljenca, in je obležal v svoji krvi! To zgodovina koroških Slovencev od plebiscita pa do danes, mi pa smo pozabili na izjavo našega ministra Jovanoviča in smo dali našim Nemcem vse pravice! 10. oktober 1936. >Ein historiseher Gedenk-tag«. O, da bi postal historični spominjski dan za vso bodočnost, da so Nemci izj)oliiili obljube, storjene leta 1920, in dali Slovencem pravice, ki jim grejo po naravnem in liožjem zakonu I A kake pravice zahtevamo, ko sta vendar »po stoletnem, mirnem sožitju med Nemri in Slovenci oba naroda postala ne samo gospodarsko, ampak tudi čustveno radi vezi skupnega domovinskega čuta in skupne domovinske ljubezni dejstvena enota«, ko »v Avstriji niso razumeli pojma državne souverenitete v smislu nacionalno-državnega absolutizma in si iz glasovanja 10. oktobra 1920 niso prisvajali pravice drugojezifne rojake v njenih pravicah kakorkoli krajšati, jih tlačiti in raznarndovatk, ko je vendar »glasovanje na Koroškem pdineslo zasni dokaz, da je možem nadnaroden čut skupnosti, in ta se je od tega še čvrstil, ker tvori polno vpoštevanje kulturnih potreb narodnih manjšin (!) v Avstriji tudi v tem oziru močen temelj notranjega miru«. Tako glasilo domvinske fronte, ki ima več tisočev Slovencev v svojih vrstah! A to še ni vse ... »In 10. oktober jc prišel in z njim čudežni in slavni dan glasovanja: Karnten frei und ungeteilt. Koroška ostane naprej nemški (!) sestanvi del nemške Avstrije!... Zato naj jc tudi javno povedano: &amo dober Avstrije (kot so to Maier-Kajbič in ostali gg. okrog celovškega »Heiinatbunda«) more biti doebr Korošec! (To je v debelem tisku.) K tej slogi kliče 10. oktober. In vznak tc koroške sloge v znamenju Avstrije se bodo blagoslovile 10. oktobra predpoldne na Dollfussovem trgu v Celovcu zaslave domovinske fronte vse Koroške. her v znamenju Avstrije!« In to je najbrž zadnji efekt »vzorne« rešitve manjšinskega vprašanja: »krščanski« režim je dobil končno le zase tudi koroške in celovške mogofi-nike, ali pa — kar je bolj verjetno: — »katoliška« Avstrija je kapitulirala glede manjšinskega vprašanja pred »liberalnim« Kiirntner-Heimatbun-dom! I Vsekakor tudi en pozitivum — za nas namreč. ' Prejšnji režimi so se izgovarjali na avtonomno koroško vlado, v avtoritarni državi pa je le en sam gosjiod in .temu jioveljuje na Koroškem — celovški »Heimatbund«. Zato je obljubil za ta veliki dogo-i dek, ko sta se sj)rijaznili liberalna Koroška in takozvana »krščanska« Avstrija svoj prihod in svoj govor sam šef avstrijske vlade dr. Schusch-j nigg, kjer bosta praznovala slavje za svoje podlo I delo in za svojo črne namen »Karntner-Lands-] inannschaftc in >Karnt»ier-Heimatbund« s svojo elitno napadalno četo »Blaue Gilde«. Zato je dovolilo generalno ravnateljstvo avstrijskih železnic jjosebne vlake z 60 odstotno znižano vožnjo in je dovolilo jiolovično vožnjo v Celovec in nazaj vsem jKisameznim udeležencem tega »historičnega sf>o-minjskega dnevas:. Zato povelje vsem vaškim in okrajnim voditeljem domovinske fronte, da morajo 1 praznovati j)o vseh vaseh 10. oktober z mašo, s j slavnim zasedanjem občinskih odborv, s slavnostmi ! jx> šolah in vaseh. Zato zahteva, dn morajo viseti zastave na vseh javnih jioslopjih in tudi zasebnih hišah. Zato so končno vpili letaki iz vseh zidov naših vasi, da: kdor 10. oktobra dela, ta ni dober Korošec in ne dober Avstrije! Tako Koroška! — Sosednja Tirolska pa je imela 10. oktobra protestni dan proti nasilju na Južnem Tirolskem! In mi? Naj se ne čudi »krščanska« Avstrija, če bo tudi naša »balkanska« država fiozabila na zapovedi krščanske ljubezni in pravičnosti in bo odgovarjala končno enkrat z edino učinkovitim sredstvom: zob za zob ... Kuharski tečaji onemogočeni Letos spomladi je bil slovenski gospodinjski tečaj v Bilčovsu, ki je lej)o izpadel in katerega se je udeležila tudi pridna slovenska deklica iz Sveč. Tako je bila navdušena, da je stavila predlog, naj se gosjiodinjski tečaj v Svečah ponovi in da bo že ona poskrbela, da bo zadosti deklet pri-i šlo in se ga redno udeleževalo. Predlog je bil j sprejet in sveška deklica je z navdušenjem začela , jiripravljati gosjiodinjski tečaj v Svečah. Imela je j zbranih že 24 deklic iz okolice, ko se je naenkrat ' od strani nemškega učiteljstva začela grda gonja, i Takoj so sami organizirali nemški gospodinjski tečaj in začeli groziti vsem dekletom, ki so se v slovenskega vpisala. Grozili so z maščevanjem, češ, da otroci iz hiš, kjer dekleta hodijo na »čuške tečaje« ne bodo dobivali opoldne kosila v šoli, da bodo starši deklet, ki hodijo v »vindišarske jod oknom hiše, kjer je bil tečaj in tulili prostaške pesmi, žaljive za dekleta in za sosedno državo. Uspeli niso. Sveška dekleta so narodno zavedna. Spomladi bo gospodinjski tečaj v Šmihelu, nato še v Glinjah pri Borovljah. Tudi tam se je že začela gonja proti slovenskim dekletom, ki bi rada v slovenski gospodinjski tečaj. Istočasno pa ponujajo zastonjsko udeležbo pri nemških tečajih, ki jih jiovsod odpirajo, kjer se slovenska dekleta gibljejo. Kultura to? Ko španske bele čete vkorakajo v ozemlje, ki so ga osvobodile rdečega jarma, jih povsod navdušeno pozdravljajo To so rekordi, ki se jim smeje svet. V francoskem rne.itecu Gordon je net-; J\U|IKVJ um'................ - ,fYQ- in da je knjiga izšla na Rožic 1J30. Ko pa smo knjigo odprli, smo videli da smo se v vsakem oziru zmotili. Knjiga ni italijanski prevod slovenske knjige, temveč izvirna slovenska ovest ki pa mora po želji goriške kvesture no-^ti samo italijanski naslov iu le na drugem mestu in z ma njšimi črkami tudi slovenski nas ovHcnpge Pisatelj pa je res naš France Bevk, ki pa se je moral prekrstiti v Francesco, da je smela njegova °i a na svetlo. Knjige ni za ožila nobena tal ; janska družba, temveč naša ^'onška Ma ca . se mora skrivati pod imenom »Unione Edilonal« Goriziana . Tipografia Consorziale pa je nasa stara fašistične organizacije Julijske krajine. Otvoritev moz v em u,n stoike! 2844 ie bila zelo slovesna. Pri lej priliki pa je orožni- orehov. V Londonu je štvo na predvečer proslave nekaj domačinov za- neka kuharica v 7 rninu-prlo češ, da jc zanje bolj varno, ako sc lavnosli tah nalupda 14 kg krom-ne pokažejo. Tudi sicer je bila Idrija nekako pod pirja V Berlinu je rekor-prekim sodom. lako. da jc bilo Ic.malo videli »o der ki jc v dveh urah po-smchlinjočcm se mestecu na men fašističnega kadil 17 debelih cigar. V imperija, kot je prefekt imenoval lepo Idriio. Belgiji spet je postal sla- Zeorel ie v senožeški občini mlin bratov ven kadilec, ki je kadil Franca in Ivana Jakončiča. Škode je bilo 20.000 običajno cigaro skozi dve lir. čudež, da sta se obe družini mogli rešiti. uri. Škoda le, da niso sve- Draginja se zelo čuti po Italiji. Moka je po 1.20 hi znani naši rekordi: V do 1.80 lir kilo, kruh od 1.50 do 2.05 lir kilo, Podjum imamo v vasi K. i -,()_i (in kilo pasta 1.95—2.50 kilo, fižol staro moza - korenino, ki ' ---- ---- - ■-- ■ •------na stavljena šele po štirinaj-medtetn pa molči. AH pa da ne bi'prodajale nad temi cenami, je izredno staro Katro v S., ki je ne stroga. Zvišanje delavskih in uradniških plač prekosijo niti najhujše je-prcdstavlja le majhno jromoč. žičnice. + KRAJEVNI IN STROKOVNI ŠOLSKI ODBOR NA VRHNIKI :i javljata tužno vest, da je v Verdu pri Vrhniki umrl njun bivši večletni zaslužni predsednik, gospod dr. Janko Maro Blagopokojnika spremimo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v ponedeljek, dne 9. novembra, ob 15. uri na pokopališče sv. Antona v Verdu. Slava mul Vrhnika, dne 8. novembra 1936. Odbor