Naročnina mesečno 85 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul 6/111 SLOVENEC Telefoni oredništva: dnevna slniba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Uhaja vsak dan sjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček rnčun: Ljub-lann šL 10 610 ia 10.349 za uisrratej Sarajevo fttv. 7363, Zagreb štv. 39.011. Praga-Du naj 24.79? U |> r a t a: Kopitarjev« b. telefon 2lJ99 Bi Naš poziv! Glavno glasilo bivše JNS, oziroma njenega slovenskega dela, ki se danes lega imena sramuje in se je prelevil v nekak neodvisni ali pohorski klub, mora biti od zadnjih dogodkov močno prizadeto, da s toli nervoz.no srditostjo brani svojo frakcijo očitkov, ki jih nanjo sploh nihče ni naslovil. Mora biti pač tehten vzrok, da pohorska struja tako silno reagira že na vsako najrah-lejšo misel, da bi ntogla biti med terorističnim izbruhom iz skrajnega krila skupščinske opozicije in med celokupno opozicijo kakršna že koli zveza. Ta vzrok ne more bili nobeden drugi, kakor ta, da je tudi slovenski del skupščinske opozicije uvidel, da je treba zelo velike mere resničnega državnega in nacionalnega čuvstvovanja in zavesti odgovornosti za celoto, ako nočemo, da ne bi ozračje, ki je po nelojalni politični borbi popolnoma zastrupljeno, tudi proti naši zavestni volji eksplodiralo v zlo dejanje kakšnega neuravnovešenega človeka ali skupine. Razburjenje pohorskega organa je popolnoma razumljivo, ker podzavestno dobro čuti, da je bil smisel za splošni interes države in nacionalne celote, s katerim se ravno njegova frakcija najbolj ponaša in na katerega danes apelira, češ da moramo zdaj »vsi« sodelovati pri izločevanju brutalne sile iz našega političnega življenja, vsekakor premajhen, da bi bil mogel brzdati one negativne razrušilne sile, ki so iz opozicije proti sedanjemu režimu napravile svoji mentaliteti odgovarjajoče zaključke. Ce hi bila celokupna parlamentarna opozicija proti vladi dr. Stojadinoviča, kateri niti izvenparla-mentarna opozicija ne more in ludi dejansko ne ugovarja, da ne bi imela resne volje ozdraviti naših političnih razmer, bolj lojalna in če bi se bila vseskozi poslužila v borbi potrebnega fair plava, bi bržčas ne bilo treba sedaj obžalovati terorističnega čina, ki ga gotovo ni kriv noben jaz", ampak, kakor je to v vseh takih slučajih, tisli v nezavestnih globinah snujoči ,nekaj', iz katerega se naposled porode stvari, ki pretresejo in presenetijo vsakogar in so gotovo presenetile tudi politike pohorskega krila. To in nič drugega nismo trdili, ko je glasilo tega krila po atentatu smatralo, da sni 1 pozvati tudi nas. naj se zavemo velike odgovornosti, ki jo vsi imamo, »da ne bi v narodnih in državnih stvareh imela besede brutalna sila , ampak da bi se neizogibni politični boj vršil z argumenti znanja, izkustva in z notranjo m o T'j o vdanosti nacionalni misli . Ce Jutro« meni, da je s tem dalo izraza trezni misli, ki bi zaslužila trezen in prepričevalen odgovor«, pa smo mi, kakor smo že takoj nu ta poziv odgovorili, mnenja, da ta Jutrova misel predstavlja veliko in neumestno predrznost, katero bi si bilo Jutro lahko prihranilo. Zakaj nobene druge kvalifikacije ne predstavlja ta deplasirani poziv, s katerim skuša pohorsko glasilo odgovornost /.a teror jevtieevskih pristašev v parlamentu nekako enakomerno porazdeliti na vse, tako da tudi na nas nekaj odpade, kar seveda odločno odklanjamo. Še bolj moralno nelegitimirana je lekcija :>Jutra , g katero hoče tudi ob tej priliki učiti druge, kako da morajo hiti z notranjo močjo vdani nacionalni misli., da ne bi prišlo v našem parlamentu do izbruhov fašističnega terorja, zakaj mislimo, da so oni. ki režim Stojadinoviča, Korošca in Spali« podpirajo v najtežavnejših razmerah, ko je treba državo izvleči iz ruševin bivše fašistične in napol fašistične diktature in vpostaviti osnovne temelje ljudske vlade in pravne države, vsekakor pokazali in kažejo večjo notranjo vdanost nacionalni misli, nego oni. ki tako v svojem glavnem glasilu kakor v parlamentu in v najširši javnosti napenjajo vse sile, da hi Sto-Jadinovičev režim diskreditirali. njegovo obnovitveno delo zavirali in onemogočili ler s pomočjo antidemokratičnih elementov pod minirali. Pohorski politiki imajo zato vzroka dovolj. da svoj apel naslovijo prej na svoje bivše zaveznike, s katerimi so šli v volivno borbo proti ljudstvu na skupnem programu uuitari-stične antidemokratične misli in so jim posodili veliko večino na tej listi z znanimi terorističnimi ali pa vsaj nepoštenimi metodami izvoljenih poslancev, od katerih velika večina tudi še danes vodi proti vladi opozicijo, ki se razlikuje po gotovih nijansah, v celoti pa le po najmenj 14 »narodnih zastopnikih« podpira jevtičevsko nelojalno oviranje pozitivnega državnega in nacionalnega dela. Pa ludi tisti mali del, ki se je ločil v takozvani neodvisni klub, hi storil bolje, če bi se še bolj ločil od fašistično preteklosti bivših režimov, v katerih je ravno slovenski dol JNS žal i bog igral prvo in vodivno vijolino, in če hi pozval k lo-jalnejši polemiki proti režimu, ki hoče utreti pot demokratičnim načelom in metodam v državnem in nacionalnem življenju, svoja razna glasila in svoje pristaše sploh, kolikor jih še je. Mislimo, da je to prvi in najneobhodnejši pogoj za ozdravljenje naših razmer, kolikor so tiče odgovornosti, ki jo imajo >za bodočnost države in naroda zaskrbljeni državljani pohorskega krila, zakaj kar se tiče nas, smo že od samega začetka v strnjeni fronti proli destruktivnim silam prikritega in neprikritega fašizma, ki je uvedel v naše politično življenje argument brutalne sile, dočim je slovenski de! Skupščina sprejela proračun Danes pride na vrsto finančni zahon Belgrad, 10. marca. m. Na današnji seji narodne skupščino, ki se jc pričelo točno ob 8 zjutraj in trajala nepretrgoma ves dan do pol 8 zvečer, so bili sprejeti v podrobnostih proračuni za kme-lijsko, trgovinsko, prometno, socialno in tclesno-vzgojno ministrstvo ter državni rezervni kredit. Seji so predsedovali predsednik Cirič in podpredsednika Franjo Markič in Aleksandei Vučetič. Prečitano poročilo imunilelnega odbora, ki je na svoji snočnji seji z 12 proti i glasovom sklenil, da se izroče poslanci Dragiša Stojadinovič, Nanovič, Milovanovič, llroševič, Kabalin, Nenadič, lvano-vič, Gjurišič in Trbič sodišču radi jirestopka čl. t točka 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Poročilo imunitetnega odbora bo stavljeno kot nujno na dnevni red jutrišnje seje narodne skupščine. Takoj zatem je skupščinski tajnik prečilal brzojavko, ki io jc poslal skupščinskemu predsedniku poslancc Tasa Dimič iz Prage. V br/.ojavki se poslancc Dimič, ki, kakor znano, spada v najožji krog poslancev, ki so obkrožali poslanca Arnoutovičo, in ki jc 5. t. m. zvečer ua sestanku v Jevtičevem klubu izjavil, da jc sedaj napočil primeren trenutek, da sc prepreči spicjctje držav nega proračuna, sklicu jc na svoje pismo / dne U. t ni., ki, da ga ic poslal skupščinskemu predsedniku. V tem pismu obsoja gnusni zločin in protestira proti temu, da bi sc njegovo ime spravljalo v zvezo z atentatorji v skupščini in končno prosi za zaščito. • •Skupščinski predsednik jc takoj povzel besedo in izjavil, da od poslanca lase Dimiča ni prejel nobenega pisma uiti on niti predsedstvo skujiščinc. Plenumu pa predlaga ,da se brzojavka izroči imunitetnemu odboru, ki zbira gradivo. Po prečitonju poročila glavne kontrole na posamezne odloke ministrskega sveta kakor tudi posameznih ministrov jc bilo sooročeno, da je trgovinski minister predložil skupščini v soglasje uredbo o določitvi enote za mcrjenie izdelanih kož v javnem prometu. Za proučevanje le uredbe sc bo izvolil poseben odbor. Poročilo kmetijskega ministra S tem je skupščina prešla na dnevni red. Kot prva točka jc bil pretres v posameznostih proračuna kmeinskega ministrstva. Nastopil je takoj Kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič, ki jc podal daljši ekspoze, v katerem med drugim iz-mvlja- Najvažnejše skupine, katere moramo izboljšati v kakovosti ako hočemo kaj izvažati, so: žito, sadje, grozdje, suhe slive, žganje, marmelada in vino. Z ozirom na čimdalje večjo važnost sadjarstva se je pokazala potreba, da se ustanovi neka jiosebna ustanova znanstvenega značaja, ki naj bi bila v največjem rajonu sadjarske proizvodnje ob izlivu Drine na banovinskein jiosesivu v tioraždi pod imenom Sadjarska pregledovalna postaja. Doslej lakih |ios!nj nimamo veliko. Na oezinlju savske banovine sla dve, ena v Zagrebu, druga v Osi jekli na državnem posestvu Belje. Ta naj bi se prenesla v Novi Sad. Tudi v Skoplju se dopolnjuje in urejuje taka postaja. V zaupanem mi re- i foru se pripravlja Zakon zu pospeševanje in za-ši-ilo žitne proizvodnje, ki je zamišljen kot okvirni zakon, na podlagi katerega bodo posamezne banovine. vsaka za svoje posebne razmere, predpisovale odredbe v duhu tega zakona. Važno ustanove za izboljšanje kakovosti, spe-rinliziranja in standardizacije poljedelskih proizvodov so tudi skladišča s silosi In elevatorji, o katerih se govori pri nas že dolgo vrsto let, a jih še vedno ni. Razmere v izvozu poljedelskih proizvodov se čimdalje bolj razvijajo tako, da bo vedno večja potreba po kontroli izvoza, kar velia posebno za sadje, za katero se je dosedanji sistem kontrole izkaza! kol nepopoln in nezadosten. Enako važno je delo za povečanje proizvodnje tistih poljedelskih predmetov, ki jih naša industrija uvaža kot sirovine, ki bi se pa v večji ali manjši meri mogle proizvajati ludi pri nas. Tu je na prvem mestu bambaž. ki ga lotno v predelanem uii nepredelanem stanju uvozimo za okrog 80') milijonov Din. Bombaž se pri nas goji v nekaterih južnih krajih na površini preko 1000 ha. Glede oljnatih jilndiiv pa se zdi, da se bomo morali ustaviti pri tem. da se na to plodovo uvede uvozna carina, ki bi zvišala uvoženemu blagu ceno in tako vzpodbudila domačo podjetnost za gojenje oljnatih sadežev. Za pasivno krajo, ki v nerodovitnih letih padejo v breme države, pač ni druge pomoči, kakor ii:i se rodovitnost zemljo poveča z umetnimi gnojili, za katere bo treba znižati prevozne tarife. Kakor vidite, nas čakata v našem poljedelstvu dve nalogi: izboljšanje kakovosti izvoznih predmetov, ua drugi strani pa povečanje količine pridelkov. Največjo skrb nam prizadeva izvoz naših previškov pšenice, ki dasi ui velik, znaša v dobrih lotili od 20.000 do 30.000 vagonov, v letih najboljšo leline pa jo mnogo višji in pahne cono pod proizvodne stroške. Pri pridelku okrog 0 me-lerskih stolov na ha se krije naša notranja po-Ireba .Pridelali smo pa že ludi do blizu 15 meterskih stolov, kakor na primer leta 1928. Leta 1932 smo jr> pridelali komaj 7.5 meterskih stolov. Mod največjim in najmanjšim pridelkom more bili torej razlika preko 7 meterskih stolov na hektar, to jo pri 2 milijonih ha, zasejanih s pšenico, 110.000 vagonov. Pri pridelku, ki krije povprečno domačo potrebo, je cena se nekako ugodna, čeprav je komaj polovico tolikšna, kakor je cena v uvoznih državah. Pri malo večjem pridelku pa cena že občutno pade. Vse to nas sili k jireorientaciji. lo ie, tla površino, zasejano s pšenico, zmanjšani", povečamo pa površino industrijske setve, zlasti koruze iu krme. Površino za pšenico hi bilo dovolj zmanjšati od 2 milijonov ha na 1,800.000 ha. Najvažnejša stroka našega poljedelstva jc živinoreja. zlasti v planinskih, večinoma pasivnih krajih države. Tudi tu so moramo glede na kakovost prilagoditi zahtevani inozemskih tržišč. Tožili moramo za tem, da večji del poljedelskih proizvodov vnovčimo potom živinoreje, ne z direktno prodajo proizvodov samih. Živina in njeni raznovrstni proizvodi so največja postavka v našem izvozu. Za sladkovodno rihurstvo je ministrstvo izdelalo poseben načrt zakona, ki bo v kratkem predložen skupščini, pravlako za ureditev čebelarstva. Svoja precej skromna sredstvu mora ministrstvo za poljedelslvo skoro izključno omejili na nabave plemenske živine. Nekaj sredstev za le namene imajo ludi banovine, v nekaterih krajih tudi občine in zadruge. V pobijanju živinskih bolezni smo dosegli že l>r'-vv zadovoljive uspehe, saino svinjska kuga uain še dela preglavico in vsako lelo precej škoduje narodnemu gospodarstvu, kar bi so z ozirom na današnje stanje znanosti in tehnike ne smolo goditi. Ministrstvo izdeluje posebno uredbo o obveznem zaščitnem cepljenju proti svinjski kugi. Ukre-njeno jc ludi vso potrebno, da hi se že v letošnjem poletju začel gradili centralni veterinarski bakteriološki zavod v Belgradu oziroma v Ženinim. Ministrstvo pripravlja ludi načrt zakona o ureditvi veterinarske službe in drugi načrt zakona o ureditvi agronomske službo. Važno vlouo v našem poljedelskem gospodar šivu igra tudi ministrstvo, tako glede predelave, kakor glede prodaje poljedelskih proizvodov. \ .-led neurejenih razmer je zadružništvo zašlo v precej težak položaj, deloma vsled splošne krizo, doloma pa tudi po svoji krivili. Večje število zadružnih zvez se jo moralo doslej že sanirali, da so bili zadružniki obvarovani večje škodo, S"i so bile znatno nižje od prodajnih cen na tržiščih. Nadalje navaja minister delo družbe v kampanji leta 1935-36 glede na ureditev sadnega izvoza s centralnega kraja. Družba je dosegla mnogo vocje kontingente za naše sveže sadje. Kontingenti so se po eni strani povečali, po drugi strani pa je tujina sprejela naš način izbiranja sadja Tako smo predlanskim izvozili v Nemčijo 130 vagonov, lani pa 2000 vagonov. To konjunkturo so pozdravili tako naši izvozniki, kakor pridelovalci. Minister ic nato. govoril o strokovnem soistvu Spričo velike brezposelnosti absolventov vseučilišč in srednjih šol je treba strokovno šolstvo teh učencev še bolj poglobiti in izpopolniti. V strokovnih šolah ie bilo 76,234 dijakov in 843 učnih moči. Minister govori nato o tujskem prometu. V lei zvezi navaja podatke o gibanju turistov v Jugoslaviji in pravi, da je leta 1935 obiskalo Jugoslavijo 242.214 tujih turistov in 766.514 domačih turistov. Dohodek od tujskega prometa je znašal v 11 mesecih leta 1934 729 milijonov Din, v 11 mesecih leta 1935 pa 763 milijonov Din. Na kraju poudarja minister, da bo ministrstvo ?a trgovino in industrijo v nadaljevanju svojega programatičnega dela obravnavalo tudi obrtni zakon, ki ie stopil pred 4 leti v veljavo, ki pa že kaže, da bo potreben gotovih izprememb in dopolnitev. Prenašajoč demokratična načela tudi v gospodarska vprašanja, je kraljevska vlada odredila volitve v gospodarske zbornice, ki so bile na podlagi tajnega glasovanja in proporcionalnega volilnega sistema. Takoj za ministrom dr. Vrhaničem jo predsednik narodne skupščino sporočil, da je dobil od no- tranjega ministra akt, s katerim sc zahteva, da sc tudi poslanca Tasa Dimič in Srdko Viiknuovič izročita oblastem zaradi zaslišanja slede atentata na predsednika vlade. Akt se je takoj odstopil imunitetnemu odboru. Zaradi nujnosti zadeve je, predsednik predlagal plenumu. naj sklene, da se imunitetni odbor sestane še v teku današnjega dne in ranpravlja <> zahtevi notranjega ministra. Sejo tega odbora pa naj zaradi odsotnosti predsednika in podpredsednika skliče tajnik tega odbora (Jiijič. Nato se je dnevni rod nadaljeval in je dobil besedo član Narodnega kmečkega kluba dr. Dragutin Jankovič, ki je kritiziral predvsem poslovanje in navigacijsko izpopolnitev naših pristanišč, kar je zlasti z gradbo unske proge ne samo aktualno, temveč ludi aktualno. Glede same organizacije pomorske uprave misli minister, da njeno današnje stanje absolutno ne ustreza potrebam in važnosti spričo položaja na Jadranu. Zato je potrebno, da uprava pomorskega prometa dobi takšno ureditev, ki bo najnnlje ustrezala interesom naše države, po drugi strani se Ima pa ustvariti takšna uprava, ki bo omogočila razdelitev pokrajinskih funkcij. Politična zgodovina ustvarjanja naše države in njenega dosedanjega življenja v svetovni skupnosti najjasneje dokazuje, Naslednja točka dnevnega reda ie bil pretres proračuna /.a prometno ministrstvo v podrobnostih. Ko ie prometni minister dr.Spaho zavzel mesto, so mu vsi poslanci priredili tople ovacij-nakar jc podal obširen komunike. Izvajal ie: V prvi vrsti sc je ta proračunski predlog podrejenega mi resora rodil nesporno v znatno težjem času, kakor je bil čas, ko so se rodili proračuni prejšnjih let. Minister navaia številke proračuna in pravi, da so izdatki za leto 1936 predviden, z 2 170,527.091 Din, dohodki pa z ^.108,898.891 Din, lako, da kaže primanjkljaj 61,628.200 Din. Te šle-vilke se nanašajo na celotni proračun prometnega ministrstva, to jc na samo ministrstvo, na pomorsko upravo in na upravo rečnega prometa, na ravnateljstvo pomorskega prometa, na oddelek za gradnjo novih železniških prog, na upravo državnih železnic, na ravnateljstvo rečne plovbe tn na ostale podrejene ustanove. Ta primanjkljaj se kaže zlasti zato, ker jc n. pr. samo za oddelek za gradnjo železnic predviden znesek več ko 172 milijonov Din. "" tem znesku so izredni materialni izdatki pove- , rizada in Putuika. Glasoval bo za proračun. Tudi i kolikšne važnosti ie nas zeipliepisni položai, ki sc naslednji govornik lladži Popov i č bo glasoval za , po eni strani naslanja na svetovno inonc. po drugi proračun. Za njim je govoril za proračun Anton 1 sh-ani pa na Donavo in njene pritoke, V svesti si V i dec. nakar ie ciobil besedo poročevalec finan- j lega ne smemo ničesar pustiti, kar bi se moglo raz-čnega odbora dr. Jure Koče, ki je v svojem kraj- j lagali kot lastno podcenjevanje našega položaja na morju. Zato jc naša največja dolžnost, da ta položai izpopolnimo in napravimo za sestavni in neobhodno potrebni elementarni del našega gospodarskega, kulturnega in nacionalnega državnega življenja. Po ekspozeju prometnega ministra ic prvi govoril poslanec Nikič o potrcoi ustanovitve fonda za gradnjo pristanišč. Zo njim jc govoril Novica Popovič in Dcsimir Jankovič. Kot četrti govornik je nastopil član Narodnega kmečkega klubu Cior-gje Jevtič. Prometni minister dr. Mehmcd Spaho ic od-! govoril v glavnem na dve opazki narodnih po-| slancev. Dejal jc, da se proga Požare vao-Kučevo j ne more dograditi, dokler sc ne likvidira spor, ki sem in temperamentnem govoru zavrnil vse očitke dr. J a n k o v i č a. Pri glasovanju, ki je bilo določeno za četrt na 2, je bil ludi proračun loga ministrstva sprejet soglasno. Poročilo prometnega ministra Nato preide minister na ekspoze o pomorstvu in navaja, da so razen pomorsko-npravnih razlogov notranje državne uprave in pospeševanja našega gospodarstva glede pomorskega prometa važne V ,,,„. ________ __ ________ čani v primer, z lanskim letom za 59 milijonov Din • še zmerom prihaja čez sosednja tuja Povprečna vsota netto dohodkov v poslednph treh :..,..ui:_ j...-.......„1:1. j„l etih je znašala 1960 milijonov Din, na poslednji tudi mednarodne obveznosti, to sta svoboda in , ga Vodi država z društvom l.osinger, s katerim varnost prometa na morju. Sredstva, s katerimi proračun »azpolaga za pomorstvo, so vse prej kot zadostna, da bi se moglo ustreči zahtevam tehniške ureditve našega obrežja, zlasli pa g'ede iztfradnje in opreme naših glavnih pristanišč, ki zadnje ča.se vse bolj in bolj prihajajo v poštev za mednarodno trgovino in tranzit. Današnje stanje naših pin^orskiH pr"'tanišč nc ni samo nezadovoljivo, temveč je zelo zapuščeno in so za ohranitev in popravilo potrebni takšni izdatki, da zarije iz proračlinsikih sredstev še daleč ne bo dovolj denarja. Razen lega tista naša pristanišča, ki so za nas zelo važna, ker ,?o z zaledjem zvezana z železniško progo, nikakor nc ustrezajo današnjemu prometu niti ne po stanju izgrajene obale, niti ne po svoji ureditvi niti ne po opremi niti ne glede skladišč, niti glede pristaniških naprav. Vse to je največ vzrok, da velik del zlasti proračunski konferenci se je pa povečal znesek dohodkov na 2G07 milijonov Din. To povečanie je mišljeno samo pod pogojem, da se po proračunih ostalih ministrstev predvidi zadostna vsota za pla-čanje voznine na državnih železnicah in da se ukinejo vse dosedanje ugodnosti. Nato se je minister pomudil pri proračunu uprave državnih železnic in je dolgo govoril o eks-ploataciji državnih železnic. Med drugim je po-vdaril, da je zadnji dve leti uspelo izplačati ves ta balast takoimenovanih obveznosti iz prejšnjih let tako, da danes ni več takšnih obveznosti pri upravi državnih železnic. Čeprav smo se zelo prizadevali, da bi ohranili proračunsko ravnotežje, smo sklenili, da se bodo računi takoj plačevali, ko se likvidirajo iti pošljejo v izplačilo blagajni. Razen tega je posebno važno, da so izdani ukrepi, da bodo naprave železniške uprave ohranjene v dobrem stanju in da sc bodo popravljale, ker bi bilo sicer to v veliko škodo. Minister je dalje obrazložil, kaj je vse storit zastran ureditve železniške službe, in je med drugim dejal, da je v generalnem ravnateljstvu nameravana uredba o organizaciji prometnega ministrstva in o prometni službi, dalje je. v delu uredba o brezplačnih in znižanih vožnjah, izdelan je načrt pravilnika za oddajo restavracij in drugih proda-jalen na postajah državne železnice v zakup itd. Ker se je pa pokazalo, da pravilnik o delavcih iz leta 1935 ima nekatere nedostatke, so se izvršile nekatere izpremembe v tistih določbah, ki so bile škodljive za železnice. Nato govori minister o prometni službi in pravi, da se med drugim v tovornem prometu opaža izboljšanje v zadnjih letih. Medtem ko ie bilo leta 1928 treba za prevoz enega vagona od Caribroda do Jesenic mnogo časa, je zdaj treba samo 50 ur. V prometnem pogledu se zelo mnogo računa 6 temi dejstvi, posebno je pa to važno, ker prihaja letos to posebno v poštev za pospeševanje tujskega prometa. Tu povdarja minister, da so prišli v promet stalni izletniški vlaki z ljudskimi cenami in da so ti vlaki pokazali kar najlepši uspeh. Ker je to ena izmed važnih panog narodnega gospodarstva, ji posvečamo veliko pozornost. Nalo se je minister pomudil pri gradbeni službi prometnega ministrstva, to je pri ohranitvi obstoječih prog in pri strojni službi. Tu je med drugim povdaril. da je ministrstvo za izboljšanje prometa, zlasti na področju velikih središč, naročilo šest motornih vagonov z Danskega. Ti vagoni so prišli v promet in so pokazali v praksi najlepši uspeh. Posebno se ie minister pomudil v svojem ekspozeju pri tarifni pol''\iki in pri kontroli dohodkov. Tu je govoril o ugodnostih, ki jih bo dobilo gospodarstvo, nato se je pa pomudil pri avtobusnem potniškem prometu in pri rečnem prometu na naših rekah. Dejal je, da sta napredovanje železnic in ureditev tarifnega vprašanja odvisna od lega, da železniški dohodki dosežejo vsaj tisto višino, ki je potrebna za kritje stroškov eksploatacije, in ti dohodki se morajo doseči po načelu, da železniška uprava ne more in ne sme dovoljevati brezplačnih ali preveč poceni ugodnosti, ker je vsako njeno delo združeno z dejanskimi izdatki. Železniška uprava se je lotila revizije tako potniške, kakor blagovne tarife. To ni samo v korist prometnega ministrstva, temveč jc tudi želja gospod, krogov. Minister se je nato pomudil pri oddelku o gradbi novih železniških prog. Povdaril je katera najvažnejše dela so že izvršena, in navedel, katera dela se bodo še izvršila in kaj bi bilo treba še izvršiti, v proračunskem letu in izročiti prometu. Nato je navajal, da so v letu 1935-36 dovršili in izročili prometu progo Bel^rad-Pančevo, dolgo 26 km. z mostovi na Donavi 'tn Tamišu. Dalje progo Veles-Prilep, dolgo 85 km. Konec marca t. I. je treba po pogodbi dograditi in izročili prometu progo Priština-Peč, dolgo 82 km. Iz posojila ene mili-jarJe dinarjev jc prišla v delo domačih podjetij z licitacijo leta 1935 proga Koprivnica-Varaždin, dolga 45 km, in prvi del proge Št. Janž-Sevnica, dolg 8 km. V kratkem pride v delo z licitacijo tudi drugi del. 4 km dolg odsek na progi Št. Janž-Sevnica. Nato bo treba graditi progo Bil eče-Nikšič in ozkotirne proge Ustaprača-Soča. Iz istega posojila se bosta gradili progi Priboj-Prijepolje in Skoplje-Te-tovo-Gostivar. Za poslednji dve progi so pripravljalna dela že gotova. V teku letošnjega leta bo gotov elaborat za gradnjo proge Soča-Gatsko-Bileče v dolžini 125 km. Po prej sklenjeni in zdaj izpre-menjeni pogodbi se letos začne gradnja ozkotirne proge Bihač-Knin in po drugi ekvivalentni pogodbi oroge Kuršumljija-Priština. Pri tej priliki navaja minister razr.« pogodbe, ki jih jc ministrstvo skle niio * raznimi tvrdkami za gradnjo železniških prog. pristanišča. Tako izgublia naša država velik del dragocenih valutnih dohodkov ker prinaša tranzitna trgovina, takoimenovan trgovski-tujski promet. čist; dobiček državni plačilni bilanci. Naj-nuineiša potreba ie. da se pristanišča urede. zlasti tisla, ki so zvezaen z železnico. Tu je treba v prvi vrsti nabaviti najpotrebnejše plovne objekte za ohranitev luk in naprav za varnost plovbe. Te objekte potrebujemo že zdavnaj. Da se ustreže tem ncnbh^dnim in velenujnim potrebam, predlaga minister še poslednji svoj predlog, da se ustanovi poseben 'ond za gradnjo in ureditev pomorskih luk in pristanišč. Z ustanovitvijo tega fonda bo moči začeti sistematska dela za tehniško, komercialno jc bila sklenjena pogodba. Na opazko pa, da ni bilo potrebno zvišati tarile za osebni promet, jc minister dr. Spaho izjavil, da se je napravila lani i z znižanjem tarife za osebni promet napako, kajti ! mi imamo žc najnižjo osebno tarifo od vseh ostalih držav. Mnogo bolj potrebno bi bilo znižati tarifo za blagovni promet. Z zvišanjem tarife ria osebni -romet sc bo lahko znižala tarifa na blagovni promet, kar bo imelo za posledico poživitev splošnega narodnega gospodarstva. Kot zadnji govornik )e nastopil dr. Jure Koče, k je govoril kot poročrvalec finančnega odbora. V svojem govoru je predvsem apeliral -ia promel-i nega ministra, da določi potrebne kredite za gra-: ditev železniške zveze Slovenije z morjetm To ni : samo vprašanje dravske banovine, temveč je to ; vprašanje, ki je pomembno za celokupno našo dr-: žavno prometno politiko, kajti z zgradi'vijo fe proge bi šel tranzitni promel čez velik del našega l področja do našega morja. V vprašanju jadran-| ske tarife pobiramo drobtinice z bogate mize. Na velikih evropskih konferencah je naš položai slab. I ker moramo podpirati Trst zaradi Hamburga, in | samo zato, da dobimo drobtinicc, k i ninvmo niti ' zveze. Ta proga bo vezala Slove..ijo z morjem i ii: nas bo spravila v ooložaj, da z botfite mize nc bomo več pobirali drobtinic, temveč da bomo ob njej sodelovali kot važni udeleženci in ne le not siromašni pomagači. Dr Koče ap"'ira na prometnega ministra, naj zagotovi kred'te z.a to progo. Nato ic predsednik Markič odredil glasovanje ter ie bil ob 4 popoldne pro ačun zn prometno minislrslvo sprejet enoglasno. Poročilo ministra za soc. politiko Naslednja točka dnevnega reda je bil proračun za ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Takoj je nastopi! minister Dragiša Cvet-kovič, ki je v svojem ekspozeju med drugim izjavil sledeče: V svojem dokumentiranem ekspozeju je minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič opisal celotno poslovanje svojega resora in se ustavil pri socialnih problemih v duhu naših potreb. Minister je govoril o zaščiti in zavarovanju delavcev, o izseljenskem vprašanju, o invalidih, o prehrani pasivnih krajev in naposled o organizaciji zdravstvene službe in drugih vprašanjih. ki so v zvezi s socialnim in državnim življenjem. Predvsem je minister ugotovil, da se je proračun njegovega ministrstva v zadnjih petih letih znižal za celih 35%. kar zelo ovira delovanje v posameznih važnih panogah tega resora. Nalo je minister govoril o zaščiti delavskih mezd in o delavskem zavarovanju. Poudaril je, da je gos|iodarska kriza zadela tudi nas, kakor ves ostali svet, in je kriva padca delavskih mezd. Ta okoliščina je zelo pripomogla k težkemu položaju delavstva, razen tega je pa nastopila še nezajio-slenost. Minister je zatrjeval, da se mnogo dela za ureditev vprašanja zaščite minimalnih mezd kot enega izmed najvažnejših vprašanj sedanjosti. Detla vski stan je treba brezpogojno zavarovati glede načrta izplačevanja mezd in glede tega. da se uredi vprašanje dobave hrane delavcem po nabavni ceni v tistih gospodarski panogah, kjer je to neobhodno potrebno. Drugo vprašanje, ki je stopilo v življenje, so socialno politične določbe in obrtnega zakona. Načrt bodočega delovanja ministrstva za socialno jx>-liliko se I io gibal v smeri nujnoga izvajanja določb o delovnem času in pobijanju nadurnega dela v svrho ublažitve nezaposlenosti. Naša dolžnost je, prizadevati si do skrajnosti, da se delavstvu zavaruje bodočnost. Govoreč o jioložuju naših izseljencev, je minister poudaril, da se la položaj boljša od dne do dne. To dokazujejo zanesljive informacije o položaju naših izseljencev, potrjuje pa tudi dejstvo, dn je repatriacija čedalje manjša in da čedalje bolj pada. • Minister je nato prešel k invalidskemu vprašanju. Omenil jn. da je finančni minister vzl.ic težavnim razmeram dal ministrstvu za socialno po- litiko in narodno zdravje na razpolago. jx»trebne zneske za ureditev invalidskega vprašanja. Govoreč o prehrani pasivnih krajev jc minister dejal, da so dovoljeni izredni krediti, da se zbero jx>lrebna sredstva za izvedbo akcije za pre- j hrano pasivnega prebivalstva. Na seji gospodarsko- j finančnega odbora ministrov so sklenili, zahtevati j od finančnega ministra, da se ti krediti dovolijo. \ Poleg jKidpore 20 milijonov Din, je z odlokom mi- ; nistrskega sveta dovoljeno skupaj še 11 milijonov | dinarjev za prehrano in polne olajšave. Vsa akcija | je zdaj v |x>i>olnem razvoju, ministrstvo pa razpo- j laga s točnimi in zanesljivimi podatki o stanju |>o- i trebnega prebivalstva. Kmetu pomagamo z razde- t ljevanjem brezplačne koruze. Prometno ministrstvo j pa podpira zasebno pobudo s tem, da da znižane | listke za prevoz hrane. Deli se tudi podpora ne- i zaposlenim delavcem in njihovim otrokom v me- j stih, ker je odobren izreden kredit 300.000 Din i za podeljevanje zimske podpore. Vprašanje prehrane pasivnih krajev postaja velik gospodarski problem, ker prava podpora ne sestoji iz brezplačne hrane, temveč je treba izdati gospodarske ukrepe, katerih skrajni namen bo gospodarska okrepitev pasivnih krajev. j Minister je nato prešel k jooročilu o zdravstveni službi. Dejal je, da je zato, da se omogoči j zdravljenje gmotno slabšega prebivalstva s svojim odlokom ukinil prvi in drugi razred v državnih bolnišnicah izvzemši bolnišnice za duševne bo- i lezni. Tako je ostal samo en razred, in sicer tretji, ter se je tako jiovečala kajiaciteta tega razreda in j bodo bolnišnice mogle sprejeti več bolnikov v I zdravljenje. Razen tega se pripravlja uvedba cen- ; zusa, tako tla se bodo v bodoče pobirale bolniške j takse po gmotnem stanju posameznikov. Nalo sr je minister pomudil pri problemu na- j šili kopališč in zdravilišč in j>ri tem poudarjal j>o-men in zdravilnost Vrnjačke Banje, ki jim bo vlada jiosvetila posebno pozornost, v kolikor ji bodo dopuščala finančna sredstva. Nasled nji govornik, poslanec JRZ Dimitrijcvič bo glasoval za. V imenu Narodnega kmečkega kluba je govoril za proračun Radivoj Vučetič. poslanec JRZ Pera Ivaniševič se je bavil z vprašanjem težkih zdravstvenih razmer v Črni gori. Zadnji je k proračunu govoril poslanec Vujasinovič, nakar ie bil tudi proračun za to ministrstvo soglasno sprejet. Poročilo ministra za telesno vzgojo Kot predzadnja točka ie bil na dnevnem redu proračun ministrstva za telesno vzgoio ljudi1 va. r.kspoze je podal novi minister dr. Rogič, ki ie k predlogu svojega minislrslva tudi predložil arnan-demenl za ukinitev taks na športne prireditve. Med drugim je dejal: Med drugim ic poudaril, da jc to ministrstvo začelo delovali šele marca 1032 iii zato ni moglo doslej še mnogo storiti Minister ic dalje v svojem ekspozeju navajal, da jc v začetku delovanju tega ministrstvo bilo skupaj 1200 sokolskih organizacij s 163.000 telovadcev in netelovadcev. So-kolstvo je od dne do dne vse bolj rastlo tako, da šteje danes 2620 enot s skujiaj 440.000 telovadcev in netelovadcev. To se pravi, tla se je število po-trojilo. Športnih organizacij jc bilo vsega skupaj 2316 s 16.1246 člani, zdaj iili ic po 3926 z 250.454 člani, to se pravi, da se ic povečalo število enot in število članov. Gasilstvo ie prej štelo 500 čet s 60.283 gasilci, danes iih jc pa 2334 enot s skupaj 123.980 člani. mov. Vpoštcvalo ic dalje izvrševanje zakona o obvezni telesni vzgoji m o delili z.a visoko šolo za telesno vzgojo Sedanji proračunski predlog 1 ministrstva jc sestavljen popolnoma v okviru skrajnega varčevanja m je proračun za I. 1936-37 zmanjšan za 2,397.023 Din. Oba govornika k temu proračunskemu predlogu Todor Živkovič in Mita Mirkovič sta govorila o potrebi ustanovitve tega ministrstva. Tudi la proračun je bil nato sprejet soglasno. Rezetvsti Uredili Na vrsto jc prišlo še razpravljanje o proračunskih rezervnih kreditih. 1'inaiv nega ministra ie zastopal minister b e:' portfelja dr. Šcfkija Behmen. Poslanec Mita Povremovič je govoril o potrebi razdolžitve kmetov. Drugi in zadnji govornik je bil B. Kneževič, ki je govoril o pomanjkljivosti v pravosodnem ministrstvu. Na opazke Povremoviča je minister Behmen imenu finančnega ministra odgovoril, da se re- \ ZDRAVLJENJE ,„Č|SČENJE f RUT« KRV' >PIANINKA< ČAJ Mr. BAHOVEC Orig. paket Din 20*- v lekarnah mit^ikn Mariborski mestni proračun Maribor, 10. marca. Danes ob IS se je začela na mestnem magistratu proračunska seja mestnega sveta. Seje se je udeležil ludi okrajni načelnik dr. Popovič. V imenu mestnega knjigovodstva p« je |>riso«tvoval seji g. Burle. Za ovorovatelje zapisnika je mestni načelnik imenoval občinska svetnika Hrastelja in Pcte-jana. Uvodoma se je mestni načelnik s|xuunil umrlega občinskega svetnika Janka Tavčarja in s lojilimi besedami slavil njegovo vneto dolgoletno delo pri občinskem gospodarstvu. Mestni svet je zaklical svojemu pokojnemu tovarišu trikratni »Slovak. Nato je mestni načelnik omenil, da je v imenu mestnega občinskega sveta čestital ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, da zločinski naklep atentatorjev ni us|>el. Mestni svet je z velikim navdušenjem sprejel gesto mostnega načelnika na znanje. Sledilo je |K>ročilo o proračunu, ki ga je podal namestnik finančnega referenta svetnik Sabothy. Uvodoma je omenil, da je proračun sestavljen v znamenju skrajnega varčevanja, vendar pa z vpo-števanjem vseh neobhodnih jx>treb, tako, da se bo mogel občinski obrat v bodočem letu nemoteno vršiti. Izdatki novega proračuna sw skoraj za milijon višji, kakor v prošlem proračunu, vendar pa niso bremena v nobenem oziru zvišana. Mestna občina mariborska je edina med vsemi jugoslovanskimi mesti, ki je šla pri obremenitvah sukcesivno navzdol in ima sedaj samo 40% doklade, kar je najmanjši odstotek pri vseh mostnih občinah. Formalno je proračun drugačen kot lani radi uredbe finančnega ministrstva, da se proračun mestnih jxxt-jetij in mestnega zaklada skupno obravnavata. Prosi, da se proračun sprejme v nespremenjeni obliki. Omenja tudi, da je anuitetna služba mariborske občine liajvzornejša v celi državi in ob zaključku pohvalno omenja dobro davčno moralo mariborskega prebivalstva, ki se je doslej izkazala v polni meri. Sledila je splošna debata, ki je trajala poldrugo liro. Proti proračunu sla nastopila zastopnika socialistov Petejan in Grčar, ki sta izjavila, da bosta glasovala proti proračunu iz načelnih razlogov. Govorila sta še predsednik hišnih posestnikov Meglič in predstavnik kluba JRZ, ravnatelj Hra-stelj. Ob zaključku splošne debate je bil proračun v načelu sprejet proti 1 glasu. Sledila je podrobna debata, ki je bila zelo kratka ter so se posamezne postavke brez ugovora sprejemale. Razhodki se dele: osebni 6,421.860, materijalni razhodki "f1 Hifl. 293.200. mestne davščine 264.000, mestni V 144.500, zdravstvo 2,053.500, socialno skrbstvo 2 mil. 908.270, šolstvo 1,347.480, znanost, umetnost in prosveta 258.100, obrt, trgovina in tujski promet 221.000, vojaštvo 20.000. raznoterosti 1,073.990, mestna podjetja 30,442.290, skupno razhodki 56 milijonov 866.550 Din. Dohodki: splošna mestna uprava 331.290. mestne davščine 16,559.420, mestni dolgovi 6,080.320, ceste, ulice, trgi, parki 810.950, socialno skrbstvo 46.100, raznoterosti 70.000. meotna podjetja 32 mil. 968.470; skupaj dohodki 56,866.550 Din. Posebej se je obravnaval še regulacijski sklad in ustanove. Regulacijski sklad predvideva razhod-kov 465.000 in toliko tudi na dohodkih. Ustanova znašajo z razhodki 23.754 in pri dohodkih 19.500. Sklep finančnega odseka k proračunu. 1. Stanovanjski prostori novih zgradb, za katere ie bilo izdano uporabno dovoljenje v času od 1. jan. 1936 do 31. marca 193/ sc na prošnio za dobo 6 let oproste kanalščine in vodnrine, rie na večje porabe vode Prošnjo ic vložiti v 50 dneh od dneva uporabnega dovoljenja Ako se prošnja vloži pozneje, velja oprostilcv od d.">va vložitve prošnje, dočim teče 6-letna doba od dneva uporabnega dovoljenja dalje. Oprostitev izreče mestno poglavarstvo. 2 Prispevek za otroke v Počitrrških kolonijah na morju in na Pohorju ie za današnje .az-mere previsok, zato naj sc skuša cioscri zmanjšanje prispevka. V proračunu predvidena postavka oslane nespremenjena, zato pa naj se v slučaju zniž < »i prispevka pošlje več otrok v kolonije. fzpremenjene davščine. Sprejela se ie predložena nova urc.uoa radi mestnega veseličnega davka, ki pa dosedanje davščine ničesar nc izpreminja. Nadalje ?c je sprejela uredba o uvoznini v toliko, do so sc tiskarski, tiskarniški in kriiigoveški izdelki uvrstili v tarifno postavko 2. Birger in Sigmund Ruud na poli v Planico Ljubljana, 10. mavca. Diušlvo smučarjev »Planica« jc dobilo brzojavno obvestilo, rla sla ISirgcr iri Sigmund i-? md na polu v lugoslavijo, da bosta v nedeljo tekmovala v Planici. preskrbi nove kredite, v težjih primerih (suša, povodenj itd.) pa se lahko vlada obrne na skupščino, ki ji lahko odobri večje kredite. Ker je bil dnevni red s tem izčrpan, je skupščinski predsednik Čirič dal to zadnjo točko na glasovanje. Tudi ta točka je bila sprejeta soglasno. Danes finančni zahon Čirič jc nato predlagal skupščini za jutrišnjo seio, ki bo ob 9 dopoldne, sledeči dnevni red: L pretres proračuna državnih dohodkov in finančnega zakona, 2, pretres poročila imunitetnega odbora o izročitvi poslancev, ki so bili udeleženi pri atentatu. polet teh pa še poslancev Srdka Vukanoviča in 1 asa Dimiča, 3. pretres resolucije odbora za preskrbo živinske krme in ljudske hrane, 4. pretres poročila odbora za prošnje in pritožbe. Seja je bila ob pol 8 zvečer končana. Ministrstvo jc posebno vpoštevalo izvajanje ' zervni krediti dolo"ajo na podlagi izkustva. Če bi zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije in ie pod- bili rezervni krediti premajhni, lahko kr. vlada na piralo akcijo zo gradnjo sokolskih narodnih tlo- podlagi § 131 zakona o državnem računovodstvu Dunajska vremenska napoved: spremenljive in naraščajoča oblačne:.! nagnjenje U padavinam, šc milo T let. Prav potrt in sklonjen je stopil obtoženec Anton Peterca pred sodnike malega senata, ki 11111 je predsedoval s. o. s. g. Fran Gorečan. Obtožnica navaja, da jc obtoženec povzročil bratu do 80.000 dinarjev škode. Po cenilni komisiji dveh zavarovalnic pa je bila cenjena na 32.000 Din. škoda je bila deloma krita z zavarovalnino. — »Zakaj ste to storili? je vprašal senatni predsednik___ Obtoženec jecljajoč in tiho: Vedno so me od domu podili. Iz jeze in maščevalnosti." — Zažgal je, ker mu prejšnji večer niso dali večerje. Na domu noče delati. Brat ga je izplačal z nujnim deležem '2.500 dinarji. Kot priča zaslišani brat France je opisal do mače rodbinske prilike in očrtal bratov značaj. Brat ni ?pri pravi pameti . Močno ,ie jeznarit. Ni zadovoljen z nobenim delom. V 11 dneh je dolo zapravil s prijatelji. Sodba se je po kratkem posvetovanju senata glasila: Obtoženec je po čl.. 187 k. z. kriv požigu, s katerim je povzročil bratu za 32.000 Din *kodo. in se obsodi po leni paragrafu na 10 mesecev strogega zapora. Ne gre tu za zločin po čl. 188, I. I k. z., da bi bila ostala poslopja v nevarnosti, katere in concreto ni bilo. Obtežilno: noč in znatna škoda. Olajševalno: priznanje in duševna manj-vrednoit. Obtoženec je sodbo sprejel. Državni lo-žilec je prijavil priziv zaradi prenizko odmerjeno kazni. J Drobne novice Koledar Sobota, 11. marca: Sofronij, škof: Krištof Mi- I lanski. Osebne vesli Poročil se jp v nedeljo 8. t. ni. pri Sv. Lov- 1 roncu v Slov. goricah učitelj g. Končnik Karel ' 7 učiteljico gdč. Rep Alojzijo. — Obilo sreče! m KINO SLOGA Ieleton 27-30 Dane« priljubljena ln 4e dolgo pogrešana FRANČIŠKA GAAL Smeh ln vesela zabava filmu PETER Ob 16, ID 16 ln ?l 16 — Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani bo imelo dne 22. marca ob 10 dopoldne redni občni zbor v verandui dvorani hotela Union s sledečim dnevnim redom: 1. Čitan|e In odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru.. '2. Poročilo odbornikov. 3 Poročilo preglednikov. 4. Volitev novega odbora in odsekov. 5. Predavanje prof. .1. Šolarja o problemih slovenskega šolstva, (i. Slučajnosti. — V primeru nesklepčnosti, se vrši pol ure kesneje drugi občni zbor. ki sklepa ob vsaki udeležbi. Eventualne predlogo članov jc treba javiti odboru pismeno tri dni prej. — Odbor. — Sestanek odbornikov krajevnih organizacij JRZ za ljubljansko okolico se je vršil preteklo nedeljo v dvorani hotela Miklif v Ljubljani. Sestanek je otvoril in vodil podpredsednik okrajne organizacije g. Miloš Stare. Na dnevnem redu je bilo nadvse zanimivo in stvarno predavanje o denarni krizi in o problemu sanacije naših denarnih zavodov. Na sestanku se je pokazala izbnrna organizacija stranke; udeležilo se ga je namreč okrog 250 mož in funtov odbornikov posameznih krajevnih organizacij v okraju. Ob sklepu sestanka so vsi navzoči z navdušenjem in soglasno sklenili, da se pošljejo iiozilrnviip brzojavke predsedniku okr. organizacije ministru dr. Kreku, nolrunjetuu ministru dr. Antonu Korošcu ler predsedniku vlade dr. Milanu Stojailinoviču. jermene, vredne 2000 Din. S ponarejenimi ključi «0 prišli na ^ago, psu pa vrgli mesa, da ni lajal — Jermene so pred par mcscci ukradli na žagi v Reki-Gojzdu, pred kratkim pa v Zagorju, na Mali Loki ter v Trebnjem. Kakor kaže, je na delu zelo spretna tatinska tolpa, ki se je specializirala na usnje za podplate«. Orožnuitvo mrzlično zasleduje to tatinsko tolpo, ki je menda na vseh krajih ena in ista V ordinaciji litijskega zobotehnika gosp, Fdo Glaviča jc neznan uzmovič ukradel pravkar izgotovlien zlat mostiček, vreden 1000 Din, ter srebrn vžigalnik, vreden 300 Din — Požar. V nedeljo, dne 8. marca, zgodaj zjutraj jc izbruhnil požar v viničariji posestnika Friderika Kurnika na Krembergu, Sv. Ana v Slov. goricah Viničarju Petru Golobu je zgorela krava, dve svinji, perutnina, pohištvo, vse žito, moka itd. V zadnjem hipu so komaj rešili otroka iz goreče hiše. Ubogi viničar je brez vsega imetja in stanovanja. ^MHMMflRBHBHBHHHHHHHflMNHHMHflBflMHI Marta Fnnorth ,)0,(' >" navdušuje 3 svojim pre-naria cyqemi ur8?njni slapom v lepem filmu BOŽANSKA ŽENA vsakega gledalcu 1 Danes ob 16. 19.16 ln «1.16 url Telef. 22-21 KINO UNION Telef. 22-21 — Predavanje »Narodne knjižnice in čitalnice« v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. V sredo 11. 1. m ob pol 21 predava gosp. univ. prof. dr. Albert Ogrizek o temi Pes v službi človeka« (s projekcijami). Vstop prost. Državua tkalnica preprog v Sarajevu opozarja cenj. interesente na svojo razstavo perzijskih in bosanskih preprog. Preproge so ročno delo. prodaja se vrši ludi na dolgoročna odplačila, ves dan v Prešernovi ulici št. 4. Razstava traja od 8,—22. t. in. Priporočamo, da vsakdo poseti to razstavo Velika je drufciiiti Žikovccv. ki uživajo rže-no žitno kavo Žiko. Druži jih literarni in poučili mesečnik Žika , ki ga dobivajo brezplačno. — Ako hočete hiti postrežem z dobrim blagom in po naini/ii ceni, poleni kupujte lc v manii-fokturrii trgovini »Kmečki magazin«, Ljubljana Krekov trn 10 Zakaj se je tako ustrašil? Ker tako umazane vode pri perilu še ni /idel nikdar. Ali je njegovo perilo res tako zelo zamazano? Bog obvaruj! Gospa Ivanka takoj pojasni uganko. Terpentinovo milo Zlatorog ima v svoji obilni, gosti in beli peni to izredno moč, da izvleče iz perila vso nesnago. Čim čistejše je perilo oprano, tem temnejša je voda. — \ prijava novega potniškega vlaka na progi Maribor gl. kol.—Pragersko—Čakoveo in na progi Slava«! — Nato je podal predsednik pregled političnih dogodkov ter je posebej podčrtal gnusni atentat opozicije v skupščini. S seje se pošlje predsedniku vlade in notranjemu ministru čestitka k srečnemu izidu. — Poročilo v občinskem proračunu in o gospodarstvu na občini so [»dali ravnatelj Hrastelj, župan dr. Juvan in občinski svetnik Saboty. Debate so se udeležili domala vsi navzoči občinski svetniki iu člani vodstva stranke. Seja je bila zelo zanimiva, osobito radi tega, ker so se napravili važni sklepi glede pre ureditve občinskega gospodarstva v prid občanom, radi reformacije obč. podjetij, predvsem avtobus-podjelja itd. Konstatiralo se je, da gre pod sedanjo ljudsko občinsko upravo upravljanje občine in podjetij čisto drugo pol, ki vodi do solidnosti in boljše ureditve vsega, kar je v zvezi z občino. Osobito polaga sedanja občinska uprava pod vodstvom župana dr. Juvana veliko skrb za socialno skrbslvo ter so v novem proračunu votirane zopet nove vsote, da se odpomore najhujši bedi revnih slojev. Ravnatelj Hrastelj in župan dr. Juvan sta konstatirala razveseljivo dejstvo, da kljub hudi krizi in velikanskim obveznostim, ki jih ima mestna občina, ni bilo treba 7. novim proračunom zvišali občinskih davščin niti za en odstotek. — Sklenilo se je, da bo na prihodnji seji prihodnji teden pod«I poročilo o sejali banovinskega sveta njegov član g. dr. Leskovar. □ Letošnje delo Pomožne akcije. Iz sredstev Pomožne akcije zaposluje mestna občina povprečno dnevno 90 delavcev skozi vso zimo. Dosedaj so kanalizirali in uredili Belgrajsko in Kettejevo ulico, vrši sc pa še kanalizacija v enem delu Fochove. Na novo se jc začela urejati zveza med obema deloma Dalmatinske ulice, ki ju jc doslej ločilo Rosenbergovo zemljišče. En del je pri artilerijski vojašnici, drugi pa ob Tržaški cesti. Sedaj sc gradi med obema cesta, ki bo obenem dobrodošla zveza za jugozapadm predel Magda-lenskcga predmestja s Tržaško cesto in tezen-skim kolodvorom. Dovoljen je sedaj tudi že ponoči prehod mimo artilerijske vojašnice, ki jc bil do nedavnega prepovedan. □ Čevljarji pozor! Uprava Združenja čevljarjev v Mariboru opozarja, da se klati v Mariboru in okolici slepar, ki ponuja nabave za voyaškc čevlje (od 200 do 1000 parov) s pripombo, da ima vsak, ki bo nabavo sprejel, pravico na 10 kg, sladkorja po 9 Din, katerega pa mora plačati iVjiaprej. Izdaja se tujec za Rokavca, Novakoviča in ^ izgovarja, da jc dobil naslove čevljarjev pri Združenju. Dobrodošle so mu ludi šivilje in krojači, katerim obljubuje dobavo vojaškega perila in obleke. Pravi, da vse nabave vrši no račun 45. peš-polka v Mariboru, kar je pa izmišljeno. □ Mariborska opereta je začela študirati znani šlager češkega skladatelja jare Reneša »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron«. Režijo vodi A. Harastovič. □ Klub SKAS priredi drevi in jutri zvečer, vsakokrat ob 20, sestanek v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze v Sodni ul. 9. Predava vse-učiliščni profesor dr. Gosar iz Ljubljane o kolektivizmu in sodobnih socijalnih problemih. □ Čudne metode davčne uprave. Državni in banovinski uradi odtegujejo pri izplačilu raznim dobaviteljem 2% na račun prometnega davka. Odtcgnjenc vsote pošljejo ti uradi potem davčni upravi z obvestilom, komu jc bil davek odtegnien. Kljub temu pa terja davčna uprava od podjetnikov prometni davek ponovno tudi od vsot, od katerih so ga državni uradi že pri izplačilu odtegnili. Pri ze det i se zaradi tega hudo razburjajo in bi bilo umestno, tla davčna uprava s tako prekso prekine. □ Dva požara pri Pragerskem. V Pokošah pri Pragerskem ie zgorelo gospodarsko poslopje iri semk posestnice Jere Pišek. Skoda je 30.000 Din. - V Leskovcu je gorelo pri Sagadinovih. Ogenj ic vpepeljil hišo in gospodarsko poslopje □ Mariborske izleine fočke - zaprle. Maribor ima krasne daljše izlete, nima pa odprtih naj-bliznjih izletnih točk, če izvzamemo Kalvarijo Na vseli drugih vrhovih straši popotnika od pomladi do zime napis »prepovedana pot«. Tako je na Piramidi, na Koseškem vrhu, v Trčovskih goricah Ncbovi, na Vražji peči in na Lucijinem vrhu nad Kamnico itd. Vsi te točke so v neposredni bližini mesta in bi bilo gotovo v interesu mariborske okolice, da se omogočijo dohodi na najlepše vrhove, ker se bo s tem tujski prom-' -----'.1i- žini dvignil. Celie & Apologetični odsek DMK ima drevi sestf.-nek. Na dnevnem redu je predavanje: Poslanstvo deklela — nadaljevanje. J3 Razveljavljene volitve. Zbornica za TOI v Ljubljani je razveljavila volitve v skupno z.diu-zenje obrtnikov v Celju, ki so bile v nedeljo, dne 24. februarja Iet6s in odredila, da slara uprava vodi posle do novih volitev. Volitve so bile razveljavljene, ker ne odgovarjajo zakonitim predpisom. Kakor znano je bil prej predsednik Združenja skozi dolgo vrsto let kipar g. Miloš Hohnjec, na občnem zboru dne 23. febr. je bi! pa izvoljen slikar g. Holobar. er Za promet zaprt most. Zaradi popravil bo most »Bliznikt čez Savinjo v Radmirju v dneh II., 12. in 13. marca za promet zaprt. Od 13. do vštetega 25. marca bo most odprt le za lažji promet do najvišje leže 1000 kg. Ves promet naj se v času popravil vrši iz Mozirja v Gornji grad odnosno iz Mozirju v Solčavo v naslednji smeri: Mozirje—Prihova—most špende—Nazarje—Bočna— Gornji grad—Ljubno Solčava. -e Tatinska služkinja. Pred nekaj dnevi je bilo v neki gostilni v Prešernovi ulici ukradeno upokojencu Antonu V„ doma iz celjske okolice iz. žepa suknje 700 Din. Policija je' po daljšem' zasledovanju ugotovila, da je denar ukradla neka služkinja, stanujoča v isti hiši. Anton V. se ie namreč mudil na dvorišču, kjer je nekaj govoril z imenovano, ta je pa izrabila priliko in mu vzela denar. Denar je večinoma že ves zapravila. Od začetka je tajila, končno ie pa dejanje pori iežo dokazov- le priznala in je bila oddana zato v zapore okrajnega sodišča. Naše pošle in brzojavi 1z ekspozeju ministra za poŠte, brzojav in tolcfon g. dr. Kr. Kaliuljerčiča posnemamo tele značilne podatke o njegovem resorju: Izdatki Proračun izdatkov znaša 362.85 milj., od lega znašajo osebni izdatki 62.5% ali 226.4 milj. (1034 —1035 so znašali 244.14 milj.). Zmanjšanje je v zvezi z znižanjem plač. Število uslužbencev znaša 11.150, nadalje je 1.201 pogodbeni poštar. Število pošt znaša: 642 državnih, 10 sezonskih, 115 ambulantnih, 1201 pogodbena in 2115 občinskih ter pomožnih pošt. Za prano« poštnih pošiljk je v proračunu 27.15 milj Din. Materialni izdatki so namenjeni rednemu vzdrževanju in obnovi predmetov, omrežja itd. Novogradnje in razširjenj je malo, čeprav se opaža znatna potreba. Upravni stroški znašajo 20.05 milj. Din. Subvencija brodarskim |>odjetjoni je proračuna na s 50 milj. Po [»godbah z dne 1. aprila 19^2 pa znaša (to ee bo kasneje revidiralo): Brodarski družbi Boka 7, Jadranski plovidbi 20, Jugoslovanskemu Lloydu 8, Oceaniji 5 iu Dubrovački 10, skupno 50 milj. Din. Te subvencije je prej plačevalo prometno ministrstvo. Dohodki. Nato je g. minister navedel natančne podatke 0 dohodkih posameznih vej svojega resorja od 1028—1020 dalje. Dobro se drže dohodki od poštnega prometa. Od največ 202.55 milj. 1930-1931 so padli do 1932- 1 {>33 na 259.54, nato pa do 1904-1935 narasli na 2*33.2 milj. Din. V brzojavnem notranjem prometu dohodki stalno padajo, od 1928-1920 do 1031-1035 od 30.86 na 21.56 milj. Din. Stično so v telefonskem notranjem prometu dohodki narasli do 1030-1031, nato pa od 1980-1931 do 1031-1935 padli od 115.3 na 100.04 milj. Din. Zadnji meseci kažejo skoraj isti dotok dohodkov, kar pomeni, da je znižanje telefonskega abonmaja in takse za mednarodne pogovore vplivalo ugodno na razvoj dohodkov. Dohodki od radiofonije stalno naraščajo od 1928-1920 do 1084-1935 so narasli od 2.3 na 6.86 milj. Din. To so le državni dohodki po. odbitju dohodkov postaj. V mednarodnem prometu stalno naraščajo tranzitni dohodki od pisemske pošte: od 1928-1929 do 1934-1935 so narasli od 2.0 na 5.2 milj. Vse do zadnjega pa so padali dohodki od mednarodne paktone službe, in sicer od 1028 do 1033 od 22.8 na 0.3, nato so pa narasli 1034-1035 na 0.63 milj. Din. Dohodki mednarodnega brzojavnega prometa so padli od 18.17 ria 10.46 milj., stalno pa naraščajo dohodki od mednarodnega prometa: od 6.0 na 16.87 milj. Skupno so znašal' bruto dohodki ter čisti dohodki od pošt. brzojava in lelofona (v milj. Din): vsi dohodki čisti donos 1038-1029 465.9 110.6 1929-1930 404.5 135.1 1030-1031 507.9 106 5 1931-1932 486.3 101.2 1032-1033 431.0 97.1 1033-1034 439.3 111.5 1034-1935 437.5 119.7 Delovni načrt 1936 1937 V programu se nahaja nadaljnja izgraditev hitrih poštnih zvez ter sploh povečanje števila pošt. ''"Pbštebno pozornost bo ministrstvo posvetilo poštnim zgradbam, ki ne odgovarjajo ne higijenskim predpisom niti zahtevam [to vera nega prometa. Med najvažnejše zgradbe, ki so potrebne, našteva minister: zgradbo giav. pošte in brzojava v Belgradu, zgradba za ravnateljstvo in glav. pošto v Splitu, enako za Skoplje, kolodvorsko pošto v Zagrebu, reprezentativno zgradbo v Dubrovniku, zgradbo za kolodvorsko pošto v Mariboru, llercegnovem, Mostarju itd. Omenja, da je Poštna hranilnica prevzela zgradbo Poštne hranilnice in vseh ustanov Poštnega ministrstva v Belgradu. Med investicijami za brzojavni promet omenja postavljanje direktne brzojavne zveze Pariza z Belgradom čez Tunis s polaganjem podmorskega kabla, potrebno pa je zgraditi tudi brzojavno zvezo Primorja z Belgradom. C,lede radiofonije navaja, da je število abonen-tov koncem lela 1935 znašalo 78.857 (koncem 19H4 66.504). Pravi, da stalno misli na izgraditev naših radijskih postaj ler da je je že jiodvzel potrebne Korake v ta namen. V telefonski službi je treba povečati krajevna omrežja in zgraditi boljše medmestne zveze. V velikih mestih čaka veliko število ahonentov na in-staliranje telefona, toda sredstva v to svrho so premajhna. Od važnejših del omenja instalacijo avtomatske centrale v Zemunu. Omenja vpostavitev dobrih telefonskih zvez med Bledom, Lescami, Radovljico, Jesenicami in Boh. Belo. Ta deln so se že začela in je pričakovati, da se bo ta skupna centrala s podcentralaini odprla za promet že meseca maja letos. Končno govori še obširno o nameri polaganja kabla Belgrad -Maribor—avstrijska meja, za kar je že razpisana licitacija. Posebno je tu važno financiranje izvedbe teh del, za kar bi prišli v uoštev povečani dohodki zaradi nove ureditve telefonske službe baš v zvozi e tem klubom. Kar tiče tarif, so bile izvršene večje izpre-membe pri telefonih. Z izvršeno ri vizijo lanske tarife so bile dane razne olajšave in ugodnosti. Za vaške občine, ki imajo telefone, so dane skrajne ugodnosti, zato da bi čimveč občin dobilo čimprej telefonsko zvezo z večjimi kraji. S temi zmanjšanji so državni dohodki zmanjšani za okoli 8 milj. Din. V zakonodajnem pogledu se dela na novem pravilniku o računski službi ter na izpremembah ostalih pravilnikov, pripravljen pa je tudi načrt radijskega zakona, kateri bo v kratkem predložen narodni skupščini. Ekspoze gradbenega ministra O deln ministrstva za gradbe je dal ekspoze minister dr. Marko Kožni. Iz njegovega ekspo/eja je razvidno, da je proračun tega ministrstva stalno padal- 1926-1927 je znašal 525.3 1931-1912 301.8 in 1936-1937 154.6 milj. Din Toda največji del investicijskih del se vrši izven proračuna, lako se izda iz drž. londa za javna dela za gradbena dela okros 50 milj. Din letno, od mili jardnega posojila za juMin dela je dodeljenih ministrstvu /a gradbo >78 milj Din. kmalu bo pa sklenjeno posojilo 82 milj. Din pri drž. hip. banki, od katerih je 50 milj. namenjenih za tale dela: 26.5 milj. za zgradilo drž mednarodne ceste Skopi je —Veles — Djevdjelija, 2 milj. za porušene ceste i vardarski banovini. 4 milj. za dovršitev vodovoda v Kragujevcu. en milj. za zgradbo vzdrževalnega nasipa pri Skop-I ju itd.; ostanek pa se porabi za vo< cvodtie oli-jekte in subvencije banovinam. Izven proračunskih sredstev se danes grade; nova zgradba za narodno predstavništvo, zgradba za Poštno hranilnico. številne šolske, zdravstvene in socialne ustanove. Seveda pa vsa številna dela še ne morejo zadovoljiti vseh številnih in nujnih državnih potreb. Ceste Naša država ima okoli 10.000 Km drž cest, za katerih vzdrževanje bi bilo potrebnih najmanj 30.000 Din na km, sedaj pa imamo ze km komaj 7500 Din, dočim jih je šc 1931-32 bilo okoli 13.000 Din. Zaradi tega trpi država veliko škodo. Poleg tega je na državnih cestah tudi še 50.01)0 m proviz.oričnih, lesenih konstrukcij, katerih trajanje je zelo omejeno, vzdrževanje pa zelo drago. Zaradi tega je potrebno, da se izdelajo sedaj neizdelane ceste v dolžin' 350 km. dalje pa da se izdela sodobno cestišče na vseh važnih cestah, tako da bo odgovarjalo mednarodnim zahtevani. Potrebno je tudi zgraditi velike mostove čez plovne reke. Vsa ta dela bi pa zahtevala velike investicije, za katere ni sredstev. Zato predlaga minister zopet predlog iz 1 1951. naj se ustanovi po vzoru drugih d■ žav cestni fond. \ ta fond bi se zbirali izvestni drž. fondi, n« podlagi teh dohodkov pa bi se najelo veliko investicijsko posojilo, iz tega posojila iii se po lagoina finansirala izvedba velikega programa. Zn hidrotehnična dela je določenih samo t3 milj. (pred 10 leti 73 milj.). Toda za samo vzdrževanje reguliranih rek jo. potrel no najmanj 30 mil j. Din. Od leta 192<> do seda i je bilo potrošenih zn regulacijo rek 125 milj. Din iz drž. in ban. sredstev ter iz prispevkov gospodarskih krogov. Glavna doslej izvršeno melioracijska dela so: melioracija pančevskega močvirju 35.000 ha za 290 milj. Din. melioracija področja Bidj. Bosuta 240.000 ha za 103 milj.. C.odomina pri Smedercvu 5200 ha za 17 milj. in nnvodnjevun.jp v Metoliiji, za katero svrho je državo doslej dala 15 milj. Din. Za ostale melioracije znašajo stroški programa 1250 milj. Din Za preskrbo z vodo je bilo v zadnjih S letih zgrajeno 240 objektov za 50 mil j Din. X zvezi z zaključenim posojilom 25 milj. Din so bili orl banskih uprav dostavljeni načrti del za +50 milj. Din. Osebni izdatki ministrstva znašajo +7.42 milijonov Din za 3029 oseb Število osebja se je SREČK -Id državne razredne lolerue A. REIN I DRUG " Žrebanfe: 7. in 8. aprila i. !. V zadnjih 10 letih zmanjšalo za 40%, prejemki pa za 55%, v /adnjih 5 letih pa število osebja zu 8%, prejemki pa za 24%. število osebja je po mnenju ministra odločno premajhno. Nato je podal g. minister obširno poročilo o stanju javnih del, katerih projekti so izdelani za ^52.9 milj. Din, na licitacijo pa je bilo danili del zu 201.8 milj. Din. Mednarodna cesta mafija rskn meja— Belgrad—bolgarska meja bo stala okoli 400 milj. Din. Obširno govori g. minister o pomenu turistične c. v našem Primorju. Zanimiva so izvajanja g. ministra, zakaj so bila nekatera javna deln tako odložena. Pravi, da se je to zgodilo zaradi iz.premeinbe v licita-cijskih pogojih, zaradi premajhnega števila strokovnega osebja, zaradi nekaterih neupešnih licitacij, nekaterih tudi razveljavljenih, /aradi velike in težke procedure pri licitacijah, ker industrija kamna ni zmogla vseli dobav iu ker podjetja niso imela dovolj potrebnih investicij /a izvajanje del. Končno govori o vodnih zadrugah in njih delu, dolgovih, sanacijskem delu itd. Svoji lc svojimi Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je PERION pralni prašek — naš slovenski izdelek. Naš tujski promet Turistični odsek ministrstva za trgovino in industrijo je izdelal statistiko našega tujskega prometa za 1935. Iz te statistike je razvidno, ila je število obiskovalcev naših turističnih krajev naraslo od 916.380 v letu 1934 na 1,009.728, število prenočnin pa od 4,644.560 na 5,117.251. Posebno je naraslo število obiskovalcev naših državljanov in sicer od 711.425 na 767.514, število njih nočnin od 3,159.842 na 3,602.881, dočim je število inozemskih obiskovalcev naraslo le od 234.959 na 242.214, število njih nočnin pa samo od 1.4S4.918 na 1,514.370. V naslednjem podajamo pregledno statistiko našega tujskega prometa od leta 1024 dalje (vse v tisočih); domači inozemski prenočpine obiskovalci skupno 1924 154 36 1570 1925 161 40 1735 1926 170 66 2081 1927 202 91 2824 1928 168 96 2552 1929 211 123 3319 1030 206 256 3393 1031 339 210 2903 1032 365 147 2831 1933 668 217 4398 1984 711 235 4645 1935 768 242 5117 Primerjava s prvimi leti vodenja statistike nam kaže velik dvig obiska tujcev. Toda k temu je pripomniti, da povečanje ni pripisovati samo večjemu tujskemu prometu, ampak dejstvu, da je vsako leto statistika bolj popolna in obsega več krajev kot prejšnje leto. To smo videli deloma v prejšnjih letih tudi v naši, slovenski tujsko-promelni statistiki, ki je šele zadnja leta dovolj zanesljiva. Podobno velja tudi za vsedržavno statistiko, ki se tudi stalno izboljšuje. Neugodno znamenje našega tujskega prometa za 4.935 je malo povečanje inozemskih turistov lani. Za to malo povečanje je iskati razlogov v deviznih in »ličnih iežkočah. Tako smo lani šele avgusta dobili sporazum z Avstrijo, ko nam je glavna sezona že skoraj potekla. Tudi sporazum z Nemčijo je stopil pozno v veljavo. Zato je tudi obisk "Komaj presegal onega iz leta 103-1. Stalno pa narašča promet domačih gostov, kar je razveseljivo' znamenje, še bolj pa število prenočnin, kar kaže." da se šele sedaj razvija prav naš domači tujski promet, katerega bo treba še bolj gojiti. vv Borza De na r Um In marca. Neizpremenjeni so oslali tečaji Curilia in Prage, narasli so Amsterdam, Ne« Yor\ in Pari/. Popustili ao Berlin. Bruselj in London V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi iieizprentenjon na O.Mii 0.45. nn zagrebški hor/.i na 9.3050 O.-h 50, na belgrnjski pa je notiral 0.3550 denar, (irski boni so notirali v Zagrebu 31 05 32:15, v Belgradu pn 31 Ul 32.10. Angleški funt je ostal na naših borz: h uid/pre-menjen na 'i40.2O 250.80. Španska pe/elii ie noti-raln v Zagrebu 6.2550—6.3550. v Belgradu 6.45 do 6.55. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.05 do 14,15, v Zagrebu na 13.92—14.02, za ultimo marca so notirali 19.85 14.05, za ultimo aprila pa 13.90—14.10, v Belgradu so notirali 13.87 — 14.0?. Za italijansko liro (valuto) t«) denarni zavodi plačevali 3—3.06, za dolar pa 49.20—40.70. Ljubljana. Tečaji s primom. Amsterdam, 100 bol. gold. . . . 2067.43 2982.03 Berlin, 100 mark.......1748.48—1762.36 Bruselj, 110 belg...... 735.26— 710.3T2 Curih, 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London, 1 funt.......215.27— 217.33 Ne\v York, 100 dolarjev .... 4295.75 -4332.06 Pariz, 100 frankov.....'287.78— 280.22 Praga, 100 kron..... 180,41— 161.51 Skupni promet na zagrebSki borzi je znašal brez kompenzacij 1,032.601 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.20875, London 15.15, New York 304.25, Bruselj 51.675, Milan 34.25, Madrid 41.875, Amsterdam 208.35, Berlin 121.95, Dunaj 56.85. Stockholm 78.15. Oslo 76.15, Kopenhagen 67.65, Praga 12.675, Varšava 57.70, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, llelsingfors 6.6725, Bu-enos A i res 0.83H75. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. |>os. 75—77, agrarji 40—47, vojna škoda promptna 354—356, begi. obv. 60—6C, 8% Bler. pos. 70—81, 7% Bler. [kis. 70—72, 7% pos. Drž. hip. banke 80 82. Zagreb. Drž. papirji: agrarji 46 bi., vojna škoda promptna 355—357, 3., 4. in 5. 357 bi., begi. obvez. 64—65.25, dalin. agrarji 61.25 hI., 8% Blerovo pos. 79.50—80.50, 7% Blerovo pos. 70-72 (70.50). — Delnice: Priv. agrar. banka '230 den.. Trboveljska 120 d., Osj. sladk. tov. 185-150 (185). Belgrad. Drž. papirji: 1% invesl. pos. 80—81 (8(1), agrarji 46 bi., vojna škoda promptna 355 356 355.50), begi. obvez. 65 65,25 (65, 64 75); «2.30 do 62.75. 1% Bler. pos. 71—71.50 (71.50, 71), ~,"„ pos. Drž. hip. banke 81—82, 7% stali. po«. 70,25 den. Delnice: Narodna banka 6350 bi.. Priv. agrar. banka 238—238.50 (288.50). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. in srem. 161 166. bč. okol. Sombor 163 165. bč. ladja Tisa in Begej 16S do 170. slav. vagon 107—169, ban. 163 — 166. Oves, rž in ječmen: neizr. Koruza: bč. in srem. 105 107. ban. 105 106. Moka: bč. in ban. Oiz in Ogg 252.50 do 267.50, št. 2 232.50- 247 50. št. 5 212.50 -227.50. št. 6 102.50 —207.50 št. 8 160-170, št. 8 107.50 do 112.50, srem. in slav. Og in Ogg 250—260, 51.2 230 do 240. št. 5 210 220. ŠI.6 190 200, št. 7 157.50 do 167.50, št. 8 107.50- 110. Fižol: neizpr. Otrobi: bč. 94—96, ban. 93-05, srem. 02- 04. — Tendenca čvrsta. Promet srednji Sombor. Pšenica; bč. okol. Novi Sad 163 165. gor. hč. in srem. 164—166. slav. 16(5—16«. juž. ban. 163—165, gor. ban. 164—166, ladja kanal 165 167, bč. buljil Begej 166—168, bč. in ban. potiska šlep 16« LO. Oves: bč., srem. in slav. vagon 137.50 do 140. Rž in ječmen: neizpr. Koruza: bč. 105 107. srem. 106—108, bč. in srem. z.a marec 108—110. -Moka: Og in Ogg 255—275, št. 2 235 - 255, št. 5 215—235, št. 6 200—215, SI. 7 170—180, št. 8 115 do 120. Otrobi: bč. 07—i«, srem. 93- 95. Fižol: neizpr. — Tendenca prijazna. Promet 35 vag. Svatba, na katera je vabljen vsak Ijuhljanfan, gj * |f ftllfNI OfICTAII ki Je rad vesel in ilifane volje I HUHiail rwllHJ| naSega Iramvala I - Med svall ln gosti so: Paul Hfirbiger, Hans Maser In Maria Andergast Svatba se vrSl v nekaj dneh! - Točen dan ln ibirališEe svatov objavimo jutrll Tramvaj do končne postaje lastonjl KuUurni obzornik Paul Keller: Hagarin sin Prva knjiga. Krekova knjižnica zv. 18. Str. 146. »H a g a r i n sin« je prijetna in zdrava ljudska povest nam že znanega šlezko-nemškega pisatelja Paula Kellerja, ljudskošolskega učitelja in popularnega ljudskega pisatelja. V slovenščini imamo že njegove povesti »Zima v gozdovih«, »Cvet naše vasi« in tudi pričujoča povest je že izšla pred leti v podlistkih naših časopisov. Zdaj jo je za Krekovo knjižnico poslovenil prof. Fr. Omerza, Uvodno besedo o pisatelju pa je napisal dr. P. R. Tominec, kjer želi o povesti, da bi »učila in svarila, da bo prenekatero solzo posušila in pomagala popraviti storjene krivice.« Tako ie že uvodničar poudaril etično in vzgojno vrednost povesti, ki pa ima tudi svoje umetniške vrednosti: krepko realistično opazovanje kmečkega življenja ter živahno pripovedovane, lepo idiličnost in ostro oznako zunanjih in psiholoških orisov nastopajočih oseb. Naslov sam je vzet iz sv. pisma stare zaveze, kjer se govori, da je Abrahamova dekla Hagara morala pred pravo Abrahamovo ženo Saro pobegniti v puščavo, kejr je rodila otroka in mu dala po božjem ukazu ime Izmal, t. j. Bog sliši. Tako je tudi premožni gostilničar Ufirtmann zapodil svojo deklo v svet, da se je moje: poročiti z bogato Ano. Dekla je na polju rodila sina Roberta, sama pa izkrvavela. In Robert — brez staršev — se pridruži popotni družbi godcev ter lako slučajno pride v vas in v hišo svojega neznanega očeta. Krepko in nazorno je orisana družba godcev in še krepkeje vaški »boljševik«, humanist dr. FriedPeb, ki vsem godcem preskrbi »pošteno delo«. Robert odkrije temu dobrodušnemu človeku svojo zgodbo, ki gospodarja spomni na itorieno krivico Rad bi popravil svoj mladostni |{reh in priznal sina, toda boji se žene. Nakliučie mu gre na roko, njegov sin gre k vojakom zato vzame Roberta-sina kot delavca k sebi. Hči Hart-mannova Krista ve za očetovo zgodbo ter mu je v oporo v hudih trenutkih, ko mora popravljati krivico. V tem času smo priče nove ljubezni med Robertom in lahkomišljeno sestrično Loro, ki se tako dolgo igra s fanti, da pade kot žrtev mestnega poštarja. Nasprotno pa goji molče Krista največjo ljubezen do zdravnika, kateremu pa ostane prikrita. Njiju ljubezen prehaja v tiho svetlo skrivnost, ki pa se ima razcvesti šele pozneje-Prava VoSevska idila pa je prava starčevska ljubezen starih Hellmich. Konča pa povest z oporoko Hartmannovo, v kateri prizna Roberta za svojega sina ter mu zapušča prav tak dele? kot svojima zakonskima otrokoma. Ker pa je videti, da zakonski sin radi slabega srca ne bo dolgo živel, bo Robert postal gospodar v hiši, kjer je bila njegova mati samo nesrečna dekla. Greh mladosti se tako poravna. »Hagarin sin« je podoba usode nezakonskega otroka in obtožuje vse očete, ki spravijo otroka na svet, pa se ne pobrigajo za njegovo usodo. To misel je jasno poudaril z besedami starega hlapca Gottlieba: »Glejte, dobro vem. da nezakonskega otročička nihče ne mara, zlasti če je mati uboga. Preiščite vso deželo: vsaka vas ima cerkev. Misliti bi moral, da prebivajo v v=aki vasi krščanski ljudje. Temu pa ni tako! Kajti povsod so zapuščeni otročiči in to je sramota, ki vpije do neba. In kaj pravijo celo ljudje, ki se imajo za prav krščanske, če je storil bogat fant ubogo dekle nesrečno: »Daj ji vsak teden tolar, da ne pogine od lakote, iu vzemi bogato deklč, pa »i spet na svojem.« Glejte, gosipa, to so lopovi, in če prav poznam Boga, s tolarjem ne bo zadovoljen. Jim bo že pokazal, tistim, ki to zagovarjajo. Če bi bil jaz duhovnik, ne bi pustil nikogar k poroki, ki bi pustil drugo dekle z otrokom. Kajti otrok je nekaj svetega in ima pravico, ki se ne da odkupiti z denarjem.« To je tudi smisel vse povesti, ki ima noleg prav pripovednih vrednot tudi svojo zdravo vzgojno p.at. Mislim, da bi take izrazito ljud ke povesti moral prevajalec popolnoma ponašiti, to je lokalizirati: moti me, da ta tako izrazito naša vas nosi ime Teichova in da je velikemu hlapcu ime Gottlieb. Povest je namreč namenjena najširšemu krogu, kateremu jo priporočamo prav po besedah uvoda: »In Krekova knjižnica je brez dvoma poslala v svet, ki je večkrat tako umazan, grd in krivičen, dvoje belih, čistih rok genija, da nas napravi boljše in lepše. td. Okno in vrata Terminološki oddelek Udruženja jugosla venskih inženjera i arhitekta, sekcija Ljubljana, je izdal že tretji zvezek slovenskega izrazoslovja. Naša tehnika je bila do zadnjega časa navezana na tuje strokovnjake, zato so naši tehnični izrazi tujega, predvsem nemškega izvora, za nekatere sploh nimamo še slovenske besede. Terminološki oddelek inženirske organizacije se živo zaveda te slovenske pomanjkljivosti ter pridno dela na izpopolnitvi oz. na novi izumitvi slovenskih izrazov, inž. Viktor Ska-berne je sestavil cel slovarček izrazov o oknu in vratih ter njih sestavnih delov. Okrog 1800 izrazom je določil slovensko ime. Knjižica, ki obsega 93 strani in razpada v dva dela: prvi je Nenlfiko-slovenski del, ki je zlasti praktičnega značaja, da tujki poišče ustrezajočo slovensko besedo, drugi del pa v Slovensko-nemški slovarček. Knjiga bo prišla prav predvsem inženirjem in strokovnjakom, pa tudi vsem Obrtnikom, ki jim je mar domačega izrazoslovja, pa tudi vsem ljubiteljem slovenskega jezika Cena brošuri je 12 Din. Nova izdaja Vukovih del Da takoj pripomnim: ni to izdaja celotncga Vukovega dela. Pač pa vsega tistega, kar ie Vuk zbral med srbskim narodom, to je znani veliki slovar, ki gn je veliki srbski reformator izdal s Kopitarjevo pomn-io in celotna zbirka narodnih pesmi m pripovedk. Torci vse tisto, kar tvori stržen njegovega dolgoletnega književnega udejstvovn-njfl, in ki pomeni podlago, na kateri je zgrajeno vse njegovo delo. Delo je na splošno zadovolj-nost opravila Narodna tiskarna v belgradu, ki je ustanovljena pred več ko sto leti (1831), in ki je zadnji čas pod vodstvom pisatelja Momčila Milo-ševiča začela na zelo široki podlagi izdajateljsko delovati. Ideja, da se izdajo Vukove zbirke narodnih pesmi in pripovedk, jc siccr že iz Ida 1929. Istega lela ic tudi izšla III. knjiga. Kmalu potem (19.32. in 1933.) pa so izšle še I., II. in IV. knjiga. Potem se ie pn delo ustavilo. Lansko leto pa so v reorganizirani Nnrodni tiskarni izhajale kar zapovrstjo ostale knjige, lako da jc danes zaključena vsa zbirko. Tako je lani izšel Vukov slovar, V., VI., VIL, VIII in IX. knjiga narodnih pesmi in knjiga narodnih pripovedk v drugi izdaji. Knjige pomenijo prav za prav ponalis. Šamo posamezni nepristojnejši izrazi so zamenjani s pristojnejšimi ip popravljene posamezne napake, ki so bile v prejšnjih izdajah. To pa zato, ker ic la nova izdaja namenjena širšemu občinstvu. Ta izdaja polem takem ni znanstvena. Znanstvena sledi kesneje in jo bo prav tako izdala Narodna tiskarna, kar jc tudi omenjeno v IX. knjigi Urednika pričujoče izdaje sla univerzitetna profesorja dr. Veselin Caj-kanovič in dr. P. Slefanovič. Tehnična opremo kniig je solidno, lansko leto izšle zbirke pa so razen tega šc okrašene z originalnimi deli grafika Ljubomira Ivanoviča. Ker na ic največ vredno v naših težkih časih: knjige so silno poceni vsaka stane .30 Din, kljub veliki obsežnosti. Razen omenjenih del je Državna tiskarno izdala še narodno pripovedno Neinušli jezik v ilustrirani izdaji za otroke. V krakem pa izda šr sledeče knjige: drugi in tretji del študije dr. Mi loja Vasiča »Preistorijska Vinča«, Antologija Rog dano Popoviča. »Crfcži« Ljubomira Ivnnovič. ilustrirani katalog Muzeja princa Pavla, poznei pn »Nrmanjiči« zgodovinarja dr. Stanoja Stani jeviča. Od konca lanskega leta tiskarna izde tudi nnseben »Vr«tlik Državne štampprije ' T. P. Posvečena cesta" Ob 20 letnici strašnih bojev za Verdun Dno 21. februar,ja je minilo 20 let. kar se je začela listu strašna bitka /,u francosko trdnjavo Verdun. I>ne _M. februarja 1. 1916. so namreč silne nemške armade začele z vso silo nusknko-\ati lo moiiui fruncosku trdnjavo ob reki Mnzi. I i strašni boji so trajali več mesecev. Ob 20-letnic-i tega nad vse krvavega dogajanja, ko jc padlo nu obeh struneh nad tri četrt milijonu mo/. se časopisje vsega sveta spominja ne le junakov in vojskovodij. ampak tudi edine ceste, katera je takrat I' rancozoin omogočila da so odbili nemške armade. Od mestu in trdnjave Verdun proti Bar le Dihu \orli ua jug in jugozahod le majhna podeželska cesta, katero bi pri nas pi starem p r i -šlevali nitMI deželne ceste Njeni miljniki so čudno okrašeni: nu vrhu vsakega kamnu je posajena bronasta francoska vojaška čelada z lo-vorovim vencem in z napisom Voie saerče« — Verdun 1916. Na tej »posvečeni cesti« je I. 1916. kakor na nitki visela usoda Verduna in morda tudi usoda Francije. Že od nekdaj je znano, kako -o ceste /a vsako vojskovanje važne, lako jc bilo tudi v svetovni vojski. Vojaške ceste in železnice so bile ob vseh frontah in zadaj v zaledju. Tudi sedanja vojska v Abesiniji dokazuje kako potrebne so za vojskovanje dobre ceste. Vendar pa usoda nobene velike bitke v svetovni vojski ni bila tako navezana na eno suino cesto, kakor je bil izid bojev za Verdun navezan na to edino francosko cesto. Fruncozi so po tej bitki sicer dejali, da so avtomobilisti rešili Verdun, vendar se lahko tudi reče. nc da bi bil s tem kakorkoli oškodovan spomin na junake, da je Verdun rešila ta posvečena cesta«. Glavne železniške proge katere vežejo Verdun s Francijo, so bili1 zaradi nemškega obko-Ijcvan.ja neuporabne. Vojaško važna cesta, ki skozi St. Meuehould — Chalons sur Murne M>di v Pariz, jo na svoji najbolj severni točki pri Aubreville v dolžini 3 km bila pod območjem nemških topov. Druga glavna proga ob Mozi \ I.erouvillc je pri St. Michaelu bila pretrgana po nemški fronti, ki jc železnico tu presekala, l ako je ostala le mala lokalna železnica, ki vodi iz Vcrdunu južno/ahodno v Bar le Dne. Ta pa jc tnko šibka, da je takrat mogla prevoziti na dan kvečjemu le 800 ton. /h potrebi take strašne bitke jc bila ta železnica docela nezadostna. Izračunali so. da bi se po tej železnici mogel prevažati le provijant /a armado. Poleg živeža pu je bilo treba vsak dan spraviti ua to fronto \eč kakor 2No, tega pn lahko mirno spišete do konca.« ■SiMihicl ski pekel. Po tej cesli so se vračali izmozgani, telesno in duševno zbiti siromaki, kateri so imeli to srečo, da so še živi znpuslili ta strašni kraj. Po tej cesti so se vozile brezkončne kolone tovornih voz, kateri so dovažali spredaj se boju jočim vojakom strelivo in bojno orodje v toliki meri, kakor tega ni doslej zahtevala še nobena bitka. Ka j je ta cesta prestala za to ni primere. Od 27. februarja do 6 marca 1916 so po tej c-esti prevozili več kakor 2"5.000 ton streliva, 25.000 ton bojnega orodja tei 190.000 mož svežih čet. /,a to jc bila potrebna strumna organizacija. Žc preden je izbruhnila bitka, kar se je zgodilo 21. februarja, so Francozi spoznali, da jc tn cesta življenjska žila za Verdun. Spoznali so pa to ob pravem času zaradi u ga. ker so Nemci pripravljali naskok na Verdun žc 12. februarja. a so v odločilnem trenotku morali opu- Najstarejši prebivalci trikota mod Indijskim oceanom, Rdečim morjem in Nilom so bili sedanjim abesinskim Galom zelo podobni Ti Gali šc v 16. stoletju niso poznali kovin. Na drugem obrežju Rdečega morja pa so se naselili semitski rodovi, ki so tukaj ustanovili mogočne države. Te semitske države so živahno kupčevale z zahodnimi in vzhodnimi deželami. Prebivalci teh arabskih držav so udarili čez Rdeče morje in premagali ljudstva, katera so prebivala na afriškem obrežju Rdečega morja Tam so ustanovili novo državo, katera pa se jc v 3. stoletju pred Kr. r. odcepila od Arabije in postala samostojna. Nova država jc imela glavno mesto Aksum teT se je naglo širila Okoli leta 300 po Kristusu je obsegala žc pokrajine Metoe, Saba in Rajida ler ozemlje Himiraitov. V 4 stoletju jc sedel na vladarskem prestolu Abesinije cesar Ezarna, ki se je pokristianil ler postal zaščitnik krščanstva na vzhodu. S tem pa se jc silno zameril Perzijcem in Bizantincem, kateri so ga začeli z vojskami napadati. Perzijci tn Bizan-tinci so prihajali plenit na eritrejsko obalo Nastale so dolgotrajne vojske, v katerih je izkrvavela se-mitska kri. Država pa sc je ohranila. Cesarstvo z glavnim mestom Aksum se je okoli leta 1000 raztezalo do Zeile. Prebivalci so bili po večini zopet prvotni prebivalci pod vlado dinastije Zague. Ti so glavno mesto prenesli v Roho, kjer so zgradili 10 lepih kapel. Umetnost in tehnika od začetka do danes nista šc ustvarili nič podobnega. Leta 1270 so prišli zopet na prestol potomci Menelika, kateri se jc imel za potomca Salomona in kraljice iz Sabe. Ti so svojo državo močno povečali s tem, da so ji priklopih deželo Harar. Pod vlado cesarja Lebna Dncgel, ki je vladal od leta 1508 do 1540, jc bilo cesarstvo na višku svoje moči. Toda takrat so prihrumeli mohamedanski osvajalci. Cesar sam je padel v boju s temi sovražniki, nakar se je ž njimi vojskoval njegov sin, ki sc jih jc srečno otresel s pomočjo 400 Portugalcev, kateri 'iMtianski iren na veibiodih v Somaliji. so s svojimi puškami, kakršnih Abcsinci dotlej še : ni60 poznali, premagali mohamedansek napadalce, i Komaj jc minula ta nevarnost, že so od juga začeli ; udarjati Gali. V kratkih letih so Gali doccla spremenili zunanjost etijopskega cesarstva. Moč etijop-skih cesarjcv jc dotlej temeljila v njihovi »svetosti«. Gali pa so cesarjem vzeli sijaj »svetosti« in s tem njihovo moč Posamezne dežele, ki so sestavljale | eritrejsko cesarstvo, so poslej imele veliko svo-I bodo. Vladali so jih plemenski knezi ali prav za | prav kralji, ki so skrbno branili svoio neodvisnost ! pred cesarjem, Te dežele so bile v glavnem: Šoa, j Godžam. Harar in Tigra. Šele v 19. stoletju jc Abesinija zopet postala ; bolj enotno država pod cesarjem Kašo iz plemena 1 Kvara. Ta ni bil visokega rodu, pač pa je bil drzen ! vojčak ter nenavadno sposoben vladar, ki je kmalu ! obvladal vse cesarstvo. Podvrgel si je Amharo, i Šoo in Tigrcjo. Leta 1835 sc jc v Aksumu dal kro-! nati za abesinskega cesarja ter sc je imenoval ' Teodor Po stari legendi jc Abesinija od njega pri-j čakovala veličino in blagostanje. Politične reforme ; so bile vzorne, toda na bojišču je podlegel premoči j Angležev, kateri so od njega zahtevali, naj jim ob | Rdečem morju odstopi del ozemlja. Oblegan v | trdnjavi Magdada je leta 1868 sam končal svoje živ-i Ijenje, ker ni mel več upanja, da bi mu mogel kdo pomagati. Njegovo krono je leta 1872 dobil za njim cesar Janez IV., ki je za svoje glavno mesto napravil Aduo. Ta se je moral dolgo in srdito bojevati z egiptovskmi podkralji, ki so hoteli zasesti izvirke reke Nila. Cesar ie padel v boju z derviši, ki so od Sudana silili v deželo. Njegov naslednik jc s pomočjo Italije postal Mcnclik, kralj v Šoi. Glavno in prestolno mesto jc prestavil v Addis Abebo ter z Italijo sklenil pogodbo, po kateri priznava italijansko nadobla6t v deželah, katere so bili Italijani zasedli. Vrhu tega se jc Italijanom zavezal, da bo odpravil suženjstvo. Toda pozneje si je Menelik prizadeval, da bi se čim bolj otresel italijanskega vpliva. Obenem sc je potrudil, da bi sinove rajnega ccsarja Janeza IV. držal stran od prestola Drugemu sinu ce-sarja Janeza jc izročil vrhovno poveljstvo proti Italijanom. Res sc je temu poveljniku posrečilo Italijane docela poraziti pri Adui. Dne 4. oktobra jc Menelik sklenil mir z Italijani v Addis Abebi. Menelik je izpustil italijanske ujetnike ter priznal italijansko nadvlado v Kriteriji. Zato pa je zmagoviti abesinski poveljnik zasnoval upor zoper cesarja. Toda cesar ga jc ujel in zaprl v Ankober, kjer jc umrl. Taka usoda je doletela tudi Janezovega prvorojenca. Zadnji trije Salomonovi potomci so šc: Haile Sela-sije, Gugsa in Sejum. Prvi jc abesinski cesar, drugi je potegnil sedaj z Italijani, tretji pa sc ob cesarjevi strani bori zoper Italijane na severu. * Klimnč, raztreseni profesor, je /e dolgo no-potrpe/ljivo sedel za mizo. Naenkrat jc na glas zakričal: Gospod plačilni! Ali nc vidite da hi rad jedel?« — Naglo je prihitel častitljiv gospod in reke!: -Prvič tuknj ne dajemo hrane, drugič pn je pri nas prepovedano glasno govoriti. ker je tuknj vseiičiliškn knjižnica.« * Tone je sicer srečno oženjen, nmpnk njegova žena precej slabo kuha Zato ie Tone lepega dne sklenil, da bo obedoval v restavraciji. Gre po ulici ter obstane pred restavracijo, kamor ic mi-j slil vstopiti Rcstavrnlcr, ki je stal na vratih, vidi ; oospoda, ki premišljuje, ali bi vstopil, ter mu zato ! pravi: »Le vstopite, gospod!« Tone po sc obrne 1 in gre. ker je na vratih bnisl lole napis: »Tukaj I uucdujele, kakor doma * Angleški kralj Edvard V1IL je obiskal dograjeno ladjo »Queen Mary, ki bo največja na svetu. Ladja bo žc ta mesec odplula na morje. jmjommmmo" ror&d i® Imkii v soboto 11. marcija 1876. Mladočeski Sedan. Na Češkem so bile 21. in 24. februarija zopet volitve v deželni zbor. KakoT je znano, češki svobodomiselni mladoprvaki so se ono leto odcepili od narodne stranke, češ, da je razpor koristen in potreben; nameravali so pod praporom bankrotova-nega liberalizma zbratb* češki narod, polastiti se prvaštva, odvreči Palackega in Riegera, narod češki naščuvati zoper klerikalizem. Pa Mladočehi so velikanski liberalci, ali pritlikovi politikarji. Kruto so se prevarili. Že pri prvih volitvah so staročeski ltijci neusmljeno padali po mladočeskih glavah, želečih prvaštva, škilečih k francoskim ko-miinardom. Češki narod je matematično dokazal s številkami pri volitvah, da mu je ljubša narodna edinost nego razpor; da mu je ljubša »korona češka« nego otrepane fraze liberalizma . . . Tako smo zopet one dni videli na češkem volišču troje nasprotnikov: Staročchc, Mladočehe in ustavake. Bilo je voliti 72 poslanccv. O ustavakih ne bodero govoril, ker so našim podobni, kakor gad gadu; le nekoliko o Mladočehih Mladočcski svobodomiscl-niki so agitovali na vse pretege. Mladočcska tiskarna je noč in dan tiskala na tisoče eksemplarov »N. L.«, brošur, oklicev, bi dejal, da se ima zemlja potopiti v povodnji mladočeskih spisov . . Družili so sc z uradniki, ki so bili nekdaj »Nar. Listom«;1 sklepali so se z Judi, ki so, kakor drugi nemčurji, veliki neprijatclji češkega imena... In Staročehi? Zavedajoč se svoje moči so mirno čakali volitev: ne letajo iz kraja v kraj. agitovaje; ne mamijo, ne lažejo, nc sleparijo; njih tiskarne delajo kakor po navadi . . . Pridejo volitve . . . Vsi mladočeski kan-dadati so z dolgimi nosovi in s krvavimi glavami tekli iz volilnega boja: izmed njih ni ne eden zmogel, zmagali so sami Staročehi, poleg enega usta-vaka. Tako strahovito Mladočehi šc nikdar' niso bili tepeni, kakor letos... Da so pa nemčurji zmagali z enim kandidatom, imajo se zahvaliti mlado-českim izdajalcem. V Kraljevem Dvoru 6ta ustavak in staročeh imela močno enako glasov; kaj store mladiči? Svoje glasove oddado nemčurskemu kandidatu, ne slaročeskemu. Tako je zmogel ustavak ... Mi Slovenci pa Čehom gratulujemo, ker so tako krepko stopili na glavo razkolu . . Izdajalskim Mladočehom, ki vpijejo: »Hanba Palackemu!« — ki vpijejo »hanba« (6ramola) možem, osivelim v delu za domovino; lem izdajalcem, ki v blato mečejo češki ponos, češko pravo, zagromi pa. slovenski narod: »Hanba!« K a u 1 u s. 1 Zavoljo tiskovne svobode nc moremo pustiti zapisane besede. Vrcdn. Abesinske dinastije atuv. oi>. »SLO VENEC., dne 11. marca 11)36. felruii 7 i Delo Poselske zveze v Celju V nedeljo popoldne jc bil v Poselskem domu 'edni Icftn• občni zbor Poselske zveze v Celju, ka-letega so se udeležile članice v zelo častnem številu. Iz poročil posameznih odbornic je najbolj ia.vo 'razvidno, kako potrebna je bila za Celje ta otg. "izacija. Občni zbor je vodila agilna predjed-niča gd-.- Rezika Skrbčeva, na kateri je slonelo prav za prav tudi največ dela v preteklem letu. t u prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je sledilo poročilo tajnice. Sej je bilo 10 rednih in . i/redni Od zadnjega občnega zbora je bilo liupaj sestankov, na katerih so bila razna predava • •-» V teku 'eta so se vršili razni tečaji kakor nem-'ki kuhinjski, šivalni; delovala sta pa tudi jevski in dramatični odsek. Društvo je priredilo iožičnico Glavno delo v preteklem letu je bil pa nakup hiše za PoseUki dom, katerega so kupile članic« s vojim denarjem in kjer imajo sedaj svoje prostore, kamor se lahko ob vsaki sili obračajo po nasvete in pomoč tudi brezposelne služkinje ter tista dekleta, ki prihajajo v Celje iskat službo. Društvo šteje 155 članic, od zadnjega občnega zbora jili je pristopilo 39. Sledilo je izčrpno poročilo • agajničarke, iz katerega je razvidno, da je finančno stanje zveze v redu in zadovoljivo. Skupnega denarnega prometa je bilo 17.771.26 Din. — Refcrentinja za pevski odsek je poročala, da šteje odsek 23 članic. Obširno poročilo je podal tudi referent hišne uprave in za kuhinjo gospodinja sama. Mnogo brezposelnih služkinj je dobilo v kuhinji tekom leta zastonj hrano, nekaj pa za malenkostno odškodnino. Posclska zveza je v neštetih primerih posredovala tudi za službe in so bile tako dekleta kakor tudi gospodinje povsem zadovoljne. Nadzorni odbor je predlagal vsem odbornicam za njihovo požrtvovalno dolo razrešnico z zahvalo, nato je bil pa izvoljen v glavnem stari odbor s predsednico gdč. Reziko Škrbčevo na čelu. — Občnega zbora so se udeležile tudi zastopnice iz Ljubljane. Kdor je dobil vpogled v tiho, a zato tem bolj globoko delo celjske Poselske zveze, mora biti prepričan, da se tu vrši res plemenito delo in to samo iz ljubezni do bližnjega. Da bi Bog blagoslovil delo tudi v bodoče. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani NOVOSTI: Goodier, Jcsus Christus als Mensch unler den Menschen. Scine Selbstoffenbarung in sciner offeritlichen Wirksamlore min. soc. pol. in nar. zdr. S-br. 1518.1, 25. V. Razpis državnega prvenstva r alpski kombinaciji Isiniik iti slalomi, ki sc vriH dne /s. In !!>. marcu na Hožci. •IZSZ razpisuje dviav.no prveiivshvo v ali|\sk»i kombinaciji za dneve IS. iu 10. marca ua Hožci. Tekme izvede OZSP. Start za smuk je v sredo, dne 18 t. m., oJi U! popoldne. Slalom se vrši 1!». t. ni., start oh !l dopoldne. ViSiin.skn diferenca 1'on m, ki se presmuča dvakrat. Pravleo do tekmovanja imajo vsi tiri .IZSZ verificirani tekmovalci. Prijavni.no. ni. K.luhi morajo tekmovalce prijaviti najkasneje do 17. t, tn. do 8 zvečer na. zveznJli tiskovinah na naslov Gorenjska zimsko-,športna podv.vraa. .Jesenice Poznejše prijave se ne bodo u.iiostovalo. žrebanje startnih številk se vrši 18 t m ob 3 popokkue v SkalaSkt koči na Rosici Starin še v razrediti. Tekmuje so po pravilih in pravilnikih ,1ZSZ 70P.'5"t,ull p*Vt",,l° prvak v alMai kombinaeiji za leto lS.to-SG. K azgl asi t ev rezultatov sc vrSi ob 2 tiopoklno v koet nn ttozei. RAZPIS drr.avnega prvenstva v kombinaeiij (teku in skokih) ki se vrši rine 21. in 22. t. m. na Pokljuki. iWZ razpUnJe državno prvenstvo v konbbitiaoi.ii fi' " ^ •tok,lL). v d"eh I" t. m. na Pokljuki, lek na 16 km, ki velja za kombinacijo ter ludi kol samostojna dtseuplina, se vrSi dne 21. t m. Start oh Iti pri domu Sm. K. IJubllaua. Skoki z-u kombinacijo in nT^al",?- vrSlJ?ril,1" <• 'n. s pričetikoni ob trt na si CTtiiji skakalnici, ki dovoljuje skoke de «1 metrov t tav.tco tekmovanja imajo vsi pri .IZSZ verificirani Mt Pr Ja,;"l"r Klubi morajo te,k no '„ ' Jniv to najkasneje do 20. t. m. na z.veztvih tiskovinah na naslov av-eze v IJitbljani. Po*„o.Jše „r|jave , W litre%ebri: ^ >» si vrsi dne 21. t. m. ob 14 v Domu Sni. K. Uluhlianc v±i"",Je T-"° ',raviMh l" pravilnikih JZSZ.' S : valo za državno prvenstvo so razdeljeni v tri kale- čil .'J'alrt'nJ b, ka,TB<>rUa ,'if> W1" objavljena v pon,-u u za 1,. redno plavno skupščino JZSZ Vsi ostali tekmovalci tekmujejo, v III. kalegorUi Prvop asira« v kombinaciji postane državni prvak v snmTaSl /• lato m:,IX. Prvi v teku ter prvopla«ira ,1 v "ko" pa l»Xvni"n^k? ' tok" 8k"kih *« leto m/ I'rzavni prvak in prvoiplasirani in-ejmejn plakete ™l nosijo d,„p,ome. H a zbašite v rezultat«; !,„' razdelitev- bo a. t. m. ob 1.1 v S|iort hotelu Pokljuka. Nehaj o boksu Boks v Jugoslaviji datira že iz pred vojne. 1 nreditve v Zagrebu in Belgradu so bile dobro obiskane. Izgledalo je, da si bo bol s sam utrl pot med širšo publiko. Toda bok, je bil neorganiziran, zaradi tega so prireditve trpele na ugledu, število občinstva je padlo. K temu je pripomoglo tudi to, da je nastalo vse polno profcsionalov, ne da bi imeli dol.re amaterje. Zmagovalci na prireditvah so bili vedno proglašeni z naslovi državnih prvakov. Objavljeni so bili programi toda izvedba je bila popolnoma druga. Temu boksu sc imamo zahvaliti. da se danes tako počasi pomikamo iz mrtvila. ki je vladalo več let. Prvi, ki je poskusil nekaj napraviti za pro-cvit boksa v državi, je bila Boksarska zveza v Belgradu. tn jc bila premalo aktivna in je k mahi likvidirala. Njen predhodnik v Zagrebu »Teško-atlctski i šakački suviv se je zanimal le za rokoborce. Končno je bil osnovan v Zagrebu »Jugoslavenski bokšnrčki suvpz«. Za zveza je organizirala državno prvenstvo, iz katerega so izšli resnični državni prvaki. Vodi kontrolo nad vsemi prireditvami, ne rlo-juišču divjih klubov itd. V Belgradu imajo dva učitelja boksa in en klub. V Zagrebu imajo "S klube. V Ljubljani se jia trudi SK Slovan, ki jo imel že več uspešnih prideditev. Ne smemo pozabiti Maribora, kateremu moramo skoro priznati prvenstvo v dravski banovini. V soboto, 14. t. m. bomo imeli v Ljubljani v Delavski zbornici priliko videti najboljše, kar premore dravska banovina. Nnstojiili bodo Mariborčani, Kamničani, llirijani in Slovannvci. To bo menda zadnji nastop pred državnim prvenstvom, na katerem bodo določili S parov iz vseli kategorij, katere bodo poslali v Berlin nn olimpijndo. Ni izključeno, tla se kvalificira meti to osmerleo tudi kak Slovenec, saj so žo lani dosegli zavidljiva mesta na prvenstvu. SK Slovan je vzgojil že lepo število gledalcev, ki redno obiskujejo njegove prireditve in so zanimajo zu kader njegovih boksar jev i h publika ie tudi potrebna k razvom tesrn spmdn in v soboto bo zopet imela priliko, d i sc izkti/c. m seženi so bili dosti boljši rezultati, kakor pri prejšnjem skakanju in je Norvežan Oedegrard skočil /5 m, Ituugen prav toliko, Keinersdorfer 59, naš Novšak pa se je pognal 67 m daleč. Takoj nato sta šla na vrh skakalnice na start samo še dva, Norvežan Oedcgrnrd in Novšok. Prvi je skočil 76 m, Novšak pa je s skokom 72 m dosegel jugoslovanski Šramelov rekord. Vsi ti skoki so sc skakali samo s tričetrtin-skim zaletom in so bili vsi brez padca. To je velik dokaz, da jc skakalnico zgrajena zelo solidno. Norvežan Oedegtard se je podal še enkrat na vrh skakalnice in je lo pol napravil najdaljši skok 39 m. Vreme, ob katerem so se vršili ti skoki, ic bilo sijajno in vse kaže, da st: ne bo poslabšalo. Poročajo, da se nahaja na poti v Planico tudi znanj norveški tekmovalec lllland, ki je menda lansko leto skočil v Italiji v Ponte di l.egno 103 m. On dospe v Planico jutri zjutraj. Prav verjetno je, da bo padla šc Ic.kom jutrišnjega dne v Planici znamka 100 in to šc pred prihodom najboljših evropskih skakalcev. Za nedeljske skakaj ne tekmi: v Planici so prispeli znaki iti v,st.opuice Ju se jc začeta predprodnjn za posebni vlak, ki bo. kakor /.liano, odšel iz Mar|l>ora že v solmto oh 2» lor dospel v Planico v nedeljo oh ti. I"n končanih tekmah bo vlak zapustil Planico ob MJ5 ter dospe v Maribor ob 21.41. S tem voznim redom ni udeležencem iz mariborskega iu celjskega okrožja le garantirano, da pravočasno prispejo k tekmam, ampak liodo imeli dovolj ča.sa, da so navži.iejo krušnega gorskega duha iu soluca ves dan. Vse obiskovalce lokom prosimo, iln se pravočasno prijavijo, du IhhIo imeli svojo mestu v vlaA.ii, ker bo na razpolage /.a Maribor m Celje I,- e.n posebni vlak s am sedeži. Vozni listki, vstopnice k tekmam, znaki iti nakaznice zn sedeže se dobe te pri Potniku, Maribor in Pntiiiku, Celje. Celi« zuašn llin vsi' vključeno, tz prijaznosti so prejeli 7/hinnije prijav sl Mar-kol., Leopold, Djinovski Voiislav, Iglič Tone. OJabnik. Prelog i rutici, Svetina lUaž: iiiniorjl C: .lordiin Mnr. lan, Sraknr Drago, Ko"ar, Habornik. Vahtar Pirih l!eučelj MUoJko, Žagar. Kozinc. Ker/i-"-, Kuret- iiiniorjl B: Piree Temino, Pol okni- Vsi tekmovalni moralo buti v slneillnlci najpozneje oh 0, Tiinanii na tnkol po prihodu vlaku. Vsak tekmovalec tmn iifinestl seboj vso opremo (čisto), sprinlcricc ali copate in en par dolgih starih hlač. - Načclstvo. SK Sloga. Vse članstvo, aktivno Mi podporno vn-bimo, dn so udeleži občnega 7.bora kluba, ki se vrši danes zvečer ob pol 19 v prostorih NabuvlJalnc zadruge uslužbencev drž. železnic — kletna soba. Mnsnrvkovn cesta št. 17. — Oilbor. Vpliv visokogorskega podnebja na človeka. Nocoi bo predaval v alpitilstiifni šoli TK Skale fiziolog dr So-lišknr o lem važnem in zanimivem predmetu Začetek oh 211 Vstop prost. s Občni :hor Osrednjega drnitva SPI) se vrši v četrtek, dne K. 1. m., ob 2<) v dvorani Delavsko zbornice na Miklošičevi cesti. Pismena poročila so na razpolngo čtauoui v pisarni.i SPJ) ua Aleksandrovi cesti 4/1. Celjski šport. Športni klub Jugoslavija Celje poziva vse člane, da se udeleže občnega /boru kluba, dne 12. I. m., t. j, v četrtek. 1'deloib« .ic strogo obvezna. Vremensko poročila Jugoslovanske :imsko-športue zveze in Zveze :a tujski promet z dne 10. marca 19%. Kranjska gora po stanju danes: —"2»C, barometer sloji mirno, jasno, mirno, na Ul cm podlagi 211 cm srenja. Smuka dobrn. Rateče po stanju danes: —2« C, barometer stoji mirilo, jasno, mirno, na 40 cm podlagi 20 cm srenja Smuka dobra. Planica, l>om Ilirije po stanju !). t. m.: —3»C, barometer stoji visoko, jasno, severni veter, 89 cm sol-n a tega snega. Sniivkn idealna. Skakalnice nporabne. Vršič, Krnica in Tamar po stanju dane«: -jnt) cm zrnatega snega. Krvavec po stanju 7. t. m.: -4»O, jasno, sovero-ztvpadni veter, lfl eni pršiča. Smuka prav dobrn. Velika Planina po stanj H 8. t m,: —C, barometer piuln, oblnčio Po malem sneži. Smuka dobra. Kofce po stanju 9. t. nt.: 0" C, podlaga KO e.m, novega snega lfl e.m, mimo. Smuka prav dobrn. Radio Programi Radio Ljubljana t Sreda It. marca, lfi Vnlčkovn nrn (plošče). -- 12.48 Vremenska napoved, poročila. — i:t Naipoved r-asJi, objava sporeda, obvestila. i:l.).i Slavno tenorji (plošče). - 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. - 18 Mladinska ura: -losip Stritar : .tanko Božo prizor /.a madino (izvajajo člani rad. dram. družine) — 18.10 O oknl-liznm (gosti. prof. .losip Šimenc). — 19 Napoved časa. objava sporeda, obvestila, vremenska napoved, poročila. i!t,:in Nacionalna ura: Humor in satira v najem leposlovju (gosp. Nikolajevi,** iz BcUrradal, 20 Prenos iz tjubljiMisike opere: V I. odmoru: Prodno predavanje (gosp. Matiju Brnvničar). V II. odmoru: Napoved čas«, objnuv siioretla. iwi>čiln. — Konec oh Drugi programi/ Sreda. II. marca. Relgrad: I0..K1 Slovenske |wwml tioje zlior Slovenskega pevskega društvn v BelgTadu sOileliLjeln gc. Ivan in Viljem Skalar (cl(re). — 21 Jnzz. Zagreb: '_fi Prenos iz LJubljone, — 22.1:*) Prenos iz kavarne. Dunaj: lfl.2.') Mozartova opern d'girabitev iz Sernila . 22.10 Veslo vlže. - 2.1.2.*» Plesne plošče. — llnilimpešta: 20.Ki Orkestralni iti solistični koncert. — i!.35 Ciganska glasba. '.'.l/iO Plesna glasba. Trst )tilan: 18,tli Komorna glasbi. 2n.3."i Piraettljeva opern Orseol« . - Rini Roti: 17.15 Glasbena zgodovina. 20 .V, Abrahamova opereta Havajska roža«. — Vrana: 20.lfl Igra. 21 češka flUiantlonljn Izvaja nove češke skladbo: Maštolirjevn t siuifonljn. 22.15 \edbnlovn operetu Poljska kri v esperiinOi. Rratlrlava: 'Jii.n.V Meiivtiertovn Igra B"ti''šk;i pe.em . -."n !1.*, l\ii.batove violinsko skladbe. 21.15 Vuittiika gi> lha. - 22.S0 rinšče. Varšava: 20 Lahka glasba in plošče. 21 ''hivpinov«' klavirske sklad bo. 21 50 Večer i snomnn Tare «tev-čeicka - pole ukrajinski zbor t,yseiikn . J2 20 Salonski orkester igra zu ples. I sc Semčija: 20.15 t rn mlade generacijo llerlin: 20.15 Briiliiusov I z.1s»ri. — 21 Pjesnn glushn. Konigsberg: 20.45 Hnrfn. 21 Sluv-nostna glasim. Hamburg: 20 45 Nordil.-ka glasba. 1 'ratisluca: .11-15 Sodobna nemška glasba, l.ipsko: 20.45 \ViUrm'.rjevn Vnlkira. Kiiln: .tl.Sn lliivdnovn spe^-olgm I ,ek a r n ti r . Frankfnrt: 2»! 4»"i Pester večer. stutlnait: 20.(5 Flnvl.i. •».mi -im le! klnmčne |4«si\e irlnshi« \tniinknen: "o t:, Kseriovn Igri! KaincTiitf Nova lepota v tednu dni ali- S to novo in preprosto domačo nego lahko dosežeta čistj. gladko, svetlo kožo in prekrasno po't v sedmih dneh. Nedavno odkrite sestavine, ki čiitijo in belijo, in so zdaj v kremi Tokalon bele barve (ne mastnil, povzročijo presenetljive izpremembe na raskavi, žolli in pegavi koži. Prodirajo namreč v znojnice do same korenine zla ter odpravljajo globoko skrit prah in nesnago, do katere milo, voda in navadne kreme za čiščenie nikdar nc morejo priti. Razdraženost občutljivih znojnic kože preneha Na ta način se odstranjujejo povzročilci zaiadalcev in razširjenih znojnic in vse to je odpravljeno žc v nekaj dneh. Čudovite sestavine za hranjenje in belenje napravijo kmalu tudi najtemnejšo in najbolj rafkavo kožo mehko, belo in gladko. Vsaka žena, celo one od 40 in še več let, lahko v kratkem času dosežejo svežo in tasno polt, a katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka. Uporabljajte kremo Tokalon, bele barve, redno teden dni. Ako niste zadovoljni z rezultatom pošljite tubo tvrdki Hinko Maver i drug, Zagreb. Praška ulica 6., ki bo Vam brez odlašanja nakazala dvojno kupno ceno. IZOLIRAMO: parne napeljave, kotle, centralne peči, hladilnico, ledenice itd. DOBAVLJAMO s plošče iz plutovine za izolacijo, žleb-njake, za izolacijo cevi, infuzorijsko zemljo in ves pribor. »H i g i e n a«, prva jug. tvornica čepova d. d., Zagreb, Ivkančeva 48. Poštni predal 318. — Telefon 44-34. HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svoistev raznih zelišč sa dobi, ako se uživa ,, H E R S A N ČAJ" mešanica posebnih zdr vilnih selišč po I z dne VI. 19.14 Erman&Arhar • ŠT. VID Stalna razstava Jedilnice, spalnice, kuhinje pod ugodnimi plačilnimi oogoji. - Ogled tudi ob nedeliah. Tinček in Tonček ko i detfektiva 5. Plat zvona. Zdaj pa hitro pod Metkino okno!« je dejal Tinček, ko je tekel proti domu. In je mimogrede res obstal pod oknom svoje mlade prijateljice in ji znova zasviral tako milo in lepo, da bi bil kuža Muki kmalu kar stoje zadremal. Tako mehka in uspavajoča je bila melodija Tončkovih orglic! Melka, ki jc ta čas že sladko sanjala o Bog ve čem, se je prebudila v svoji kamrici in prisluhnila. Aha, to jc pa Tinček! se je vzra-dostila in planila pokoncu. In je na stežaj odprla okno in je tedaj nekaj reklo: bums! — in je Tinček v hipu videl milijon zvezd, s takšno močjo ga je okno udarilo po glavi. Hu, kako sc je ustrašil! Kar orglice so mu padle iz rok. Nič manj pa se ni prestrašil kuža Muki. Stisnil je repek pod noge in jo ucvrl čez drn in strn. Tinček!« je vzkliknila Metka. Pozdravljen! Ali si sc vrnil?« Tinček je junaško zatajil v sebi bolečino in Metki prisrčno stisnil roko. Sedla sta na prag in začela kramljati. »Le zakaj tako zvoni?« se je zdajci spomnila Metka. »Nemara kje gori?« »Pojdiva pogledat!« je svetoval Tinček. In so jo vsi trije — on, Metka in kuža Muki — ubrali proti cerkvenemu stolpu. Gostilničarji, ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne, solidne in lepe ttole tovarne Remec-Co, Duplica - Kamnik OMilTEmiOM Slovenca ......u^ailfllllltllllllll V malih oglasih velja vsaka beseda Din V—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. flužbodobe Prodajalko spretno, pošteno, dobro računarico, sprejmem za prodajo mlinskih izdelkov. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Prodajalka — Uljudnost« št. 3084. (b) Kamnoseke za izdelavo drobnih kamnitih kock in robnikov -sprejmem za večmesečno delo. Delo stalno, stanovanje in hrana zagotovljena. Takojšen nastop. -Priglasiti se na: Kamnolom, Bosanska Jagodina, pošta Višegrad- (b) HITEPTFH .JruUtn oglus r -iiiiirtm n. uosestvo ti hitro proda; & ie ne z gotovim denar],".m pat kupca ti s kniiiico ilo. Razglas Občina Teharje proda stavb, parcele ob banovinski cesti, 20 minut od Celja. Dražba se bo vršila 15. marca ob 13, uri. -Prodajni pogoji so navpo-gled v občinski pisarni vsak dan. (p) Izurjeno prodajalko s kavcijo, sprejmemo takoj za samostojno prodajo sadja z dobro plačo in za stalno. Javijo naj se le dekleta, ki odgovarjajo gornjim pogojem. Wolfo-va 10. (b) Kmečko dekle 14 do 16 let staro, sprejmem v pomoč gospodinji. Poizve se: Slape štev. 4, p. D. M. v Polju. (b) Hiša z velikim vrtom, naprodaj. Jarše 31 pri Sv. Kri-(P) Trgovino damske konfekcije, dobro vpeljano, v najpro-metnejšem industrijskem mestu na Gorenjskem — radi selitve prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Sigurna eksistenca« št. 3370. (p) Moško suhno od 14Din dalje dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica št. 15 RESTAVRACIJA MAR1NŠEK v Prečni ulici — nudi prvovrstni cviček, kakršnega nima Ljubljana, ter gorka in mrzla jedila vsak čas. — Lep prostor za balinanje je tudi na razpolago. 2 kroj. pomočnika za damska dela - sprejmem. Gorenc, Šiška, Kosovo. (b) \mm\ Krojašk. pomočnika sprejme salon Kocjan, Dolenjska cesta 23a. (v) IŠČEJO: Stanovanje manjše, iščeta starejša zakonca za maj. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Blizu ccrkve« 3385. (c) Parne stroje hladilne naprave, kompresorje, bencin in Diesel motorje, elektroinstalaci jc itd. montira in popravlja V a r š e k , elektro in strojno podjetje, Domžale Stob. — Zaloga elektro-potrebščin. (r Na dobro domačo hrano sprejmem več gospodov. Cena 6—8 Din dnevno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3387. (r) Pohištvo moderno, velika izbera — dobite po najnižjih cenah pri: Andlovic, KomSnske-ga ulica 34. (š) Obrt Sedlarsko obrt prometnem trgu, prodam, Ponudbe upr. »SI.« pod Dela dovolj« 3382. i'i =11F f U Denarne zadeve bančne, hranilniške in po-sojilniške terjatve vseh denarnih zavodov, vrednost. papirje, Vojno škodo Vam kupi in proda izposluje razne kredite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne knjižice na vknjižbo Izvede razne kompenzacije, plačila dol gov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Zanesljive nasvete in informacije glede naložbe kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah dobite edinole pri pooblaščeni Trg. agent, za bančne in kreditne posle Alojzij Planinšek v Ljubljani, Beethovnova ul. 14/11. Telefon 35-10. Za odgovor znamko. Hranilno knjižico Zadružne gospodar, banke takoj prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Gospodarska« št. 3297. (d) Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Liub-liana. Krekov trg 10. Hranilno knjižico Ljudske posojilnice ljubljanske kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Znesek« št. 3383. (d) I Automofor i Ct avto svo/ stari p roda/as aT motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo prižent Stnveniev naimanjš' inseral ........................ Tovorni Praga avto 5—6 ton, v zelo dobrem stanju, sposoben za preureditev na pogon s plinom (Sauggas) - ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Teretni Praga« št. 3368, (f) I JBTSPinVH Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. -v ogromni izbiri - kupite poceni pri Preskeriu, Sv. Petra cesta 14. (1) Stroj za izdelavo žemelj, prav malo rabljen, proda Rus Jože, Ljubljana VII., Le-podvorska 3. (1) Naprodaj imam več komadov najmodernejših aparatov za trajno kodranje, s transformatorjem 24 Volt in 30 grelci, Prodam po jako nizki ceni. Viktor Štraus, Kranj, Blejska cesta št. 17. (1) Orehovo kredenco prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3358. (1) VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim io slabotnim osebam. Telefon 2039 /N PREMOG KARBOPAKETE DKVA, KOKS „udi Pogačnik Bohoričeva ulica št. 5. Kupimo Staro zla!©, zlato zobovie ln srebrne Krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Bronaste zvonove stare, ubite, in bakrene odpadke - kupuje livarna v Št. Vidu nad Ljubljano. Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 ZAHVALA. Za vse izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadni smrti našega nadvse dobrega in ljubljenega strica, gospoda LJUDEVITA STIASNEGA okr. šolskega nadzornika v pok. ki je umrl, žrtvujoč vse svoje življenske sile šoli, svojcem in planinam, v 74. letu starosti v slovenjegraški bolnišnici, 5. t. m., previden s sv. zakramenti za umirajoče, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Najtopleje se zahvaljujemo darovalcem prekrasnega cvetja in tudi vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. Zeleznikarju ter zdravnikoma g, dr. Poharju in g. dr. Slaparju za zdravniško pomoč, č. sestram usmiljennkam za vestno in skrbno postrežbo, č. g. konzistorijal-nemu svetniku iz bolnišnice za duhovno tolažbo in bodrilo ob zadnji uri, g. cerkljanskemu šol. upravitelju Lapajnetu za v srce segajoč nagrobni govor, gg. slovenjgraškim pevcem za prisrčne žalostinke ter za častno spremstvo pri sprevodu, g. univ. prof. dr. Polcu, g. prof. Severju. g- Knafeljcu, g. in ge. Kocijančič iz Ljubljane, g. nadzor. Hrovatu in g. šol. uprav. Vaniču iz Krškega. Vsem in vsakomur še enkrat: Bog povrni! V Slovenjgradcu, dne 7. marca 1936. Rodbine: Stiasny, Povh, Zorčič, Vutkovič in Rak. L. Ganghofer: 35 Srad Hubictus Roman, Schipper, ki je spal rahlo ko mačka, ; ■ večkrat prebudil. Nagibalo se je že proti jutru, ko je čul, da se je v grofovi izbi nekaj zganilo. Neslišno je vstal in zdrknil po lestvi doli. Pol ure pozneje je zaropotala v kuhinji budilka in France >e je zbudil. Hej, Schipper, pokonci, budilka je zaropotala! Ko ni bilo nobenega odgovora, .je segel na desno, nn levo v s.mio. »Kje pa si, Schipper? Prestrašen je planil kvišku. »Za božjo voljo, pa ne da bi se zaspal?« Ozrl se je skozi lino in se pomiril; zunaj se jc komaj svitalo. SeL'el je po svoji kamižoli in se spustil doli v kuhinjo, kjer je na ognjišču že plaj>olal majhen ogenj. Schipper je prišel iz grofove iz.be s kosom platnu v roki. Kaj pa je? jo vprašal France. Schipper je potlačil prt v lončeno skledo in jo postavil nad ogenj. Danes pa grdo gleda. Ponoči se mu je sanjalo, da kozla nikoli ne bo dobil. In ko se je zbudil, je imel vso nogo otrplo. Zuri se stran in glej. da boš z kozlom čimprej nazaj! Poleni se mu bo kar obrnilo na bolje. Jaz mu moram segreti pri in iti ii olreti cepelige. Zdi se mi, da ga je ujela spet putika. Moj Bog. ubogi gospod!« France je /.dirjal k studencu, da bi se umil. Ni mislil na zajtrk, in je bil s puško in palico stran, še preden se je prt v skledi ogrel. Ko je prišel do prostora, kjer je grof Egge streljal, se je popolnoma zdanilo. 1'orl steno je našel na debelem grušču sledi na treh različnih krajih. Majaje /. glavo je opazoval kri nu lleh in si tega ni mogel razlagati. A ni razglabljal dolgo. temveč se je začel vzpenjati gori po stezi. Po dolgem iskanju je našel v kameniteni žlebu prostor. kjer je stal kapitalni kozel v trenutku, ko je počil strel. Sestreljena dlaka in še vlažna kri sta zaznanienjala mesto. France se je olajšan oddahnil; svetla barva in drobni mehurčki v krvi so pričali o smrtnem strelu v pljuča. Mirno je stopal dalje; poti, ki je po njej krenila divjačina, ni mogel zgrešiti; ua levi je bil prepad, na desni gladka stena. Zaskrbelo ga tudi nič ni, ko jc bilo že prav kmalu konec krvave sledi — kozel je moral malo minut po strelu poginiti in ni utegnil napraviti niti sto korakov več. France se je dvigal in dvigal, prešel žleb za žlebom, hodil od ene škrbine do druge. Nič. Začuden se je vrnil in začel slediti znova in se pri vsakem koraku ozirati doli na odprto prodišče, kjer je moral divjačino, če je padla s steze v giobino, takoj opaziti. Dve dolgi uri se je trudil brez uspeha. Tedaj je ugledal grofa in Schipperja, vodečega psa na konopcu, ki sta se spenjala med cvetjem gori proti steni. že od daleč je zaklical grof Egge: Ilornegger, kaj pa je?« Iu France, ves hripav od razburjenja, ne je oglasil doli s stene: Tu se več ne spoznani, gospod grof, najlepši strel v pljuča, toda daleč in široko nobenega kozla! Kaj? Ah. la bi bila lepa! Zdi se mi, da moram sam tja gori Grof Egge je odložil puško in začel kobacati kvišku |>o produ, kakor bi ga vse bolečine v kolenu naiuali minile. Schipper je stekel za njim in ga prijel za roko. Toda, gospod grof! Kaj počenjate? Vil In plezati tu gori? Z vašo nogo! »Izpusti! Noga sem, noga tja, ni nobene jitene, ki bi ne zlezel nanjo za takega kozla. Ce je tepec tu gori izgubil pamet, moram iskati sani. Izpusti k Grof Egge se mu je iztrgal in začel razburjen lesti kvišku po steni. Molče mu je sledil Schipper s psom. Zgoraj v žlebu sla trčila na Franceta. Ne da bi ga poslušal, so je spustil grof Egge ob sledi na kolena, opazoval kri in vsako sestreljeno dlako. Ko se je spet zravnal, je zadovoljen prikimal. »Kozel mora ležati. Schipper, izpusti psa!« »Toda, gospod grof/ je posvaril France. :. V pečeh vendar ne boste izpuščali pea! Hiter je, kaj če pade doli?« Žile na sencih grofa Eggeja so se nabreknile. Izpusti psa! Umaknil se je, da bi napravil prostor Schipperju, ki je zapeljal psa na sled in odvezal konopec. Cviloč je začel Jelenko slediti in je izginil za škrbino. France je hotel za njim, toda grof je kriknil nanj: »Pusti me naprej!« Spetijali so se gori proti škrbini, Schipper najzadnji. Ko so prišli na ravno stezo, so ugledali psa, ki je prihajal nazaj proti njim, s smrčkom pri tleh. Dobro je kazalo in grof Egge se je zasmejal: »Seveda! Kozel loži tu spodaj. In tam je. moral treščiti doli.t Pokazal je na psa, ki je obstal na kameniteni previsu in cvilcč slegal smrček čez skalo. Z mrzlično vnemo, bevskaje in drobeč z nogami je isknl pes poti navzdol. »Primite Jelenka, gospod grofi* je kriknil France. V istem hipu je na strmi plošči izgubil pes navnovesje; skusil jc še skočiti, a se je prekucnil in treščil v globino. Zamolklo je udarilo. France je temno zardel, vendar je molčal. »Nič mu ne bo! je menil Schipper. »Saj ui preveč globoko.<- Tedaj je pes spet zacvilil in nalo jasno zabijal: našel je! »Kozla ima!« je vzkliknil grof Egge. »Zdaj doli, doli!« Schipperju se je neznansko mudilo čez škrbino; France je hotel za njim, toda grof ga je poklical nazaj — pri sestopu 11111 je boleča noga odpovedala, potreboval je opore. Dočim slu se spuščala počasi doli po žlebu, je dospel Schipper žo do borovega grma, kjer je Jelenko popadal otrplo divjačino. Schipper je sunil psa stran, eegel po kamnu in začel drgniti po ganizovi črepinji, da je nanovo zakrvavela. Težko sopeč je stopil grof Egge, oprl na Franceta, iz zloba na odprti položni prod. Tedaj je Cul, kako je za ovinljoni skalne steno prestrašeno kriknil njegov puskonosec: Jezus in Marija!' Te besede niso dajale slutili nič dobrega. »Schipper!« Ko ni bilo nobenega odgovora, se jo pognal grof Egge. v dir. Za Boga, kozel si vendar ni polomil rogov?,. »Da, gospod grof, prav z rogovi se je nekaj zgodilo!« sc je odzval Schipperjev glas. Spotikajoč se je tekel grof Egge čez prodišče; ko jc dospel do ovinka skalne stene, je zagledal Schipperja stati na produ; za lovcem je. ležal kozel. Toda, govori vendar! Kaj je lorej? Plaho je snel Schipper klobuk, žalostnega obraza ko hi bil pri pogrebu, in njegov glits je drhtel: »Kar povedati si ne upam, gospod grol'! Kozlu so 7. nožem odrezali rogove. Grof Egge je pač gibal z listnicami, toda iz sebe ni spravil nobene besede; njegov obraz je bil bel ko apno in nn prsleno bledem čelu se jc na mestu splahnele buške videla modrozelena lisa. Tudi France ni mogel govoril od strahu. Nemo so stali vsi trije okoli kozla in buljili na njegovo krvavečo lobanjo. Končno je dejal Schipper: »Tu zgoraj med cvetjem je ležal. Zato ga France ni mogel videli s steze, lu kajne, France, s poti nisi šel nikamor?« Jaz? Nobenega koraka!; Za »Jusoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Kare! čeč Izdajatelj: I?ai> Rakove«* .Urednik: Viktor Čenči?.