tpefflzisne In abbonamento postale —* ToSfarihu fritoeMHl ¥ Ljubljana, petek j. septembra 1943 Cem cent. SO CipcavoisEvo; ljudi mhj, fuicinijeva alica 5. Telefoo U. 41-22 *l-23 Jl-24 tnseratni -jUdeiek: LiuMiana, fucciniieva ulica > - Ieletor il il-25 51-26 ftMlruznica Novo neMD: tiuhliamka cesta 42 fiačuru: za ciunl i.mskc pokrajino pn poitno-čekovnem iavotlu št. 17.749. za ostale kraje Irjiiie Servizio (.onn Con Post. No 11-3118 IZKljoCAO U»PS I Vti ta oglase U Ki. italiie io inozemstva ima Unione PuhMictta 'taluns s. A. MILANO gg JHHBjggsssaggag—hm Ogenj s&vražnih ladij zavrnjen p® obalnih baterijah Vrhovno poveljstvo. — Vojno poročilo št. 11S5: Sovražna letalu so bombardirala kraje v pokrajini .Veapelj; »koda je neznatna. Sovražne Vulje so izvedle obstreljevanje na področju r-a Pellaro (Calabria). Na obstreljevanje so takoj odgovorile obalne baterije. Izhaja »sak dat taaeo puucdeijkS Naročaioa ouli oeucoo Lit 18.—, za inozemstvo rkljaloo • »Ponedeliskim )» trom« Lji 36.90. Ucedoiiito i Ljubljana. Puccinijeva alica k. J. - IelcfoS štev. 31-22. 31-23. 31-24. _____m gotoplii a« b« mf«(Q. ^ CONCISSIONAR1A ESCLUSIVA per la pn* bliciti di provenienza italiana :d estera: Unione Pubbliata Italiana S. A. MILANO. Odločni protinapadi na vzhodnih bojiščih Sovjeti so izgubili 120 tankov in 127 letal Nova Kr. veleposlanika v Berilma ln Aišari Rim. 1. sept. s. Agencija Štefani poroča, da je Nj. Vel. Kralj in Cesar imenoval Eksc. generala Alberta Pariani.ja za veleposlanika v Berlinu, Eksc. Guida Rocca pa za veleposlanika v Ankari. Cdšk3dstisss!ca konvencija z Nemčijo Rim, 1. sept. s. Na podlagi konvencije, ki je bila podpisana, sc je nemška vlada obvezala poravnati po italijanskem zako-nu vso škodo, katero bi nemške oborožene sile ali njej prpadaječe osebe povzročile na italiajnskem ozemlju osebam, ki so italijanski državljani, če se nI mogoče pogoditi o odškodnin', odloča na podlagi konvencije mešana italijanskc-nemška komisija s sedežem v Rimu, Via Sabrata 30. Za dosego odškodnine za škodo morajo italijanski državljani, če ni mogoče brez tega zadeve urediti, poslati. prošnje tajništvu mešane italijansko.nemške komisije na go-raj navedeni, naslov. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. sept. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na dosedanjih žariščih obrambne bitke so bile naše čete tudi včeraj v hudih bojih. Z odločnimi protinapadi so bile sovražne sile, ki so na nekaterih mestih prodrle, prestrežene, in deloma s težkimi izgubami, vržene nazaj. Strnjeni napadi bojnih letal in letal za bližnje polete so bili naperjeni predvsem na cilje sovražnikovih čet jugozapadno od Vjazme. Na morju pri Ribiškem polotoku so potopila hitra nemška bojna letala 1 sovjetski obalni prevozni parnik in 1 stražno ladjo. Včeraj je bilo na vzhodni fronti uničenih 120 oklepnih voz. Letalstvo je v dneh 30. avgusta do 1. septembra uničilo 127 so. vjetskih letal. Vodja lovske letalske skupine, nadporočnik Novotn.v, si je priboril včeraj 10 zmag v zraku. Finska vejno pGTSČiJo Helsinki, 2. sept. s. Vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva: V zadnjih 24 urah je neki finski napadalni oddelek ra bojišču na Karelski ožini vdrl v sovjetske postojanke in razbil dve zaklonišči za čete in skladišča streliva, pr; čemer js bilo 20 oseb ubitih. Na bojišču vzhcdne Karelije Ba&ifsM gevor ©b četrti obletnici prfčetka vcfass Vatikan, 1. sept. s. Njegova Svetost Pij XII. je danes ob 4. obletnici pričetka svetovne vojno po radiu govoril vsemu svetu. Pij 'Jni. je govoril v italijanščini v svoji delovni sobi pred mikrofonom, ki je bil zvezam z vatikansko radijsko postajo. štiri leta potekajo od groznega dne, ko se je pričela najmogočnejša uničevalna in opustošcvaJna vojna vseh časov, katere vizija potre vsakogar, ki ima v prsih dušo in človečanski čut. V slutnji tako splošne nesreče, ki je grozila veliki človeški družini, smo naslovili nekaj dni pred izbruhom sovražnosti, dne 24 avgusta 1939 vladam in narodom topel poziv in proseče svarilo. Ničesar ni izgubljenega z mirom, smo rekli, vse se pa lahko izgubi z vojno. Naš glas je prišel do ušes, toda ni razsvetlil možganov in ni segel v srca. Duh sile je zmagal nad duhom sloge in sporazuma. Bila je to zmaga, ki je bila poraz. Danes, na pragu petega leta vojne, občutijo tudi' tisti, ki so računali z naglimi v<>j-rimi operacijami in hitrim zmagovitim mirom, ko gledajo, kar jih obkroža v domovini in izven nje, samo bolečine in vidijo samo ruševine. Mnogim, ki so imeli gluha ušesa za naše besede, kaže nadvse žalostno izkustvo današnjosti, kako jc naše svarilo in naša napoved" ustrezala bodoči stvarnosti Naše besede si bile navdahnjene z nepristransko ljubeznijo za vse narode brez izjeme in z budno skrbjo za njih blagor. Ista ljubezen in ista skrb nas ob tej resni in strašni uri nagibata in nam polagata v usta besede, ki hočejo biti v prid vsem in nikomur v škodo, ko prosimo vsemogočnega Boga. da bi jim odprl srca in pomagal pri odločitvah možem, kj imajo v rokah usodo trpečega človeštva. Po gigantskih borbah se zunanji dogodki vojne približujejo vrhunski točki. Še nikoli ni bilo svarilo sv. pisma »Učite se, o sodniki 6 ve ta'« tako nujno kakor v tej uri ko vsem govori tragična stvarnost. Povsod gredo narodi vase. ko gledajo ruševine. Resnično je modro, da se jih vzpodbuja k prenašanju teh preizkušenj, jemati jim pogum, bi bila u .iona zaslepljenost. V vseh državah se duša narodov odtujuje kultu sile in vidi v strašni žetvi smrti in uničevanja zasluženo obsodbo. Med vsemi narodi narašča sovražnost proti brutalnosti načinov totalne vojne, ki dovede do prekoračenja sleherne meie in slehernega zakona božje in človeške pravice. Bolj kot kdaj prodira v ^lisli in srca narodov dvom ali se nadaljevanje take vojne lahko še imenuje v skladu s pametnimi in opravičljivimi narodnimi interesi spričo krščanske in človeške vesti. Po tolikih prekršenih nogod-"bah. po tolikih neizvršenih povračilih, po tolikih neizpolnjenih obljubah, po tolikih protislovnih soremembah v čustvovanju in delu, je zaupljivost narodov splahnela in tako globoko padla, da odvzema dušo in polet sleherni velikodušni rešitvi. Zato se obračamo na vse tiste, ki jim pritiče, da dajo pobudo za sporazum za mir, z molitvijo. prihajajočo iz najglobljega našega užaloščenega srca in jim pravimo: Resnična sila se ne boj' velikodušnosti; vedno razpolaga s sredstvi, s katerimi se lahko zaščiti pred lažnim tolmačenjem pripravljenosti in volje do pomirjenja in pred drugimi možnimi posledicami. Ne motite 'n prikrivajte hrepenenje narodov no miru z dejanji, ki namesto- da bi vzpodbudili zaupljivost, zopet razvnamejo sovraštvo ter ojač'jo namero po odporu. Dajte vsem narodom utemeliero upanie v dostojanstven mir, ki ne žali niti niih pravic do življenja. niti njih občutja časti. Pokažite v najvišji meri dejansko soglasnost med v8š'mi načeli in vašimi odločitvami, med zatrditvami o pravičnem miru in dejanji. Le na ta način bo mogoče ustvariti vedro ozr3čje. v katerem lahko v danem trenutku naroJi verujejo v preporod in v nastanek novega čustva pravice in skupnosti med narodi, ter iz te vere črpajo večje zaupanje v bo- dočnost, ne da bi se jim bilo bati za ohranitev integritete in časti ovoje države. Blagoslovljeni tisti, ki s premočrtno voljo pomagajo pripravljati podlago- na kateri kil je in cvete, se ojačuje in dozoreva čut pravičnosti in mednarodne pravice! Blagoslovljeni tisti, pa naj pripadajo kateri koli vojujoči se skupini, ki z nič manj pošteno voljo in pogledom na stvarnost sodelujejo, da se premaga mrtva točka, na kateri se je zdaj ustavila usodna tehtn5ca med vojno in mirom! Blagoslovljeni t'sti, ki varujejo sebe in svoje narode tesnih prepričanj s predsodki, vpliva neukročenih strasti, brezmejne sebičnosti 'n neupravičene žeje po cblasti! Blagoslovljeni tisti, ki poslušajo preseče glasove mater, ki so dole svojim otrokom življenje, da bi doraščali v veri in plemenitih del!h in ne da bi ubijali in se pustili ubijati. Tisti, ki poslušajo prošnje družin, ki so bile smrtno rarjene z nasiln'mi ločitvami m ki poslušajo vedno bolj proseči krik naroda, ki po tolikem trpljen;u, pomanjkanju in žalosti zahteva samo mir. kruh in delo za svoje življerje! Blagoslovljeni končno tisti ki razumejo, da veliko delo nove m resnične ureditve narodov ni mogoče brez d\iga in stainega gledanja k Bogu, k: je voditelj 'n urejevalec vseh človeških dogodkov ter najvšji vir in čuvar sleherne pravičnosti m sleherne pravice' Toda gorie tistim, ki v tem strašnem trenutku nt poslušajo oh poln; zavesti glasu odgovornost-za usodo svojih narodov, ter podpirajo sovra štvo in spore med ljudmi, ki postavljajo svojo silo na osnovo nepravičnosti k- zatirajo m trpinčijo neoborože.ne m nedo'žne Jeza Boga bo prišla nad vse te Naj bi božji Odrešen k razsvet! 1 voditelje narodov in vodil r,j h misli in niih čustva ter nj:h sklepe, iih r>otra nje in zunanje napravil močne 'n pogumne Prct* nevarnostmi in ovirami na po*i do priprave :.n izpolnitve pravičnega m trajnega nv.ru! Njih modrost in nj'h zmernost. nj:h sila v nI je in ž:vo čustvo človečnosti naj bodo ž?»ek tolažbe ob pričetku petega leta vojne Daio naj preostalim žrtvam ogromne vojne. skVmjenim pod pritiskom bolečine, veselo upanje da se to leto ne bo končalo v znamenju teme. pokolov in unčenja, temveč, da bo začetek ;n zarja novega življenja bratske ,-nrave. složne in marljive obnove S tem upanjem podeljujemo vsem našim ljubljenim sme,vem :n hčeram, katoličanom, kakor tudi vsem tistim, ki se čutijo z nami združeni v ljubezni :n delu za mir, naš očetovski apostolski blagoslov. Številna množica je prišla v vatikansko ha ziliko' in poslušala pos!an:co Pija XII Ko je papež zapustil svetišče, se je množica zbrala pred apoetolsko palačo ter ie dolgo vzklikala papežu. Pij XII. se je prikazal na oknu svojega stanovanja in je blagoslovil množico, ki mu ie ponovno vzklikala. Flnenze, 2. sept. s. List s>Nazicne« razglablja v članku svojega ravnatelja dva najnovejša in najvažnejši govora, kar iih je svetovna javnost slišala v teku vojne. V enem se zrcali skrajni vojni duh, drugi pa žigosa nepotrebno okrutnost spopada ter naravnost poziva odgovorne činitelje. ru1 j začno p1odonosne'fi§e delo v korist pravičnega miru. Ti besedni dokumenti, pravi člankar, prihajajo z dveh mest, iz dveh po svojem izvoru ter značaiu njihovega poslanstva in oblasti različnih virov. Govor papeža. Pija XII. izhaja iz središča krščanstva ter je govorjen v imenu tistega, ki se je žrtvoval za odrešenje sveta. Drugi govor izhaja od nekoga mogočrrka zemlie ki no^i z radostno brezbrižnostjo odgovornost, da je prispeval k neizogibnosti tega sr>"p°d.a. še preden se je rsizvil. no da H čutil to odgovornost. To jc erovor VVinstorg. Churoh'1-]a. ki tako le še obremenjuj2 svojo neodjen-Ijivost. List pravi, da ni mogoče potegniti nobene primere med obema govoroma. Edi- na odseku pri Rukajarviju sta bila odbita dva napadajoča sovjetska oddelka. Na vzhodnem odseku Finskega zaliva so finske obalne baterije preteklo noč otvorile ogenj na neki sovjetski konvoj in zadele neko ladjo. Finski lovci, ki so napadli neito sovjetsko letalsko skupino, v kateri so bila bojna letala in vc-čje število lovcev in ki je letela nad področjem med otokoma Bjoer-koe in Sarenpaa v Finskem zalivu, so sestrelili 6 sovražnih letal, sami pa izgubili eno. Ma Sredozemskem morju potopljene sovražne ladje Berlin. 1. sept. s. Glede uspehov nemškega letalstva v borbi preti angleški in ameriški trgovinski in vojni mornaric4, ki so bili omejeni v današnjem nemškem vojnem poročilu, javlja mednarodna obveščevalna agencija, da je bilo samo na Sredozemskem morju v mesecu avgustu potopljenih 44 tovornih in prevoznih sovražni ladij s skurno 219.500 tonami, 116 trgovinskih ladij s skupno £22.500 tonami pa je bilo poškodovanih. Na tem morju je letalstvo potopilo tudi 3 rušilce in eno Posebno ladjo za izkrcevanje. Ena križarka, 4 rušilci in ena izkrcevalna ladja so b:le tako hudo poškodovane, da je računati z njih izgubo. Nadalje so b:le pošlcodovare ena bojna ladja, 6 križark, 6 rušilcev in 5 manjših edinic angleške in ameriške trgo-v'nske ;n bojne mornarice. Nemška bojna letala za dclge polete so potopila na Atlantiku 3 sovražne trgovinske ladje s skuono 25.000 tonami in 2 rušilca, dečim so bile poškodovane 4 trgovirske ladje s 23.000 tonami 2 križai ki in en rušilec. Tudi K-ovi rajsai na Berlin ptmetti za Aftglja poraz Berlin, 1. sept. s. V nemšk'h vojaških kiogih ugotavljajo, da je bilo med napadom na Berlin v pretekli noči število nemških lovcev, ki so operirali nad Berlinom, večje, skoraj dvakrat večje kak:r število sovražnih bombnikov, ki so b;li že prej po siloviti protiletalski reakciji razpršeni, tako da je priletela nad Berlin samo polovice skupine, ki je v pričetku prišla k napadu. Ostala letala so se morala vrniti, ne da bi dosegla določene cilje. Berlin, 1. sept. s. Berlinski tisk objavlja z upravičenim ponosom visoko število le ni, ki so jih Angleži izgubili v preteki' mč.i med terorističnim napadom na Berlin, ter podčrtava, cia je število žrtev na sic^o manjše kakor izgube sovražnih posa-Jk Deutsche Allgemeine Zeitung« piše. d i žrtvovanje tolikih angleških leta! v p.imcri s povzročeno škodo kaže. 61 je sovražno letalstvo doživelo ob tej priliki nov porazrn neuspeh. PmlšeS f?:mškega t"ska o vlogi in nalogi NesK&je Berlin, 1. sept. s. Ob peti obletnici pn-četka vojne je podšef nemškega tiska Sun-dermann očrtal zastopnikom inozemskega tiska zgodovinsko odgovornost za vojno, ki ie bila Nemčiji vsiljeni z namenom da bi b la dokončno pobita. Hitlerjeva politika je stremela po ustanovitvi urejene in mečre Evrope, ki bi se lahko upirala snvtni gr ž-nji boljševizma. Vi sta zmag, kakršnih prej svet ni poznal ni navdala s prevzetnostjo nemškega naroc>.i ki rikolt ni na to nVslil. da bi iztrebil razne narodnosti in uvedel svoj pol tični režim ali svetovno gospodarsko heg-*"on'jo. Zgodovmski borba proti boljšev z u je v stvarnosti borba za ob-ste j in svoboda Evrope. Po omenitvi hladnega 'mperializma, ki označuje vojne cilje sovražne koalici e, je podšef nemškega t ska pripomn i, da že sama zahteva po brezpo. goini kanitulaciji, sprejeta na konferenci v Casablanei. zadostno kaže zaslepljenost tistih, ki misi jo, da lahko ravnajo z evropskimi narod; kakor s črnskimi plemeni. Č3 hoče Stalin na vsem svetu uvesti sovjetske republike, je nemški narod s silo svoje narodno idealistične organizacije odločen braniti svet do- skrajnost5. PMfficrulce Osi ita del« v Južni Amerik i- Lizbona, 2. sept. s. Po poročilih iz nn-gleško-ameriškega vira so podmornice Osi napadle neki konvoj v b'iž:n! obale Urugvaja in potopile dve trgovski ladji, poškodovale pa več dtug h. Množice bolgarskega ljudstva ob mrtvem kralju Manifestacija povezanosti vsega naroda z dinastijo na omembe vredna okoliščina je ta, da sta bila oba izrečena skoraj istočasno in da je misel vladnih mož anglosaške demokracije v tem trenutku naravnost nasprotna papeževi misli, kajti misel Pija XII. prihaja od Boga in v?e. kar je rekel, je sodba. proti kateri ni pritožbe. Churchillove misli pa so nasprotno prepolne materializ-ma in skrbi za bodoči politični red sveta. One merijo na organizacijo jalove zmage ter vsebujejo činitelje. kj že sami v sebi nakazujejo nedvomen propad neposrednih njihovih ciljev. Prvi madžarski odmevi papeževe poslanice Budimpešta. 2. sept. s. Današnji listi objavljajo z velikim poudarkom papežev govor. riaglašajoč najvažnejše njegove dele. Dnevnik »Pesti Hirlap« piše. da je papeževa beseda učinkovita bodritev za vse ljudi dobre volje. Sa.m0 Pij XII. je lahko zaradi meči, ki izhaja iz njegove visoke duhovne oblasti, pekazal svetu pot. 00 kateri mora iti. da doseže pravičen mir. pot. ki lahko vrne narodom miren obstoj ter bratovsko sodelovanje. Sofija, 1. sept. s. Sto in sto ganljivih manifestacij odkriva ljubezen in spoštovanje, ki ga je bolgarski narod gojil do svojega umrlega vladarja. V vseh izložbah in v oknih vseh hiš. tud'- najbolj skromn'h. so postavili slike kralja Borisa, ovite z žalnimi trakovi in obdane s cvetlicami. Kraljica I vara, ki je šla v ponedeljek ob 4. zjutraj za krsto kralja Bcrsa- ko so jo prenesli cb spremstvu dvorne garde iz dvorne kapelice v baziliko sv. Aleksandra Nevskega. je danes ponoči cb spremstvu princa Cirila in princese Evdoksije šla molit v veliko cerkev. Truplo kralja Borisa t-položeno na katafalku v sred' gl?.vne cerkvene ladje. Ob rjem imaj^ čr.-tno službo of eirii garde in ostalih rodov oborožene sile. Duhovnik z diakonom je vedno ob krsti in moli za umrlega. Veliki svetiln:kl so noč in dan prižgani. Kr-.sne ver ce polagajo okrog stebrov glavne ladje. Okrog katafalka stoje mogočni k-ndelabri. Obiskovalci priž'ga o majhne in velike sveče ;n molijo ob krsti. Poklonitev tak;h množic nareda umrlemu kralju sc smatra ne samo ^a čustven dogodek, temveč tudi za pomemben dogodek s pcl:t-'čne.?a stal .šča. Trpljenje in žalost bolgarskega naroda, ki Ee je pokazalo te dni žalovanja, pričata o globoki privrženosti Bolgarov do vladarja in o volji, da hoče narod vedno živeti po kraljevem zgledu in ostati zedin en. Po svečanem pci e-bu bedo kralja Borisa odpeljali v samostan Rilo. katerega je pokojni kralj zelo ljubil in kamor je prihajal dostikrat molit. Princesa Ma£2lda v Sofiji Sofija, 1. sept. s. Davi je prispela v So^ fiio princefa Mafalda. Na kolodvoru so jo sprejeli princ Ciril. kr. minister Mamemlli in komendator Daneo, prvi tajnik kr. po-slorištva Italije. gsžslje italijanske vojske Sofija. 1 sept. S. Vojni m nister general L kov e sprejel vojaškega atašeja pri italijanskem posljin št\u polkovnika Montezemo-!a k- ;c bolgarskemu \ojnemu ministru izroči! poslan co voinega mimstra Soncejs 7 izra-7} globokega sožalja italijanske vojske n Eksc. Soriceja cb smrti Nj Vel. kralja B T-me^n 7 Londona da razgovori med Pdenoin in Majski m dobro naprcdu'ejo ter dopuščaio upanje, da pride do ^akšne izme-n-ave m Vi. da «e botlo ahko obravnavala v celot' v<-a evropska vrra^anja Seveda se se ne govori ne v tei ne v on; nrestolnci o sporazumu med trem' državnimi poglavarji, temveč samo o sporazumu niih zunanjih mi nis+rov V NVashinotnnu Churchillov govoT ni ime' vclikct-a uspeha, temveč je vzbud i začudenje zaradi v^ega tistega česar ni povedal Novinarski krog: upajo da bo bližnji sestanek med Churchillom n Rooseve'tom v \Vashing tonu rodi! kai boli 7an:m:vega V 1» ndonsk h novmarsk h Krog'h imajo po ro.rn;a znanega Gal;nnpovcga zavoda. Samo 5 r^strtkrv ameriške javnosti se po teh rezultat h sklada s politiko zunanjega m nistra Hulla. Welles je potrdil, da ol^tojajo trenja med konzervativnimi skupinami glede političnega vodstva vojne. Izjavil jc. da ga je Roosevelt žrtvoval, da bi i/gladil ta trenja, v resnici pa da gre za pravcato borbo, ki siab: sile demokratične stranke in ki se bo še poostri-'a in močno vplivala na prihodnje predsedniške volitve, kar se gotovo ne bo zgodilo Roo-seveltu v prid. Pofcžaf na Danskem Berlin, 1. sept. s. Glede dogodkov na Danskem, ki so privedli do proglasitve obsednega stanja, objavlja DNB naslednje podrobnosti: V tednih pred izvajanjem izrednih ukrepov so se sabotažna dejanja vznemirjajoče množila. Danski in angleški agenti so se s padali spustili na Danskem in organiz rali sabotažna dejanja, medtem ko se je močan propagandni val zgrnil iz Anglije" na državo. V večjih središčih Danske, kakor v Alborgu, Arhusu, Odenseeju in celo v samem Kodanju so izbruhnile stavke. Čeprav je bilo zadržanje nemških vojakov zgledno kakor priznavajo same danske oblasti, so bili remški vojaki vedno bolj izzivani ter prisiljenj v nekaterih primerih braniti se-z orožjem. Neizpodbitno je dokazano, da so Angleži podpihovali dansko prebivalstvo z vsemi sredstvi. V poročilu iz londonskega radia dne 29. avgusta je bilo vse to izrecno potrjeno z naslednjimi besedami: Ni izključeno. da je danska revolucija prva v verigi uporov, ki s3 skrbno organizirajo v vsej Evropi ir. katerih izbruh in prizorišče so določila zavezniška vrhovna poveljništva. Po istem radiu je tolmač angleškega radia Patrick L$owy odkrito priznal, da so sabotažna dejanja na Danskem zaradi pomoči angleških padalcev mnogo bolj obsežna kakor pre-d lotom dni. Končno je londonski list Stare trdil spričo izjalovljenja akcije. da so v Lcndcnu mnenja, da je bil danski upor prezgoden. Nemška poluradna agencija ugotavlja, da je poveljništvo nemških čet na Danskem šele potem, ko je dar ska vlada izjavila, da ne more izvesti vseh potrebnih ukrepov za vzdrževanje reda. moralo objaviti obsedno stanje v vsej državi. Kot posledica tega je danska vlada demisionirala. Glede dejanskega položaja na Danskem ugotavlja DNB. da so bile sile danske vojske demobilizirane in razorožene. Večji del edinic vojne mornarice je bil spravljen na varno, dočim je bil odpor, ki se je pojavil na nekaterih točkah, z lahkoto strt ob najmanjših izgubah. Kralj in prestolonaslednik se nahajata v sVojih gradovih. Medtem je bil mir povsod vzpostavljen. Samo v enem primeru je poseglo vmes vojno sodišče in obsodilo rekega moškega in neko deklico, ki sta bila kriva, ker eta z z'da strgala proglase. Tako dansko prebivalstvo kakor uradniki se strogo drže izdanega proglasa, ki ga je svoj čas objavila dan-f.lca vlada glede sodelovanja z nemškimi oblastmi. Isk Visokega komisarja v Novem mestu Ljubljana 2. septembra. Visoki komisar general Moizo je obiskal Novo mesto, kjer sy «a sprejeli predstavni ki krajevnih oblasti in prošt. ki ga je spremljal pn nadaljnjih obiskih. Ku se je poklonil na grobovih padlih, je Ekscelenea obiskai ranjene vojake, ki sc zdravijo v vojaški bolnišnici, in bolnišnico usmiljenih bratov kjer je podari, denarni znesek j za potrebne. V kapiteljski cerkvi je nato občudoval umetnine in kripto. Visoki komisar se je od tu podal v Občinski dom in na civilni komisariat, kjer je govoril z uradništv om in izrazil svoje zaupanje v njih lojalnost in sodelovanje. Popoldne se je sestal s predstavniki vojaških oblasti in ostal dalje časa tudi v mravljišču mladih poljedelcev, v kmetijski šoli na Grmu. Zvečer se jc vrnil v Ljubljano. ron iUa * ' i obnovo Milana bo treba 30 let. Milikardinal in nadškof Schuster je v c. -• tirskem pisrnu izjavil, da bo treba za c ^ ~> Milana 30 let. Stroški bodo presegal- ■ milijard. * N°v načelnik nemškega letalskega generalnega §.iOa. Za naslednika umrlega generalnega polkovnika Jeseiionneka je b ; i: nov. n general Giinther Korten. Redil 5 e leta 1898. v KH-.u kot sin stavbnega lojstra. Leta 1914 šel k vojakom in asied'je let '.njen na francoski", ri An asu. - c vojni je kot nad-peročn .. položil pilotski izpit 'n se je popolnoma posvetil letalstvu. Zavzemal je važne položaje doma in v inozemstvu Sedanje vojne še je ves čas akt'vno udeleževal "in je"bi! tudi načelnik letalskega štaba z Jugovzhod. * Svočar.osv ob Blatnem .jezeru Minilo je 200 let, odkar je bilo ustanovljeno letovišče ob Blatnem jezeru. V proslavo so vzpostavili stebrov je prvega madžarskega gledališča na prostem. Uprizorjena je bila ncka igra iz leta 1831. Svečanost je bila povzeta na plošče in jo je v ponedeljek zvečer obdajal madžarski radio. * Zborovanje telefonskih in telegrafskih strokovnjakov na Dunaju. V dneh od 1. do 7. septembra bodo na Dunaju zborovati evropski strokovnjaki za telefon in_ telegraf" Predsedstvo kongresa ima Italija. * Prosto pristanišče v Barceloni. Špan-sk vlada je sklenila ustanoviti v Barcelo-ri presto pristanišče ki naj bi predvsem služilo *zmenjavi blaga z Južno Ameriko. Prstan išče bo najmodernejše urejeno. * Okostja d u/bu* iz ledene dobe so našli na M c ravskern. Najdišča pri Brnu. v Pred-mostu pri Pferovu in drugod po dolini reke Meri ve so že dolso znana in so važna za raz:skovs nje človeške zgodovine, že leta 1902. ta najdišča raziskoval brnski učenjak Lr. Absclcn. šele pred 20 leti pa so našli pomembne-še ostanke, zlasti kosti pred potopnih živali' ki so padle v brezna in p-Winile. To so kosti turov, orjaških jelenov, d'vjih konj. levov, hijen, medvedov in lisic Jelenje rogovje ie široko 3.50 m. Zdaj so ugotovili, da je tod prebivala večja človeška družina, okostnjaki so stari kakih 100.000 let. Takratni človek je bi; povprečno poldrugi meter visok in je 'mel 36 zobov. Duševno je bil menda še slabo razvit V neki jami so našli pet okostnjakov Tu sta živela mož in žena s tremi otroki, ki ;"ih je zadela prirodna katastrofa. * Huda železniška nesreča. V državi Nevv York sta trčila osebni in tovorni vlak, pri čemer je bilo 25 oseb ubitih, nad 150 pa ranjenih. * Noreča treh turistov. Na Kodričevem ledeniku v oodročju Velikega Kleka so bili 25 avgusta najdeni trije dunajski planin ar-j:i Maks Pspetz. Engelbert Schmied in Karel Hoffmann. Bili so hudo poškodovani, ker so padli pri sestopu. Osem reševalcev je ranjence prineslo v bolnišnico v Lienzu. iS LJUBLJANE Eaiifelfevanje maščob Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino poroča: Potrošniki, ki so prejeli navadno živilsko nakaznico modre barve, ki jo je izdai Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani, si lahko nabavijo proti oddaji odrezkov za maščobe pri svojem stalnem trgovcu pripadajoče maščobe za mesec september in sicer: 1,4 del olja, 60 g masti in 200 g masla. Potrošniki, ki so klali prašiča, si lahko nabavijo samo 1 del olja. kolikor znaša količina maščob, ki jim pripada za ves mesec. * u— Jutra so bolj in bolj hladna, toda dnevi so jasni in sončni. September je pričel takoj pivi dan z razmer ma nizko jutranjo temperaturo, biio je 11 stop. C. Ko pa se je dvignila megla, nam je spet ves dan sijalo sonce, živo srebro je doseglo 22.4 stop. C To je vsekakor znaten padec nasproti rekerdn m temperaturam v avgustu. vendar je no kopališčih še ve no zelo prijetno in so tudi venomer še dovolj dobro obiskana Kdor le še utegne, se hiti sončiti- da nabere zakladov za zimsko odpornost. Rečna voda je seveda občutno hladnejša od one v ilinjanskem kopališču, kjer je zlasti ob popoldnevih prav ž vahno. Noč od srede na četrtek je bila še hladnejša od prejšnjih in včeraj zjutraj srno zabeležili le 9 stop. C. Jutro je bilo megleno. vendsr se je megla kmalu dvignila in je posijalo sonce. Nebo se je jelo dopoldne oblačiti, vendar se je kmalu spet razčistilo in smo imeli krasen dan. u— Osebne izkaznice. Poslovalnice za osebne izkaznice v Beethovnovi ulici št. 7, v šoli na Grabnu, v II. nadstropju magistratne hiše na Mestnem trgu 2 in na Ambroževem trgu so v sredo 1. septembra prenehale poslovati. Obvezniki, t. j. moški od 15. do 50. leta. ki so prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic oddali tem poslovalnicam, pa do sedaj novih izkaznic še niso prevzeli, dobe te izkaznice od srede 8. t. m. dalje v sobi št. 44 nad trgovino mestne elektrarne v magistratni hiši na Mestnem trgu. Prav tam dobe nove izkaznice tudi moški, stari nad 50 let, in ženske. ki so prošnje ^e vložile ali v navedenih poslovalnicah ali pa v centrali, in sicer z začetnicami priimka A do K od ponedeljka 6. t. m. dalje, od začetnice L do Ž pa od 13. t. m. dalje. Uradne ure za stranke so od D. do 12.30 in od 16. do 18.30 ure. u— Nesreče. V zadnjih dneh so pripeljali v ljubljansko bolnišnico spet več ponesrečencev iz mesta in z dežele. 641etnr. aaseb-niea Alojzija Kočevarjeva iz Ljubljane je padlo, in si poškodovala levico in levo nogo. Levico si je zlomila pri padcu 81etna hčerka trgovke iz Zagradca" Milena Urbasova. Z drevesa je padel in si zlomil levico 71etr sin uradnika Dušan Lepša iz Ljubljane. S tramvaja je padla in se poškodovala na hrbtu 291etna kuharica Draga Bukovčeva iz Ljubljane. 91etna hčerka posestnika Jožefa Zabukovčeva iz Starega trga pri Ložu je vtaknila roko v mlaitilnico, ld ji je zmečkala zapestje. Z nožem se je sunil po nesreči v trebuh lOletni sin livarja Jože Mole z Rudnika. Levico si je poškodovala pri padcu 46!etna zasebnica Angela Miklavče-va iz Ljubljane. Z voza je padla 41et.na hčerka Žagarja Darinka Zupančeva iz Krke in si zlomila levo nogo. 371etni delavec Štefan Krajnik iz Ljubljane je padel z zidarskega odra in si zlomil levico. 741etna zasebnica Marjeta Lukeževa iz Ljubljane si je pri padcu po stonnicah poškodovala notranje organe. 561etna postrežnica Ana Tovornik o va iz Ljubljane je padla s stola m si zlomila levico. u— Sušite sadje, in zelen jad! SarjarsK« ln vrtnarsko društvo obvešča 1'ubijanske sadjarje in vrtnarje, da suši sadje in ze-lenjad na svoji novi sušilnici podružnica SYi> na Viču v Rožni dolini cesta XVII-1. (g. Gabrovšek). Društvu je dal na razpolago za sušenje sadja in zelenjadi svojo veliko sušilnico tudi g. Grom v PetrarkOvi ulici št. 28. Obe sušilnici sušita vse vrste sadja in zelenjadi proti nizki odškodnini. Vsak dobi nazaj suho svoje lastno blago Ker sadje letos zelo gnije, priporočamo vsem sadjarjem in vrtnarjem, da se poslu-zijo ene ab druge od navedenih sušilnic 'n posuše kolikor le mogoče svojih pridelkov. u— Glasbena akademija. Kdor želi biti sprejet na Srednjo glasbeno šolo ali Glasbeno akademijo, mora predložiti v času od 1. do 10 sept pravilno spisano in kolkovano prijavo, ki jo dobi v pisarni (Gosposka ul. 8). Sprejemni izpiti bodo v času od 10. do 15. sept Pogoji za sprejem so na vpogled pri tajniku zavoda, Pouk obsega oolepetje, vsa glasbila in dramatsko šolo. Istočasno se opozarjajo stari gojenci, da bodo popravni izpiti v roku od 15. do 25. sept. in ne od 10. do 15. sept. kakor je bilo prvotno javljeno in sicer istočasno za SGš in GA. Prijave se sprejemajo do 15. sept. Kdor zamudi navedene roke, mora vložiti posebno prošnjo in plačati zamudno takso. u— Na šolo Glasbene Matice se vrši vpisovanje še danes in jutri od 9 do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, Vegova ul. 7. Poleg klavirja violine in solopetja se" poučuje'o vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Poseben oddelek tvori pouk deklam?"iie Poleg tega ima šola svo.i mladinski in šoV-V. zbor, dalje razne godalne ansamble in šoi-i-.i orkester. V ponedeljek, dne 6. t. m. bo razdelitev in določitev urnika. Redni pouk se bo začel v torek, dne 7. t. m. v ir+°rfcij re^re^a začetka je. da starši nobitp z vpisovanjem. u— Vpisovanje v plashone šolo »Slo-o» cp i = pričele. V instrumentalnih oddelkih poučuje šola godala, pihala in trobila ter klavir in kitaro Pevci se morajo šolati ali v pouku za p-i^nioz-nikp v skupinskem pevskem pouku. Kr'or re • .istoveti pouka solooetia za po »mfr.i'^, ridobil pevsko znanie v tečaju si urv.nsi-" -n pev ,kega pouka: tečni ;e prime^n zlasti to zborovske prvr ki bi v no. .'i obiskovati tak tečaj. Neuki pevci n" irorpio tvoriti dobiecn sodobnega zbor.=. tudi če lroa vsi ""pravni iznjti Oazar, j ir> c razr^dV r>d H"e 27. e«?pi ■ mhrp doHo vs^V- dgp oh R Na- tančni razoore«-' ho v Soi^k; vpž.i od ponedem-a 6. sr-otpmVjri f»o>*p Vn^ot-n-l-i iftV A p-n nntroh" ^^^ lično prjmnp 7(> r,r.rs- + prMpvjfp .-o nmii- r^-.r>rl- mptov T in nrorl.vtn- tib Pnn^rpin .f+.nl-om inl-i nfP do 5 eer«."^™^."* o-3'1-" zn- .fomopn l.cnph ip ' ^'».p i fr<* 2-TT. "nflcfrf|nin u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-. trimesečni tečaji pričenjajo 2., 15. in 4. septembra. Desetprstni pouk. najmoderneiša strojepisinca. zmerna šolnina! Dopoldanski, popoldanski aii večerni pouk po želji obiskovalcev. Priporočljivo tudi dijakom!-Injam >! Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. Okoliški nadzornik! protiletalske zaščite »Službeni list« za Ljubljansko pokrajino Objavlja v številki 70 z dne 1. septembra t. 1. naredbo Visokega komisarja Eksc. Riccardo Moiza, ki »smatrajoč za nujno potrebno, da se dajo Pokrajinskemu odboru za protiletalsko zaščito na razpolago nadzorni organi, ki naj nadzirajo izpolnjevanje veljajočih predpisov zakonov in pravilnikov o protiletalski zaščiti in zlasti predpisov o organizaciji hišne protiletalske zaiščite. odreja: Člen 1. Uvajajo se okolišni nadzorniki protiletalske zaščite, ki so neposredno podrejeni pokrajinskemu inšpektorju protiletalske zaščite. člen 2. Okolišne nadzornike imemuje na predlog pokrajinskega inšpektorja pred sodnik Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito. Ti nadzorniki imajo značaj javnega uradnika za vse, kar spada k neposrednemu izvrševanju njim poverjenih nalog. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.-!; Z Gorenjskega Novi grobov1. V Topolah pri Mengšu je umrla 60 letna Marija Levčeva, rojena Lu-žarjeva soproga kamnoseka. V šmartnem pri Litiji je umrla 79 letna posestnica Frančiška Potiskova. rojena Grmovškova. Zastrupila si je kri in jt zdravnik ni mogel več pomagati. Na Jesenicah je bil pokopan tovarniški mojster Jože Bergant. Igrala je tovarniška godba, obrede oa je opravil jeseniški župnik. Zlato poroko sta praznovala v Radovljici splošno znani trgovec Ivan B u 1 o -v e c in ga. Jerica, rojena Kccjančičeva. še dosti čvrsta in zdrava vodita s sinom trgovino z živili. Jubilantov obe je bil doma na Breznici, v obilni kmečki družini, šel se je učit. nakar se je kot samostojen trgovec naselil v Radovljici. Družina ima sorodnike tudi na Koroškem. Odlikovan je bil od Adolfa Hitlerja predstojnik državnega obratnega urada ra Jesenicah inž. Dultinger. Poklicna §oia v Kranju je vpisovala zadnje štiri dni in so se morali priglasiti vsi v kranjskem okrožju bivajpči ali zaposleni ženski in moški mladoletniki, stari pod 18 let. Oproščeni pa so učenci in učenke ljudskih in meščanskih šol, gospodinjskih, go-soodarskih in tekstilnih strokovnih šol. Starši, obratevodje in učni mojstri so po zakonu dotžni izvršiti prijavo. Začetek pouka bo v ponedeljek- 6 t. m. žrebeta iz Ziljske dolino. V Šmohorju je bil te dni uradno določeni sejem žrebet za pleme. Iz vseh krajev Ziljske doline so kmetje privedli lepe kebile z žrebeti. Bilo je vsega skupaj nad 400 grl. žrabeta so oila oštevilčena. To je bila prepričevalna slika gospodarske zmogljivosti zibskih kmetovalcev. Prišli so kmetijski strokovnjaki iz različnih nemških okrožij. Prodaja se je naglo razvijala. Prav hitro je bilo prodanih 245 žrebet po razmeroma visokih cenah. Od teh jih je šlo 240 iz šmohorske-ga okrožja drugam na Koroško kakor tudi na Zgornie in Nižje Avstrijsko, na Dunaj in v sudetske kraje. V šmartnem pri Litiji je bil zaključen šivalni tečaj v prostorih materinsko službe Prišli so tudi gostie iz Kamnika. Vo-diteliica te^aii Gerta Gerinova je bila nagraden?.. — Na dvorišču Doma stranke jc b!lo" pre šnjo ne^cli? zborovanje zaradi razgovora o protilet~lskT zaščiti. Krajevni vodja Wc ss e obenem sklical vso funkcionarje. da iim je dal nova navodila, zlasti glede zimske pomoči. S S^fRfe^a šta^reStcga Novi grobovi. V Studencih pr! Mariboru ie umrl nagle smrti po kratkem živčnem trpljenju, st r šeie 35 let. žeiezostmgar Avgust Zupa". Pri Sv. Barbari pn Mariboru je umrl 5D letni občinski namr-šče-iKc n orožn ški uradnik v pokoju Jurij Doutschmann V Mariboru je umrla po dabiem trpi 'enju medistka gdč. Bci ta I-Ie-r čeva. Družina Jurija živkova v Mariboru jo izgubiL. hčerkico Cvetko. V Gradcu ie umrl 65 letni upokojen: pod-poJkovnlk vainestne polic je Florjan ii-caab. Do prevrata 1918 je služboval dolga let", v Mar-bci j nakar se jc s sv. jim štabom preselil v Gradec. Ko mu je bilo 47 let in e bii pcl eijski nadzornik- e opr-vil maturo. lakar je postal čr.stn k. Njegov sin je zda i kriminalni višji asistent v Mariboru. Grudn>» zaklonišč v Mariboru dobro napreduje.' Zvečer prihajajo možje in fantje in izkopavajo jarke, kakršne imt jo že mar-sikod drugod v nemšk'h mestih. Jarki so izpeljani sem in tja, da varujejo pred mo-reb t: imi drobci bomb. Prostovoljce je pozvalo nj delo zvezno vodstvo Heimatbunda. V Ljutomeru je okrožni vodja Nemetz sklical' ui-adni zbor funkcionarjev in kta-ievnih voditeljev iz vsega okrožja. Govo'il je o važnih nalogah čim ožjega sodelovanja političnih vodij. Na Mali šmaren bo praznik krajevne skupine v Apačah. IS. in 19 t m pa v Gomii Radgoni Konec septembra bo na Snodnjem Štajers. om kulturni teden. Državna gcs;30f,a.s'ca in gospadin sk i "r>Sa v Mariljoru prične danes s poukom. Ougoden pa je do nadaljnjega pouk na mariborski gimnaziji. Zna men t; rezljanj oltar pri S*. Blfe-ku na Pohorju, ki ga je razjedal črv. / e zde i rešen propasti. Za ohranitev so po -obili 22') kg pruske kisline v obliki ciklcnskega p';-r.a Oltar je glovno delo tirolskega rezborj" in slikarja Mihaela Pacherja, ki je umrl 1498 v Solm gradu. >.'ovi okrožni urad Maribor št. 1 jo p i- haffovi uHici 26. Obsega delovno področje notranjega mesta na levem bregu Drave, ki se docela krije s področjem krajevnih skupin I—IV Heimatbunda. Urad sprejema prijave in odjave živilskih na kanile, dodatkov za mlade matere, nakaznic na milo ter nakaznic za blago in čevlje. Mariborski ranjenci so z avtobusom obiskali Muto, kamor jih je ženska o.gmi-zacija povabila na veselo popoldne. Bili so dobro pogoščeni. Nadalje so bili p jvabkeni k Sv. Jakobu, kjer jim je ig.aia goJba iz Slovenske Bistrice. S tovornega avta je padla. 231etna Ivana Janiševa iz Feldbacha na vožnji nad Mariborom. Sedela je poleg vozaču.. Ker ji je zaradi pogonskega plina pozlilo, je hotela odpreti okno na vratih, a na ovinku so se vrata odprla in sirota je zletela na cesto. Dobila je zelo hude poškodbe po vsem životu in ima pretresene možgane. Prepeljali so jo v graško bolnišnico. Blizu tam se je ponesrečil triletni sinček posestnika Steina. Prišel je pod senen voz in je kmalu nato izdihnil v bolnišnici. Gospodarstvo REKORDNA LETINA V RUMUNIJI Poročali smo že, da je letos Rumunija zabeležila izredno obilen pridelek pšenice, ki se uradno ceni na okrog 30 milijonov meterskih stotov. Najnovejše zasebne cenitve pa gredo še dalje. Strokovnjaki zatrjujejo, aa je bila letošnja letina pšenice najboljša v zadnjih petdesetih letih in da bo dala okrog 40 milijonov meterskih stotov. Kaj pomeni taka letina za Rumunijo, vidimo, če upoštevamo priuelek v zadnjih dveh letih, ki je bil razmeroma slab. Leta 1942. je Rumunija pridelala komaj 12 milijonov meterskih stotov, leta 1941. pa 19 milijonov. Povečanje je deloma pripisati izredno ugodnim vremenskim razmeram, v znatni meri pa tudi povečanju posejane površine na 3 milijona ha (nasproti 2.0 odnosno 2.5 milijona ha v prejšnjih dveh letih) in pa boljši obdelavi zemlje. Letošnja letina ni rekordna samo po absolutni višini pridelka, temveč tudi zaradi tega, ker se je hektarski donos v primeri s prejšnjimi leti izredno dvignil. To pa je rezultat dolgotrajnega prizadevanja rumunske vlade, da zboljša način obdelave zemlje. Pri tem ima precejšnje zasluge tudi Nemčija, ki je v okviru trgovinskih sporazumov z Rumunijo dobavila samo od jeseni 1942 (t. j. po končani lanski letini) preko 4.000 traktorjev, 4.000 traktorskih plugov, 71.000 navadnih plugov, 15.000 bran, 5.600 sejalnih strojev, 2.800 kosilnih strojev, in 6.000 mlatilnih strojev, poleg številnih drugih manjših strojev in orodja. Te dobave strojev so omogočile ne samo povečanje posejane površine. temveč tudi temeljitejšo in boijšo obdelavo zemlje. Izredno obilna letina pa povzroča Rumuniji tudi marsikatere skrbi pri. vnovčenju pridelka. Seveda to ni razumeti tako, da za rumunski izvozni presežek, ki bo prav znaten. ne bi bilo mogoče v Evropi najti odjemalcev. Evropa bo rada prevzela vse rumunske presežke, ki bodo na drugi strani omogočili zboljšanje celotne evropske prehrane. Toda ovire so nastopile zaradi ru_ munskih cen. Že lani je Rumunija v znatni meri dvignila odkupno ceno za "pšenico in je za letošnji pridelek zajamčena povprečna ce»a 100.000 lejev za vagon. Rumunska vlada ne more spi ičo obilne letine sedaj odkupno ceno znižati, posebno tudi ne za-i-adi tega. ker se je blago, ki ga kupuje knret, prav tako podražil i. Inozemstvo pa ne more vzeti nase prekomerno rumunsko ceno. ki ni v skladu s ceno pšenice v ostalih južneevropskih državah. Potemtakem bo mogoč izvoz pšenice le, če rumunska vlada sama deplača razliko v ceni ali pa če pristane na spremembo klirinških tečajev. člani nemške delegacije s«, že pri zadnjih pogajanjih opozorili na to. da ne bo mogoče obdržati nespremenjen klirinški tečaj, če sc hod;; cene v Rumuniji nadalje dvigale. Zato je verjetno, da bo prišlo v oog.euiiem času do revizije romunskih kli-iinskih tečajev. r> vc\ septembrom Toget:- Lkrenost 3 P G n T liermes — lahkoatletska sekcija. Zaradi razgovora gieue eveiitujimn lanKoatlctskih prvenstev, ki v.bj bi >e vršila v naslednjih dneh, se naprošajo vsi laiuioa tleti, inoski m ženske, da se udeleže či.uiskega sestanka v petek dne 3. septembra oo 13.oU v kluljstan prostorih — Načelnik. RADIO LJUBLJANA I-LAIlK, 6. SEFIEMBRA 1942. i.M fenmi in nape vi. — b.ot) Napoved časa — ro:cciia v ltanjaubcuU. — 12.20 Plošče. — 12.J0 Poročna v sloveušciui. — 12.Lahka glasba. — 13.00 Napoved časa — Poročna v italijanščini. i3,10 Poročno Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — io.2o Koncert orkeMia Pavel Kroupa. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Orkester vodi diiigent Petralia. — 14.45 Pisana glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. - 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert Kmečkega tria — 17.45 Lahka glasba. — 19.00 Govorimo i jansko- — poučuje prof. dr. Stanko Lebei 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.-'5 M a pev i in romance. — 20.00 Posebna oddaja za Sicilijo. — 20.30 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Puccini: Piaso. — 21.30 Rossini-jevo in Schubertovo T!a-bo izvajajo sopranistka Jolanda Di Maria Petris. baritonist Mario Bor-riello in p.anM Gioigio Favaretto. — 22.00 Kon-crt Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Orkestralna glasba. — 22.30 Orkester torti dirigent Zeme. — 23.00 Poročila v italijanščini — 23.jO Oricester Cetra vodi dirigent Bar- Noč je bila topla in omamna. Ozračje brez diha vetriča. Niti morje v zalivčku, ki je kraj njega stala kavarna, se ni pozi bavalo. Jean in Henri sta sedela na stoleh. držeč noge na robu zidane ograje tik nad zalivom jn zroč nekam v daljavo. Godba je bila utonila v pritajenem melodijoznem tangu in lahni akordi so se pozibavali namesto valov. Zdelo se ie. da dvigajo lahen vetrič v prozornosti na kavarniški terasi. »Ali Luciene ne misli priti?« je vprašal Jean navidez mirno »Nimam pojma, sicer mi pa ni toliko ležeče na nji,« je odgovoril s filozofskim mirom Henri. »Saj tudi meni ni... vendar .. prijetno je v družbi lepe in ljubeznive mladenke. kakor je Luciene.« Na terasi je plesalo nekaj zaljubljenih parov. Nad morjem je kraljevala tiha čarobnost miru in sprave, tiste tišina, ki v nji učinkuje kot najslajša glasba dotik nevidnega, slučajno nastalega valčka na robu zasidranega čolna ob obali. Jean in Henri sta se očividno dolgočasila. Kar je Henri vstsl. »Malo na obalo stopim.« »Dobro,« je dejal Jean. »jaz pa počakam tu .do njenega prihoda. Če bi pa slučajno odšla s terase, si nikar tega ne tolmači krivo. Vem. da vendarle malo misliš na Luciene in vprav negotovost in njena neodločnost, za katerega izmed naju se bo odločila, je tisto, kar naju oba vleče k nji. Ce zdai odideš. pomeni to, da se ji odpoveduješ. Odloča samo en trenutek, in sicer nekoliko daljši kakor ob drugih prilikah; in tega mi nudiš.« »Rekel sem ti, da odhajam, ti pa stori, kakor veš in znaš,« je odgovoril Henri nekoliko nevoljen... »Sit sem že tega neprestanega dvorjenja in tekmovanja, kdo bo govoril večje neumnosti.« »Saj se lahko odločiš za drugačno metodo. Jaz se držim tistega starega pravila: Bodi prijazen in vljuden z žensko, ki jo ljubiš.« Luciene je prišla na teraso. V lahki prozorni obleki, polni sinjih cvetlic, je bila podobna vtelešenju nežne ženskosti in dražesti. Jean je vstal in ji poljubil roko. Henri, ki je bil že krenil proti izhodu, je zadržal korak. Komaj vidno se je priklonil in sedel blizu njune mize. »Kaj se Henri jezi name?« je vprašala Jeana. »Kaj še!« je odgovoril Henri, »samo dolgočasim se. Sit sem tega dvorjenja in zdi se mi, da ste ga siti tudi vi Poleg tega me je pa ta krasna noč prisilila, da postanem iskren. Okrog naju so same laži in čemu bi lagal še jaz. Pad bi. da bi bila iskrena in čeprav ste mi všeč moram priznati. da se mi zdi to gluoo stereotipno dvorjenje smešno. Priznajte!* Luciene se je nekam nehote nasmehnila. Jetrn je zamahnil z roko. rekoč: »Pustite ga. nekaj ga teži. Če vas vereli, bi šla malo na izprehod po obali.« Luciene je vstala. »Henri. kaj vi ne pojdete z nama? . ..« »Še na misel mi ne pride. Luciene je obrnila glavo in odšla z Je-anom iz kavarne. Jean se je smehljal. Henri je pa zrl za njima. Moral je priznati. da je pričakoval drugačen konec tega dobro odigranega prizora. Mislil je. da bo navidezna brezbrižnost do ljubljene mladenke učinkovala tako. kakor je čital to v romanih in videl v filmih. Grobost in brezbrižnost izpremenita tiho žensko v zaljubljenega fanatika. Toda to se ni zgodilo. Tolažil se je. da bo Jean govoril_ neumnosti. da jo bo morda celo poljubil in vse se bo končalo brez posledic. Minilo je pol ure. Henri je bil že ne-m;ren. Popil je več cocktailov. tako da je bil že nekoliko pijan. Hrepenenje po Lu-cieni se je spremenilo v njem v bolest Nad morjem je bila pa razlita tako krasna mesečina in godba je igrala tako neznosno sentimentalno! Cez dobro uro sta se Jean in Luciene vrnila Bila sta vesela in srečna. Držala sta se za roko. »Evo naju! Malo se bomo osvežili s hladno pijačo, dragi Henri, obenem bomo pa proslavili najino zaroko.« Henri bi bil najrajši postal neviden. »Da. dragi moj Henri.« je dejala Luciene. »nisem se mogla odločiti med vama dvema. Oba sta mi bila simpatična. Moja odločitev je padla po vaši grobosti in brezbrižnosti. Vedno sem hrepenela po dobrem in orijaznem možu. Ko sem vas pa videla tako grobega, sem pomislila, kaj bi bilo. če bi bila poročena in če bi doživela kai neDrijetnejšega kakor doslej na počitnicah... Jean je bil pa tako nežen... Evo. postala sem iskrena kakor ste želeli sami in hvaležna vam moram biti za vaš nasvet« """"""" PANOPTIKUM Vodja: »In tukaj, gospoda, vam pokažem dve lobanji. Obe sta od Napoleonai manjša, ko je bil 16 let star. večja ps ko je umrl.« Feienc Kormendi: 47 ZMOTA »Kdo je to: o vaju? O kom?« »Poglej, Jeni,« — Agica je imela mirni pogled in mirni obraz, vendar si v njenem glasu razločno čutil vznemirjenost — »še preveč dobro veš, kaj pomeni to: o vaju. Govoriti hočem o tebi in o Ani. Kaj se je zgodilo z vama. želela bi, da bi tudi ti govoril docela iskreno in se nikar ne pretvarjal, kakor da se temu jako čudiš.« »Saj se tudi v resnici čudim.« »Tako? Zakaj pa? Morda si mislil, da ravno jaz ne vidim tega, kar so že vsi opazili, da z Ano nekaj ni v redu?« »Vsi ? Mogoče, toda jaz nisem ničesar opazil. A navadno je že tako, da je mož zadnji, ki —« Agica je z naglo kretnjo roke ustavila njegov opori, neuspelo šegavi glas. »Ne, prosim te, ne delaj tega. Nekoč je skušala Ana siliti vame zaradi nečesa, to se pravi v zvezi z mojo možitvijo, o čemer seveda nisem hotela govoriti z njo, ampak sem ji to naravnost in iskreno povedala: ti, o Sem ne bom govorila s teboj.« Kratek premolk. »Nočeš govoriti z menoj o tem?« »Prav rad bom govoril s teboj o vsem,« je odvrnil Janko. »Ampak res ne vem, kaj misliš s tem?« »Prav za prav bi mi bilo zdaj res vse-e?.o. ali hočeš govoriti o tem ali ne.« . Janko je skušal ugovarjati: »Ampak dekle, saj res ne vem, kaj misliš s tem ? »želela bi,« je potrpežljivo nadaljevala Agica, »da bi to vedel. Saj še preveč dobro veš. Najmanjšega smisla nima, da bi se midva igrala slepe miši.« Naglo: »Kai se je zgodilo med vama?« Janko je hotel t«jiti. Hotel ji je reči. naj se nikar ne šali. Holel ji je reči, naj ne igra preiskovalnega sodnika. Hotel ji je reči, naj bi se raje pogovarjala o čem lepšem. Nenadoma pa je z očitno izpremenje-nim glasom, kakor' da je bil izgubil vso voljo in svobodo misli, rekel: »Ne vem, Agi, draga .. . Govorim resnico..ne vem, kaj se je z njo zgodilo.«. »Ana se je v zadnjem času popolnoma izpremenila.« Trenutek je molčal*. Sta se zaradi nečesa sprla, pa se zdaj ne moreta poravnati?« »Kje pa? Kaj takega!« »Helle pravi, da ii ni nič. Ali jaz mu ne zaupam. Ne veš morda ti, ali ji morda vendarle je kaj?« »Ne vem.« Glas mu je zvenel neodločno, nekam razburjeno. »Vsekakor odločno taji, da bi se ji kaj zgodilo. Zaman jo vprašujem, ali se čuti bolno, ali ji morda kaj manjka. Ako o kaki stvari noče erovoriti. ne moreš ničesar izvleči iz nje.« »Ni tako. Ana ni trmasta. Mislila sem. da boš ravno ti znal govoriti z njo. « »Seveda znam govoriti z njo. Toda, kakor ti pravim, v zadnjem času je bila nekam ..., sploh je težko govoriti z njo . . .« »Tako... in kaj je še z njo?« je naglo vprašala Agica. »še?« »Da, še. čemerna in sitna je in ... kratko-malo ti dobro veš, kakšna je. Morda boš pa vedel tudi to, kaj se za vsem tem skriva ? « In ko že govoriva ie >Ne vem.« ; Ali V3aj kaj slutiš o tem, se bova morda domislila česa. naj bi storila.« »Poglej. Agica. draga .. . Nekaj mi . prišlo na misel. Lahko da se je v njej iz-nremenilo neko čustvo, ki je bilo doslej jako močno in zdaj sani» ne ve. ka' i je prav za i rav z njenimi čustvi.« »Tega ne razumem.« Da je morda spoznala, da me ne ljubi več tako silno, kakor je piej domnevala. »To ni res,« je hitro odvrnila Agica Vsaj zamisliti si ne morem tega.« Trenutek je premišljevala. >Meni se zdi. da je z nečem nezadovoljna.« Mirni, naravni prizvok obtožujoče besede je spravil Janka v zadrego. »Ne vem. kaj misliš.« »Morda bi hotela imeti otroka, ne? Ti še nočeš imeti otrok?« »Jaz sem hotel. Ona noče. Govor la je. da bi hotela, naj ostaneva leto. dve še sama.« -Tako. In se ni nič zgodilo, kar bi bilo s tem v zvezi? Kakšna neumnost?« »Kje pa. niti govora o tem!« »Niti govora? No. prav. Motnja je torej v nečem drugem... Poglej. Jeni. Ti veš, kako občutljiva je Ana. Ali je nisi s čim užalil? Morda nevede...« »Zares se ničesai takega ne zavedam.« »Ali ni Ana ljubosumna?« »Ne,« je odločno odvrnil. »Za to nima najmanjšega razloga. Zakaj si to vpra- »Pomisli, da je včasih človek ljubosumen brez slehernega zunanjega povoda ... Ah jo ljubosumen zato, kei domneva, da ima vzrok za to?« > Al! ti je rekla kaj takega?« Ničesar mi ni rekla.- Kratek premolk. Ali hi mi lahko rekla kaj takega?« Janko je opaž I v Agičinem gla.su ne<;To se pravi, težko si je zamisliti. ..« Prekinila ga je: v M i ne boš povedal, kaj se je zgodilo?? .Torej prosim: neki brezimni bedak ji je natvezal po telefonu, da jo varam.« Agici so roke zatrepetale. ..Zares?« »To se je zgodilo prav tisti dan, ko 3ino pri nas pripravljali tisto večerno zabavo.« »Aha! Res, takrat sem prvič opazila, da med vama nekaj ni v redu, da se je neka.i pripetilo.« m Res ne vem, kaj naj bi bila opazila na meni* Na njej pa sem tudi jaz opazil.. dovoli, bilo je nameč tako, da sva ravno tisti večer pred zabavo govorila o tem, vse sem ji poštetno raz1 ožil in razjasnil, tako da je tudi sama uvidela, da je vsa ta neokusna in nesramna zgodba neumnost. Toda že nekaj dni pred našo zabavo sem opazil, da je Ana jako nervozna, a takrat sem mislil, da jo dela priprava za zabavo tako nervozno.« »Ana vendar ne more biti nervozna zaradi priprave za zabavo.« »Potem pa zares..— premolknil je. Nekaj mu je prišlo na misel. »Prosim te, ne jezi se, da se mi besede tako zatikajo. A ko se zdaj pogovarjava o tej zgodbi, sem sem se nečesa domislil.« »Menda ne tega, da si jo varal?« »Dovoli, nehaj raje s takimi šalami. Meni ni prav nič do tega, da bi se šalil. Ves sem zmešan, čudno se mi zdi namreč to, da obstoja neka zveza med različnimi do=-godki...« »Po mojem mnenju je tu lahko le ena sama zveza, namreč ta, da si varal Ano, pa te je zalotila. Ali pa, prosim te, govori že nekoliko bolj jasno, da te bom lahko razumela.« Janko se je zdaj natanko spominjal vsega in čutil je, da mu je zdaj vse jasno. »Povedal ti bom vse od začetka. Ko sem nastopil svojo službo v tovarni, se je zgodilo, da sem moral vzeti v roke kazensko zadevo nekega odpuščenega nameščenca, pri čemer sem se moral vmešati v domače razmere dotičnega človeka, ki so bile v tesni zvezi z njegovo kaznijo. Nisem mogel tisti siromašni rodbini odreči prošnje za pomoč, ker se mi je smilila, tisti odslovljeni nameščenec pa je imel povrh jako simpatično hčerko.«