P»itnina platen« ▼ gotorlnl.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Din 1*60.
»**
'*> r m i
Ul. 1934
TRGOVSKI
Časopis za trgovino^ industrlfo in obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/s leta 90 Din, za ‘/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača In toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v torek, dne 6. marca 1934.
štev. 27.
O&t*d o&oc tiuMiaMUefra zdcuženia tccpvcei/
Jtžka stiska	-	Rešitev	fc	v	samt^noU	Ut	v	delu	za	napcedek	staMvslUU	ac^ani-zadi
Občni zbori ljubljanskega združenja trgovcev, kot ene najmočnejših trgovskih organizacij Slovenije, so bili od nekdaj pomembni za razvoj našega gospodarstva, saj je skoraj vsak občni zbor podal vestno analizo našega gospodarstva ter obenem tudi pokazal pot, kako priti do zboljšanja. Tej svoji lepi tradiciji je ostalo zvesto ljubljansko trgovstvo tudi na svojem nedeljskem občnem zboru. Kakor na vseh drugih shodih in zborovanjih slovenskega trgovstva, tako je bila tudi na nedeljskem občnem zboru osnovna zahteva, ki je donela iz vseh govorov in vseh poročil, da treba več gospodarske politike, da treba gospodarskim vprašanjem posvetiti v prvi vrsti vso paž-nio in da je že skrajni čas, da pride do pravega sodelovanja med gospodarskimi ljudmi in državno upravo. In kakor že ni drugače mogoče, je ta zahteva izzvenela v soglasni in vedno znova ponavljani zahtevi po sklicanju gospodarskega sveta, kakor ga zahteva zakon.
Trgovstvo je eden najvažnejših in tudi najmočnejših davkoplačevalcev. Zato je le razumljivo, če je trgovstvo tudi spregovorilo o davčnem vprašanju. A treba je takoj dostaviti, da je spregovorilo o tem težkem vprašanju nad vse mirno, zato pa tem bolj z močjo argumentov. Iz konstatacije velikih javnih dajatev pa je morala kar avtomatično priti tudi zahteva, da se z državnim denarjem dobro in vestno gospodari in le naravno je, če je veliki govor Staniča v skupščini našel svoj krepak od-mev tudi na obenem zboru ljubljanskega združenja. Ko je tako trda za denar, ko sega brezposelnost tudi že v vrste trgovcev, tedaj pač ni mogoče trpeti, da se le en dinar državnega denarja ne uporabi dobro.
Občni zbor se je vršil v času, ko je še v živem spominu borba okoli novih davčnih bremen. V tej borbi je doživelo trgovstvo znaten uspeh baš vsled svojih strokovnih organizacij. Sila razmer pa je povzročila celo to, da je dejansko poslovala že centrala zvez trgovskih združenj, pa čeprav bo ta v Skoplju sredi tega meseca šele ustanovljena. 2e v boju izpričana uspešnost te centrale odpira zato lepše nade za v bodočnost in zato je nad vse razumljivo, če je občni zbor novi centrali posvetil tako veliko pažnjo. V novi centrali vsega trgovstva Jugoslavije bo slovensko trgovstvo v celoti izvršilo svojo dolžnost in nobenega dvoma ni, da bo slovensko trgovstvo, ki je dalo pobudo za ustanovitev te centralne organizacije, tudi njena hrbtenica in jamstvo njenega napredka.
Pri tej priliki pa ni odveč, če se poudari še važnost stanovskega tiska za napredek trgovstva. Mnogo borb je vodilo v preteklem letu slovensko trgovstvo in doseglo tudi marsikatere lepe uspehe, da omenjamo samo omejitev privilegijev na-bavljalnih zadrug in konzumov. V vseh teh bojih pa ni imelo trgovstvo nikjer zanesljivejšega in bolj zvestega zaveznika in podpornika, kakor v svojem tisku. Delo za napredek stanovskega tiska mora postati zato enako važno, kakor je delo za stanovske organizacije. V dobi vedno večjega vpliva tiska, je organizacija brez lastnega tiska brez prave moči in veljave.
Ni mogoče, da bi bili v veliki organizaciji vsi vedno eno in istega naziranja v vseh vprašanjih. Toda vsa ta nesoglasja ne morejo motiti ene skupne volje, da treba složno delati za napredek stanovskih organizacij, da treba imeti vedno pred očmi interes vsega stanu. Nobena osebna nasprotja ne morejo te soglasnosti omajati, icajti zavest skupnosti in volja za složno delo dominirata nad vsemi osebnimi nasprotji.
Občni zbor ljubljanskega združenja trgovcev je pokazal, da je ljubljansko trgovstvo trdno odločeno, da se bori za svoje Pravice in za napredek gospodarstva in da
bo v tej borbi vztrajalo do konca. Je to v interesu države, ki ima v trgovstvu svojega najboljšega davkoplačevalca in ki se more vsak hip zanesti na zvesto pomoč trgovstva.
Otvoritev občnega zbora
Točno ob pol 11. je otvoril v polni dvorani Trgovskega doma načelnik Gregorc 53. redni občni zbor ljubljanskega trgov, združenja.
Za zapisnikarja je imenoval tajnika združenja Šmuca.
Za overovatelje zapisnika pa g. Voka in Samca.
Nato je pozdravil vse prisotne ter imenoma zastopnika Zbornice za TOI Ivana Jelačina in dr. Plessa; zastopnika banske uprave dr. Pfeiiferja, predsednika Zveze trgovskih združenj Kavčiča, predsednika trg. dr. »Merkur« dr. Windischerja, predsednika Društva industrij, in veletrgovcev St. Vidmarja, predsednika Pomočniškega zbora Melicarja, zastopnika Trgovskega dobrodelnega društva Pomoč Kregarja in ravnatelja Trgovske nadaljevalne šole R. Gruma, ter toplo tudi zastopnike časopisja s prošnjo, da tudi v bodoče podpirajo naše zahteve v javnosti.
Nato je prečital svoje poročilo.
P/icouta MKetniUa Cy&<j&ua
Ljubljansko trgovstvo in sploh gospodarski krogi, niso še preživljali tako težkih in resnih časov, kakor jih preživljajo zadnja leta, ki so bila polna presenečenj in negotovosti.
Vedno novi zakoni in brezštevilne uredbe in naredbe so spremljali naše poslovno delovanje, ki se je pod posledicami občutnih novih davčnih in drugih bremen skrčilo do skrajnosti.
Zato naše delo ni bilo 'lahko. Kar smo dosegli, smo dosegli le, ker nas veže močna volja do skupnosti in ljubezen do nesebičnega dela v stanovskih organizacijah.
Uspeh naše organizacije se je pokazal tudi v davčnem vprašanju. Res je, da nas bodo zelo obremenjevale nove davščine. Toda bilo bi še mnogo težje, če ne bi naše organizacije odločno nastopile proti pretiranim obremenitvam in dosegle znatno oiniljenje novih davčnih predlogov.
V	zadnjih letih smo občutili marsikateri hud udarec, kljub temu pa nismo obupali, ker moramo ostati večni optimisti. Živimo
v	dobi vrtoglave naglice, ko so vstajali vedno novi problemi mednarodne trgovine in gospodarske politike.
Priznati moramo, da se je v zadnjih letih v naši državi res mnogo storilo, napredovali smo na vseh poljih, pa tudi na polju našega širokega organizatornega področja. V sleherni organizaciji je delo danes težavno in tudi nehvaležno, ker vsi radi preveč kritizirajo in je v naših vrstah še vedno premalo zrnisla za dejansko skupno sodelovanje v korist celote. Kljub vsem neprilikam pa ne smemo izgubiti dobre volje in veselja do dela, saj morajo priti tudi boljši časi.
Nato se je dotaknil predsednik Gregorc
kumunalnc politike
in dejal:
Pred očmi imam— da se me ne bo napačno razumelo — splošnost in ne osebe. Na gospodarstvo mestne občine gledamo iz vidika splošnosti, zato nam kot najmočnejšim davkoplačevalcem ni vse eno, koliko moramo prispevati na občinskih davščinah. Nikdar nismo bili nejevoljni, če je bila obremenitev pravilna, poudarjali pa smo, da je jedro še vedno nerešenega problema v neravnovesju med potrebami javne uprave in plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev.
Kadar pada davčna moč prebivalstva na minimum, naj se ne skuša modernizirati občino v čim večji meri, temveč delo naj se omeji na najnujnejše in izhaja z manjšimi izdatki, dokler se razmere ne zboljšajo.
Ne oporekamo občini veliko prizadevanje, da izpopolnjuje vse gospodarske, kulturne in socialne potrebe, ki jih zahteva moderna uprava, toda te naprave naj bodo v skladu z vsakokratnim finančnim ugodjem davkoplačevalcev.
O denarni krizi in denarnih zavodih
se je že mnogo razpravljalo v javnosti. Na vseh zborovanjih smo poudarjali, da se more izvesti naša gospodarska osamo-
svojitev le z znižanjem obrestne mere. Sedanje maksimiranje obrestne mere ustreza le krajem, kjer je bila obrestna mera zelo visoka, dočiin za naše krajo ne pomeni skoraj nič.
Pri sedanjem katastrofalnem padcu cen ne zmore kmetovalec prejšnje obrestne mere. Zemlja ne daje več prejšnjih dohodkov, zato tudi posojila, vzeta na to zemljo, ne dajo več onih obresti ko preje.
Poudarjamo znova, da oživljenje naše gospodarske delavnosti za visi od znižanja obrestne mere. Narodna banka mora v pr-
vi	vrsti znižati obrestno mero, ker je naravnost poklicana, da vodi vso našo kreditno politiko. In če bi tako vodila, bi se polagoma vrnilo tudi zaupanje v denarne zavode. To zaupanje pa je prvi korak k normalnemu poslovanju našega denarstva.
Davčno vprašanje
Pritisk davkov je našel globok odmev v vsej Dravski banovini, a najbolj v Ljubljani. Proti pretečim davščinam smo protestirali s tem, da smo skupno z obrtniki
• Ugotoviti moram, da je članstvo pokazalo strumno disciplino brez pritiska. Vse se je izvršilo spontano. Smatram za potrebno, zahvaliti se vsem za stanovsko zavednost, ki so jo pokazali ob tej priliki. Zlasti pa tudi tovarišem-obrtnikom, ki so nam stali v naši borbi krepko ob strani.
Protest proti davkom je našel glasen odmev tudi v pokrajinah drugih banovin, zlasti pa v prestolnici. Tam so
priredili tudi javne proteste. Ta solidaren nastop vsega trgovstva v državi je imel tudi svoj uspeh.
Smo pred ustanovitvijo vsedržavne Zveze trgovcev, ki bo štela en četrt milijona članov. Ta zveza se je že izkazala v boju proti novim davkom, in z našo pomočjo je bilo doseženo omiljenje. Videli smo torej, kaj pomeni sklenjena stanovska organizacija. Zato, naslonite se na svoje organizacije in podpirajte jih!
Ker smo ravno te dni čitali o obravnavanju državnega proračuna, smo opazili, da se vlada vsled neprestanih protestov od strani gospodarskih krogov bavi resno z vprašanjem preureditve državne administracije in redukcijo nepotrebnih izdatkov, ki obremenjujejo državne finance.
Vprašanje zase so bile v naših državnih financah pokojnine, za katere je znano, da so se nepravično podeljevale in tudi na nepravičen način vršile, saj znašajo izdatki za pokojnine nad eno milijardo dinarjev.
Ena največjih napak je, da se skuša ena panoga gospodarstva izživljati na škodo druge. To se zlasti opaža pri kartelih. Nujno potrebno je, da se čimprej izda zakon o kartelih. Na drugi strani pa se morajo revidirati tudi zaščitne carine, ki niso nikakor v soglasju z našm narodnim gospodarstvom.
Kar se pa tiče reguliranja cen, da se naj bi sestavile posebne komisije politikov in teoretikov, ki naj bi določale cene glav-
nim predmetom, mislimo, da so te komisije odveč, ker so cene itak minimalne. Taki štabi kontrolorjev bi povzročili samo nepotrebne potne stroške.
Živimo v dobi težkih ekonomskih nepri-lik in je zato tembolj potrebna vedno živa stanovska zavednost, da bomo vedno pripravljeni v borbi za interese našega gospodarstva.
Zahvaljujem se prisrčno vsem, ki so nam pomagali pri našem delu.
Ravnotako smatram za svojo dolžnost, izreči zahvalo Zbornici za TOI, ki nas je vedno podprla v naših zahtevah ter težnjah, posebno pa se moram zahvaliti naši Zvezi s predsednikom Kavčičem, ki strumno vodi slovensko trgovstvo povezano v 28tih trgovskih združenjih od zmage do zmage.
Zahvaliti se moram tudi učiteljskemu zboru naše šole, ki jo vodi vestno in vzorno ravnatelj g. Grum.
Če smo v svojih poročilih podali svojo kritiko k posameznim gospodarskim vprašanjem, smo jo podali le zato, ker se dobro zavedamo globokega patriotizma trgovstva do kralja in države, na drugi strani pa se zavedamo svoje odgovornosti do gospodarstva. Vedno smo pripravljeni pomagati naši narodni državi in pripravljeni smo k vsakemu sodelovanju, če se dela racionalno in v korist splošnosti.
Predsednik Zbornice Ivan Jelačin:
Zahvaljuje se za pozdrav ter pozdravlja občni zbor tudi v imenu Zbornice TOI, ki bo vedno odločno podpirala delo združenja!
Čuli smo dosti bodrilnih besedi in slišali celo, da gremo od zmage do zmage. Jaz pa teh zmag ne vidim, pač pa vidim mnogo malodušnosti, zlasti med srednjim in malim trgovstvom, ki ne vidi več prave poti pred seboj. Zato je potrebno več sodelovanja med trgovci, da se zopet prav pokaže skupni cilj, zlasti pa je treba več sodelovanja z Zbornico. Pri tem sodelovanju ne sme iti za nobena medsebojna tekmovanja, temveč za dosego načelnih stvari, ki so v korist vsem. Znova treba opozarjati na težko stanje malega in srednjega trgovstva, kajti če padejo ti, pademo vsi!
Predvsem pa mora izginiti osebna riva-liteta iz trgovskih vrst in konec mora biti že tega, da se strelja lastnim ljudem v hrbet. Treba več solidarnosti tem bolj, ker je danes povsod takšna zmešnjava, da se že ne vidi več prava pot. Zato je tem bolj potrebno visoko dvigniti prapor stanovske solidarnosti.
Ne smemo biti malodušni, toda tudi ne preveč optimistični. Pogledati moramo resnici v oči in ta nam pravi, da od tisoč trgovcev ne najdete 10 odstotkov, ki bi dejali, da je dobro. Nad 1000 trgovin je propadlo v enem letu, in vse polno jih hira. Kdo prevzame vse te ljudi, kdo bo skrbel za vse te brezposelne ljudi! To vprašanje je tem težje za slovensko trgovino, ki je revna in uboga!
Stalno se ponavlja refren o davkih. Borba zaradi novih davčnih predlogov je bila huda in nekaj se je tudi doseglo. Toda glavno niso davčni sistemi, temveč davčna praksa. In zato je sveta dolžnost vseh članov davčnih odborov, da odločneje nastopajo v korist davkoplačevalcev. Ne gre, da bi kdo svojega trgovskega konkurenta pritisnil pri davkih. Treba odločneje nastopiti v davčnih odborih!
Kakor je' povedal minister Mohorič v svojem govorti v skupiščini, znašajo davčni zaostanki v drugih banovinah nad 2 milijardi. Sedaj so dovolili, da se smejo ti zaostanki plačevati 11 let. Pogum ima finančni minister, če upa, da bodo v 11 letih ti zaostanki plačani.
V	ostrih besedah se spominja nato predsednik Jelačin afere družbe Battignole in pravi, da je treba poslancu Staniču za njegov pogumen nastop le čestitati. Poudarja nujno potrebo, da zavlada v državnem go-
spodarstvu načelo, da se izda le toliko, kolikor se ima.
Koncem svejega govora, od odobravanja mnogokrat prekinjenega govora, je predsednik Jelačin še enkrat poudaril potrebo složnega dela vsega trgovstva, ki mora svoje vrste utrditi. Zlasti pa je treba več sodelovanja z Zbornico, ki bo vedno z vsem razumevanjem podpirala vsako težnjo trgovstva.
V	imenu Zveze trgovskih združenj pozdravlja nato občni zbor njen
predsednik Josip Kavčič.
Oglasiti se je hotel sicer šele kasneje, ko bi bila podana že vsa 'poročila uprave, z ozirom na napad na davčne odbore pa smatra za potrebno, da reagira takoj. Poziva imenoma vse navzocne člane ljubljanskega davčnega odbora, 'da tudi oni pričajo, kako so se v davčnem odboru solidarno borili za interese vsakega trgovca. Delo v davčnih odborih ni bilo lahko in zahtevalo je mnogo truda in veliko naporov. Da je ljubljanski davčni odbor delal vestno in dobro, dokazuje najlepše dejstvo, da je proti njegovim sklepom vložila davčna uprava 450 prizivov, dočim jih je pred enim letom le 75. Na davčni upravi pa niti s tem številom niso bili zadovoljni in dejali so, da bi morali vložiti skoraj 1400 prizivov, ker da je davčni odbor že nezaslišano zniževal ocene davčne uprave. Povedali smo takrat, da ni postopanje davčnega odbora nemogoče, ker dela ta le po svoji najboljši vesti. Toda razmere so takšne, da so ocene 'davčne uprave nemogoče in če ne verjamete nam, vam privedemo na Vodnikov trg vse trgovce in potem vam bodo ti potrdili, da so vaše ocene res previsoke. (Odobravanje.) Novi prizivi davčne uprave so nato izostali.
Nato govori predsednik Kavčič o novih davkih. Žalostna navada je pri nas, da se za nove davke zmenimo šele takrat, kadar so že sankcionirani, kadar se ne 'da nič več narediti. Šele potem, ko jih že vsi okusimo na lastni koži, šele tedaj se zasliši naš protest, da so prehudi.
Nato govori predsednik Kavčič o borbi, ki je nastala vsled novih davčnih predlogov ter pove tudi, zakaj ni bil dosežen popoln uspeh. Nam ni preostalo nobeno drugo sredstvo, ko tiha demonstracija in zato smo
. Enako pa so storili tudi naši tovariši v Beogradu, Vojvodini in v drugih pokrajinah in to je imelo največji učinek.
Je to bil uspeh, ki ga je dosegla nova centrala zveze trgovskih združenj. Ko so se ustanovile zveze trgovskih združenj v Beogradu, Zagrebu, Osjeku itd. se je na našo pobudo začelo delati na tem, da se ustanovi centrala teh zvez. In čeprav ta še ni bila formalno ustanovljena, vendar pa je že delovala in njen uspeh je bil, da se je marsikaj omililo v davč. predlogih.
Bil je to uspeh naših borbenih organizacij in zavedati se moramo, da je tudi v bodoče naš uspeh odvisen le od dela naših borbenih organizacij. Zato opozarjamo na ustanovni občni zbor centrale vseh naših trg. združenj, ki bo v kratkem v Skop-Iju. Nujno apeliram na vse, da se v čim večjem številu udeleže zbora v Skoplju. Ne telegrami, ne resolucije, ne apeli ne zaležejo, tmveč vse odvisi le od dela naših borbenih organizacij. Položaj je takšen, da se ne vpraša, kaj zahtevate, temveč da se vpraša, koliko vas je, kako ste organizirani vi, ki to zahtevate. In zato na delo za naše borbene organizacije! (Odobravanje.)
Nato govori predsednik Kavčič o gospodarski politiki, ki bi se morala voditi v skladu s potrebami in zahtevami vseh stanov, a se vodi dostikrat čisto brez glave. To pa zlasti zato, ker še vedno nimamo našega gospodarskega programa. Treba zato vse stanove organizirati, da bo na podlagi prave stanovske politike mogoča
KLItElt
•ps4i£ — *-najSdidmjk
KUIMNAfTDEI!
qmHAMA-DAlMAIIHOVAli
fA
tudi prava gospodarska politika. In v tem smislu moramo delati vsi, zlasti pa za svoje borbene organizacije, da bo ves trgovski stan organizirano za svojo stanovsko organizacijo, da bo ta v resnici reprezentant vseh četrt milijona trgovcev. (Splošno odobravanje.)
Predsednik Jelačin omenja nato, da je omenil delo davčnih odborov le zato, ker se je na zadnji plenarni seji Zbornice kor.-statiralo, da so v drugih banovinah davčni
odbori znižali predloge davčnih uprav tudi za 40—50%, pri nas pa povsod niti ne za 20 odstotkov.
V	krepkih in zelo odobravanih besedah je nato predsednik Društva trg. in ind. Stane Vidmar naglasil, da trgovske organizacije ne smejo in ne bodo nikomur služile kot lestvica, da zleze po njih navzgor. Treba vedno nesebično delati za napredek stanovskih organizacij. Vsak, kdor bi skušal delati drugače, bo postavljen ob stran.
P/tcočito tajnika
'trgovstvo se nahaja v težki stiski, iz katere ni viden sKorajsnji iznod. Ne bi pa bila sedanja kriza tako ostra, če bi se v preteklosti pri reševanju gospodarskih vprašanj malo več delalo, pa manj eksperimentiralo.
Poudariti pa moramo tudi, da smo pogrešali ono ozko in stvarno sodelovanje z zastopniki narodnega predstavništva, ki bi edino moglo omogočiti dobro rešitev vseh gospodarskih vprašanj. In ker tega sodelovanja ni bilo, zato so bile doma in po svetu vse mnogoštevilne konference brez uspeha in čeprav so veljale težke milijone. Ta neuspeh konferenc nas sili k samopomoči, v kateri je edina možna rešitev.
Cela gora knjig in brošur je bila že napisana, kako da je mogoče rešiti gospodarsko krizo. Vse te knjige in brošure pa niso mnogo pomagale in kriza je ostala. Ko že govorim o strahovitem prelomu v svetovnem gospodarstvu, se ne morem ogniti govoru g. Vidmarja v »Unionu« na shodu »Borcev«, ko je ugotovil, da kurijo nekje kotle s pšenico, drugod s kavo, da so se nekje živinorejci odločili nagnati tisoče in tisoče goved v morje, da se na ta čuden način ubranijo padcu cen. Na drugi strani pa vidimo milijone sestradanega ljudstva, ki prosi onega kruha ter dela, ki ga svetovni velekapital uničuje radi svojega prestiža.
Morda poreče kdo, da je to vprašanje svetovne gospodarske politike, ki nima z našimi prilikami stika. Ni tako, ker ima takšna politika tudi odmev na naše gospodarstvo.
Živimo v dobi nemega pričakovanja, nad in upov. Zmeda v kapitalu in proizvodnji, zastoj v zunanji trgovini, vse to je , onemogočalo trezno usmerjeno in na zdravih temeljili slonečo trgovinsko politiko. Zaostrila se je interesna borba, ki je razkrajala sile narodov.
Vsled tega se je poostrila svetovna gospodarska stiska in kako je zadela ta trgovstvo v Dravski banovini, kažejo uradni podatki Zbornice, po katerih je padlo število trgovskih obratov le v enem letu za več ko 1000.
Za Ljubljano pa dobimo to sliko o nazadovanju trgovin.
1.1930 1.1933
Trgovin z mešanim blagom	228	139
trgovin z živili in sadjem	176	109
sejmarjev	73	47
agentur in komisij	107	86
trgovin z vinom	30	21
trgovin s kurivom	38	28
krainarij in branjarij	49	32
vseh trgovskih obrtov	1368	1162
Torej za 206 manj.		
Posledica tega je, da danes ne		vlada
samo brezposelnost v vrstah trg. sotrud-ništva, temveč tudi med trgovci.
Ker se vedno bavimo z vprašanji
javnih dajatev,
ne bo odveč, če se pri tej priliki zatečem pod uradne podatke, ki so izšli v »Pregledu samoupravnih prihoda i razhoda«.
Po teh podatkih so znašale samoupravne davščine v 1. 1932 v vsej državi dinarjev 1,923.600.000’—, direktni davki dinarjev 1,036.700.000-—. Fiskalna obremenitev Dravske banovine je znašala za državo za
1.	1931 po skrbnem računu 920 milijonov dinarjev. Od tega direktni davki 213 milijonov, kar je 23% vseh davkov. Če upoštevamo vse davke, tako državne, ko , samoupravne pa je slika za 1. 1931 za Dravsko banovino ta: državni indirektni davki so' znašali v 1. 1931 707 milijonov Din. Vsi samoupravni indirektni davki 121 milijonov Din, skupaj 828 milijonov Din. Državni direktni 213 milijonov 300 tisoč. Vsi samoupravni direktni 114 milijonov Din. Skupaj 327 milijonov 300 tisoč Din.
Celotna fiskalna obremenitev Dravske banovine je torej znašala 1 milijardo 155 milijonov dinarjev.
To številko izpopolnjuje še število eksekucij, ki jih je bilo v Ljubljani v zadnjem času nad 3000.
Zdi se nam, da včasih odločajo o važnih gospodarskih in tudi drugih vprašanjih ljudje, ki se ne zavedajo svoje odgovornosti, ali pa vzamejo stvar kar tja v en dan. Po vsem svetu se dela na načrtnem gospodarstvu, samo pri nas se menda sploh ne vodi o tem vprašanju računa. Dovolila se je ustanovitev nove tuje tvornice čevljev v Jugoslaviji, vsled katere trpijo naša domača industrijska podjetja, trgovci in obrtniki. Prezrlo se je načelo, da je dopustna tuja pomoč pri industrializaciji le tam, kjer domače sile ne zadostujejo. Toliko naravnih bogastev ima naša država, da bi moral pri smotreni gospodarski politiki in načrtnem gospodarstvu naš narod živeti v blagostanju, tako se pa prepušča, da se tujci zajedajo v naše meso in nam jemljejo moč in izkoriščajo.
Da pride do načrtnega gospodarstva, moramo vedno znova zahtevati ustanovitev gospodarskega sveta.
Nameravane spremembe obrtnega zakona
Zadnje konference trgovskih zbornic so nam prinesle upanje, da se bodo pravilniki k novemu obrtnemu zakonu glasili v smislu naših dolgoletnih želj, da se naj posečanje zasebnikov po potnikih sploh prepove. Sprejeta je bila stilizacija § 143 v tem smislu, da bo po novih določilih, če se uzakonijo, prepovedano iskanje naročil pri zasebnikih, bodisi na sedežu obratova-lišča, kakor tudi izven njega. Iskanje naročil pri zasebnikih ne bo dovoljeno niti na pismeni, niti na katerikoli drug poziv, ampak bo brezpogojno prepovedano. To bo edino moglo preprečiti sedanje izigravanje in zlorabe. Izrecno je navedeno, da se smejo iskati naročila samo pri imetnikih obratov in podjetij, ki ponujeno blago sami uporabljajo za predelavo in preprodajo.
V	ostalem bodo trgovske stroke po § 140 tako razdeljene, da bo smel prosilec za pooblastilo, trgovati samo v dotični stroki za katero je prosil.
Važna sprememba se bo izvršila glede § 19 točke 3. Predlog konferenc ministrstvu trgovine je, 'da se za obrate za prodajo kmetijskih pridelkov na drobno, ki služijo za življenjske potrebščine, kakor tudi za obrte, v katerih se prodaja mleko in mlečni proizvodi v malem obsegu, ne bo v nobenem primeru zahtevala posebna trgovska izobrazba. To se je izpremenilo radi tega, ker so razni prosilci § 19, toč. 3, izigravali.
Po predlaganem novem besedilu se bo v bodoče tudi za branjarijo zahtevala ista usposobljenost, kot za trgovino z mešanim blagom. V bodoče ne bo torej, v kolikor gre za usposobljenost, razlike med branjarijo in trg. z mešanim blagom, zato tudi ne bo branjarija v seznamu strok kot posebna stroka.
Glede obsega obrtnih pravic trgovin z mešanim blagom, je konferenca Zbornic sklenila, da se v seznamu strok ne določi obseg obrtnih pravic, ampak naj ostane pri sedanjem stanju, to je, da so za obseg obrtnih pravic odločilni trgovski običaji in če nastane dvom, odloči upravna oblast po zaslišanju zbornice.
Da so predlogi, ki sem jih pravkar navedel našli razumevanje na konferenci gospodarskih zbornic, gre predvsem zahvala tajniku Zbornice g. dr. Plessu, ki je poznavajoč naše razmere in težnje krepko branil dolgoletne borbe in zahteve naših organizacij.
Omiljeni davčni zakoni
Če primerjamo prvotni zakonski predlog o reformi zakona o neposrednih davkih in končno izglasovani, potem vidimo, da je finančni odbor na pritisk stanovskih trgovskih organizacij predloge finančnega ministra znatno omilil. Je to velik uspeh stanovske organizacije našega trgovstva! Zlasti treba omeniti tudi to, da ostane za trgovce glede predlaganja trgovskih knjig vse pri starem.
Po tem uspehu, ki so ga dosegle naše stanovske organizacije v borbi za ©miljenje davčne reforme in ki je dovolj jasno pokazal, da je v zastopstvu trgovskih interesov potrebna največja skupnost, prehaja naš jugoslovanski trgovski živelj po svojili odrednih organizacijah s svojimi edinica-mi v organizatorično celoto, ki bo sposobna v bodoče še uspešneje braniti ogrožene stanovske interese.
S tem, da so osnovane Zveze trgovskih združenj za Dravsko banovino, za Savsko v Zagrebu, za osješko zbornično področje v Osjeku in za Beograd, južno Srbijo in področja, ki težijo na Beograd, s sedežem v Beogradu, je podana podlaga za osnovanje centralne zveze trgovskih združenj. Skupni kongres vseh zvez v 'državi se bo vršil 15. in 16. aprila t. 1. v Skoplju.
Ustanovitev take zveze moramo vsi prav prisrčno pozdraviti, ker bo to močna predstavnica trgovskega stanu v vsej državi, ki bo čuvala interese vsega trgovstva, obenem pa pomagala graditi trdnejše temelje blagostanju Jugoslavije.
Da se bo ustanovila vsedržavna Zveza trgovskih organizacij, gre nemala zasluga predsedniku Zveze Kavčiču, ki se je izkazal kot organizator trgovskih vrst in dal pobudo k omenjeni ustanovitvi zvez kot mož velikega kova.
Z apelom na delo za napredek stanovskih organizacij je zaključil tajnik &muc med splošnim odobravanjem svoj govor.
Blagajniško poročilo
je podal blagajnik Soss.
Računski zaključek za I. 1933. kaže to sliko
Dohodki.
1. Premoženjsko stanje Združenja 1. januarja 1933.	.	.Din	961.812 94
2. Inkorporacije................„	84.000-—
3. Doklada........................ 178.661	11
4. Šolnina	.  .................„	97.800-—
5. Podpora	za šolo.............„	21.800 —
6. Sprejemnina vajencev	.	.	„	5.900	—
7. Oprostina vajencev .	.	.	„	6.400	—
8. Razni dohodki: oddaja dvorane za	plesne prireditve . „	16.263-—
9. Obresti......................„	19.123 04
Din 1,391.760 09
L
2.
3.
"4.
Izdatki.
Inkorporacije - vrnjene	.	.Din	5.650-—
Doklada - vrnjena . .	.	.	„	985-—
Šolnina - vrnjena .	„	400-—
Šola, plače učiteljem, plača	—-*■
slugi in šolske potrebščine	„	107.31817
Podpore brezposelnim	.	.	„	8.477’—
Prispevki:	Din
rokodelski vajenci 300-—
Putnik, Borza . .	500	—
Prof. udruženje . 1.000 —
Pomoč, zboru . . 5.000 —
Narodno gledališče 50-—
Zveza združenj doklada .... 19.000-—
»Pomoč« najemnina ................... 3.000	—	„	28.850-—
Plače uslužbencem . . . .	„	88.970-—
Pisarniške potrebščine, tiskovine, znamke, telefon, elektrika, potni stroški, kurjava itd.........................„	52.457-20
Bolniško zavarovanje, davek, pokojninski	zavod . .	„	14.253 15
Najemnina........................„	48.000 —
Manipulacije in pristojbine	„	2.612-28
Odpis inventarja Združenja
za leto 1933........................... 4.70097
Odpis inventarja šole . . .	„	7.835-53
Premoženjsko stanje Združenja 31. decembra 1933.	.	„	1,021.250	79
Din 1,391.760 09
Aktiva.
1. Delež na Trgovskem domu Din	310.409-50
2. Šola Združenja trgovcev .	„	500.00-—
3. Blagajna 31. decembra 1933.	„	40.467-32
4. Čekovni urad...........................  57.545-35
5. Inventar Združenja . . .	„	42.308-80
0.	Inventar šole .... . .	„	70.51982
Din 1,021.250-79
Pasiva.
1.	Čisto premoženje 31. decem-.bra 1933................... . Din 1,021.250-79
Blagajnik Soss je nato tudi še podal proračun, ki izkazuje skupno Din 250.000’— potrebščin.
Poročilo nadzorstva
je podal g. Naglas:
Pri pregledu delovanja uprave smo člani nadzornega odbora ugotovili, da je uprava v minuli poslovni dobi poslovala zelo intenzivno in v vsakem oziru požrtvovalno.
Uprava je imela redne mesečne sestanke, poleg tega številne ankete ter razgovore, na katerih se je razpravljalo o vseh perečih gospodarskih vprašanjih, ki tarejo naše trgovstvo. Poleg teh sestankov so zborovale tudi posamezne sekcije, ki so na svojih debatnih večerih sklenile marsikatero koristno nalogo v prid članstvu posameznih strok.
Obini ztoc VLac&dtxt banke*
Ugotovili smo, da je uprava v vsakem oziru storila svojo dolžnost in krepko branila interese ljubljanskega trgovstva, bodisi glede občinskih davščin, državnih davščin itd.
Poleg tega je uprava izvršila prav lepo število osebnih intervencij pri vseh oblastih v Ljubljani in dosegla pozitivne uspehe, v ostalih zadevah pa bo delo nadaljevala v tej smeri bodoča uprava.
V	administrativnem oziru je nadzorni odbor ugotovil, da je bilo delo uprave vzorno in kar najbolj točno in vestno.
0 trgovski nadaljevalni šoli moram poročati, da je ta šola v stalnem napredku pod strogim nadzorstvom učiteljskega zbora in šolskega odbora uprave združenja. Disciplina na šoli je vzorna in se vsak prestopek strogo kaznuje.
Končno moram sporočati, da so člani nadzornega odbora pregledali vse denarno poslovanje uprave v preteklem letu> primerjali vknjižbe in račune z glavnimi knjigami ter ugotovili, da je vse delo vestno in v najlepšem redu.
Zato mi je čast v imenu nadzornega odbora izreči upravi in blagajniku najlepše priznanje za vzorno vodstvo in skrbno štednjo s premoženjem združenja trgovcev in predlagati današnji skupščini, da izreče upravi razrešnico.
(Občni zbor predlogu soglasno potrdi.)
Volitve
Predsednik Gregorc sporoča nato, da ne bi več sprejel zopetne izvolitve. Ko je bi pred 12 leti izvoljen za podpredsednika in pred 8 leti za predsednika, razmere še niso bile tako urejene ko danes. Živimo v težkih časih in zato so nekateri tudi nezadovoljni. Da ustreže tudi tem, odstopa. Ni mu šlo nikdar za osebo, temveč za stvar. Pripravljen pa je 'še naprej sodelovati v upravi. Odhaja s svojega mesta vedrega čela in čistih rok. Na predlog g. Bahovca izreče občni zbor z odobravanjem g. Gregorcu zahvalo za njegovo nesebično delo.
Pri volitvah je bila nato izvoljena lista z g. Jelačinom na čelu, za katero je glasovalo 68 članov (16 s spremembami), do-čim je za drugo listo glasovalo 48 članov (2 s spremembami). Izvoljeni so bili: Ivan Jelačin, Ant. Verbič, Karel Soss, Josip Kavčič, Albin Smerkolj, Pavel Fabiani, Viktor Šober, Stane Vidmar, Ivan Bahovec, Venčeslav Breznik, Milan Česnik, Viktor Meden, Ivan Krek in Fran Kamen-šek, za namestnike pa: Fran Klemenc, Dominik Čebin, Janko Baloh, Viljem Laznik, Fr. Kham in Jos. Peteline. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Viktor Naglas, Ivan Gregorc in Jurij Verovšek.
, Pri slučajnostih je stavil trgovec Ivan Železnikar več predlogov, ki so izzvali splošno odobravanje. Enako tudi govor g. Florjančiča in predlog g. Fabianija. — 0 tem pa poročamo podrobnejše prihodnjič.
Združenje trgovcev za mesto Ptuj
ima redno skupščino v soboto, 17. marca 1934 ob 19. uri v gostilni g. Mihe Brenčiča. Ker je razprava, ki jo ima redna skupščina izvršiti, zelo obsežna, se zapisnik zadnje redne skupščine z dne 18. marca 1933 ne bo čital, marveč je p. n. članom v gremijalni pisarni 15 dni na razpolago.
Dnevni red:
1. Otvoritev redne skupščine in določitev 2 overovateljev zapisnika.
2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika.
5. Poročilo nadzornega odbora.
6. Proračun za 1. 1934 in določitev članarine.
7. Volitve.
8. Sprememba pravil združenja.
9. Službeno glasilo.
10. Samostojni predlogi.
11. Slučajnosti.
Samostojni predlogi se morajo pismeno predložiti gospodu predsedniku najmanj 3 dni pred skupščino.
Za sklepčnost je potrebna navzočnost ene tretjine članstva. V slučaju, da bi ob 19. uri ne bilo tega števila, se vrši ob 20. uri druga skupščina istotam in z istim dnevnim redom, ki sklepa pra-vomočno ob navzočnosti vsakega števila članstva.
Ptuj, dne 2. marca 1934.
Predsednik: Lenart Franc s. r.
V	nedeljo je bil občni zbor Narodne banke, ki ga je otvoril in vodil guverner Bajloni. Omenil je, da bo dne 15. julija preteklo 50 let, ko je bil prvi občni zbor Narodne banke in da bo banka ta pomembni jubilej proslavila dne 7. oktobra. V proslavo svojega jubileja bo izdala Narodna banka tudi posebno spomenico, v kateri bo popisano vse delo Narodne banke od njene ustanovitve.
Nato je poročal guverner o sporazumu upnikov z dolžniki koncerna Dra-giše Matejiča, ki je bil še lansko leto član uprave Narodne banke in do katerega ima Narodna banka terjatev v višini 52 milijonov Din. Po tem sporazumu bi izgubila Narodna banka skupno 18,667.000 Din ali 36 odstotkov svojih terjatev.
O	delu Narodne banke v preteklem poslovnem letu je poročal glavni direktor dr. Protič. Kosmati dobiček banke je znašal v 1. 1933 163-2 milijonov dinarjev, stroški pa so znašali skupno 137 milijonov. Iz meničnih poslov je zaslužila Narodna banka 122-6 milijonov, iz lombardnih 23-9, iz depoja v tujini 2-0, od plačanih črtanih terjatev je dobila 4-6 in pri raznih poslih je zaslužila 9-9 milijonov Din. Stroški pa se dele tako-le: izdatki za upravo 4-6, plače in dodatki osebju 24-4, stroški za izdelavo bankovcev 14-1, drugi režijski stroški 20-0, skupaj vsi režijski stroški 63-24 milijonov Din. Za amortizacijo je šlo iz kosmatih dohodkov 10-7 milijonov in sicer se je odpisalo pri nepremičninah 3-0, pri Zavodu za izdelavo bankovcev 2-4, od inventarja in nepremičnin 0-5, fondu za amortizacijo pa se je dodalo 4-7 milijonov Din. Dvomljivih terjatev pa se je odpisalo za 63-06 milijonov Din.
Od skupnega čistega dobička v višini
26-2 se porabi za rezervni fond 2-3, da ostane za razdelitev med delničarje in državo še 23-9 milijonov. Ta razdelitev se izvrši tako-le: Za 6°/o obrestovan]e delniškega kapitala v višini 180 milijonov se porabi 10-8 milijonov, za dopolnitev obresti dividende na 10°/o še nadaljnjih 7-2 milijonov, državi pripade 3-9 milijonov, ostanek v višini 1-9 milijona pa se razdeli na polovico delničarjem, na polovico pa državi, da dobi država v vsem le 4-9 milijonov Din.
še leta 1930 je dobila država pri skupnem dobičku 123-9 milijonov celih 38 6 milijonov, 1. 1929 42-3 in 1. 1928 celo 44-6 milijonov Din, sedaj pa dobi le še desetino te vsote, čeprav se je kosmati dobiček povečal na od 123 na 163-2 milijonov. Seveda pa je bilo tedaj tudi dvomljivih terjatev zelo malo in so znašale te 1. 1928 3-6, 1. 1929 9-6, 1. 1930 6-9, 1. 1931 11-3, 1. 1932 50-8 in 1. 1933 63 milijonov. V dveh letih torej več ko 113-8 milijonov. Tudi režijski stroški so se večali iz leta v leto. Leta 1928 so znašali 34-5, 1. 1929 39-1, 1. 1930 41-3, 1. 1931 43-8, 1. 1932 že 49-7 in 1. 1933 celo 63-2 milijonov Din.
Ko je bilo še prečitano poročilo nadzornega odbora se je začela
debata.
Prvi je govoril Ilija Gjukanovič, drž. svetnik v p. Spominjlal se je govora Dragiše Matejiča, ki je še lani trdil, kot član uprave v demisiji, da Narodna banka zaradi njegovih dolgov ne bo trpela nobene škode, čudi se, da se ni nihče ne v upravnem in ne v nadzornem odboru začudil, da dolguje Dragiša Matej ič tako veliko vsoto, saj znaša ta skoraj tretjino delniške glavnice. Neprijetno je, kadar se mora konstatirati, da so bila bivšemu članu uprave dovoljena tako velika posojila.
Dvomljive terjatve so znašale v zadnjih dveh letih okoli 110 milijonov. Kaj bo Sele prineslo prihodnje leto? Dobro bi bilo, če bi Narodna banka navedla, koliko od dvomljivih terjatev odpada na centralo in koliko na posamezne podružnice. (V Sloveniji dvomljivih terjatev skoraj ni. Op. ured.) Pa tudi to bi bilo dobro, če bi navedla banka, koliko teh dvomljivih terjatev odpade na trgovske tvrdke, na industrije, obrtnike, denarne zavode itd. Govornik graja, kako so rasli režijski stroški. V 1. 1931 je odpadlo od dinarja čistega dobička 1-17 Din na stroške in 0-30 Din na dvomljive terjatve. L. 1933 pa gre za režijske stroške 2-40 Din in prav toliko za dvomljive terjatve. V tem je tudi odgovor, zakaj so delnice Narodne banke padle od 8.180 v januarju 1931 na 3.880 v januarju 1934.
Tudi drugi govornik Arsa Stamenko-vič govori predvsem o Matej ičevi aferi. Mnenja je, da mora za te izgube nekdo odgovarjati. Celo v dobi, ko Ma-tejič ni plačeval delavcem mezd, so se dovoljevali Matejiču krediti za transakcije. — Graja nadalje, da se ne vračunava vedno tudi premija v višini 28-5°/o, kar je v škodo nepoučenim. Tako se napoleondori prodajajo po 2166, čeprav je njih dejanska vrednost 320 dinarjev.
Tretji govornik N. Stanarevič zlasti graja kreditno politiko Narodne banke, ki se vedno bolj pretvarja v hipotekarno ustanovo. Skoraj vsem večjim dolžnikom, ki niso mogli več odgovarjati svojim obvezam, je dala Narodna banka kredit na zemljišče. S tem se likvidacije zavlačujejo v nedogled, pa čeprav ne bi smela dajati emisijska banka kreditov z daljšim rokom od 90 dni. Zlasti graja, da so se dovoljevali krediti Eskontni banki, ki ni mogla plačati Društvu za zaščito dece niti 5 par, kateremu pa dolguje blizu en milijon dinarjev, člani njene uprave pa še naprej žive luksuriozno življenje. Tudi poslovanje z blagajniškimi zapisi ni dobro, a mogli bi biti ti zapisi pri boljši tehnični organizaciji pri varčevalcih zelo priljubljeni. S tem bi se tezavrira-nje denarja moglo preprečiti. Graja tudi, da se upravni odbor ni izjavil glede sanacije denarnih zavodov. Denarni zavodi dolgujejo Narodni banki nad eno milijardo in zato tudi Narodna banka ne more biti ravnodušna, če denarni zavodi poslujejo ali ne.
Naslednji govornik je bil odvetnik Grebenac, ki je med drugim grajal, da je tisk bankovcev predrag. Zahteva' da Narodna banka v večji meri podpira naše narodno gospodarstvo in zahteva pojasnila, katere smernice so bile odločujoče za odpis dvomljivih terjatev.
Dr. Topalovič pravi, da nekateri podatki v poročilu upravnega odbora ne odgovarjajo resnici. Ni res, da je pri nas le 20.000 brezposelnih, temveč vseh brezposelnih je 300.000. Zahteva, da zniža Narodna banka svojo obrestno mero na 3 odstotke, da bi znašala potem zasebna obrestna mera samo 6 do 9 odstotkov, kar bi bilo še znosno.
Predsednik beograjske Zanatske banke Milan Stojanovič ni zadovoljen vsled previsokih dvomljivih terjatev in graja, da so krediti banke po posameznih pokrajinah razdeljeni neenako. Obrtnikom dovoljuje banka premalo kreditov.
S tem je bila debata končana in občni zbor je sprejel tako poročilo uprave in nadzorstva, ko tudi vse predloge o razdelitvi čistega dobička ter o absolutoriju upravi. Nato so bile volitve in so bili izvoljeni na novo v upravo med drugimi Josip Kavčič, predsednik Zveze trgovskih združenj, in dr. Igor
Kosina iz Maribora. Bivša člana uprave Dragotin Hribar in Ivan Jelačin nista več člana uprave. Tudi guverner Bajloni in podguverner dr. čingrija nista bila več izvoljena v upravo, svoji mesti pa ohranita še naprej.
Nj. Vel. kralj je daroval za beograjske mestne reveže 60.000 dinarjev.
Narodna skupščina je začela s podrobno proračunsko razpravo. Proračun vrhovne uprave je bil sprejet soglasno. Z veliko večino glasov pa sta bila sprejeta že proračuna pravosodnega in prosvetnega ministrstva.
Pri proračunski razpravi je dejal Boža Maksimovič, da mora najodločneje protestirati proti trditvi, kakor da bi vlada izkoriščala nestalnost sodnikov.
Preiskovalni zapor nad poslancem Radičem je odredil preiskovalni sodnik.
Bolgarski »Junak« je bil sprejet v slovansko sokolsko zvezo, ker je izjavil, da pristaja na Tyrševa načela.
Vcnizelos še vedno nasprotuje balkanskemu paktu, ker bi smela biti Grčija za ta pakt le, če ga priporoča Italija, s katero veže Grčijo prijateljski pakt. — Kafanda-ris pa je zahteval, da se Grčija oprosti v paktu prevzetih obveznosti. Caldaris pa je v imenu vlade ta predlog odbil in pakt ostane.
Turški parlament je po pojasnilih zunanjega ministra soglasno odobril balkanski pakt.
Fašistični svet je določil novo kandidatno listo poslancev. Med kandidati so tudi požigalec tržaškega Narodnega doma Giun-ta ter Kobal in Bandel iz Primorja.
Na rimskem tsestanku Mussolinija z Doll-fussom in Gombosem se bo razpravljalo predvsem o gospodarkih stikih Avstrije, Italije in Madjarske z Nemčijo ter državami Male antante. Po informacijah francoskega tiska je rimska vlada odklonila, da bi se razpravljalo o reviziji mirovnih pogodb. Ta tisk poroča nadalje o zboljšanju odnošajev med Italijo in državami Male antante.
Nemška vlada popolnoma izpremeni svojo politiko do Avstrije, ker se je prepričala, da so Habichtove metode samo škodovale. Že' zaradi razorožitvenega vprašanja je Nemčija interesirana na tem, da si popolnoma ne pokvari odnošajev z Italijo. Vendar pa Habicht še ostane na svojem mestu, čeprav je njegov vpliv zmanjšan.
Vsi pridigarji, ki niso narodni socialisti, morajo izginiti, je izjavil škof evangeljske cerkve dr. Miiller. Sploh je v zadnjem času razmerje med evangeljsko duhovščino in nemško vlado zelo napeto.
Okna na avstrijskem poslaništvu v Atenah so delavci razbili v protest proti preganjanju soc. demokratov.
Preiskavo vseh dunajskih kanalov je odredila dunajska vlada, ker se boji, da so socialni demokrati skrili po kanalih orožje.
Itazorožitvcna pogajanja so dejansko že na mrtvi točki, ker Francija ne pristaja na razorožitev, dokler ni zagotovljena njena varnost. Tega jamstva pa ji druge velesile ne dajo.
Čekovno knjižico Stavijskega so odkrili na tajinstven način, da vedo sedaj za imena vseh, ki so prejemali od Stavijskega denar. Javnost zahteva, da se ta imena objavijo.
24 policijskih stražnikov čuva noč in dan sobo, v kateri so spravljeni akti o Staviskijevi aferi.
Poljski finančni minister je izjavil, da Poljska ohrani zlato valuto, ker je višina cen tako ugodna, da vsled cen ne trpi poljski izvoz.
Veliko vohunsko afero so odkrili v Mad-jarski. V afero so zapleteni ljudje iz vseh slojev in iz vse Madjarske.
Vsaka komunistična propaganda v japonski vojski se po najnovejšem posebnem zakonu kaznuje s smrtjo.
Nemški turisti so začeli zapuščati južno Tirolsko. Pravijo, da jim' je bilo iz Nemčije naročeno, da zapuste Italijo.
Washiugtoniska vlada je dovolila za mesec marc uvoz nad 8 milijonov galon vina in žganja, ki se bo uvozilo iz 61 držav.
4.	internacionalo je ustanovil Trocki na konferenci svojih pristašev v Amsterdamu.
Carine je zvišala Belgija za celo vrsto izdelkov. Med drugim tudi na ročne torbe, lovske puške, kovčke in razne barve ter kemikalije.
Nemško-danska trgovinska pogodba je bila podpisana.
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1934
se začne 4. marca
33 Va0/«* popusta v voinii na nemSkih ieleznicah!
Vsa obvestila daje:
Ing. G. TONNIES, LJUBLJANA. Dvofokova 3/11.
ali Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33
SAuMtAmlu liorui
Lesno tržišče Tendenca mlačna; povpraševanja živahna.
Na lesnem trgu je vsled pomladanske sezone postalo malo bolj živahno. Vendar pa se še vedno opaža nesigurnost in neka bojazen. V zadnjem času se je precej izvozilo mehkega lesa, osobito blaga III. kakovosti in podmere.
V bukovini pa je sedaj sezona. Kupuje se tako parjena, kakor neparjena, obrobljena in neobrobljena bukovina. Ker so stare zaloge pri nas že popolnoma izčrpane, se kupuje tudi blago že iz letošnje produkcije za kasnejšo dobavo. Sezija testo-nov gre h koncu in bo trajala predvidoma le še do srede aprila. Več zanimanja in povpraševanja je po tavoletah.
V hrastovini, tako okrogli kakor rezani in frizah pa vlada popolno mrtvilo.
Po orehu, jesenu in javorju je sicer dokaj povpraševanj, vendar pa se zahteva le suho blago I. in II., ki ga je pri nas pa le malo.
V kurivu — drvah in oglju — je situacija nespremenjena.
Na tukajšnji borzi je bilo zaključeno v tem tednu 10 vagonov testonov in 4 vagone obrobljene bukovine za izdelavo sodčkov.
Cena za m* Iranko vagon, slov. nakladalna postaja. — Štev. v oklepajih za prejšnji teden.
Smreka, jelka:	Din Dia
Hlodi I.. II., monte..........100— 110—
Brzojavni drogovi (180—150) 150— 170'— Hordonali merkant. (130—150)	135'— 160’—
Traini merkantilni (150—155) 150'— 160— Škorete, konične, od 16 cm
naprej...................... 280’— 290—
škorete paralelne, od 16 cm
.naprej . .	.......... 310— 350—
Škorete, podmerne, do 15 cm 200— 215— l)eske - plohi, kon., od 16 cm
naprej...................... 280'— 300'—
Deske-plohi, par., od 16 cm naprej......................... 320'— 330'—
Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrob-
ljeni..............(340-370)	350'- 400—
Deske - plohi, naravni, ostro-
robi...........(460—560)
Deske-plohi, parjeni, neobrob-
ljeni........................
Deske-plohi, parjeni, ostrorobi Testoni *Ao, monte............
Hrast:
Hlodi J., II. .	•	(220—260)
Bordonalfi..........................
Deske - plohi, neobrob. boules Deske-plohi, neobrob. merkantilni ..............................
Deske-plohi, ostrorobi (podnice)
Frizi..............................
Parketi:
hrastovi, za m’....................
bukovi, za m3 . . . • • • • 2elesn. pragovi: 2‘60 m. 14X24 hrastovi, za 1 komad .... bukovi, za 1 komad . . . • Drva:
bukova, za 100 kg .	(12—13)
hrastova, za 100 kR (10—10'50) 0*1 je:
bukovo za 100 kg...................
4*- <1 O 1'	570—
J 1 J J	600— 770— 405— 335—
250— 800'— 850'—	260— 900’— 950'—
700"— 750— 500—	730'— 850— 600—
45— 30--	60— 40-—
.1 1	1 J
10— 9—	li- lo--
40—	45—
Povpraševanja
Več vagonov neobrobljenih bukovih plohov, I.. II., III., inonte, suhih.
Več vagonov neobrobljenih javorjevih plohov (beli javor), I., brez grč in napak, z ravnimi vlakni. Dolžina 2’20 do 2 70 m, 14 cm Širine naprej, 27 do 70 mm debeline.	.
1 vagon smrekovih, jelovih desk, HI., širina 16 cm naprej, debelina 18 mm. dolžina 4 m Ceno je staviti za m* Iranko vagon Postojna.
1 vagon bukovih neobrobljenih, neparjemli plohov I., II., III. monte, suhih. 2 m dolžine naprej, debelina 50 do 100 mm, širina 16/17 cm naprej. Ceno staviti za m3 Iranko vagon Po-
1 vagon bukovih neobrobljenih, neparjenih plohov I., II., suho blago, dolžina 2 m naprej, 30, 40 in 50 mm debeline. Ceno je staviti za in* Iranko vagon Postojna.
Podmere in deske, III., debeline 12. 18, 24 mm. Ceno je Btaviti za m3 Iranko vagon Po-
Bukovi plohi, I., II., III.. monte, neobroblje no blago, debelina 58 mm. Ceno je staviti za m’ Iranko vagon Postojna.
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah. V poštev pride samo beli javor.
Morali in polmorali smreka in jelka. 78/78 milimetrov, 38/78 mm. dolžina 4, 5, 6 m.
1 vagon orehovih neobrobljenih parjenih plo hov. čim več debeline 120 in 140 mm.
Deske smreka-jelka. III.. 18 mm. deske smreka-jelka, III.. 38 mm. podmera 28 nun.
Bukovi plohi, neobrobljeni. surovi, monte
27 mm.	.	. ¥, OQ •
Bukove kratice, pariene. I.. II.. 27. 33. in 35 mm.
Bukovi plohi, parjeni. 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti
vabi na
XIII. redno letno skupščino
ki bo
v soboto, dne 24. marca 1934 ob 10. uri dopoldne v dvorani »Sokolskega
doma« v Murski Soboti.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Tajniško in blagajniško poročilo.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Proračun za leto 1934.
5. Predlogi in sklepanje o službenem glasilu, nakupovalcih itd.
6. Razprava o eventualnih samostojnih predlogih.
7. Slučajnosti.
če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, se vrši eno uro pozneje druga skupščina z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravno-veljavno brez ozira na število navzočnih članov (člen 16. pravil).
Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu, ali ki so jih poedini člani prijavili vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno upravi Združbe (člen 17. pravil).
Ako se skupščine kateri član ne udeleži ali ne predloži tri dni pred zborovanjem pismene opravičbe s tehtnimi razlogi, se mu predpiše globa in to za člane, stanujoče v Murski Soboti, Din 50’—, za ostale Din 20'—.
Zapisnik zadnje redne skupščine se na tej skupščini ne bo čital, ker je bil objavljen v tedniku »Murska Krajina« štev. 12—21, letnik 1933, ter vsem članom dostavljen, je pa tudi na razpolago vsem članom v pisarni Združbe. Istotako je razpoložen obračun Združbe za leto 1933 vsem članom od 24. februarja do dneva redne letne skupščine.
Murska Sobota, dne 22. februarja 1934.
Uprava Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti.
De*vM$tv&
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 28. februarja se je njeno stanje v zadnjem februarskem tednu spremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je zmanjšala za 6-9 na 1.845-4; samo zlata se je dvignila za 0-07 na 1.764-8, valute so padle za 0-H na 0-016, devize pa za 6-6 na 80-6.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 5’8 na 88-0.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru je padla za 30-7 na 287-4.
Posojila padajo kar naprej. Po zadnjem izkazu so padla za 13-7 na 1.958-6 in sicer so se zman jšala eskontna za 13-2 na 1.663-5, lombardna pa za 0-6 na 295-1.
Bivši predjemi državi so se dvignili za 0-2 na 1.717-4. To so plačane obresti za izdane blagajniške bone.
Vrednosti fondov so ostale v glavnem neizpremenjene.
Razna aktiva so se povečala za 0-6 na 109-2.
Na pasivni strani so izkazane te spremembe:
Obtok bankovcev se je povečal za 70-9 na 4.232-6, zato pa so se zmanjišale obveznosti na pokaz za 88-9 na 958-5.
Državne terjatve so se zmanjšale za 10-1 na 6-0, depoziti po tekočem računu pa za 113-6 na 383-0. Razni računi so se dvignili za 34-7 na 569-4.
Obveze z rokom so se dvignile za 0-6 na 1.079-5, razna pasiva pa so padla za
27-2 na 3000.
Skupno zlato in devizno kritje se je zmanjšalo od 35-55%, samo zlato pa od 33-99% na 33-87%.
*
Zlata zaloga švicarske Narodne banke
se je koncem februarja znižala za 122 na 1877 milijonov šv. frankov.
Dresdencr Bank letos ne izplača dividende. Njena notranja konsolidacija pa je znatno napredovala.
Po izkazu Holandske banke z dne 26. februarja se je zlati zaklad banke zmanjšal zopet 21*5 milijonov goldinarjev in znaša sedaj 792-1 milijonov.
Nemška Državna banka je odredila, da se določi cena zlatu na isti način, kakor se določa v Londonu. Cena zlata je sedaj določena na 2-81359 marke za g.
Vsled deviznih predpisov zainrzle kredite ameriških izvozniških tvrdk cenijo na 350 milijonov dolarjev.
Jflbjjjjjtfjggrgc/gjd
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 9. marca ponudbe o dobavi 600 vežic. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. marca ponudbe o dobavi raznega jekla, železnine, medenine, dvigalnih naprav in 1100 m jeklenih žičnih vrvi.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. marca ponudbe o dobavi 1900 kg žičnih žebljev, 500 kg zakovic, 2000 kg strojnega olja, 6000 klingerit kolut, 3000 azbestnih kolut, 500 lopat za premog, 100 rudarskih agrtal, 600 žarnic, 4500
metrov žice, 500 kg krp in 1000 kg bomba-ževine za čiščenje, 4000 kg tračnikov, 150 plošč železne pločevine, 100 zavitkov vijakov, 190 kg podložnih plošč, raznega azbestnega materijala, 3 jeklenih vrvi za ži-čarno in 2000 m jeklenih vrvi; do 15. marca pa o dobavi krogljičnih ležajev.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 12. marca ponudbe o dobavi 700 metrov belega amerikana.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 14. marca ponudbe o dobavi 1000 kilogramov ferosilicija, 2000 kg feroman-gana, 13.000 kg črne pločevine in 20 ton starega železa.
Dne 12. marca bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave kovinskega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Knjigoveška dela se oddajo potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 12. marca pri prometno-komercialnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
p*	ni	i	barva, plesira in ke-
ZG V cA uran mično snaži obleke,
klobuke itd. SbroM in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, manga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Seleburgova ni. 3.
Telefon it. 22-72.
Tuji kapital prodira
»Politika« zaključuje svoj članek o plačilnih načrtih petih naj večjih zagrebških bank s temi besedami:
»Kakor se vidi, zadoščajo predlagane spremembe samo zahtevam zakonske uredbe. Gospodarstvo pa bo imelo od tega malo. Nasprotno, tudi po rekonstrukciji se bo naš kapital držal v ozadju, na njegovo mesto pa bo stopil tuji kapital. To se dogaja že dve leti. Poleg tega, da je sedaj tuji kapital definitivno osvojil Jugoslovensko udruženo banko, osvaja postopoma vedno večje število poslov drugih bank, kajti, dočim imajo naše banke linice zaprte, so odšle industrije k bankam, ki so nemoteno poslovale naprej, a te so bile večinoma podružnice tujega kapitala. Danes našo industrijo vedno bolj financirajo in začenjajo nad njo komandirati. Splošno jugoslovensko bankarsko a. d., ki je dejansko le znani dunajski Wiener Bank Verein, nadalje Hrvatska sveopšta kreditna banka kot afilacija Kreditne banke iz Budapešte in Hrvatska banka, za katero je Banca Com-merciale Italiana. če dodamo k temu še najnovejše stanje Jugoslovenske udružene banke, kateri novi kapital podpisujejo Credit-Anstalt, Banca Com-merciale Italiana, Budimpeštanska kreditna banka, Amstel - banka, Solway banka in Anglo - International Bank, potem dobimo dovolj jasno sliko, v katero smer se bo razvijala naša industrija.
RAZNO
Od 70 novih ulic je imenovala beograjska mestna uprava eno ulico »Ulica Stje-pana Radiča«.
Izložbe trgovcev v Osjeku že 14 dni niso razsvetljene vsled spora osjeških trgovcev z mestno elektrarno.
V borbi za državno prvenstvo je premagal Ljubljanski išahovski klub zagrebškega s 7 :1.
Glavni blagajnik zagrebške občine Marjanc je izvršil iz neznanih vzrokov samomor. Blagajno so našli v redu.
Proračun mesta Sarajeva znaša okoli 20 milijonov Din.
V rudniku »Jelašica« so zapustili vsi delavci delo, ker niso več mesecev prejeli nobene plače.
Aretiran je bil predsednik občine v Dr-nišu vsleki zlorabe z občinskimi potrdili.
Upravitelj pošte v Carevcm Selu je bil obsojen na štiri leta vsled poneverbe.
Naši mornarji so rešili neko italijansko motorno jadrnico in vso posadko, ki bi se bila pri otoku Soška kmalu potopila.
Velikanske snežne nevihte so bile v Zdr. drž. Sev. Amerike. »Reuter« poroča, da je izgubilo življenje vsled neviht 60 oseb. — Vsled nevihte se je tudi iztiril neki potniški vlak in je padlo več vagonov čez most. 20 oseb je bilo pri tem ubitih.
Vsled avtomobilskih nesreč je izgubilo v Ameriki 35.000 ljudi življenje, približno
1	milijon pa jih je bilo ranjenih.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Ivan lelarm
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
Program ljubljanske radio postaje
Sreda, 7. marca: 12.15: Narodne pesmi in plesi raznih narodov (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, pevski jazz ansambli v reproducirani glasbi — 18.00: Komorna glasba, Radio-kvintet — 18.30: Ra-dio-orkester — 19.00: O nacionalni vzgoji (dr. Stanko Gogala) — 19.30: Literarna ura: Letošnji knjižni pregled (Podbevšek A) — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere.
V	odmoru čas in poročila.
Četrtek, 8. marca: 12.15: Reproduciran citraški koncert — 12.45: Poročila — 13: Čas, operne arije na gramof. ploščah — 18.00: O verstvih (Franc Terseglav) — 18.30: Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel) — 19.00: Plošče po željah — 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 20.00: Najmlajši pred mikrofonom: Sletni sestrici Sitar pojeta v duetu slovenske narodne, Vilibald Jenko igra harmoniko — 20.30: Slovenski vokalni kvintet — 21.15: Radio-orkester — 22.00: Čas, poročila, Radiojazz.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 6. marca: Gospodična. Red A. Sreda, dne 7. marca: Visoška kronika. Izv.
Opera, začetek, ob 20.
Torek, dne 6. marca: Carmcn. Red B. Sreda, dne 7. marca: Jcnufa. Red Sreda.
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. M1HALEK, Ljubljana