Poštnina plačana t gofovM. Leto XI., št« 104 Ljubljana, sreda 7* maja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon »t 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponočj 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ulica 54. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4. — Telefon št ">2. Podružnica Maribor: Aleksai. v a cesta št. 13. — Telefon ši ^455. Podružnica Celje: Kocenova ulic« _ št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Angleško stališče v razorožitvenem vprašanju Pomen londonske pomorske pogodbe za nadaljevanje razgovorov o splošni razorožitvi London, 6. maia. AA. Snoči je govorili prvi lord admiralitete Alexaiwler v Futhammiu, kjer so danes nadomestne voiitve za spoalnjo zbornico, o rezultatih pomorske razoroži t vene konference. Alexande.r je dejal, da je njegov prednik čestitaj vladfi, da je dosegla odmor v gradnji ofclopmic. Na ta način ne bo nobena od držav, fci so bile zastopane na konferenci gradila novih oklopnic. V gradnji je bilo po washingtonsiki pogodbi za obnovitev 10 oklopnic, ki so imele biti zgrajene do leta 1936. Te ladje bi veljale 75 milijonov funtov štenliinigov. Potem ko je AJexander pojasnil obseg omejitve gradnje novih ladij v pogledu križark. rušile e v in podmornic, je naglas;1!, da pomenja trojni sporazum med tremi glavnimi pomorskimi silami velik korak naprej in da bo veliko pripomogel k odločitvam pripravljalne razorožit-vene komisije v Ženevi. Govornik je nadalje poudarjal, dia je trdino za mir in za razorožitev, ki pa da mora biti vsestranska in ne omejena na Anglijo. Anglija ie že doprinesla svoje žrtve k problemu splošne razorožitve v glavnih svojih obrambnih sredstvih. Na sejah pripravljalne razorožitvene komisije so večkrat naglašaili, da ne more resnično napredovati splošna razorožitev, dokler ne bo razčiščen položaj velikih pomorskih držav. Sedaj bo Anglija lahko odšla v Ženevo in dejala, da, če je že Anglija z majhno armado in z velikimi obveznostmi pripravljena razoirožitii svoje glavno obrambno sredstvo, store to na kopnem in v zraku lahko tuidS druge države. Končno je izjavil Alexander, da bo morala Anglija obnavljati svoje bro-dovje, dokler ga bo imela. Obnovitveni program mora pa biti pameten in zdrav. Angleži streljajo na indijske nacijonaliste Krvave demonstracije nacijonalistov zaradi internacije Gandija - Izvolitev Gandijevega naslednika Simla. 6. maia s V vse velikih mestih Indije so praznovali žalobni dan. ki .ie bil odreieti ob priliki aretacije Gandija. Trgovine so zaprte, promet ukinjen. V Delhiiu so bile visoke šole in ostale šole zaprte. V Salandharu ie bila policija prisiljena rabiti orožje. 30 oseb ie bilo ranjenih, med temi dve težko. V Delhiiu so udeleženci sprevoda razbili avtomobil policijskega inšpektorja ter tega dejansko napadli. Policija, ki ie prihitela na pomoč, ie razpršila množico. Mnogo oseb ie bilo pri tem ranjenih. 7 pa ubitih. Pr; drugem spopadu ie morala Doliciia streljati 10 minut in ie ranila nadaljnjih 50 oseb. med njimi več žensk, ki so bile Postavljene kot stavkovne straže. Ker so bile razširjene govorice, da zdravstveno stanje Gandija ni dobro, .le vlada v Bombavu sklenila, da ga da takoj preiskati po treh zdravnikih, fci so ugotovili, da ie Gandijevo zdravstveno stanie izbor- V Hovri in Madrasu ie razburjena množica skuhala preprečiti železniški promet, a ko je policija intervenirala, so metali nanjo kamenie. PolicHa ie pričela streljati ter ranila 15 oseb. Po Pešavarju kroži indijska konjenica in angleška pešadija. Policija ie streljala na množico. 30 oseb je bilo ranjenih. od teh več težko. Pariz. 6. maia AA. Po poročilu iz Bom-bava ie bil namesto prijetega Gandija izvoljen za voditelja indijske nacionalistične stranke bivši sodnik Abbas Taiabii. Gandi sam ie označil Tajabiiia za svojega naslednika. Novi vodja ie že prevzel vodstvo vsega pokreta državlianske neposlušnosti. Pariz. 6. maja AA. Po poročilu iz Bom-baya ie bil v Lahori in Kalkuti proglašen dan žalovania zaradi aretacije Gandija. V Kalkuti ie bila odložena seja občinskega sveta, čeorav so proti temu Evropci protestirali. Ga. Gandiieva ie izjavila, da je treba podvojiti napore, da se doseže cilj. no. Pariški dogovori pred madžarsko zbornico Vlada predložila v ratifikacijo dogovore o ureditvi reparacij - Stališče opozicije - Reforma fidejkomisov Budimpešta, 6. maja. g. Z ozirom na predložitev ratiikacijskih predlogov o pariškem optsntskem dogovoru v madžarski poslanski zbornici, skuša sedaj opozicija doseči izpolnitev svojih žalitev glede tega dogovora. Večina prebivalstva je zelo simpatično sprejela te zahteve. Vlada bo prišla v zelo težak položaj, ako bi jih odklonila. Gre namreč za to, da bi morali oni optanti, ki bodo dobili odškodnino iz fonda A, v smislu zahteve opozicije oddati 25 % državni blagajni. Teh 25 % bi se porabilo za končno ureditev vprašanja po vojnem posojilu oškodovanih in za madžarske invalide. V političnih krogih se govori, da bo tozadevni predlog opozicije predložen na prihodnji seji parlamenta, ki ee vrši v petek. Budimpešta, 6. maja. AA. Na današnji seji parlamenta je predložil ministrski predsednik Betlilen v ratifikacijo pogodbe o ureditvi vzhodnih reparacij. Kot prvo se navaja sporazum o finančni realizaciji sporazuma med Madžarsko in velesilami, nato vprašanja, ki so v zvezi z agrarno reformo v državah - naslednicah in vprašanje arbitražnega sodišča ter na koncu vprašanje o agTarnem »A« - fondu. Ta sporazum mora priti v madžarski zakonik. Kar se tiče sporazuma o >B« - fondu, tega sporazuma Madžarski ni treba ratificirati, ker je bil zaključen le med Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, Rumunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo, docim Madžarska ni fungirala kot pogajajoča se sila V obraz-loženju, ki je dodano zakonskemu predlogu o ratifikaciji imenovanih sporazumov se pravi, da madžarska vlada ni bila ona, ki bi hotela, da se istočasno razpravlja tudi vprašanje o zahtevah optantov tn finančnih vprašanj, ki se tičejo madžarske države. Da se je o teh vprašanjih istočasno sklepalo, se ima pripisati gotovemu političnemu pritisku. Madžarski politiki je uspelo, da se je reševale vsako vprašanje ločeno drugo od drugega. Nato se v obrazloženju ugotavlja, da se bodo vsi spori, ki niso agrarnega značaja in ki se ne rešuje po čl. 250. Youn-govega načrta, reševali na podlagi tiia-nonske pogodbe. Budimpešta 6. maja. AA. Predsednik madžarske vlade grof Bethlen je v teku proračunske debate v parlamentu povodom diskusije o predlogu socijalnih demokratov, da se ukinejo fidejkomisi, dejal, da se pripravlja zakonski predlog, ki predvideva ae popolno odpravo fidejkomisov, temveč reformo. Dr. Briining vabi socialiste v vlado Popuščanje vlade v vprašanju zgraditve oklopne krizar-ke „B" - Vlada želi delati s parlamentom Dortmund, 6. maja. d. Na kongresu west-falskega dela centruma je govoril tudi državni kancelar dr. Briining o političnem položaju in bodočih nalogah njegovega kabineta. V tem govoru je dejal med drugim, da stremi nova vlada, kakor že njena predhodnica za tem, da se končno uredi vprašanje sanacije nemških državnih financ in pa sanacija brezposelnega zavarovanja, ki ie nadvse potrebna temeljite remedure. Vprašanju zgraditve nove oklopne križarke t>B« vlada ni in tudi ne bo posvečala posebne pozornosti, ker ima mnogo bolj važnega dela. Vlada se bo v tem oziru ravnala popolnoma po načelih, ki so vodili kabinet Miillerja. Centrum je bil vedno razpoložen za lojalno sodelovanje s socialno-demokratsko stranko, ni pa mogel preprečiti izstopa socialistov iz vlade, ki je bil predvsem posledica velikih diferenc med stališči socialistov in nemške ljudske stranke o načinu rešitve raznih perečih gospodarskih in socialnih vprašanj. Na podlagi programa, ki si ga je nadela nova vlada bi bila mogoča ustvaritev velike koalicije. Sedanje stališče socialistov do nove vlade je zaradi tega dokaj nekonsek- ventrio, ker bi morali socialisti že davno spoznati, da so minili časi za brezplodne dolgotrajne razgovore med strankami. Namesto besed je treba sedaj dejanj, ako se noče riskirati, da bo še bolj upadel ne samo gospodarski, temveč tudi politični kredit Nemčije. Dr. Briiningova vlada ni nikakor razpoložena proti parlamentu, temveč mu hoče samo vrniti njegov ugled s tem, da bi se lotil resničnega in stvarnega dela. Zaradi tega podpira centrum novo vlado, ki si je postavila za cilj izvrševati politiko računajočo ne samo z momentani-mi, temveč s trajnimi uspeh" Potovanje Doumerguea po Alžiru Pariz. 6. maja. AA. Po poročilu fe Aližira Se predsednik francoske republike Doumersjue obiskal muslimansko medjeso (džamijo) in muslimansko vseučilišče. Jubilej angleškega kralja London, 6. maja. Te dni praznuje angleški krafl 204efrnr'co svojega vladanja, fc vseh delov siveta so prispele angleški kraljevi dvojici prisrčne čestitke k temu dogodku. RESNA SITUACIJA V ŠPANIJI Žrtve dijaških izgredov v Madridu - Zaprte visoke šole - Needinost opozicijskih strank - Vesti o zopetni spremembi režima Madrid, 6. maja. d. V MarJtridu in tudi po dragih univerzitetnih mestih so znova izihruihnili veliki diijašlki nemiri, ki so zavzeli nepričakovano velik obseg. V Madridu so se dijaki zbrali na osrednja univerzii, kjer so nabili mediicinci nad obema glavnima vhodoma dve veliki tabli z napisa, v katerih so sramotili špansikega kralja in se izrekli za uvedbo republikanske vladavine. Pred medicinsko fakulteto je prišlo do burnih spopadov med policijo in diijaiki, ki so demonstrirali proti monarhiji in vzklikali republiki. Podiicija je dijake pričela razganjati. Ker pa so ti odgovarjali na njen nastop z metanjem kamenja in streljanjem z revolverjem je policija tudi pričela strela/ti. Pri tem je bil en dijak ubit, 17 pa tako težko ranjenih, da so jih morali z rešehtimi avtomobili prepeljati v bolnico. Po uiradnem poročilu so diijaiki meta-I na policijo tudi strešno opeko, ki so jo jemali s vseučihške strehe, ter ba^e vrgli celo "nekaj ročnih1 granat. V tem metežu je bil težko ranjen tudi neki hu-zarski major, ki je slučajno šel mikno mesta spopada. Razjarjeni dijaki so razbili: tudi vse izložbe in dkna po privatnih hrišah, ki se nahajajo v okolici vseučilišča. Na vseučilišču samem, kjer je opaziti po stenah sledove strelov, ni ostalo niti eno okino četo. Univerzitetni svet ie skledi zaradi teh nemirov zapreti za nedoločen čas univerzo Sličnj nemiri so se vršili tudi na drugih visokih šolah v Madridu in pokra-, jini, vendar pa drugod niso zavzeli tako ostre oblike kaikor na madridski; univerzi Splošno se presoja položaj v Španiji kot zelo kritičen ter se vedno bolj širijo govorice, da je v kratlkem pričakovati spremembo režima. Baje bo prevzeti sestavo nove vlade Santiago Alba, zunanji mrinlister v zadnji španski parlamentarni vladi, kij jo je bil vrgel pokojni general Primo de Rivera. Sestava vlade se bo izvršila najbrž e koncem tekočega meseca im bo imela levičarsko liberalni značaj. Nova Vlada bo priičela s temeljito likvidacijo ostankov Primove diktature ter poskusila normalizirati španske politične prilike. Pariz, 6. inaja. d. Poročila o dogodkih v Šipantiji povzročajo v vseh resnih političnih krogih velike skrbi. Vlada je sicer absoluten gospodar situacije, a število njenih nasprotnikov trajno narašča in ovire, ki zadeva ob mje pri izvajanju svoje nalloge, mirne in postopne likvidacije diktature, so večje in številnejše od dne do dine. Za enkrat ie borba omejena na inteligenco in delavstvo, dočim so kmečke množice še docela pasivne, vendar pa skušajo vse struje prodreti tudi med nje in si pridobiti v njih zaslombo. Najbolj opasna je situacija zaradij te- ga, iker nasprotniki sedanje vfede sami niso edini med seboj. Najrazličnejše, često diametralno nasprotne programe imajo in veže jih samo negativni moment odpora proti vladi generala Berenguerja. Zato sprejemajo v Pari-m z veliko rezervo vesti o skorajšnji spremembi vlade, ker bi nobena nova vlada ne mogla imeti znatno močnejše pozicije, pa naj bi bila še tako liberalna. Enako skeptično presojajo poznavalci španskih razmer tudi republikanski pokret. Pripadajo mu študenti, del inteligence m del delavstva, med kmečkim prebivalstvom, ki tvori ogromno večino špansikega prebivalstva, pa na simpatičen. Tudi vojaštvo ga odklanja. Zato bi bilo pretirano govoriti o resni nevarnosti za monarhistično »vladavino. Pač ipa vzbujajo precejšnjo pozornost vesti o novem nastopu pristašev pokojnega diktatorja Prima de Rivere. Ti so se po diktatorjevem odstopu umakni® v ozadje, zdaj pa se zopet pojavljajo in označujejo naraščajočo anarhijo kot dokaz, kako potrebna je bila diktatura in da je bila prehitro likvidirana. Iz njihovih vrst se pojavljajo zahteve, naj se današnjemu neznosnemu stanju naredi konec z novo, prehodno diktaturo. V zvezii s temi zahtevami so vzbudite veliko pozornost konference, ki jih je imel kralj z raznimi odO,ičnirni generali. Sodelovanje slovanskih držav pri raziskava-nju polarnih pokrajin Važni predlogi m. vseslovanskega kongresa geografov in etnografov — Zanimivo predavanje dr. Rusa — Poklonitev na grobu profesorja Cvijiča Beograd, 6. maja. rp. Včeraj je HI. kongres slovanskih geografov in etnografov nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu je bilo poročilo o zadnjem kongresu, ki se je vršil lansko leto na Poljskem. Poročilo obsega dve debeli knjigi, v katerih so natisnjeni vsi referati. Poročal je profesor krakovske univerze dr. Smolenski. Profesor lvovske univerze dr. Arctovski je nato predaval o polarnih raziskovanjih zadnje dobe ter je stavil predlog, naj bi se tudi slovanske države udeležile raziskavanj polarnih krajev. V letih 1932. in 1933. se bodo vršila mednarodna raziskovanja, na katerih bi vsekakor marale sodelovati tudi slovanske države. Profesor praške univerze dr. Djedina je imel nato jeferat o sestavi komisije slovanskih znanstvenikov, ki naj bi izdelala popularne geografske monografije slovanskih držav. Po referatu profesorja poljedelske fakultete v Beogradu dr. Ste-buta je bilo sklenjeno, da se osnuje na prihodnjem kongresu posebna sekcija za agro- geografijo. Zaključno predavanje na včerajšnjem zasedanju kongresa je imel bibliotekar ljubljanske licejske knjižnice dr. Joža Rus. Predaval Je o Beogradu in genezi Jugoslavije v luči makroplastike njene narave. Po zaključku včerajšnje seje so se podali udeleženci na grob zaslužnega jugostoven-skega učenjaka dr. Jovana Cvijiča ter položil li krasen venec z napisom: »Inicijator-ju kongresov slovanskih geografov in etnografov — užaloščeni in hvaležni III. kongres.« Popoldne so zasedale posamezne sekcije, ki so podrobno razpravljale o dopoldanskih referatih ter izdelale odgovarjajoče predloge. Tekom popoldneva so si udeleženci kongresa oglodali tudi voini geografski zavod, kjer jim je bila prirejena zakuska. Zvečer so odpotovali v Prahovo, odkoder bodo nadaljevali potovanje po raznih krajih Jugoslavije. Drzen roparski napad v Rumuniji Maskirani banditi napadli avtomobil s tremi člani diplomatskega zbora in jih oplenili Bukarešta, 6. maja. s. Danes pol ure po polnoči je bdi izvršen drzen roparski .napad na tri člane bukarešfoe diplomacije. Soproga poljskega posllanika v Bukarešti grofica Szembek se je vra-čaila v spremstvu ameriškega finančnega svetovalca na Poljskem Deweya, ki se je mudil trenutno v študijske svrhe na Ruimmsikem, in rumunskega poslanika v Wasbingtonu, Davile v avtomobilu z grada Magosatia, kjer je prisostovala banlketu, prirejenemu po princu Bibescu. Približno 3 km pred Bukarešto je bilo oddanih na cesti več revolver skih strelov na avtomobil. Šipa proti vetru je bila zdrobljena. Šofer je ustavi avtomobil. Takoj nato je planiilo 6 masfleiranih moških iiz cestnega jarka na avtomobil Dva od njih sta imela revolverje, dva nože in dva svinčene pendreke. Grofica Szem-bek se je iz strahu onesvestila. Aimeri- kanec je ostali popolnoma tih, dtočim je Devilla začel nagovarjati roparje naj opustijo opelnitev potnikov. 'Ponudil jitn je svojo denarnico, ki pa roparjem ni zadostovala. Roparji so nato oplenili vse tri osebe. Grofici so odvzeli dragocen nakit, ki ga je imela na sebi. Dalje so nagrabili večji denarni znesek v tu-jii valuti, bi ga je imel pri sehi ameriški finančni svetovalec. Nato so dovolili, da je avtomobil nadaljeval vožnjo. Po njihovem povratku v Bukarešto je bilo takoj odposlanih več oddelkov policije, k! pa niso našli nobene sledi o roparjih. V pretekli nooi je bil izvršen tudi pri vasi Militari v bližini Biikarešte sličen roparski napad. Na avtobus je bilo oddanih več TevolverskTh strelov, ki so ranili šoferja. Ta pa je voziil z največjo hitrostjo naprej ter mu je uspelo uliti roparjem. Napet položaj v St. Pbltnii Delavci napadli orožnike in policijske stražnike ter jih obmetavali s kamenjem ke iz Kremsa, ki Je zvečer odšel v St. P81-ten. Deželni glavar Buresch je zvečer odšel k zveznemu kancelarju dr. Schoberju, da mu poroča o incidentih in da dobi nova navodila za ohranitev reda in mira. Zve- DunaJ, 6. maja. g. V St. Pdltenu je prišlo danes do novih incidentov. 2e dopoldne je prišlo do nemirov, ki so se popoldne ob 15. uri še povečali, ko so delavci menjali delo. V bližini tvornice sukna se je zbrala večja množina delavcev, ki je pričela na orožnike in policijo metati kamenje. Vodilna uradnika orožnikov in policije sta bila ranjena. Nato je bilo odrejeno, da se izpraznijo ceste, kar je orožništvo izvedlo s bajoneti. Pri tem je bilo 10 oseb, večinoma mladeničev od 17 do 18 let aretiranih. Ker je bila situacija zelo napeta, je okrajni glavar Wolf zahteval 1 bataljon posad- čer je v St. Poltenu vladal mir. Beograjski književniki na Jadranu Beograd, 6. maja. S. Skupina beograjskih književnikov fz tukajšnjega Pen4oM>a priredi koncem maja izlet na Jadran. Dne 27. t m. prispe prva sJoupi»a 12 do 15 Slanov na Sošak, kjer prirede literarni večer. Nato odpotujejo hnaiž«™^' aa Rab io v Dalmacijo vse do Kotora. Kralj v Niški Banji Niška Banja, 6. maja. r. Kakor znano, se Nj. Vel. kralj že več dni mudi v tukajšnjem kopališču. Včeraj je že ob pol 8. zjutraj odšel v kopališki park. Po starem običaju so vaška dekleta odšla na dan pred Gjurgjevem v bližnji gozd po zelenje in cvetje, nakar so se vračale v vas t>o-joč gjurgjevske pesmi. Kralj, ki je prišel skozi park, je opazil skupino mladih vaščank, ki se jim je približal ter smehljaje poslušal njihovo petje. Dve vaščan-ki sta nato pristopili h kralju ter mu vsaka izročila lep venec iz poljskega cvetja. Kralj se je zahvalil ter vsaki podaril po 100 Din, nakar je odšel v kopališče. Nj. Vel. kralj se je ponovno izrazil, da mu izredno prija v Niški Banji. Včeraj popoldne je v spremstvu dvornega maršala Dimitrijeviča napravil z avtomobilom daljši izlet; kjerkoli ga je ljudstvo spoznalo, ga je povsod prisrčno pozdravljalo. Ob 6. zvečer se je vrnil v svojo vilo. Nj. Vel. kraljica v Dalmaciji Split, 6. maja. č. Včeraj dopoldne se je odpeljala Nj. Vel. kraljica s kraljeviči proti Omišu. Na poti skozi selo Tobreče so visoki gostje izstopili iz avtomobila ter šli peš v selo. Ko so prebivalci spoznali kraljico in kraljeviče, so jih navdušeno pozdravljali. Kraljica se je živahno raz-govarjala s seljaki, zanimajoč se za njihove potrebe. Tudi danes se je Nj. Vel. kraljica odpeljala z avtomobilom na izlet in sicer proti Trogiru. Seja ministrskega sveta Beograd, 6. maija. AA. Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila od 11-30 do 13. tire pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta m ministra notranjih zadev g. Petra Zrvkoviča, se je sklepalo o tekočih zadevah. Letonsko odlikovanje zunanjega ministra Beograd, 6. maja. p. Letonski poslanik na našem dvoru Kario Ducmans de na slovesen način izročil zointanjemu ministru dr. Voji Marinkoviča lento I. stopnje reda Treh zvezd, s katerim ga je odlikoval predsednik k tonske republike. Isti red je poslanik včeraj izročil predsednikiu vlade generalu Živkoviču. Kongres četnikov Beograd, 6. maja. p. Danes se je vršil kongres »Udruieinja četnikov za čast in svobodo kraljevine Jugoslavije«. Za predsednika je bil izvoljen tti-ja Tnifunovac-Birčanin, v upTavni odbor pa skoro vsi dosedanji odborniki. Sadjarska razstava v Subotici Subotica, 6. maja. č. Tukajšnje poljedelsiko dru-štvo je imelo danes redno letno skupščino. Preči-tana so bila zelo obširna porodila o delovanju dnt^frva v preteklem letu. Sledila je razprava « budžetu ter o sadjarski in vinski razstavi, ki jo priredijo meseca junija v subotišikem kopališču PaKču. Pri volitvah je bil izvoljen 2a novega predsednika advokat dr. Vladiislav Libozenčič. Jugoslavija pojde v Montevideo Beograd, 6. maja. p. JNS je sklenil, da sodeluj« pri nogometni tekmi v Uruguaju za svetovno prvenstvo, ker so pogoji ugodni. Rešiti se ima samo še vprašanje tekmovalcev, ki bi morali biti odsotni dva meseca. To bi vsekakor neugodno vplivalo na tekmovanje za jugoslovensko državno prvenstvo. »JUTRO« št. m 2 Srsdt, t. T. 1930 Mahatma Gandl Pozornost svetovne javnosti ie že nekoliko mesecev obrnjena na dogodke v Indiji in na neenako borbo, ki se je razpalila med nacionalističnimi predstavniki tri sto milijonskega naroda in peščico upravnikov, predstavlia.iočo ogromno silo britskega svetovnega imperija. Od Gandiievesa .solnega pohoda proti morju ie bilo dan za dnevom pričakovati, da bodo indijske oblasti koncem koncev le prisiljene poseči po idejnem voditelju, brž ko bi se s početka nekoliko mistična manifestacija indijskih nacionalistov razvila v nevarno prevratno početje. Indiiska vlada je s hladno samozavestjo opazovala razvoj flogodkov in morda bi se še ne bila odločila na tako resen korak kakor ie aretaciia voditelja indijskih nacionalistov. da zato ni dobila izrecnega naloga iz Londona, kjer so nemilo odjeknili do-jrodki v Pešavariu in v drugih indijskih mestih. Aretaciia Mahat ume Gandija ni prišla iz-nenada. saj so io že pred nekoliko dnevi napovedali nekateri londonski listi, za kar je vlada nastopila proti dotičnim novinarjem. češ. da so predčasno izdali važen akt državne politike ter s tem oškodovali državni interes. Mohandas Karamčand Gandi. ki so mu domačini zaradi njegovega velikega junaštva in požrtvovalnosti v boju za resnične ali namišliene interese svoieea naroda dodali ime »Maha-atma«. t. i. velika duša. ie eden izmed onih odličnih Indijcev, ki so se šolali na angleških univerzah in dobro poznaio bistvo angleškega naroda. Njegovo ime ie postalo znamenito že davno pred svetovno vojno, ko se ie naselil kot mlad odvetnik v Južni Afriki ter tam energično zastopal koristi indijskih priseljencev. Že tam se ie izkazal kot borec, čigar orožje je ideja pacifizma in bratstva med narodi raznih poKi. Dasi sprva ni bil varen niti pred dejanskimi napadi, si je vendar polagoma pridobil ugled in spoštovanje. V burski vojni je organiziral pomožno akciio za angleške ranjence ter ie v istem pravcu deloval tudi med svetovno vojno, ko se ie vrnil v domovino. Med svetovno vojno je Anglija obljubila Indiii značaj dominioma v brit-skem imoeriiu. da se tako oddolži za pomoč. ki io ie preiela od indijskega naroda v denarju, človeški sili in stvarnem materialu. Ko pa so začeli indijski nacionalisti pritiskati na izpolnitev dane obliube. ie London poslal v Indijo znano Simonovo komisijo. ki naj bi preiskala, ali so Indijci že snosobni za tako dalekosežno samoupravo. Po vsei Indiji ie zavrelo in tudi Gandi. čigar politični vpliv je od leta 1921. močno nazadoval, ie moral svoiemu programu pasivne nekooperaciie dodati radikalnejših elementov. Njegovim pristašem ni več zadostovala sama pasivna rezistenca. tem boli ker se ie videlo, da bi domača preia in pospeševanje domačega dela ne rešilo indij- skih mas dosedanjega siromaštva, ki ifh onesposablja tudi za pasivni odpor. Ako covorimo o politični borbi v Indiii. je treba imeti posebno merilo zanjo. Gandi ie namreč tudi kot politik eminentno verska pojava in le na ta način si ie utrl pot do src indijskega naroda. Njegova politika temelii na verskem pravilu« ki si ga je izvoli! za geslo: Pot k resnici vod; samo preko ponižnosti. Tudi kot človek živi Gandi popolnoma po smernicah vere in !. 1922. mu 5e angleški sodnik kot političnemu nasprotniku priznal, da k mož visokih idealov in plemenitega, svetega življenja; kljub temu ga ie moral po veljavnih zakonih obsoditi na šest let ječe zaradi ro-varienia proti državi. Popolnoma v skladu z Gandi.ievimi verskimi principi ie tudi njegov čudni mistični pohod k moriu. s Smer ie hotel Dokazati premoč prirodnega prava nasproti upravnim določbam indijskega državnega solne-za monopola. Indiiska vlada mu je dovolila, da ie doprinesel ta dokaz, dobro vedoč. da mora podjetje samo v sebi propasti že iz golih tehničnih ozirov, kakor bi bil neuspešen boj primitivne domače preje proti orjaški angleški tekstilni industriji. Osamosvojitev Indiica od potreb uvoza in pasivno nesode-lovanie indijskega ljudstva v javnih zadevah gotovo ne more.io biti pozitivne postavke v boiu. Ljudstvo ie zaradi svoie oko-stenelosti tako siromašno, da o kaki omejitvi potreb ne more biti govora, na druei strani Da je pasivna rezistenca v sodelovanju neumestna tudi zato. ker sploh ni v moči indijskih voditeljev. da bi odločevali o tem. ali bodo sodelovali ali ne. Gandiieva borba po naših poiniih ne more imeti neposrednega uspeha, iasno na je, da ima siien psihološki učinek na indiiske mase in da ie v stanu razgibati jih in vzdra-miti iz otopelosti. Že taka malenkostna kršitev zakona, kakor ie varjenje soli ob asistenci varnostnih oblasti, je dala radikalnejšemu krilu stranke povod za nemire, ki imajo vse znake prave pravcate vstaie. Ta opasni učinek Gandijeve pasivnosti ie indijski vladi, dal povod, da z internacijo vo-ditelia vsaj začasno onemogoči nadaljevanje sličnih izgredov. Mnenja o smiselnosti in koristnosti Gandijeve akcije za popolno neodvisnost Indije so zelo deljena. Nasprotniki Velike Bri-taniie podčrtavaio samo idealno stran bo-ia za svobodo in neodvisnost, resni poznavalci indijskih razmer pa soglašalo v nazoru. da Indijci res še niso dozoreli za popolno neodvisnost in da bi ta za ogromno maso njihovega naroda pomenila silno nesrečo. ker bi pahnila narod in pokrajino zlasti v Gospodarskem in socialnem pogledu za celo stoletje nazaj. Vsi pa naj odobravalo Gandijevo akciio ali ne, priznavajo da ie Gandi velik človek, kakršnih ima človeštvo malo. smrtnih žrtev potresa Grozna potresna katastrofa v severni Indiji - Demon- tracije nacionalistov London, 6. maja. g. Pokrajino Burmo v severni Indiiji je obiskal strašen potres. Števčlo mrtvih se javlja s 6000. Mesto Pegu, ki šteje 11.000 prebivalcev, je bilo po potresu in po požaru, ki je nastal po potresu, popolnoma uničeno. Tam znaša število mrtvi nakJ 1000. V Rattgoonu ie bila pagoda Shedagon, ki izvira iiz VI. stoletja in čije kupola ie iiz čistega zlata, težko poškodovana. TudS »Brftish United Press« (potrjuje veliko število mrtvili. Indijski naeijona-Msti v Rangoonu, ki smatrajo potres za kazen božjo zaradi aretacije Gandfja, so danes 'priredili demonstracijski sprevod slkozii mesto. Vsem pasantom, ki so imeli evropske obleke, so te strgali s telesa. Policija je intervenirala ter . je morala rabiti orožje. Strahovita eksplozija v angleški tovarni Požar in eksplozija uničila do temeljev tovarno umetnih krmil — V plamenih je zgorelo 6 delavcev, nad 100 pa jih je hudo opečenih London, 6. maja. d. Včeraj dopoldne se je izvršila, kakor smo že poročali v neki tovarni za umetna krmila v Liverpoolu •težka katastrofa, ko je izbruhnil ogenj v nekem skladišču ter v kratkem objel celo poslopje. V plamenih je zgorelo šest delavcev, dočim je bilo nad 100 delavcev tako težko opečenih, da so jih morali prepeljali v bolnico. Za prevoz strašno opečenih ranjencev, ki so obupno klicali na pomoč, so bila uporabljena^'sa privatna vozila, tovorni avtomobili in avtomobili Rdečega križa. Zaradi požara je prišlo tudi do eksplozije ya-polina, ki je bila tako silna, da se je v enem hipu zrušila tri nadstropje visoka tovarniška zgradba. Splošno domnevajo, da je požar izbruhnil zaradi tega, ker se je žito v skladišču samo vnelo. Sličen slučaj se je dogodil že v isti tovarni 1. 1911., ko je bilo ubitih zaradi eksplozije 21 oseb in 113 težko ranjenih. Požar upepelil 300 poslopij 500 otrok otetih iz objema plamenov — Ogromna škoda in številne žrtve — Silni gozdni požari na Long Islandu Newyork, 6. maja. d. Kakor srno že poročali, je izbruhnil v mestu Nasbua ogromen požar, ki je uipepelil ves okTaj. Pogorelo je nad 300 poslopij med njimi dve veliki tovarni, tri cerkve in en železniški most. Pogrešajo tiudi tr-i otroke. Štiri osebe pa so bile tako opečene, da so pozneje podkg-Ie poškodbam. Le srečnemu slučaju je pripisovati, da se je posrečilo dvema duhovnikoma v zadnjem hipu rešiti 500 otrok iz katoliške cerkve, ki je kima In potem pogorela do tal. Požar je izbruhnil v bližini lesenega mosta v okraju Cro-a-n.hM'1 in se je razširil tako n.a&lo, ker je pihal močan jugovzhodni veter. Bela je popolnoma nemo.goča vsaka rešilna akcija ter se je posrečilo zaustaviti požar na njegovem pohodiu proti središču mesta šeje tedaj, ko so pogorele na bregu reke MeMimak zadnje hiše. Zaradi požara je več tisoč oseb ostalo brez strehe. Proglašeno je tudi obsedno stanje. Vlada je poslala za prvo pomoč županstvu tako težfeo prizadetega mesta 2 milijona dolarjev podpore. Poleg tega ogromnega požara poročajo o veM-kih sličnih katastrofah tudi še iz petih druigih zveznih držav. Posebno težko je bil prizadet okraj Saffotg v državi Long Island, kjer so izbruhnili ogromni gozdni požari, ki so se razširili na pokrajini obsežni 40 štirijaških milj. Skoda, ki jo je povzročil ta gozdni požaT je neprecenljiva. Na tisoče prebivalcev je brez strehe, število smr.-nih žrtev je doslej še neznano. Ker je poleg tega izbruhnilo tudi na dragih krajih mnogo sfoedinth požarov, so jeli samiti, da so ogenj podtakniti brezposelni delavci, ki so se nadejali, da bodo zaposleni z gašenjem požarov. Komunistični izgredi v Čsl. zbornici Praga, 6. maja. g. Na današnji seji senata je prišlo do burnih scen. Komunisti so vtihotapili v plenum zbornice tujega moža, o katerem so trdili, da ga je imela policija skozi tri mesece brez vzroka zaprtega ter da ga je trpinčila. Predsednik senata je pozval komuniste, naj odstranijo tujca iz dvorane. Šele po daljših viharnih scenah, se je dal tujec oa stlug odstraniti iz dvorane. Roparski napad na banko Dayton, 6. maja. g. Drzen bančni napad ob svetlem dnevu je zahteval 4 žrtve. Opoldne je poskušalo več banditov napasti neko banko ter jo opleniti. Policija je to pravočasno preprečila ter pričela nanje stre-. ljati, Trije, banditi so bili ranjeni, od njih dva težko. Štiriletna deklica, ki je ravno-šla mimo, je bila tudi ranjena. Streljanje je med pasanti povzročilo paniko. Nad 30 milijard za reklamo v Ameriki Newyork, 6. maja. r. Po pravkar objavljeni statistiki sta industrija in trgovina v Zedin jenih državah izdali 1.1929. nič manj kot 565 milijonov dolarjev (nad 30 milijard dinarjev) za reklamo; od tega odpade samo na časopisne inserate 306 milijonov dolarjev (nad 11 milijard dinarjev). Posamezne industrijske panoge so izdale za reklamo naravnost ogromne vsote. Tako je izdalo 23 velikih avtomobilskih tovarn v ta namen 64 milijonov dolarjev, 19 tobačnih družb 22 milijonov, 89 tovarn živil 20 mili ionov. 24 tovarn radio-aparatov in gramofonov 16 milijonov itd. Problem občinskih financ Ureditev občinskih finac je postala v zadnjem času eno najboJj perečih vprašanj. Občine so po vojni dobile tofj?ko novih nalog, da jife na podlagi predvojnega finančnega sistema ne ■morejo več obvladati, ker postajajo davčna bremena pretežka in so izčrpani vsi viri za nove dothodke. Poleg običajnih občinskih nalog, je pa nastalo za občine novo breme v tem, da prevaljuje država velik del bremen, ki jih je doslej sama nosite, na občine, ki morajo iskati novih virov za nepredvidene dohodke. Slične pojave opazujemo v vseh državah in tako so postale komunalne finance v resnici že mednaroden problem. Ureditev 'komunalnih fj:nanc je v najožji zvezi z organizacijo občin, ki je dandanes skoraj v vsaki državi drugačna, tako da je študij tega vprašanja zelo otežkočen. Vendar je velika za-sluiga Mednarodne unije mest v Bruslju, da je začela sistematično zbirati ves potreben materijal za študij komunalnih vprašanj. Velikega pomena sta bila v tem oziru -kongresa Unije mest v Parizu 1. 1925. in v Seviltli leta 1929. S stališča naravnega razvoja komunalne poHtike bi bilo teoretično smatrati za naSbolj idealen položaj, dia bi biHa občina popolnoma neodvisna od države pri določanju svojih finančnih dohodkov in da bi imela dovolj prostosti in prilike za uvajanje lastnh davkov, ki ne bi bffli omejevani po državnih zakonllh. Tega položaja pa ne najdemo nikjer, ker imajo vse države večji ali manjši vpfov na občine. Glavne dohodke občin tvorijo občinski davki in doklade. ki jrh občina lahko pobira. Poleg tega obstojajo pa še drugi dObodki občim, in sicer: a) dohodki iiz občinske fmovine, ki so običajno zelo nizki, ker dosegajo po statističnih podatkih na Estonskem 8 odst. vseh cbčinskifh dohodkov, v Nemčiji 4 in pol odst., v Belgiji dn Ho-lamdiji 3 odst. m v Loiksernburgiu 2 od'st., po vsez doklad na državne davke ne morejo gospodariti, ali pa morajo dobivali primerne dotacije od države. V splošnem delimo lahko občine v dve skupini finančnih sistemov, ki vladajo v njih, on sicer: a) na občine, v katerih prevladujejo dohodki, ki so odvisni od) države (doklade na državne da vike in dotacije od države), in b) na Občine, kjer 'prevladujejo dohodki, ki so neodvisni od države. V prvo skupino spadajo: Avstrija, kjer tvorijo ti dlObodlki 77 Yt% celotnih prejemkov, Luksembung 75 odst., Nemčija 70 odst., Belgija 65 odtet., Francija 56 odst. Sem spadajo tudd Italija, Madžarska, Češkoslovaška in Jugoslavija. V drugo skupino spadajo: Zedin jene države, kjer ;tvorijo dl.refktni občinski davki 76 odst. celotnih občinskih dohodkov (Anglija s 56 odst., Holan-diija z 52 odst. itd. Ti finančni sistemi v raznih državah zanimajo predvsem pripadnike posameznih občin, ker imajo Ie on.i v prvi vrsti interes na tem. kakšne davke plačujejo in kako gospodarijo občine. Važno pa postaja to vprašanje tudi pri ureditvi celokupnih državnih financ, ker mora država upoštevati položaj svojih edimic, ki tvorijo temelj vsake države. Sistem državnih in občinskih financ mora tvorflti enoto, ki dovoljuje znosno obremenjevanje državljanov, ne pa. da ta dva faktorja tekmujeta med seboj, da Skušata po davčnem potu iztisniti iz občanov zadnje zaslužke in obremeniti z dokladami, z davki itd. vsak korak, ki ga naredi občan. V naši državi stojimo pred novo ureditvijo samoupravnih financ. Sedanja ureditev dlržave, ki odgovarja modernim načelom uprave, dovoljuje tudi končno rešitev tega perečega vprašanja. Prenehati mora tekmovanje z obdavčevanjem med državo, banovino in občino, ker postajajo razmere nevzdržne in gospodarstvo ne prenese več no-vtlh obdavčitev. Pri sestavi nove ureditve samoupravnih financ se mora to upoštevati v blagor našega Ijudtetva rn naših samouprav. Angle" iznrazniujeio Weihaiwei Pariz. 6. maja AA. Po poročilu iz Šan-ko pokvari!, da ie docela neraben, dočim ni od pomnikov dobil nihče resnejše poškodbe. Tudi tovorni voz je zelo poškodovan. »JUTRO« št 134 3 Sreda, 7. V. 1930 = Maši kraji in ljudje Obisk češkoslovaških strojevodij V Jugoslaviji se mudi na ekskurziji 215 Članov federacije češkoslovaških strojevodij. ki so bili doslei povsod: v Mariboru. Zagrebu. Beogradu in drugod, kamor so prišli. sprejeti naiorisroneie in naisvečaneie. Bliža se čas. ko prispejo vrli češkoslovaški železničarji tud; v Ljubljano, ki nikakor ne sme zaostati v prisrčnosti napram gostom za drugimi mesti v državi. Na obeh kolodvorih se vrše priprave za sprejem češkoslovaških strojevodn z mrzlično pridnostjo. Izvrševala odbor dela na vse preteče, da reši svoio nalosro ctrn cast-neie in čim najpovoljneie. Našim strojevodjem ie mnozo ležeče na tem. dai^eiraejo stanovske tovariše iz bratske države kar najlepše. Pri tem pa Jim ne zre samo za golo stanovsko solidarnost marveč gre tudi za to da strojevodje ljubljanske železniške direkcije, oziroma dravske banovine dvignejo ugled in čast Liublianeki slovi po svoii priznani slovanski gostoljubnosti. Zato apelirajo strojevodje na vso Javnost, ne samo na železničarje. da se sprejema dragih gostov, ki bo dne 11. t. m. okrog 9. na glavnem kolodvoru, u-delež; v kar nai-bofi častnem številu, kajti zopet hočemo pokazati Liulbliano tako. kakršna ie: prisrčna m gostoljubna. Ljubljana in Bled sta zadnii etapi ekskurzije, zato nai nam bo dolžnost, da pripravimo vse. da ostane ta zadnii del potovanja dragim gostom v najlepšem soo- minu. . . , , V težkih in bridkih časih ob prevratu, ko so se valile demoralizirane čete bivše avstrijske vojske nazaj z bojišč in ogrožale našo zemlio ter naše liudi. so storili železničarji čudeže. Ogromni del zaslu? so ime-1; tudi strojevodje in kurjači, ki so. čeorav sestradani in račnpani. z neumorno vztrajnostjo vozili dan in noč. da so ubranili Ljubljano in Slovenijo sploh pretečih nevarnosti. Doživeli smo takrat priznanje v novinah. danes pa se obračamo, dragi in spoštovan! Ljubljančani in okoličani, na vas mi s prošnjo. da nam zdai vi pripomorete na^o nalogo glede spreiema izvršiti čim najčast-neje. Akademi ja naših skavtov Kot zaključek Skavtskega tedna, ki le potekel d od pokroviteljstvom soproge bana dravske banovine v zadovolisto javnosti in skavtov, se vrši danes zvečer ob 20. v dvorani delavske zbornice na Miklošičevi cesti akademija s pestrim koncertnim in šaljivim sporedom. Skavti in plaminke so pripravili povsem nove točke, od katerih bodo gotovo zelo zanimive one. ki so ii'h predvajali eksotični narodi na svetovnem skavt-skem kongresu v Angliii leta 1929. Tako bo n. pr. predvaian iaponski boi z zmajem, div. ii ples prirode ob taboru v kresni noči. slovanski Dlesi. melodrami itd. Vse točke so večinoma sestavili skavti sami. tako glasbo kakor tudi recitacije, da se izkažejo tudi na tem polju. Vsekakor bo to akademija, na kateri bodo predvajane pri nas doslei še nevidene točke in ki so jih znesli skavti z vseh vetrov na omenjeni kongres. Originalne zamorske pesmi, ki še niso bile pokvarjene od modernih plesnih komponistov, komični nastopi s tabornih ogniev, ples bov-skav. tov itd. so le poedine točke vsega originalnega smoreda. Organizaci ja naših ribarskih društev Rfbarska društva v Celiu. Ljubljani. Mariboru in Udruženje lastnikov ribarskih revirjev so imela v soboto 3. t. m. v Celju sestanek, na katerem so zaključila, ko so ugotovila, da imaio v vseh. ribarstva se ti-čočih vprašanjih enake nazore, da osnuieio skuoen izvršilni odbor, ki nai zastooa interese vseh v njem zastopanih društev. V ta izvršilni odbor so vstopili za Celisko ribarsko društvo predsednik dr. Josip Kotnik in tainik Anton Zorko. za liubliansko Ri-barsko društvo predsednik Rasto Pusto-slemšek in podpredsednik Ivan Bogataj, za mariborsko Ribarsko društvo predsednik Viktor Cotič in tajnik dr. Igo Fludernik in za Udruženie lastnikov ribarskih revirjev predsednik inž. Fran Tavčar in inž. Fran Pahernik. Imenovana ribarska društva so sklenila naznaniti ustanovitev tega skupnega izvršilnega oreana. ki si je izbral za svojega predsednika inž. Frana Tavčarja, kr. ministrstvi! za poljedelstvo in vode ter kr. bamski upravi v Ljubljani ter naprositi v posebni vlogi ministrstvo, da dopošlje izvršilnemu odboru v roke predsednika inž. Frana Tavčarja, ako mogoče, takoj osnutek za nov ribarski zakon, veljaven za vso kraljevino, da ga s strokovnega stališča pregledajo in izreko o njem svoje mnenje. Čudna zadeva farovškega marofa Navadno so zgodbe o nadarbinskih (fa-rovškib) poslopjih take, da farani ali ne moreio ali pa ne marajo plačati svojih deležev. Redki pa so primeri, da bi ne smeli plačati. Št. Pavel pa je izbrala usoda, da preizkusi na stulenih žepih njegovih davkoplačevalcev vse blagodati cesarskih patentov in vzornega uradovanja. V noči na 7. junija 1927 je izbruhnil v nadarbinskem gospodarskem poslopju pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini oo kratkem stiku ali zlobni roki požar, ki ie uničil na pol razpadlo poslopie do golega kamna ter ie zgorelo g. župniku vseh šest govejih glav. Postave govoriio Pač tako. da morajo postavit; farani novo poslopie. Zato imajo povsod po farah cerkvenoskladne konkurenčne odbore, ki uredijo take zadeve. Ker pa se ni v Št. Pavlu volil nov konkurenčni odbor ko ie 1921 staremu potekla doba. se ie sestal pač občinski odbor k seji in ogledu ter ie sklenil in odobril da se postavi novo poslopje in razoiše natečaj. Ko so bili načrti gotovi, se je izrekel občinski odbor z ogromno večino, da se postavi primerno povečano, moderno gospodarsko poslopje za proračunanih 285.060 Din ter odda delo izbranemu stavbeniku. Šele nato ie bil izvoljen konkurenčni odbor, ki se ie lotil z vso vnemo svoie nehvaležne naloge. Gradbena dela so hitro napredovala, tako da ie bilo poslopje do mraza pod streho. Koncem junija 1928 ie bila stavba v vsem dovršena ter oblastno kolavdirana. Ker ni imel konkurenčni odbor denarja, je najel tekom gradnje ori treh posojilnicah potrebna sredstva (285.060 D) deloma po .8, 9 in 10 odstotnih obrestih. Do sem ie vsa zadeva še dokai gladka brez razburi en'a in sivih las. Ko pa ie bilo treba začeti s pobiranjem deležev, pa so se pojavile hude zapreke. Po obstoječih zakonih mora mimo faranov prispevat; nekako tretjino stroškov (65.182 Din) patron cer-■ kve. ki ie v tem primeru ljubljanski škof po upravi gornjegraiskih posestev ljubljanske škofiie v Nazariu Dri Moziriu. Patronat pa ie na vse načine odbijal plačevanje ter je gnal zadevo od instance na instanco. Tako so minevali meseci, minulo ie leto. Obresti dolga so rastle v škodo vseh davkoplačevalcev. ki so godrnjali iz dneva v dan glasneje. Da se izogne morda večletnim zavlačevanjem s strani patrona in obvaruie občane nepotrebnih visokih obresti, ki so danes po 2 in po! letih že presegle patro-nov delež, ie sklenil konkurenčni odbor z odobreniem sreskega poelavarstva brez odlašanja razdeliti vso dolžno vsoto na same občane na Dodlaei posrednih davkov. Če se bo kai dobilo kdaj od patrona. se bo pa pozneje ali razdelilo med davkoplačevalce ali pa uporabilo v občinsko dobro. Tako te razposlal konkurenčni odbor v juliju 1929 plačilne naloge davčnim obvezancem. Le ti so nekai godrnjali, potem pa so se manjši in srednji plačniki vdali neizogibnemu davku in pričeli plačevati svoie deleže. Večji davkoplačevalci pa so oklevali s plačilom. Tkalnica Mauthner d. d. v Preboldu pa je vložila priziv na mariborskega velikega župana. ki je po več mesecih prizivu ugodil in razveljavil skieo sreskega poglavarja v Celiu z utemeljitvijo, da se mora v odmeri prispevkov davčnih obvezancev vkalkuli-rati tudi patronatska tangenta. To se ie dogodilo 21. septembra 1929 in še do danes zastonj čakamo na obljubljeni novi odlok za plačevanje prispevkov. Najlepše pa še pride! Na poziv konkurenčnega odbora za plačilo ie odgovoril patronat. da ie sicer voljan se pogajati z njim o višini prispevka, dejansko pa ne more plačati niti najmanjše nanj pripadajoče tan-gente. Ker krije patronat res komaj svoje direktne upravne stroške — sodnim prisilnim potom pa se ga ne more prijeti, ker pripadajo njegove dobrine mrtvi roki. tiči vsa zadeva že spet osmi mesec na mrtvi točki, le obresti rasteio naprej v škodo vseh prizadetih. Patronat noče in ne more plačati, brez njega tudi ostal; obvezanci ne smeio plačati deležev. Če poide tako naprej, bo dosegla ta davčna zadeva ogromne vsote, ki bodo resno ogrožale v teh težkih časih obstoj mnogih občanov. Prizadeti prosimo torej oblasti, naj vendar kai ukrenejo, da se ta zadeva pospeši. Nai bo že enkrat konec žalostne zgodbe o srečnih faranih. ki ne smejo Dla-čati novega farovškega marofa. pfehivljaj dobro, Buf/rich-ovoSoi Idealno sredstvo proti vsem motnjam prebave, želodčnim bolečinam, zgagi itd. 100 tet v uporabi in nenadkri/iivo! Dobiva se v vseh lekarnah. AW.i.C.W.Bullrich Berlin W.57 Iz delovanja drevesničarjev v žabniški okolici Žabnica. 6. maja Prostrana ravan, ki se razprostira od Stare Loke preko številnih vasi do Žab-nice in Stražišča. ie kakor nalašč za gojitev zdravih, izbranih in prvovrstnih sadn-h drevesc, ki so se poslednja leta po slovenski zemlji čisto pogrešala. Navedenega dejstva so se zavedali drevesničarji iz Žab-nice. Dorfarjev in Sv. Duha. ko so ustanovili 3. avgusta l. 1924. drevesničarsko zadrugo s sedežem v Dorfariih. predvsem z namenom, da pridobi slovensko drevesni-čarstvo zopet svoi stari sloves in ugled s prodajo skrbno in dobro vzgojenih drevesc. K zadrugi ie takoj pristopilo 18 članov. Mesto predsednika se ie tedaj podelilo agil-nemu Andreiu Hafnerju, vulgo Suhovcu iz Dorfariev. Pozneje ie prvega voditelja nadomestil Luka Cegnar prav tako iz Dorfarjev. dočim je prevzel tajništvo Jože Šifrer iz Žabnice. Število članstva se ie tekom let skoroda podvojilo. Drevesca se konsumiraJo predvsem na bivšo Štajersko, v prodaj pa gredo tudi po vsei Sloveniii in v ostale dele države. Zadružami goje letno ca 30.000 drevesc. Letošnjo pomladno sezono se ie odprodalo ca 11.000 kosov, člani sami pa so spečali še okoli 10.000 komadov. Cena drevescu ie 8 do 10 Din. Preceiš-nie množine sta prevzela Maribor in Ljutomer. Načelstvo sl.rbt za stik z drevesničarji v vsei dravski banovini. Delavni dre-vesnflar Hafner ie član odbora drevesni-čarskega odseka SVD v Liubljani. Ne bili bi pa obiektivni. da osvetlimo samo pozitivne strani drevesničarske zadruge. Ko so se sestali v Oblakovi gostilni v Žab-nici drevesničari; k občnemu zboru, je ta jasno pokazal, da v domači zadruei marsikaj ni zdravega. Po običajnih formalnostih ie predsednik g. Luka Cegnar v poročilu povedal, da je v zadrugi ooažati le mal napredek. Ugotovil ie. da se članstvo svo-iih dolžnost; ne zaveda. Navzoči revizor Zveze slovenskih zadrug g. Anton Rožet ie v dališem nagovoru poiasnil članom pravila in vzoodbuia! navzoče k naoredku. Končno so drevesničarji sklenili, da se sestavi poseben zadružni poslovnik ki bo do po- Zato hitite in oglejte si čarobni zvočni velefilm, ki je posnet po slavni noveli Hadži Muraf PRAVI : FRANCK vedno odlKita kakovost! drobnosti določal pravo in dolžnost slehernega zadružana. Predvidene so ob prestopkih celo kazni. Velike težave so bile z volitvami. Naposled ie le uspelo- da se je konstituiral odbor: predsednik Ivan Hafner. Sv. Duh: podpredsednik Fr. Hafner. Sv. Duh; tajnik Valentin Dolinar. Forme: blagajnik Luka Cegnar. Dorfarie: član načelstva Fr. Vilfan. Dorfarie: nadzorstveni odbor Valentin Hafner. Anton Pokorn in Šifrer Jože. vsi iz Žabnice._ Razmere kočevskega delavstva Kočevje, 6. maja V Kočevju se ie preteklo nedeljo ustanovil krajevn; odbor protituberkulozne lige. Ta organizacija ni nikier tako potrebna kakor baš pri nas. Kdor količkaj opazuje obraze delavcev in delavk po obeh tovarnah, bo vide' v njih vso grozo naših tovarn. Brez prikrivanja moremo reči. da je zlasti stara tekstilana za naše delavce kakor tudi delavke kraj počasnega umiranja. Je-tjka. ta najhujša rana na našem narodnem telesu, ima torišče ravno pri nas. Deca teh delavcev in delavk ie zapisana smrti. Slaba telesna konstitucija. podedovana po starših. slabo, vlažno stanovanje boeve v kakšni luknii in po vrhu še slabša hrana ie prvi vzrok, da kraliuie ta bolezen v tako veliki mer; med našim delavstvom. Tekstilana sukna dasi predelana in popravljena iz stare graščinske žitnice in ječe ne odgovarja hieiieničnim predpisom. Za prezračenie prostorov ni nikakšnih ventilatorjev. zato je zrak. ki ie glavni pocoi za človeško zdravje. okužen od izdihavania zaposlenih delavcev in od različnih kemikalij, ki jih uoorabliaio prei izdelavi sukna. Kdor ie stopil že kdai v spodnii prostor tovarne, kier se nahaia barvariia. ie občutil neznosno težak, smrdljiv zrak. Delavci, ki so zaposleni pri barvanju, morajo stati ves dan s čevlji v lužah, ki tečeio po že itak zdravju škodljivem betonu. Tn to tudi v zimskem času. tako da si ie delavec, ki ie moral hočeš nočeš z mokrimi čevlji v sneg. nakopal takojšen prehlad V vseh nadstropjih ie tudi premalo -svetlobe. Tudi nova tekstilana. dasi precei svetla, ni dovoli preskrbljena s prezračevalnimi pripravami. Drugo baš tako važno kakor je higiiena. oa ie v tei tovarni vprašanje delavskih nlač. Tu delaio delavci in delavke, same mlade moči. za smešno, za vsakega delavca oa naravnost sramotno Plačo od 90 do 200 Din na štirinajst dni. Tudi v tem tiči vprašanie higiiene in zdravja delavstva. Kie je potem vzrok, da je marala mladega delavstva tako nizka baš v Kočevju? Žalostna stran naših kmečkih deklet ie. da silijo z doma. hoteč v tovarni na lahek način kai prislužiti. Tovarna, na nai si bo še tako kvarna šibkemu dekletovemu zdravju, ie s svojim osemurnim delavnikom vsakemu dekletu liubša nego delo navadne služkinie. In ravno v Kočeviu se to tako dobro opaža, ko služkinie. pridnega in oo-štenega kmečkega dekleta skoraj ne dobiš. Dobre meščanske rodbine morajo biti vča-si do več mesecev brez služkinje. Eno oa ie deistvo: dekle, ki ooravi svoie osemunno delo. želi sebi zabave in v tem trči jedro spridenia. Rudniško delavstvo ie sedai zopet redno zaposleno, vendar kriza, ki ga je ob zad-niem praznovanju in počitku zadela, še ni prebolena. Delavstvo se tolaži zopet s poletjem in jesen i o. ko bo lahko zaslužilo t>o-le? običainega dnevnega šihta še na košnji in poliskem delu. S tem oostranskrm zaslužkom se bo šele poravnalo to. kar ga ie zadelo začetkom letošnie Domladi. Kakor smo čuli. namerava mestna premožen iska uprava. ki ie lani kunila Kaife-žovo žago. za nekai mesecev obratovanje ustaviti. S tem bo zadela zopet naše delavstvo težka nesrečal Delavske razmere so pri nas nad vse mi- KULTURNI PREGLED Beograjsko pismo Beograd, prve dni maja. »Jutro« je na kratko že poročalo o kulturni razstavi naših rojakov iz Julijske Krajine. Naj danes zabeležimo osebne impresije, ki smo jih dobili na tej lepi in pomenljivi raastavi v tukajšnjem Umetnostnem paviljonu. Beograjskemu o/bčinstvu bo ta razstava znatno približala značaj in duha tistih Ju-goslovenov, ki bivajo na ozemlju Italije. Če pogledaš n. pr. Čargove >Idrijske rudarje«, boš s toplo ljubeznijo objel te naše ljudi. G. Čargo v svojih slikah in risbah sploh najrajši obdeluje socialne motive, kakor kažejo n. pr. slike iz cikla »Vojnac, portret dijaka, »Delavec«, »Vrvenje v tržaški Inki« in nekatere druge. V teb njegovih slikah s socialnimi motivi je neka re-signacija, morda celo zagrenjena nota, nekaj, kar ne razodeva življeneke radosti. Odlični pa eo njegovi portreti. Dela v olju, pastelu in teanperi. prav posebno pa čisla risbo. Stara slikarja Anton Cebej (1722 do 1762) in Josip Tominc (1790—1866) sta zastopana na rastavi izključno z verskimi slikami, fevzemši izredni ženski portret Josipa Tominea. Te sliike smemo šteti med najboljše, kar jih je nastalo ob tistem času. Kot portretist se odlikuje A. A. Bucik, ki dela v olju in pastelu. Milan Klemenčič je razstavil pokrajine v olju; z njimi se spominja oetavljenib krajev. G. A. Kos je zastopan e kompozicijami, tihožitji, pejsaži in portreti; Adolf Lapajne pa posebno čisla portrete. Razen teh so razstavili še Gvi- don Birola, Fran Pavlovec, Niko Pirnat (slikar in kipar, ki je zelo dober v obeh panogah), ga. Piščančeva svoja tihožitja, Franc Stiplovšek apartna tihožitja, portrete in pejsaže. Vik. Cotič, ga. Avgusta Šantlo-va (pejsaže) in Henrika Šantlova (tihožitja, pejsaže). Dalje Saša Šantel 6voje mirne, dobro risane akademske slike in Cvetko ščuka. Razen teh sta razstavljeni dve študiji moške glave Istrana Ivana Baštijana (1828 in 1886), zelo dobro delo in tihožitje Josipa Crnoborija. Niko Pirnat je razstavil tudi par svojih skulptur. Vse so dobre in močne (kralj Peter, Tolstoj, general Maister, relief »Svirač«.) Posebno mi je ugajala skica za Cankarjev spomenik. Pesimizem Cankarjeve barve je tu zelo dobro zadet. Vrhu tega je razstavil še Cankrjev kip, ki je takisto prav dober in izrazit. Iz/med kiparjev sta še razstavila Alojzij Repi? in Ivan Sajevic. Naposled je omeniti tudi tri csnutke bele vezenine ge. Ads Mcsesoe-love. Na tem mestu ni treba analizirati teh del naših umetnikov-emigrantov. Naj samo poudarim, da je splošen vtisk razstave svež in bcdrilen ter nas napolnjuje z optimizmom o sposobnostih naše rase. Ukns, eo-lidnost in znanje kara.kterizirajo vsako delo in jih povzdigujejo drugo nad drugega. Razen umetnostnih del so razstavljeni tudi publicistični in književni produkti ua-ših rojakov. Tudi ta del razstave je prav zanimiv in poučen ter daje obilo gradiva za zgodrmao tega dela našega naroda. Še ena razstava je bila otvorjena v paviljonu »Cvijete Zuzorič«: manjše število (8) ruskih umetnikov je ustvarilo poe;bno umetniško skupino, ki si je nadela ime »Krug«. Njih dela so iz raznih razlogov zaslužila, da so se nam predstavila na posebni razstavi in tako razodela značaj ia smernice umetnostnih prizadevanj svojih tvorcev. Razstavili so slikarska, kiparska in arhitektonska dela. vrhu teh pa še dekorativne kompozicije. Ta skupina umetnikov brez dvoma očituje mnogo radikalnih umetnostnih tendenc in zastopa najmlajšo, nam znano rusko umetniško pokolenje v emigraciji, hkrati menda tudi najbolj levičarsko, tako n. pr. slikar Ana.iija Verbicki, ki ic razstavil več zelo uspelih tihožitij in pej-sažev in pokazal velike sposobnosti m gledališke dekoracije, kakor so n. pr. skice za kino pantomimo, potem skice dekorja za »Povest o Honri«, za Tolstega »Kraljestvo teme«, za »Carmen« i. dr. Treba je še posebej omeniti Verbickega pejsaže, v katerih 6e je inspiriral z motivi iz naših krajev (»Jace«, »Beograd«, »Holiwood-Ska-darlija«). Tudi nekateri drugi umetniki iz »Kruga« so posvetili svoje sposobnosti motivom iz naših krajev. Tako moramo zlasti omeniti gledališke dekoracije znanega beograjskega slikarja g. Vladimirja Žedrinske-ga, ki je poleg raznih tihožitij in portretov rastavil tudi celo vrsto osnutkov gledališke dekoracije. Arhitekt Viktor Luskomski je razstavil razne načrte, skice in fotografije modelov za javna poslopja v Beogradu. Slikar Vladimir Predajevič je velik del svojih razstavljenih del posvetil samostanu Hilendarju na Sveti gori. Arhitekt Ivan Rik je zastopan z nekaterimi čisto slikarskimi pejsaži in različnimi načrti za po- slopja v naši državi (Beograd, Skoplje). Sli-karica ga. Ludmila Kovalevska Rik se takisto odlikuje s svojimi pejsaži, prav tako kot slikar Aleksander Bikovski s tihožitji in pejsaži. Izmed kiparjev je razstavil eamo Vladimir Jagorodnjuk. Vse razstavljene umetnine pričujejo, da njih tvorci vzlic temu, da so zavili na levico, niso pozabili večnih zakonov umetnosti, k; so za vse dobe vzlic tolikim različnim slogom isti. Vsi uvažujejo geometrijo enako spoštljivo kot Leonardo da Vioci ali Michelangelo. Šele na znotraj teh geometrijskih zakonov se ločujejo po svojem pojmovanju svobode v umetnostnem oblikova-niu. Vse umetnike te skupine pa veže v glavnem isto umetniško naziranje, zato so se tudi strnili v samostojno umetniško skupino, ki utegne ustvariti na naših tleh še mnogo klenega. Že dejstvo, da ee vrtita ob istem času v Beogradu dve emigraotnski umetnostni razslavi, je razveseljiv zna>k živahnega kulturnega življenja v naši prestolnici. Toda razstave likovnih umetnikov, ka se vrste druga za drugo skozi mesece in mesece, fi) samo majhen del kulturnih manifestacij v Beogradu. Tudi v tem pogledu napredujemo z velikimi koraki. Dd. »Jugoslovenska revija«, ki je začela izhajati nedavno v Sarajevu, prinaša v najnovejši (2/3) številki več interesantnih razprav, med njimi o prostituciji otrok iz peresa Sv. Protiča ter več poročil o najnovejših kulturnih pojavih. Revija očituje močno socialno unt.i Mednarodna organizacija igodovinarjer je že izvedena. Nedavno ustanovljeni »Comitž internatkmal des sciences historiques< je zerne: na eni strani majhen zaslužek, na drugi Pomanjkanje higiiene. na tretji na draginja, ki je menda pri nas v primeru z drugimi mesti nai večja. Vse to nujno zahteva oddočne korake, da se delavstvo reši pred propastjo Jezerske novice V lovskih revirjih Jezerske doline je padel v letošnji sezoni že četrti divji petelin. To je vsekakor visoko število, ker baie v zadnjih letih ni bil ustreljen niti eden. Prvega ie ustrelil že 2. aprila veleposestnik Z. Hoja. i Umestno bi bilo. da posestnik: lovišč ugo-tove približno število diviih petelinov in potem po skupnem dogovoru določiio gotovo število za odstrel. Drugače se ie bati. da bo preveliki odstrel iztrebil to lepo, že itak tako redko otico. Pretekle tedne se ie po Jezerskem širila vest. da se klati v okelicl medved. V sne-fu so ga sledili na več mestih. Ker so pred leti na Jezerskem v resnici ustrelili medveda. je bilo ljudstvo v strahu pred kosmatincem. Ko pa je skopnel zadnje dni sneg tudi po vrhovih, so izginili tudi medvedji sledovi in z niim so tudi govorice o medvedu potihnile. Jezerska in Kokrska dolina sta znani po svoiem lesnem bogastvu. Pretekla leta so izvozili po cesti Jezersko-Kranj velikanske množine lesa. Včasi je šlo dnevno proti Kranju do 200 težko obloženih voz. ki so spravil! cesto v tako obupno stanje, da ie bila Dravi strah avtomobilistom. Zaradi padca lesnih cen ie pa izvoz lesa močno padel in cesta prehaja polagoma v boljše stanje. Jezersko se pripravlja na letoviško sezono. Kljub izredno slabemu in dokaj hladnemu vremenu je prišla 2. maia kot prva letoviščarka na Jezersko ga. Ruža Velzer vz Zagreba. Dolzoletna uoraviteljica osnovne šole t Kokri g. Julka Povšnar-Zalokarjeva je nastopila bolezenski dopust Nadomestuie jo z. uči teli PeteT Kompoš iz Tržiča. Želimo ii skorajšnjega okrevanja. Požar v Gotni vasi Novo mesto, 6. maja Danes ob pol 2. zjutraj je opazila v Gotni vasi posestnica Rozaliia Bele. da gori mala lesena hiša poleg gostilne e. Vinka Bona. Na pomoč so no alarmu oosestnice prihiteli gasilci iz Novega mesta in Šmihela. ki so ogenj lokalizirali in udušilL Hiše sicer ni bilo mogoče rešiti, preprečila pa se ie velika nevarnost, kajti gorelo je sredi večjih gospodarskih zgradb, pokritih s Slamo. Zirorelo ie razno orodje, preced drv hi oclie. last kovača Zajca. Škoda se ceni na 20.000 Din.____ SOKOL Sokolsko drcttvo Slov. Bistrica priredi danes, 7. t. m. ob 20. svoje drugo predavanje. Govoril bo br. Peče o smotrenosti telesne vzgoje. Članstvo in naraščaj pozivamo, de se predavanja polnoštevilno udeleži. — Prijave za udeležbo na beograjskem zletu se sprejemajo samo še do danes zvečer. Na zamudnike se ne bo moglo več ozirati. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. združil predstavitelje zgodovinske vede 84 držav. Ta komite čedalje bolj centralizira mednarodna zgodovinska raziskavanja, kar je za to vedo nemalega pomena. Komiteju načeluje prof. H. Kobt iz Osla, v odboru sta tudi prof. šusta iz Prage in prol. Lembinski iz Poznanja. Za 1. 1923. pripravljajo velik mednarodni kongres zgodovinarjev, ki bo v Varšavi. Repertoar)! LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Sreda, 7. maja: Vdova RoSfinka. Red E. Četrtek, 8. maja: Pnstolov pred vrati Pre- mijera. Red A. Petek, 9. maja: Za ljubezen »o zdravil* Red D. LJUBLJANSKA OPEKA. 7a«#>t<»k ob pfll 20 Sreda, 7. maja: Norma. Red D. četrtek, 8. maja: Zaprto. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: Mamzelle Nitouehe. Premijera. Gostuje gdč. Mar. Lubejeva ic Zagreba. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 7.: Adieu Mimi. B. Kuponi. Četrtek, 8.: Caričine Amazonke, C. Kuponi Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: Koncert zagrebškega vokalnega kvinteta. C. Dramske cene. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 30. zvečer Ponedeljek, 12.: Caričine Antaeooks. Gostovanje Mariborčanov. Domače vesti * Visoko odlikovanje. Kakor javljajo iz Splita, je prošlo nedeljo ban dr. Tartaglia na svečan način izročil red sv. Save 1. reda splitskemu škofu de. Klementu Bonefačiču. Slavnosti so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter veliko število duhovništva. * V spomin Jovanu Cvigču. Po otvoritvi kongresa geografov in etnograiov v Beogradu je grob slovitega geografa dr. Jovana Cvijiča posetil dr. František Pospišil, direktor etnografskega oddelka deželnega-muzeja v Brnu. Dr. Pospišil je na Cvijičev grob položil krasen venec s troboinim trakom in nj-pisom »Etnografsko odelenje ze-maljskog muzeja u Brnu — Jovanu Cvijiču« Gospa Pospišilova pa je položila na grob kito cvetja. * Iz državne službe. Strokovni državni izpit za poštno, telegrafsko in telefonske službo je polžil soglasno žandarmerijski narednik g. Josip Mežik. * Zakon o zdravnikih ki zdravniških zbornicah je predložilo ministrstvo za so-ciialno politiko in narodno zdravje vsem zdravniškim zbornicam v obravnavo. Da zavzamejo zdravniške zbornice enotno stališče napram poslanemu načrtu, so se sestal; delegati teh korporacij v dnevih 4. in 5. t. m. v zgradbi Rdečega križa v Beogradu na skupen posvet. Zastopane so bile vse zbornice razen one za zetsko banovino. Zdravniško zbornico dravske banovine sta zastopala predsednik dr. Rus in delegat dr. Tičar. Dosegel se je v vseh bistvenih točkah sporazum in je prišlo jednotno nazira-nie vsega zdravništva o nalogah in potre-kah sporazum in ffe prišlo enotno nazita-Ideja nujnosti organizacije zdravniških zbornic z dalekosežno samoupravo je zmagovito prodrla i pri ministrstvu i pri ogromni večini zdravniškega stanu cele Jugoslavije. * Peričnik popravljen. Kakor poroča »Planinski vestnik« je neutrudljivi g. Alojzij Knafelc popravil Peričnik tako, da teče zopet tam, kjer je tekel pred štirimi leti. Takrat je namreč po hudi povodnji Peričnik zašel v staro strugo; postal je približno 6 metrov nižjj in še ta tok se je do polovice plazil po steni. G. Knafelc ga je spravil v prejšnjo strugo in ga je povišal za 2 m. To delo ie stalo blizu 4000 Din. Zveza za tujski promet je prispevala polovico, ostalo pa Slovensko planinsko društvo. Voda pada sedaj 52 metrov visoko v Peričniku, Savica pa 97 metrov. Prj obeh slapih bo višina zabeležna na tablicah, ki jih bo oskrbel g. Knafelc. * Smrtna kosa. V Kamniku je preminula po kratki bolezni ga. Pavla Hočevarje-v a, hišna posestraica. Pogreb pokojnice bo Betty Amann, ki nastopa pravkar tudi v sedai predvajajočem zvočnem filmu »Hadži Murat«. Vsebina filma je izredno učinkovita in pretresljiva. Predstavlja nam dobrega, mladega, vestnega policijskega stražnika, ki ga potegne velemesto z vsemi svojimi zapeljivimi vabami v vrtinec strastne ljubezni, nepoštenosti in zablode, tako, da postane končno sam zločinec in morilec. — V nepokvarjeni mladeničevi duši Pa vendar zmaga poštenost, ki' ga privede po vseh zablodah na pravo pot življenja. Ta lepi film, ki se predvaja ob najnižjih ljudskih cenah 2, 4, 6 in 8 Din si morate danes ogledati pri predstavah ob 4, pol 8. in 9 zvečer. Jutri nov spored! Božanska Greta Gar-bo v filmu »Dama iz lože »št. 13.« u— Lep zgled stanovske zavesti. Učiteljica Gusti Kolnik, ki je pretekli teden umrla je zapustila vse svoje razmeroma znatno premoženje Društvu učiteljic v Ljubljani kot donos za zidavo doma učiteljic. Simpatična pokojnica ie bila zelo družabna zaradi česar je tembolj občutila osamelost upokojenke. Zato je vedno govorila, kako lepo bi bilo imeti skupen dom ter vedno bodrila to-varišice, naj zbirajo za »kamne«, ona da ima že pripravljenega. Njena oporoka bo položila temelj našemu domu, a naši stanovski solidarnosti je dala najlepši zgled. Maša zadušnica za plemenito pokojnico bo v četrtek 8. t. m. ob 7. zjutraj v šentpeter-ski cerkvi. — Društvo učiteljic ti mmisu mjmmI* ▼ drogarijah MK, LJUBLJANA KARC (VaUras), MARIBOR CENIK GRAT1S! Pod pokroviteljstvom soproge bana dravske banovine AKADEMIJA ljubljanskih skavtov in planink danes 7. maja ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. NA SPOREDU točke, ki so jih predvajali eksotični narodi na svetovnem skavtskem kongresu 1. 1929. v Angliji. Blagajna odprta ob pol 20. uri. 6149 danes ob 17. yri na pokopališče v Žalah. Včeraj je umrl pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah veleposestnik g. Franc K r a n j c. Pokojnika, ki je bil ugleden gospodar, bodo pokopali v četrtek ob 15. na domačem pokopališču. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Zagonetna smrt gimnazijca. V selu Peterancu pri Koprivnici se je preteklo nedeljo pripetila zagonetna nesreča, ki je zahtevala živlienje 15 letnega gimnazijalca Stjepana Sokača, sina sodnega oficiianta. Sokača so našli mrtvega s prestreljenim srcem na vrtu seljaka Požgaja, blizu njegovega trupla je ležala flobertovka. Kako je prišlo do nesreče, še ni pojasnjeno, smatra pa se, da je samomor izključen. Nafbrže se je fant nepervidno igral s flobertovko. Varnostna oblast je uvedla v zadevi preiskavo. * Ženska postrežba v Dubrovniku prepovedana. Mestna policija v Dubrovniku je prepovedala žensko postrežbo v vseh tamkajšnjih kavarnah, gostilnah in krčmah. * Zasledovani vlomilci. Te dni je bil izvršen v Podplatu pri Koprivnici izredno drzen vlom v trgovino Jakoba Juneža. Tatovi so odnesli okrog 60 m raznega sukna, 400 m platna, 6 parov nogavic, 13 samo-veznic, nekaj špecerijskega blaga in še nekaj drugih predmetov. Skupna škoda, ki so io napravili zlikovci, znaša čez 17.000 Din. Kot storilca zasledujejo orožniki 17 letnega Janeza Horvata iz Medvedcev v ptujskem okraju, ki pa le imel s seboj še dva komplica. * Obledele obleke barva v različnih barvah in piisira tovarna Jos. Reich. * Za pogorelce v Zaluki je darovala pi-varna Union v Ljubljani 1000 Din šola v Vel. Dolini na Dolenjskem pa je zbrala & Din. Iz Ljubljane n— Starešinska zveza »Jadrana« ima svoj redni mesečni sestanek danes ob 20. v restavraciji »Zvezda«. u— Desetletnica Srečka Kumarja. Srečko Kumar, učitelj glasbe v Zagrebu in zborovodja pevskega zbora slovenskega uči-teljstva slavi v letošnjem letu desetletnico svojega umetniškega delovanja kot zborovodja slovenskih učiteljskih zborov najprej v Julijski Krajini s sedežem v Trstu, nato Pa v Ljubljani. Med tem ie bil tudi nekaj časa dirigent zagrebškega »Kola« in ljubljanskega Matičnega zbora. G. Kumar je izvrsten umetniško čuteč zborovodja, ki s posebno ljubeznijo goji mlajše skladatelje moderne dobe. Za vsak svoj koncert, katerega vodi zbere po večini skladbe, ki so še v rokopisu in se na njegovih koncertih tudi po večini prvikrat javno izvajajo. Zato imajo njegovi koncerti še prav poseben pomen. V Ljubljani bo dirigiral koncert Slovenskega učiteljskega pevskega zboro v soboto 10. t m. ob 20. v dvorani »Un,iona« in v nedeljo zatem mladinski koncert istega zbora. Vstopnice dobite v predprodajj v Matični knjigami. u— »Asfalt«. -Ljudski lano »Ljubljanski dvor« predvaja samo še danes in nepreklicno zadnjikrat Ufin velefilm »Asfalt«. To velemestno življenje, si mora vsakdo ogledati. V glavnih vlogah nastopajo priznano najboljši nemški filmski igralci kot Gustav Frftlich, Hans A. Sdilettow m dražestna u— Miss Ellenor Cook in Miss Camila Edvards, ki priredita v petek 9. t m. Jugo-slovensko-ameriški večer v dvoran; Delavske zbornice, izhajata iz zelo ugledne new-yorške rodbine. Njih predniki so prišli v Ameriko že leta 1620 na ladji »Mayflower«, ki je bila prva ladja, kj je ponesla v Ameriko večje število izseljencev iz Anglije. Miss Edvards je nečakinja državnega tajnika ministra za zunanje zadeve USA Stimsona. Zanimivo je, da je Miss Cook pred 4 leti na potovanju po Evropi obiskala naše kraje in ob tej priliki tako vzljubila našo pesem, da jo ie takoj sprejela v svoj program. Pri nastopih v Ameriki opiše na kratko običaje in lepote pokrajin naroda, katerega pesmi poie in vrši s tem veliko propagandno delo tudi za naše kraje, za kar ji moramo biti gotovo hvaležni. Na sporedu bodo v I. delu slovenske, hrvatske, srbske, poliske češke in ruske narodne pesmi, v II- delu pa ameriške pesmi, pesmi plantaže in jazz. Miss Cook nastopa v kostumih. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni in občinstvo opozarjamo, da si nabavi čimprej vstopnice za ta zanimivi večer. u— Iz gledališča. Drevi igra drama Go-larjevo »Vdovo Rošlinko« za red E, v operi pa pojejo Belliniievo opero »Norma« za red D z gdč. Zlato Špeharjevo kot gostom v naslovni vlogi. — Premijera tragikome-di-ie »Pustolovec pred vrati« bo jutri v četrtek. Delo režira g. prof. Sest, naslovno vlogo igra g. Levar, dekoracije je izvršila po načrtih prof. Vavpotiča gledališka slikama pod vodstvom mojstra Vaclava Skružnega. Delo je imelo v Zagrebu in Beogradu velik uspeh. Vprizarjali so ga med drugim v Pragi, na Dunaju, v Rimu, Bergenu, Oslu itd. Vsa inozemska kritika hvala »Pustolovca« kot resno in mojstrsko delo hrvaškega pesnika, ki izraža večno hrepenenje v človeškem srcu. Avtor bo prisostvoval premijeri svojega dela. Predstava se bo vršila za abonma A. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni in pred predstavo v dramskem gledališču. — »Pohuišanje v dolini šentilorijanski« opera našega domačega komponista M. Bravničarja se bo uprizorila v nedeljo 11. t. m. Opozarjamo že danes na ta nov dogodek v naši operi, ki naj bo vs-ai deloma poplačan z velikim odzivom naše publike. Podrobno zasedbo poznanega dela, priobčimo prihodnje dni. u— »Dve Marlčk) ali Brez mamice« je naslov pravljične igre, ki io uprizori v proslavo Materinskega dne Podmladek Rdečega križa osnovne licejske šole in ženske realne gimnazije. Kdorkoli se raduje rajajoče dece, naj pride, da pozabi za kratek čas svoje skrbi in težave. Razveselite pa tudi Vi odrasli deco, ki po svojih skromnih močeh prispeva k Materinskemu fonlu in napolnite gledališče v soboto 10. t. m. Predstava bo ob treh popoldne. Cene operne. Sedeži se dobe pri dnevni blagajni. n— Anketa o naših cestah. Avtomobilski klub v Ljubljani je sklical za danes ob 5. popoldne v svoje kli&ske prostore v Kazini strokovno anketo, na katerj bodo razpravljali 'o možnosti, kako bi se izboljšalo obupno stanje naših cest. Na anketi bo imel uvodni referat ravnatelj mestnega gradbenega urada g. inž. Matko Prelovšek. Razprava bo zanimiva zlasti zaradd tega, ker se je bo udeležil tudi g. inž. Vaclav Divfš, ki je eden prvih in najodličnejših cestnih graditeljev na Češkoslovaškem. Inž. Divaš se ie pripeljal na prošnio Avtokluba nalašč zato v Ljubljano in bo poročal o izkušnjah, ki so si jih nabrali pri renovaciji svojih cest na Češkoslovaškem. u— Jugoslovensko-češkoslovaška Hsa v Ljubljani ima svoj letni občni zbor v četrtek 8. t m. ob 20. v restavraciji Zvezdi. Na dnevnem redu so poročila odbora, volitve odbora in slučajnosti. Članei in prijatelje društva vabimo, da se v čim večjem številu udeleže tega občnega zbora u— Oranževo cvetje. Na notico pod tem naslovom, priobčeno v »Jutru« 4. t m. pod. pisani dotični dobrotnici sporočam, da je naslov navedene 91-Ietne ženice Marija Pavlic. Kurošček nad Igom. vas Potok št. 3.. pošta Turjak. Starka prihaja peš v Ljubljano ter se redno ustavi pri podpisanem, kjer jo že preko 20 let preskrbujejo z vsem potrebnim. Natančnejše informacije nudita zakonca Pogačnik, kavarna Leon, Kolodvorska ulica 29. v Ljubljani. u— Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani nujno potrebuje v sredini mesta prazno sobo za svojo pisarno. Odbor apelira na velikodušne hišne posestnike, ki so naklonjeni tej človekoljubni organizaciji, da ji kdo odda primerno sobo v najem. Cenjene ponudbe na »Oblastni odbor Rdečega križa« v Ljubljani. u— Foto-amatersko predavanje pod naslovom »Kaj in kako fotografiramo«, ki se vrši pod okriljem T. K. Skala, se preloži na petek 9. t m. Opozarjamo vse ljubitelje fotografske umetnosti, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. Vstop prost. u— Ljubljanska trezna mladina priredi 10. t m. pod pokroviteljstvom bana g. inž. Serneca akademijo s plesom v dvorani Delavske zbornice ob 20. Na sporedu akademije bodo glasbene, solo-pevske točke in deklamaciie. Po akademiji ples, na katerem bo igra! priznani jazz Merkur. u— Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 8. t. m. ogled stopnišča in kapelice hiše P. Gabrijela Gruberja (sedaj last poštne direkcije) in cerkve sv. Jakoba. Začetek ob 15. Zbirališče: Trg sv. Jakoba. Voditelj: msgr. Viktor Steska. u— Zobozdravnik dr. Josip Tavčar, Gledališka ulica 4., od četrtka do nedelje ne ordinira. i— Zahvala. Za prisrčne čestitke ob priliki moje 80 letnice vsem r.ajiskrenejša hvala. Prav posebno pa se zahvaljujem spoštovanemu ravnateljstvu in uradništvu zavarovalne družbe Feniks in pa litograf-skemu podjetju g. Josipa Cemažarja za velikodušne darove. Udani Anton Adler. u— Številne tatvine koles. Sezona kolesarskih tatvin je ostala v prošlem in letošnjem letu zaradi mile zime neprekinjena. Prav posebno pridni pa so postali »kolesarji« zadnje dni. Predvčerajšnjim na večer je neznan tat odpeljal z dvorišča hotela »Soče« 2500 Din vredno kolo, znamke »Styria« ki je last magistralnega uradnika Albina Pavšiča. Pred par dnevi se je. lotil neznan tat kolesta Alojzija Hočevarja v Kladežni ulici 1. Tat je odpeljal kolo, ki je znamke »Aiglon« iz nezaklenjene drvarnice in sicer v nočnih urah. Tretje kolo je bilo ukradeno tudi že pred par dnevi dijaku Vinku Bab-niku iz Tomačevega izpred veže šolskega poslopja na Prulah V soboto, 10. t. m. se vrši CL&ademija m p tešem ob 20. t Delavski zbornici Igra Herknr-jazz Sobni slikar Joško Majhenič Ljubljana, Rožna alica štev. 8 prevzema vsa v to stroko spadajoča dela v mestu in na deželi. 6437 Cene nizke! Delo solidno! Umetno gnojilo ea cvetlice dobite v droferiji KA3JC, Židovska ulica 6»i Med. nnlv. Dr. Jože Picej zobozdravnik — Slovenjgradec ordinira v hiši štev. 2, nasproti hotelu Goli, dnevno od 8. do 12. in od 2. do 5. (ob nedeljah samo dopoldne). 6301 PEGE odPravi hitro in brez sledu „CREME ORICOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmocemla, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. n— Okraden zidar. Zidar Matija Reich, stanujoč v družbi drugih zidarjev v Gerbi-čevi uMci 25. je predvčerajšnjim zjutraj ugotovil, da mo je zmanjkala denarnica z nad 300 Din gotovine. Reich ie stvar takoj prijavil policiji, ki pa ni mogla izslediti tatu. Preiskava je ugotovila, da ni izključeno, da ie Reich denarnico tudi izgubil to pa vsekakor na domačem dvorišču, kjer jo je moral najti kak nepošteniakovič. n— Vlomi hi tatvine. Te dni je bil izvršen drzen vlom v stanovanje posestnika Josipa Podborška v Šmartnem ob Savi št. 31. Vlomilec je odprl nrizni predal ter odnesel 2900 Din gotovine. Dan pozneje so neznani uzmoviči posetila sobo služkinje Katarine Prodnikove na Poljanski cesti 42 in pretaknili vse pohištvo. Slednjič so našlii na omari bankovec za 1000 Din in se zadovoljili s samo gotovino. — Hišni posestnik Josip Petan v Maistrovi ulici 16., je prijavil, da ie v noči na 5. t nt nekdo vlomil skozi okno v pralnico, nakar je dospevši v vežo odprl tamkaj stoječo omaro in odnesel 800 Din vredno obleko. Storilci so ostali v vseh primerih doslej še neizsledeni. Iz Celja e— Se tretja prošnja za kinematografsko koncesijo. Pred dnevi smo poročali, da sta bili vloženi pri kr. banski upravi v Ljubljani 2 novi prošnji za podelitev kinematografskih koncesij v mestu Celju. ProšnM sta vložila Prosvetna zveza in podjetnik Tom-Ijenovič. Naknadno smo pa izvedeli, da je istočasno vložil prošnjo za kinematografsko koncesiio tudi sedanji najemnik Mestnega kina v Celju g. Ferdo Ceplak in sicer kot dobrovoljec in invalid na zaščiteni in prvenstveni podlagi, kn jo nudita zadevna zakona pri podeljevanju sličnih koncesij. e— Važno opozorilo davčnim zavezancem. Celjska davčna uprava razglaša: Na javen vpogled je razpoložen pri občinskem uradu v Celju seznam oseb iz občine Celie-mesto, zavezanih pridobnini za 1. 1930. z navedbo davčne osnove, ki jo predlaga davčna uprava. Razprava pred davčnim odborom se bo vršila v prostorih davčne uprave v Celju 21. t m. za štev. seznama od 1 do 235, dne 2!2. t. m. za štev. 236 do 400 in dne 23. t. m. za štev. 401 do 914 Seie odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec aH njegov davčni zastopnik, oziroma pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti Pred davčni odbor mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci, starejši od 18 let, za starše, zadruga za zadrugam, kakor tudi vsak, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Kot pooblaščenci smejo prihajati pred davčni odbor samo odvetniku notarji in pooblaščeni finančno-pravni zastopniki. J— Smrtna kosa. V Kasazah, občina Pe-trovče pri Celiu, je umrl v starosti 80 let znani posestnik in gostilničar Franc Ko-dela. s— Uboj iz Nove cerkve pred sodiščem. Svoječasno smo že podrobno poročali o tragičnem smrtnem primeru, ko je bil 16. februarja zvečer zaboden ^sredi Nove cerkve pri Vojniku 48 letni urar Franc Kugler in je ponoči zaradi pomanjkanja zdravniške pomoči izkrvavel. Kugler je v vinjenosti streljal na cesti proti sopivcem in jih tudi sicer izziival. Med drugimi ie bil napaden tudi 32 letni invalid-čevljar Mihael Smreč-nik iz Nove cerkve. Smrečnik, kateremu manjka leva roka v zapetju, ie v silobranu potegnil žepni nož in zabodel " "---ia v vrat. Prerezal mu je glavno žilo odvodnico in ie Kugler par ur nato brez zdravniške pom&či izdihnil v neki sosednji hiši. Predvčerajšnjim se je moral Smrečnik zagovarjati pred 3 članskim senatom na cMjskem okrožnem sodišču. Senatu je predsedoval s. ap. s. Levičnik, prišedraka sta bita s. o. s. dr. Dolničar in Detiček, državno tožilstvo je zastopal dr. Juliart, obtoži na t'a ie zagovarjal odvetnik dr. Gvid} Sernec. Zaradi prekoračenja silobrana je bil Smrečnik obsojen tia 1 leto zapora. Zagovornik ie v sporazumu z obsojencem orijavil vzklic in revizijo procesa. Iz Maribora a— Iz gledališča. Danes se ponovi moderna opereta »Ardieu Mimi« za ob. B., v četrtek se ponovijo Parmove »Caričine Amaconke« za red C., v soboto gostuie zagrebški vokalni kvintet z zelo zanimivim sporedom. Kvintet sestavljajo odlični člani priznanega zagrebškega pevskega drut /a »Lisinski« P. L abonente na bloke opozarjamo, da se vrši v letošnji sezoni le še par glasbenih predstav ter ;e v njihoveu interesu, da čim prej porabijo svoje bloke za glasbene predstave. - Mariborski mestni uslužbenci so imeli v ponedeljek zvečer na magistratu svoj občni zbor. Iz posameznih poročil je razvidno, da se je društvo preteklo leto vsestransko zelo živahno udejstvovalo. Med drugim je ustanovilo tudi zadrugo »Počitniški dom« in kupilo 100.000 m1 obsegajodo parcelo na Pohorju, kjer bo zgradilo počitniško kočo kot okrevališče za mestne uslužbence. Društvo je dalje sodelovalo pri Zvezi občinskih uslužbencev dravske banovine ter pri ustanovitvi državne zveze občinskih uslužbencev Jugoslavije, katere glavne skupščine meseca avgusta: v Sarajevu se bo udeležil tudi društveni pevski zbor. Pri volitvah je bil zopet izvoljen stari odbor s predsednikom, gradbenim nadsvetnikom inž. Cernetom na čelu. a— Jurjevanje v prid siromašnim otrokom se bo vršilo v petek zvečer v Narodnem domu. Na programu je opereta »Tičar«, orkestralne točke in trije samospevi skladatelja Ipavca, ki jih bo pela gospa prof. Druzovičeva. Vstopnina 10 — 12 Din. Predprodaja vstoiptiic pri BriSnikcvft Sn Hoferju. a— Gfurgjev dan je posadka mariborske garnizije tudi letos slovesno proslavila. Z godbo na čelu je odkorakala zgodaj zjutraj v vojašnico kralja Petra, kjer so se vršile potem razne igre m popevanje. Zbralo se je tudi precej civilnega občinstva s predstavniki oblasti in raznih korporacij. Med sviranjem godbe in popevanjem domačih koračnic so se z zelenjem okrašeni vojaki nato zopet vrnili v svoje vojašnice a— Upokojenci bivše južne železnice, ki so bilj upokojeni pred 1. julijem 1922, naj do 15. t. m. pošljejo na spodnji naslov naslednje podatke: 1. kdaj da je bil kdo upokojen; 2. vdove m sirote, kdaj je umrl mož odnosno mati; 3. koliko znaša pokojnina v kronah, koliko draginjske doklade in 4. kak čin je imel upokojenec ob upokojitvi (uradnik, zvaničnik ali služitelj). — Ivan Keižar, višji revtident v p. Maribor, Aleksandrova cesta 35. Premiera! V Ob 4., pol 8. in 9. uri! Čigava je moja žena? (Fritz Kampers) Smeh! Zabava! KINO IDEAL a— Smrtna kosa. V Gradcu je umrl v ponedeljek g. Herman Suppanz. Njegovo truplo prepeljejo v Marenberg in jc poleže tamkaj v četrtek, 8 t. m. ob 15.30 v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Blag mu spomin,, žalujočim naše sožalje! a— Razstava dalmatinskih ročnih del v Mariboru. V nedelje je otvorila v II. dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici (II nadstr.) gospa Maleševička iz Kistania'razstavo dalmatinskih ročnih del. Razstava je vsekakor novost za Maribor. Dela so fina in tehnično zelo komplicirana. Veliko stare kulture leži v njih. Vstop je prost in so posamezni izdelki po nizkih cenah naprodaj. Ljubiteljem narodne umetnosti obisk razstave prav toplo priporočamo. a— K eksploziji v falski elektrarni. Kakor smo že včerai poročali, ie nastal v fal-skj elektrarni med velikim neurjem v ponedeljek popoldne težek defekt. Strela je treščila v elektrarno ter uničila popolnoma eno generatorsko stikalo 10.000 voltov. Vrh tega so bili poškodovani tudi drugi deli stikalne naprave S pomočjo rezervnih materijalij pa je bilo kljub temu še isti večer mogoče preskrbeti s tokom vsa omrežja razen voda Laško, katerega pa je preskrbela med tem s tokom centrala Trboveljske premogokopne družbe, tako da sta tudi Celje in okolica še isti večer :riiela toK. Vodstvo elektrarne je vrh tega že v ponedeljek zvečer postavilo dva gene Morja v obrat tekom včerajšnjega dne pa še ostale generatorje, tako da se vrši oskrbovanje z razsvetljavo zopet popolnoma" brezhibno. a— Med potjo v naročju umrl je polletni otrok viničarski hčerki Antoniji Pak iz Malega dola pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, ko ga je nesla v ponedeljek zjutraj otrokovi materi, svoji sestri, ki stanuje v Hrastju pri Limbušu. Otrok, ki so ga Pa-kovi imeli nekaj časa v oskrbi, je stalno bolehal, zato so ga hoteli vrniti materi. Iz škofje Loke šl— Birma v Stari Loki. Po petih letih s« je vršilo v nedeljo v župni cerkvi v Stari Loki birmovanje, ter je bilo birmanih nad 300 dečkov in deklic iz domače in okoliških vasi. Škofovega sprejema se je udeležilo Gasilno društvo iz Stare Loke in razne cerkvene korporacije. Imenom starološke občine je izrekel dobrodošlico župan Anton Hafner in imenom dekanata, kanonik g. Mrak. Birma se bo vršila še okoli 14 dni po drugih farah škofjeloškega okraja, 25. t. m. pa v Škofji Loki. šl—- Smrtna kosa. V preteklem tednu je preminul v Srednjem Bitnju obče spoštovani in daleč okrog poznani posestnik Franc Porenta, v 75. letu starosti. Mnogoštevilni sorodniki, prijatelji in znanci so spremili pokojnika, ki se je uspešno udej-stvoval v krajevnih gospodarskih korpora-cijah, na pokopališče v Šmartno pri Kranju Škofjeloškemu potu gospodu Langerholcu je preminula po daljši bolezni hčerka Anica, v petem letu starosti. Dekletce so pokopali v ponedeljek. Pokojnima blag spomin. Preostalim naše sožalje. št— Nedostojno obnašanje. Večkrat smo že grajali, da se dogajajo na Glavnem trgu v Škofji Loki prizori, ki nikakor niso v vzgled in posnemanje. Te dni pa je zopet grdo robantil neki možakar iz hribov po Loki in vzbujal obče zgražanje.- Neljubim scenam je napravil konec mestni stražnik, ki je vinjenca spravil pod ključ. Iz Kranja r— Češkoslovaška obec in Sokol Ljubljana priredita prvo gostovanje lutkovnega gledališča v nedeljo, dne 11. t. m. v Narodnem domu v Kranju; ob 3. popoldne »Mar-buel sluga pekla« v češkem jeziku, ob 5. popoldne pa »Gašperček išče stanovanja« v slovenskem jeziku. Z Jesenic s— Jeseniška nedelja. Po več dnevnem deževnem vremenu smo dobili v nedeljo krasno solnčno vreme, ki je izvabilo velike množice ljudstva v prirodo. Po jeseniških cestah so drvela motorna vozila vseh vrst, ki so vozila nepreledne množice proti Mojstrani in Kranjski gori, od koder so se vračali v večernih urah zelo živahne volje nazaj proti Ljubljani. Največ izletnikov-domačinov pa tudi drugih iz vseh krajev Slovenije in tudi Hrvatske pa je hitelo proti Sv. Križu in Plavžkemu Rovtu, kjer so sedaj cele goljave narcis v najlepšem cvetju. Med izletniki je bilo tudi veliko število študentov iz Hrvatske, ki so s svojimi profesorji prišli občudovat krasoto naših krajev. Večina njih je na Jesenicah prenočila ter je v ponedeljek v prvih jutranjih urah napravila peš-izlet iz Jesenic preko romantičnega Vintgarja na naš divni Bled. s— Burka »Pred poroko« na jeseniškem sokcikem odru. V nedeljo dne 4. t. m. je dramski odsek jeseniškega Sokola priredil drugo predstavo v novem domu. Burka »Pred poroko« vsebuje toliko zamotane komike, da gledalca priklene nase in ga dodobra razveseli. Ta glavni namen je bil n« Jesenicah dosežen. Po prvih nekoliko ne-razgibanih prizorih so igralci našli kontakt z občinstvom, ki se je zelo razgrelo in ga vzdržali z malimi izjemami skozi vsa tri dejanja. Vsi so več ali manj s povprečnostjo podali svoje vloge in zadovoljili tako v skupinah kot v duetih. Igra je bila dovolj enotna, tempo primeren in je tudi v režijsem pogledu ni oporekati. Marsikaj bi se pa se dalo izkoristiti v prid efekta. Za veliko dvorano je nekaterikrat bil govor pretih ter premalo jasen. Scena je biki prav posrečena, sploh je bil večer zelo lep in dal ljudem veliko veselja, smeha in raz* vedrila. Iz Litile i— Zadnje notice o slabih cestah nismo prejeli od našega stalnega poročevalca. Iz Šoštanja št— Zborovanje učiteljskega društva. — Učiteljsko društvo za šoštanjski okraj bo zborovalo 8. t. m. v Šoštanju. Poleg važnih stanovskih zadev je na dnevnem redu tudi zanimivo predavanje. št— Materinski dan priredi v nedeljo 11. t. m. ob 15. Podmladek rdečega križa v Sokolskem domu. Na programu je petje mladinskega zbora, spevoigra, govor učenk meščanske šole, recitacije in drugo. Po predstavi bo mladina pogoščena. Materin dan s-e ponovi v nedeljo 18. t. m. v istem obsegu v Slomškovem domu. Iz Ptuja j— Ptujski gledališki oder. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča in obenem zadnja glasbena predstava v sezoni bo v ponedeljek 12. t. m. Vprizori se najboljša slovenska opereta delo pokojnega skladatelja Viktorja Parme, »Caričine Ama-zonke«. Iz Gor. Radgone gr_ }\ajniški izlet. V nedeljo 4. t. m. ob 9. je na motornih kolesih in avtomobilih prispela v avstrijsko Radgono skupina okrog 100 izletnikov Alpinskega kluba iz Gradca. Iz Radgone so nadaljevali pot preko murskega mostu v Gornjo Radgono m nato preko Sv. Miklavža v Ptuj, od tam pa preko Maribora nazaj v Gradec. gr— Sejem. V ponedeljek, 12. t. m. se bo vršil velik živinski in kramarski seiem v Apačah. Ta majniški sejem je bil vedno dobro obiskan. Gosoodarstvo Obtrništvo in načrt obrtnega zakona Zagrebški obrtniki proti negativnemu stališču beograjske obrtniške zbornice. Iz Beograda poročajo, da se peča jKieebna komisija v trgovinskem ministrstvu s končno redakcijo načrta obrtnega zakona, in si-c«r na pi;d'agi predlogov, ki jih je prejfilo ministrstvo od gospodarskih zbornic in dru-korporacij ia ki bodo po možnosti upoštevam. Kakor zna.c so med jugoslovanskimi obrtnik", nnziranja glede tega načrta loČPna. Beograjska Obrtna zbornica sr> zlasti brani, da bi funkcije prvostopne obrtne oblasti v bodoče vodile edino upravne ob-Irsli b ne v?5 zbornice, kakor je to v Srbiji. Tudi zahteva, da se v zakon vstavijo določbe glede zbornic, ki naj bi bili1 ločene. Nasprotno pa so se na zadnji konferenci v Beogradu slovenski obrtniki izjavili odločno za skupne zbornice in so v glavnem odobravali načrt zakona. Stališča beograjske Obrtne zbornice pa ne odobravajo tudi druge jugoslovenske obrtniške organizacije, kar nam potrjujata dve brzojavki, ki jih je te dni prejel trgovinski minister dr. Demetrovič. Brzojavka obrtniške sekcije zagrebške zbornice za TOI se glasi: j-Čitamo v novinah, da je mišljenje, ki ca Vam je iznesla delegacija beograjske Obrtne zbornice, podpisal tudi neki namestnik naše obrtne sekcije. Zagrebške sekcije nt nihče obvestil, da hi bila zastopana na konferenci, ki se je vršila od 26. do 28. prejšnjega meseca, o čemer so bili sklicatelji konference predhodno obveščeni. Zagrebška zbornica se s stališčem beograjske trgovske zbornice glede obrtniškega zakona ne sklada in zagovarja mišljenje, ki Vam je bilo gospod minister dostavljeno te dni skupno z mišljenjem tukajšnjih sstrokovnih organizacij ter Vas zato prosimo, da ga izvolite vzeti na znanje pri končni redakciji načrta obrtniškega zakona.< Druga brzojavka se glasi: >V imenu Savezov čevljarskih, čižinar-iliih in opankarskih, pekovskih, slaščičarskih. zobotehniških, zidarskih, brivskih in vlasuljarskih, kletarskih. mesarskih in klobasarskih ter Saveza grafičkih podjetij, t. j. 2600 v mestu Zagrebu in v provinci Mri>kovno organiziranih obrtnikov, najodločneje protestiramo proti negativnemu staliM-u. ki ga je zavzela konferenca nekih obrtnih nestrokovnih kolektivnih organizacij v Beogradu od 26. do 28. or. meseca "pod oči vi dno inspiracijo predsednika beograjske Obrtne zbornice in obenem Obrtne banke v predmetu načrta zakona o otiriih. Smatramo, da je načrt dober predlog za daljno razpravo in se Vam prisrčno zahvaljujemo. gospod minister, za trud in brigo. Zastopniki omenjene beograjske konference eo predstavljali samo mišljenja ene obrhie kolektivne organizacije v Zagrebu in nikakor ne mišljenja tukajšnjih strokovnih organizacij obrtnikov Prosimo Vas, gospod minister, da r.am omogočite, da damo svoje strokovno mišljenje in da prod Vami moremo razbistriti položaj, v katerega nas žele dovesti tukajšnji samozvani zastopniki obrtnikov. Centralni biro obrtnih savezov in udruženj.c Ti dve brzojavki 6ta prišli na gospoda ministra 3 t. m. Isti dan so prišla pisma s konference trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic iz Zagreba, Osijeka. Novega Sada in Bečkereka, ki so konferirale 30. aprila in na katerih je bilo sklenjeno, da se izreče gospodu ministru za trgovino in industrijo najlepša zahvala in da pozdravijo njegova stremljenja za sprejetje novega obrtniškega zakona, želeč da se vzame načrt gospoda ministra kot podlaga za nadaljnje delo. Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani (Številke za oinačbo kraja pomenijo- l. Ca» opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlago v %. 5 smer vo brzino vetra. » oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, S. vrsta padavin, 9 raai. te-mp., 10. min.). Ljubljana: 8. 761.6, 9, 90. ENE2, 4, 2.1. dež, 19.2, 7.8. Maribor: 8, 759.3, 11, 85. mirno. 5. 1.0, dež, —, 8. Zagreb 8, 760.8. 14. 75. NW2. 10. —. —. —. 11. Beograd S 761.6, 18, 65, mirno. 6, —. —. —. 13 Sarajevo: 8. 762.3, 10. 75, mirno, 10. —. —. — 8. Skopi je: 8, 764.9, 14, 75. mimo. 10. —. —. —. 10. Sp'it: 8. 761.1, 13, 98, NE10. 10. 5.0. dež. —. 13. Solnce vzhaja ob 4.43, zahaja ob 19.12, luna vzhaja ob 13.1, zahaja ob 2.29. Dunajska vremenska napoved za sredo: Motnje po nevihtah, na jugu večja možnost padavin, kasneje bolj oblačno, pričakuje se hladnejše vreme. Naša trgovinska bilanca v prvem četrtletju pasivna Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem uvozu v marcu ki nam skupno z že objavljenimi podatki o izvozu v tem mesecu omogočajo pregled razvoja naše trgovinske bilance v prvem tromesee-ju tek. leta. V marcu smo uvozili 99.133 ton ( v marcu 1929 109.197 ton) v vrednoeti 658.5 milijonov Din nasproti 684.6 milijona Din v marcu pret. leta. Naš uvoz v marcu je bil torej letos za okrog 26 milijonov Din manjši nego v marcu pret. leta, vendar pa večji kakor v januarju ali februarju. Glavnip redme+i našega uvoza v marcu so bili: bombaž (26.9 milijonov Din), bomb. predivo (49.2), bomb. tkanine (76.3), volna (10.0), volneno predivo (8.5), voln. tkanine (46.7), svileno predivo (5.4), svilene tkanine (17.9), železo in polizdelki (13.9), žel. pločevina (8.8), cevi (4.7), železniški materijal (10.9), izdelki iz železa (30.0), 6troji in aparati (38.0), elektrotehniški predmeti (12.7), prevozua sredstva (18 5), sirova nafta (10.7), premog (8.7), sirova kava (20.1), riž (4.2). oljni plodovi in semena (13.4) ter limone in oranže (8.3). V primeri z uvozom v marcu pret. leta je nazadoval uvo/. volne in volnenih tkanin, dočim se je povečal uvoz svilenih tkanin. Povečanja opažamo nadalje pri uvozu izdelkov iz železa in prevoznih sredstev, nazadovanje pa pri uvozu premoga, limon in oranž in oljnih plodov ter semen. Če primerjamo vrednost našega uvoza v marcu z vrednostjo izvoza, vidimo, da smo imeij v marcu za 59.5 milijona Din pasivno trgovinsko bilanco. Naša trgovinska bilanca se je v mnrcu razvijala naslednje (v milijonih Din): izvoz uvoz januar 316.2 560.9 + 55.3 februar 480.8 521.1 — 40.3 marc 599.0 658.5 — 59.5 jan.-marc 1930 1696.0 1740.5 — 44.5 1929 1 310.2 1649.2 -339.0 1928 1372.5 1914.3 - 541.8 V prvem četrtletju smo izvozili 298.360 ton v vrednosti 1740.5 milijona Din, izvozili pa sino za 1696 milijonov Din. Čeprav se je naš letošnji izvoz v prvem četrtletju povečal nasproti lanskemu izvozu za 386 milijonov Din, vendar je ostala naša trgovinska bilanca pasivna, ker se je istočasno dvignil tudi uvoz za 91 milijonov Din- N'a-vzli? pasivnosti pa je bila letos naša trg« vinska bilanca znatno boljša nego prejšnja leta. kajti pasivnn«t je znašala le 44.5 milijona Din nasproti 339 milijonom v I. četrtletju pret. leta in 542 milijonom leta 1928. = 57. redni občni zbor Trboveljske premogo-kopne družbe, ki se je vršil 6. t. m. v Ljubljani pod vodstvom gospoda predsedn.ka Ari družbe-n! blagajn;, p,i ekspoziturah družbe v Beogradu in Zagrebu ter v inozemstvu pri znanih denarnih zavodih. Zložitev delnic, ki je bila sklenjena na zadnjem 'občnem zboru se radi tehničnih težkoE rti mogla izvršiti, čim bodo odstira nje ne ovire, sledijo pravočasno navodila o začetfku zamenjave in o modalitetah iste. Kooperacija g. ministra n. r. d>r. Bogdana Markoviča je bila od občnega zbora potrjena, prav tako so bili gosipodije, ki ,*inr je srlasom pravil potekla funkcijska doba, ponovno izvoljeni. Na novo je bil izvoljen gospod Henry Reuter. generalni ravnatelj Banque des Pays de 1'Europe Cerotrale, Pariš. Organizacija Privilegirane d. d. za izvoz kmetijskih proizvodov. V četrti številki »Glasnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« je objavljena serija člankov, ki obravnavajo ustanovitev Privilegirane d. d. za izvoz kmetijskih proizvodov, ua kar opozarjamo interesente. Ti članki se nanašajo na obrazložitev zakona o izrednem kreditu za organizacijo izvoza kmetijskih proizvodov, na načrt štatutov Privileg. d. d. za izvoz kmetijskih proizvodov in na 6\rho ter delovne metode nove družbe. = Stanje Narodne banke. Iz izkaza Narodne banke od 30. aprila je razvidno, da so se devizne rezerve tega zavoda v zadnji četrtini marca nebistveno zmanjšale (za 9 milijonov Din). Večje spremembe je opažati pri žirovnib vlogah. Država je zaradi ultima dvignila 179 milijonov Din iz svojega dobroimetja. ki se je zmanjšalo na 368 milijonov Din, nasprotno pa so se navzlic ultimu ostale žirovne vloge ponovno dvignile za 83 na 1394 milijonov Din. Stanje dne 30. aprila je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. aprila: aktiva: kovinska podlaga 377.2 (—3.8), saldo raznih računov 1637-2 (—5.9), posojila na menice 1077.4 (— 5.9), lombard 232.9 (+ 2.9); pasiva- obtok bankovcev 5221.0 (+ 83.6), žirovn* obveznosti napram državi 368.1 (—178.8), ostale žirovna obvezuoeti 1304.3 (+83.1). razne obveznosti 161.1 (—0.5). = Občni *bor Pokojninskega zaM>da za nameščence v Ljubljani se bo vršil v soboto 31 maja ob 10. uri v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani, in sic>-r z naslednjim dnevnim redo-n: 1.) Poročilo predsednikovo; 2.) Poročilo -e^zorjev glede računskega zaključka za 1. 1929.; 3.) Sklepanje o računskem zaključku, o uporabi prebitkov in o odvezi načelništva; 4.) Določitev zneska za podpore vdovam z otroki za 1. 1930.; 5.) Predlog načelstva za boljšo valorizacijo premij do meseca decembra 1923 in izprememba pravilnika o draginjskih dokladah; 6.) Stavbna akcija; 7.) Slučajnosti. = Odpravljen je konkurz o imovini Kura-ta Jožeta, trgovca v Domžalah, ker ni kritja za stroške postopanja. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabu-kovca pri Cel™ sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijah. Direkcija dfžaivnega rudnika Breza sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 25 log diinamo žice in 50 komadov žag. Direkcija državnega rudnika Banjatatka sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 1200 m jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 100 k« čaja. 20.000 kg ipšenične muke, 2500 kg koruze. 300 kg rozin, 1000 kg koruznega zdroba in 300 kg p« e ničnega zdroba. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. t. m. pomudibe glede dobave 2000 k? katrana in 2000 kilogramov karboUneja ter glede dobave 1500 m jeklenih vrvi. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacij«: 17. pri komandi dravske dtvtzitske ob-lasiti v Ljubljani glede dobave 13.100 kg petroleja; 23. {. m. pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave 30.000 kg fižola: 2f>. t. m. bave 270 ton avikrnskega bencina m 30 ton beu-cola; 27. t. m. pa glede dobave 50.000 &c mila. BORZE 6. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Berlin, Dunaj in Praga. Tečaji deviz so nadalje čvrsti. Deviza Newyork se je okrepila od 56.435 na 56.445. deviza London od 274.65 na 274.91, deviza Dunaj od 7.9694 na 7.5754 in deviza Praga od 167-46 na 167.57. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes pri živahnejšem prometu obdržala dosežene tečaje. Za aranžma se ie trgovala po 426.5, za kaso po 427, za maj po 427.25, za junij po 427.5 in za d?c-^mbar po 430.5 _ 432. Investicijsko je bilo zaključeno po 87.5, 7% Blairovo posojilo po 85 in 7% posojilo Državne hipotekarne banke i*> 84.25. Med bančnimi vrednotami je pTi-lo do prometa v Narodni banki po 855f> ;n v Jugobanki po 81, med industrijskimi papirji pa so bili zaključki v Gutmannu po lfio do 172, v Danici po 110 — 112.5, v llnionu (Osijek) po 110 in v Trboveljski po 480 do 482. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.77, Berlin 13.4975 do 13 5175 (13.5025), Bruselj 7.8883, Budimpešta 9.8850, Curih 1094.4 — 105)7-4 (1095.9), Dunaj 7-9604-7.9904 (7-9754), London 274.91, Newyork 56.445. Pariš 221.98. Praga 167.17-167.97 (167.57), Trst 296.50. Zagreb: Amsterdam 20.7350-22.7950. Dunaj 796.04—799.04, Berlin 13.4875—13 5175, Bruselj 788.83— 792.83, Budimpešta 9S6K do 989%, Milan 295.407—297 407, London 274.51 — 275.31, Newvork 56.3450 — 56.5150, Pariz 220.98—222.98. Praga 167.17—167.97, Curih Zagreb 9.1275. Pariz 20.2530. London 25.0850. Ne\v\ork 516.05. Bruselj 72.0250, Milan 27.0550, Madrid 62.80, Amsterdam 207.8250, Berlin 123.19. Dunaj 72.80, Sofija 3.74, Praga 15.29, Višava 57.87, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.0075. Efekti Ljubljana. 8% Blair 97 bi., 7% Blair S6 bi., Celjska 160 den., Lj. kred. 120 den., Prašt* diona 905 den.. Kreditni zavod 170 den- Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kaša 427—427.50, za maj 427 do 427.50, za juuij 427-50—428, za december 430.50—432, investicijsko 87.50—87.75, agrarne 54.25 den., 8% Blair 96 — 97-50, 7% Blair 84.50 — 85, 7% Drž. bip. banka 8325—84.75- bančne vrednote: Praštediona 900-910, Unio.i 196-198, Jugo 81-82, Narodna 8550—8650. Srpska 178—182, Zemalj-sikn 145—149, Ljubljanska kreditna 120 den., Poljo 58 den.. industrijske vrednote: Nar. šumska 29 den„ Gutmann 170—171, Slaveks 70—74, Slavonija 200 den-, Danica 110—113, Drava 267 d., Šečerana 360 dc 380. Brod vagon 110 den.. Union mlin 110 do 120, Vevče 125 den., Isis 31—40. Dul-ro-vačka 445—450. Trbovlje 479—480. Blagovna tržišča Jajca. + S tržišča iajc. Na tržišču Jajc se opaža živahnejše povpraševanje inozemstva, zlasti Švice in Nemčije. Nakupna cena se ja zaradi tega pri nas dvignila na 75 par za komad. V Berlinu so preteklo soboto notirale jugoslovenska jajca 6%—7 kakor zadnjo boio Les + Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Prometa nI bilo. Nudi se 1 vagon naravne bukovine (obrobljene, I., v raznih debelinah), nadalje 1 vagon letev (30—60 mm, dolž. 4 m), 1 vagon lepih plohov iz bele buko\ ine (neobroblje-nih. 60 mm deb.. širina od 17 cm navzgor), večja množina lepih belih jesenovih hlodov (od 30 cm srednjega premera navzgor) in lepi beli javorjevi plohi brez grč (26 do 33 mm debeline). Žito. + Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (si. poet., mlevska tar.. plač. 30 dni): baška, 80 kg po 255 _ 257-5; 78 kg po 247.5 — 250; 77 kg po 242.5—245; rš: bašika, 72/73 kg po 197.5; koruza: baška, promptna, po 137.5 — 140; za maj po 142.5 — 145; ječmen: baški, 62/63 kg po 162.5 — 165; oves; baški, navadna tarifa po 180 _ 185; moka: »Ogt. feo. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405. + Novosadska blagovna borza (6- t. m.) Zaradi pravoslavnega praznika danes borza ni poslovala. + Budimpeštanska terminska borza (6. t. m.) Tendenca prijaznejša; promet srednji. Pšenica: za maj 20.17 — 20.20, za junij 20.40 — 20.42, za oktober 19.28 — 1^.29; rž: za maj 10.50. za junij 10.57, za okiober 12.28 — 12.29; koruza: za maj 11.57 do 11.59, za julij 11.70 — 11.72, tranzitna za maj 10.80 _ 10.82. ŠPORT Važna seja u. o. JNS Pritožba proti glavni skupščini LNP odbita. Beograd. 6. maja. h. Snoči je bila seja upravnega odbora JNS, na kateri je bil sprejet sklep, da odpotuje dr. Andrijevič, internacionalni tajnik našega saveza. v Budimpešto, kjer se ima 11. maja sestati z zastopniki športa iz raznih držav. Tega dne bo mednarodna tekma med Italijo in Madžarsko za internacijonalni cup, ki ji bodo prisostvovale najuglednejše športne osebnosti skoro iz vse Evrope. Dr. Andrijevič se bo ob tej priliki razgovarjal o sodelovanju evropskih držav pri tekmi za svetovno prvenstvo v Montevideu, zatem pa se bo sestal z uruguajskim poslanikom Boe-rom v Bruslju, da ugotovi načelne pogoje, oziroma poskrbi potrebne podatke, na podlagi katerih bi JNS mogel končno sklepati o svojem sodelovanju na tem turnirju. Naš športni savez ne smatra te zadeve za lahko izvedljivo, ker bi odhod v Južno Ameriko zahteval odsotnost naš h tekmovalcev za dva meseca, kar bi mnogo oviralo tekme za naše državno prvenstvo. Poleg drugega je bila na seji odklonjena pritožba, ki je došla glede na letno skupščino ljubljanskega nogometnega podsaveza ter je bil potek skupščine odobren v celoti. JNS je prejel tudi brzojavko Nj. Vel. kralja iz Niša, ki se glasi: »Z zadovoljstvom pozdravljam pridobljene uspehe na športnih tekmah.« Športni drobiž Sedaj je znano še nekaj drugih rezultatov iz prvega kola za Davisov pokal, med njimi tudi za nas važni rezultat Španija -Belgija. Španija je porazila Belgijo s 4 : 1. Jugoslorv. teniška reprezentanca bo torej igrala v drugem kolu s špansko. Ostali končni rezultati so: Avstralija - Švica 5:0. Japonska : Madžarska 5:0, Poljska : Rumu-nija 3:2. V nastopnem objavimo podrobne rezultate o motociklistični dirki »Kilometer lan-ce«, ki se je vršila prošlo nedeljo v Beogradu: Kat. 175 ccm: 1. A. Urojič (Moto-klub, Zagreb, DKW) 42 sek. Kat. 250 ccm: 1. A. Urojič (DKVV) 42 sek. Kat. 350 ccm: 1. Miilier (Slavonac, Zenit) 42.2, 3. Ivan Zalaznik (Ilirija, Ljubljana, AJS.) 42 sek Kat. 500 cmm: 1. A. Štrban (Motoklub, Zagreb, BSA) 35.4. Kat. 750 ccm: 1. K. Sa-vič (Motoklub. Zagreb. BMW) 37 sek. Kat. 1000 ccm: 1. K. Savič (BM\V) 36 sek. 2. Ro: man Fantini (Ilirija, Ljubljana, Indian) 37 sekund. G. Evgem Betetto, ki je bil kakor znano na zadnji redni skupščini LNP izvoljen za člana upravnega odbora, 5e odložil to mesto. ISSK Maribor : SK Ilirija V nedeljo pade v Ljubljani odločitev glede prvaka LNP za leto . 1929-30. Srečanje prvakov obeh okrožij vzbuja zanimanje najširših plasti in obeta postati prvovrstna športna senzacija. Že prva tekma v Mariboru je privabila na igrišče rekordno število gledalcev, vendar bo najbrže v Ljubljani obisk še znatno večji. Ilirija se je borila v Mariboru dokaj nesrečno in bi najbrže ob brezhibnem poteku igre dosegla najmanj neodločen rezultat, v čemer se strinja pretežna večina očividcev. Na vročih mariborskih tleh je zaigralo moštvo tako, kot še nikoli, kljub temu, da ni doseglo one forme, ki jo je pokazalo v svojih zadnjih nastopih v Ljubljani. Posebno velja to za krilsko vrsto. Na domačih tleh ima Ilirija Vez dvoma večje šanse, vprašanje je ie, ako bo mogla dohiteti prednost dveh golov rasprotnika. Sigurno je, da ni stalo vprašanje prvaka še nikoli tako odpTto, kakor baš sedaj. Navadno je odločila že prva tekma v Mariboru, letošnji rezultat pa kaže, da se bo moi^la Ljubljana zelo boriti, ako bo hotela obdržati hegemonijo v nogometu napram žilavim Mariborčanom, Na vsak način pa je v športnem oziru važno, da vodi tekmo povsem nevtralen sodnik, za kar je tudi poskrbljeno. Kot sodnik bo jungiral g. Miesz z Dunaja, ki jc našemu občinstvu že zadostno znan iz lanske tekme PrimoTje : Ilirija. Itie in reno-me g. Miesza nam je pač najboljši porok, da je vodstvo tekme v najboljših rokah in da bo potek tekme povsem regularen. Iz LNP. Danes v sredo ob 20. seja poslovnega odbora v Delavski zbornici. Ob 21. seja upravnega odbora istotam. — Tajnik. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 17.30 trening skupine I, prihodnji trening skupine I bo v petek. — Skupina II trenira ob torkih in četrtkih. Garderoba je odprta ža redno članstvo vsak dan od 16. dalje. ASK Primorje. Nogometna sekcija ima v sredo in četrtek redni trening za I. in II skupino od 16. dalje. — Seja centralnega odbora bo jutri v četrtek ob 20.30 v kavarni Emona. TKD Atena (hazena sekcija). Vse članke na trening, ki se vrši danes ob 17.30 na igrišču SK Natakar. Danes v sTedo od 17. dalje trening za I. moštvo, katerega naj s« udeležijo vsi igralci. Sestanek se vrši ob 8. v gostilni Bavarski dvor, Dunajska cesta, in sicer za I. moštvo, na katerega morajo brezpogojno priti Dolinar, Novak. Pip I in II. Sternad in šešteršič. 0.& K. VAG0NETI Dtvno linijo nog Vam daje samo nogavica iz najfinejše Bemberg svile in Fil d'ecosse. 6204 Yeč kompletnih umivalnikov z marmornatimi ploščami proda Httel Štrukelj 6438 tabijeni in novi vedno na zalogi Izdajamo tudi v najem, Orenstein i Koppel d. d. ZAGREB, Samostanska 2-IL Telefon 50-64. TefcfomaO-64. Umske Joplice Radio-iktivno termalno ko. oališče, sezona maj—oktober. Odlično proti revma-tizmu, ženekim boleinim. nervotemu živčnemu etanju (peuiija pred in po sezoni 60 Din). V glavni sezoni 80 Din dnevno. Pojasnila daje brezplačno kopa iščno ravnateljstvo. Rimske Toplic«. Dame! M^ Dame! :4 aparata najboljšega sistema, preizkušeni varilni preparati ter prvovrstna postrežba je garancija za Vaše trajne kodre, ki Vam j'h izvrši salon Fettich - Fran kil c i m Ljubljana (nasproti kav. ..Zvezda' V strogem centru Ljubljane prodam hišo z velikimi trgovskimi prostori, pripravnimi za na debelo in ^drobno. Le resni interesenti naj se oglasijo pod šifro »Vedno promet« v oglasnem oddelku »Jutra«. 3O let obstoječa dobro vpeljana vinska veletrgovina in točenje se radi smrti, - z • mom, sodi n stanovanjem takoj produ pod najugodne širni pogoji Cenjene pondbe je poslati na MORI C SCHWARZ Dol. Lendava 6441 Imate koklje? Pustite iih sedeti na praznih Jajcih in daite jim potem enodnevna piščeta štajerskega plemena k; jih dobit« pn Novošaleškem peratninarstvu, VELENJE skoro zastonj. Komad stane od Din 5.— naprej. — Jamčimo, da živi dospejo. Zahvala Podpisana rodbina se tem potom Požarni brambi Bistrica pri Rušah najtopleje zahvaljuje za spremstvo na zadnji poti umrlega nam ljubega očeta. Najlepša hvala! 6449 PRESER — ROBIČ. fc JUTRO« St KH i ^ = Sreda, 7. T, 1930 Vaje angleške mornarice pri Gibraltarju Med londonsko razorožitveno konferenco so se vršile vaje angleškega vojnega brodovla pri Gibraltarju, pri katerih so v velikem obsegu sodelovale tudi zračne sile. Slika nam kaže v ozadju dolgo vrsto pomorskih gorostasov, v ospredju v zraku pa plava moderen hidroplan, določen xa metanje bomb. Po poročilih listov so imele vaje popoln uspeh, s kakršnim se razorožitvena konferenca ni mogla pohvaliti Pripovedovalec pravljic v službi javnega prometa Vsako evropsko velemesto ima dandanes svoj promet urejen na ta aii oni način, s svetlobnimi znamenji, mehaničnimi pripravami, kažipoti in prometnimi policisti. Vse te stvarj so namenjene vzgoji širokega občinstva v prometnih zadevah. Ta prometna vzgoja se vrši v moderni Kitajski, ki še vedno nekaj da na stare romantične običaie, s pomočjo — pripovedovalcev pravljic. .Mesto Šangaj je najelo cel kuo teh poklicnih ljudskih bardov. da bi vršili službo prometnih inštruktorjev. Kakor prej romajo od čajnice do čajnice in nudijo občinstvu svoje pravljice in bajke. Ker so pa zdaj mestni, plačani uradniki, so dobile njih zgodbe nekakšen u~aden zna-ča.' in prometno - politično roento. Pripovedujejo o Liju, m je posta! žrtev od motorja gnanega tigra in o Moju. ki ga je požrla pošast — tovovni avto. In morala teh zgodbic: »Ostani na hodi-šču, po sredi ceste se potekajo zmaji«. In na ta nač\i i zloščena morala učinkuje v Sangaju tisočkrat bo1 j nego tu-cuc policijskih prepovedi. Taborišče fašistične mladeži v Rimu O priliki vojaškega športnega tedna se Je zbralo v Rimo 25.000 naraščajnikov, Id so taborili pod milim nebom. Slika nam kaže ogromno taborišče v predmestju Rima Izidor E.: 0 Sv. Katarini, markacijah in drugih važnih in nevažnih zadevah. Tudi jaz imam svoj god. kako bi ga ne imel, ko imam svojega patrona sv. Izidorja, ki se praznuje — po Vodnikovi pratiki vsako leto dne 4. aprila in ie njegovo ime vpisano v moj krstni list, ki je najvažnejša priloga k vsaki prošnji, ker je prav za prav edini dokaz, da sem se res rodil. Pa imam, bogme tudi prijatelje in kdor ima god in prijatelje, ta se lahko vezuje. Ker pa je —ne vem, aii po previdnosti sv. cerkve ali moje matere — moj god v začetku meseca, imam takrat tudi denar, in kdor ima god. prijatelje in denar, ta se lahko dobro vezuje. Imamo pa — hvala bogu — tudi Sv. Katarino, in kdor ima vse te reči — god, prijatelje, denar in sv. Katarino, ki je priprošnjica za pravi um in pamet, ta se ne bo vezoval doma, ampak pojde z vsem skupaj na Sv. Katarino. Tako smo se zmenili in smo šli oz. smo se vozili do Dolnic, kajti imamo — hvala Bogu — lepo urejen »avtopromet«. Za vodjo smo si izbrali veleturista Pavleta, ki sicer že 12 let ni bil na Sv. Katarini, a je med tem preplezal že Javorje in druge znane in neznane griče in vršiče in ima poleg svojih osebnih turistovskih zmožnosti s planinskimi krogi najboljše zveze. Pavle je vzel s seboj Badiu rovih »Sto izletov,« kar je neie dokaz njegove tu-ristovske vestnosti in previdnosti, ampak tudi jasen znak ,da je v vrstah našega SPD res nastal razkol med »starimi« in »mladimi«, ker eni (Pavle je mlad) priznavajo potrebo Badiurovih »Vodičev«, dočim dr. I. C. Oblak — ki pa neče biti zato še »star« in je po mnenju našega odličnega poznavalca prirodnih krasot prof. Seidla najboljši planinski pisatelj — odklanja te vrste pripomočke za pravo uživanje naravne lepote. Ali, da se ne zamerimo na nobeno plat, se vsled tega nismo pridružili »mladim«, dasi smo pozneje spoznali, da imajo mladi prav, kajti, kaj bi nam pomagale vse priprave, ki smo iih tako vestno izvršili, ko bi nazadnje ne ■našli Sv. Katarine. Ostalo bi grozno razočaranje. To je občutil tudi oni učenjak svetovnega slovesa, ki je prišel pred kratkim v Ljubljano, da bi si ogledal dela slovenske umetnice, »ki ima vse predpogoje, da nadkrili po umetniški in kiparski kvaliteti ne le Fidije in Rodine, temveč predvsem Michelangela« in završi na samoroden način to, kar temu enostranskemu titanu ni bilo dano — pa vkljub vsemu povpraševanju ni mogel najti galerije njenih sffik in kipov, ker ni imel »Vodiča«, kar je dokaz, da vkljub Wesitrovim in drugim »Razgledom« in »Kažipotom« še daleko nismo poskrbel, zato, da bi »Japonska sol" Japonci odklanjajo, če so budhisti, za-uživanje mesnih jedi in se zadovoljujejo večinoma z rižem. Ker pa ta nima dovolj beljakovin, da bi zadostovale potrebam človeškega telesa, dodajajo rižni jedi posebno snov, ki jo imenu:ejo »ajinomoto« in ki igra v japonski kuhinji isto vlogo kakor pri nas sol. Ta preparat so sedaj preiskali in so našli, da je nje najvažnejša sestavina "eka mononatrijeva sol glutaminske kisline, katere derivati igrajo tudi v normalnem izmenjavanju snovi neko vlogo. Svojo »sol« pridobivajo JapoLCi s tem. da obravnavajo lim ali sojevo zrno z razredčeno solno ali žvepleno kislino. Uporni župnik Kmetje v Kačanovkj v Vzhodni Galiciji so se tekom dolgih let navadili na svojega župnika in so z nevoljo spre-jedi škofovo povelje, da mora stopditd v poikoj, ker je biil presegel starostno mejo. Priletni gospod ie dal udariti plat zvorna in je na čelu 2000 vernikov napadel občinsko upravo, češ da podpirajo politične Oblasti (krivičnega škofa. Kmetje hi zažgali poslopje, da mi dospela dz Lvova policija na konjih. Morala je streiljati na vstaše ter je ubila 3 in težko ranila 5 ljudii. Nato se je župnik zaprl v cenkev, kjer je moli moč in dan. Drugi večer je dospel iz Lvova v spremstvu Ulancev škof-namestroik, ki je pozval upornika, naj se vda. šeHe po dolgem prigovarjanja! je zapustil župnik z razpelom v rokah cerkev, na kar so ga odpeljali. V Lvovu mu je odvzelo škofijsko sodišče duhovniško čast in ga izročilo v sveho nadaljnje obsodbe posvetni oblasti, kmetje pa so biii za kazen začasno izobčeni iz cerkve. Cigarete in Američani Cigarete so prevladale že davno vsako drugo obliko uporabe tobaka in to nam dokazuje za Ameriko tudi najnovejša statistika, ki ugotavlja, da so Američani lanskega leta pokadilj cigaret 119.038,841.560. za celih 13 milijard kosov več nego predlansko leto. Na vsako glavo v Združenih državah odpade več nego 1000 kosov na leto, ali povprečno 3 kosi na dan. Tudi Angleži pokadijo prilično isto povprečno množino cigaret kakor Američani, Tri ure v smrtnem strahu Na postaji v Montroueeu (Francoska) je Iztiril vlak. Pri tem Je neki železničar padel med stroj io tender. Tri ure so se gasilci in delavci trudili, da so ga izkopali izpod razvalin — celega in zdravega, samo nezavestnega od strahu. Lindberghov rekord potolkla ženska Francoska letalka Lena Bersteta, H Je v Le Bourgetu izvršila neprekinjen polet 3fi ur. S tem ie prekosila vse rekorde posameznih letalcev, med temi tudi prekooceanskl polet Lindberghov DAR M O L čokolada za odpiranje Matematika v filmu Profesorji matematike na najznamem-tejših ameriških vseučiliščih se bavito ta čas z izdelavo govorečega in zvenečega filma, ki je bil prvotno namenjen za svetovno razstavo 1933. v Chicagu. Film bo predstavljal v dramatični obliki razvoj matematike v zadnjih sto letih in bo obravnava! med drugim Einsteinovo teorijo, diferencialne in integralne račune, vprašanje kvadrature kroga in četrte dimenzije in vso višjo matematiko sploh in sicer tako, da bo dobila tudi široka masa vsaj majhen nojm o njenem bistvu. Kdo je izumil šah? Egiptovski raziskovalec Selim Hasan je našel v bližini piramid grob egiptovskega duhovna iz časa okoli leta 5000. pred Kristusom. V grobnici e našel pravo šahovnico. Doslej sta si delili čast izumitelja šahovske igre Perzija in Kitajska, po tej presenetljivi najdbi pa bo treba raziskati, da-li ni kraljevska igra nastala v starem Egiptu. Naročajte »Našo dobo"' tujcu odkrili vse skrivnosti svoje lepe domovine. Ako še pripomnimo, da smo imeli s seboj tudi dame — ker imam tudi nekaj prijateljic — med katerimi še nobena ni bila pri Sv. Katarini (z veliko začetnico, prosim, da ne bo ne-sporazumljenja, vkljub temu, da so same priznavale, da jim je že (diskretno prosim) čez trideset let, potem mislim, da je potreba voditeljev in »vodičev« tem bolj utemeljena. V Dolnicah smo se oskrbeli s potrebno zalogo, kajti niti Pavle, ki je bil že na So. Katarini, ni mogel in ni hotel jamčiti, da se tam dobi vse, kar je j>o-trebno za dobro vezovanje. In tako smo nastopili svojo pot navzgor. Pavle, ki je zelo kratkoviden, je vtaknil »Sto izletov« v žep, zato ni čuda, da v svoji kratkovidnosti ni videl znakov (odkar smo oitali »Sest resnic o tujkah v »Slovenskem tisku«, ne smemo več pisati o markacijah!) in je zavil po prvi najbolj strmi drči navkreber, kar smo mi v slepi vdanosti sprejeli kot nujno zahtevo prave turistike, kajti turist mora hoditi vedno navzgor. Lepo pomlad nam je Bog dal, kaj čuda, da smo se potili tako, kakor poleti v največji vročini, in ena iz dam, ki je bila že na Triglavu, je trdila ,da tam ni hujše nego je tu. Šele sredi poti, ko smo v prvem naletu opešali, smo zapazili. da to ni prava pot, ker ni bilo nikjer nikakih znakov. Veleturist Pavle nam ie izginil nekje v višavah in že je Radio IZVLEČEK PROGRAMOV Sreda, 7. maja. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17.30: Koncert radio - orkestra; vmes zamorske pesmi. — 18.30: Otroški kotiček. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19.30: Prenos iz Brna: Janaokova opera »Zapiski z mrtvega doma«. — 22: Napo vod časa in poročila. Četrtek, S. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — Napoved časa, borza, reprodiucirana glasba. — 13.30: Poročite iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Iz finančnega gospodarstva. — 19: Srbohrvaščina. — 19-30: O domoljubju. — 20: Koncertni večer. — 22: Napoved časa in "poročila. — 22.15: Konccnt radio-orkestira. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17-30: Jazz-band. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Koncert radiio - kvarteta. — ZAGREB 12.30: Repio-dracirana glasba. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — PRAGA 16-50: Komorna glasba. — 21-30: Klavirski koncert. — 22.15: Koncert na orgije. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 18.35: Glasba za mladino. — 19: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Koncert solistov in orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 20: Dramski večer. — Glasba rokokoja. — BERLIN 16.30: Koncert godbe na pihala. — 19.25: »Slagerji«. — 20.30: Glasba Čajikovskega — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Koncert oi-kestra. — 20: Prenos iz Stattgarta. — 21.40: Komorna glasba. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20.30: Dramski večer. — Lahka godba. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 30: Koncert moderne glasbe. — 21.40: Prenos iz FRANKFURTA. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert orkestra. — 20.20: Dramski večer. — Lahka godba. — RIM 17.30: Prenos koncerta iz Neaplja. — 21.02: Operni večer. Dopisi RA.THENBURG. 29. p m. se ie oddajal na javni dražbi v zakup lov okoliških občin. Zanimanje ie bilo prav živahno ter so zdra-žili številni lovci posamezna lovišča sorazmerno precei visoko. Lov raihenburške občine je izdražil g. Sabo iz Radeč za 500 Din. armuške občine lovsko društvo Bohor za 410 Din. stoiovnjške občine 2. Gaistner za 301 Din. razteške občine g. Dular za 310 Din. goriške občine 2. Vodopivec za 160 Din. ainžeške občine 2. Riberel za 152 Din. Lov senovške občine (2186 ha), za katerega ie bilo največ zanimanja. Da ie zdražilo za 1806 Din lovsko društvo Bohor. VIŠNJA GORA. Po dol?em času smo doživeli pred kratkim res lep večer. Sokol-sko društvo Grosuplje ie namreč gostovalo na .našem odru s trideiansko dramo »Vstajenje«. Vsebina kakor prednašanie sta zadovoljila vse prisotne. Igralci, dasi še novinci. so rešili svo.ie vloge prav dobro. Bratie m sestre, le dalje po tej poti! Kakor ne moremo prehvaliti nastopa igralcev, tako nam silijo v pero trpke besede glede obiska. Prav očitno se je pokazala odsotnost državnih nameščencev. Pričakujemo, da nam v kratkem času Doda tudi naše domače društvo kai lepega, saj imamo dokai izrazitih igralskih moči na razpolago, ki se bodo brez dvoma z veseljem udejstvovale na odru. SV. JURIJ OB SCAVNICT. Kakor smo že svoječasno objavili, bo naše sokolsko društvo priredilo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. pop. veliko telovadno akademijo, na kateri bodo nastopili vsi oddelki s prostimi vajami in z vajami na bradlji. Poleg tega so na sporedu še pevske točke in dekla-macija. — K posetu te naše prve samostojne, v večjem obsegu zasnovane prireditve vabimo vse jurjevško občinstvo ter okoliška društva. Starši! Pridite pogledat, kaj se je vaša deca v kratkem času naučila v sokolskih vrstah. Pridite tudi tisti, ki nam svoje dece doslej niste še zaupali, da se boste sami prepričali, da je v največjo korist vaših otrok, ako jih pošiljate k sokolski telovadbi. Pločevinaste sode raznih velikosti, pojačene konstrukcije, avtogeno varjene, izdelnje: Tovarna kranjskega lanenega olja In firneža Mrovat & {fCcmp. -Hjubljarta- bila nesreča tu! Črni trn, jezen, da ga motimo v njegovi pomladni samoti, se je zasekal v nežno nožico ene iz naših dam, drugo pa je tako nerodno pobožal po obrazu, da se je pokazala kri, kar je vzbudilo skoraj splošno paniko. Vkljub temu — kajti dame so junaško prenašale turistovske napore — smo dospeli do vrha in zagledali na levo Toško čelo s pravo potjo. Krenili smo tja in zvesto sledeči znakom, ki so nas vodili, smo prišli mimo hleva in gnojišča in svinjaka, kar smo sprejeli kot nujni pridatek t. zv. »nizke turistike«, dasi se nam je zdelo, da smo skoraj višje nego Šmarna gora. Pavle se je izgovarjal, da ravno na križpotih najbolj manjka znakov, dočim jih je drugod dovolj — tako smo nadaljevali svojo pot. Sv. Katarina se je že videla v daljavi, zato smo bili prepričani, da se ne moremo več zgubiti. Pavle je celo trdil, da smo po nezazmamovand poti profitirali vsaj četrt ure. s čimer je sicer potolažil naše dame. a kot veleturist grešil proti glavnemu pravilu, kar se je pozneje maščevalo. Dospeli smo srečno na vrh, kjer smo spoznali, da je bil ves naš trud z zalogo odveč, kajti tu ima svoj sedež društvo »Teloh« ki skrbi, da je pri »Turistu« vsakemu po volji postreženo. Zato smo se imenitno vezovali in se nismo dali motiti niti, ko se je zunaj vlil dež in sodra, kajti kmalu je zopet zasijalo solnce in priporočivši s« v cerkvi sv. Katarine smo krenili navzdol. Za spomin smo si vzeli cvetja in resia. Pavle je hodil naprej in pogumno ali skoraj zmagoslavno mahal mimo vseh znakov proti prvi dolini, ki jo je zagledal, kajti kako naj gre turist z gore drugače nego navzdol. Prišli smo do gozda in — poti in znakov nikier, le steza ob gozdu in bogve kam. Ena iz dam se je spomnila na svetokatarinskega turista, ki je zašel v grapo, iz nje v jarek in potok, da je šele pozno v noči na pol živ prispel do Medvod. »Tudi jaz sem slišala, da se na Sv. Katarini lahko zaide«, je rekla druga dama in ploha očitkov se je vsula na ubogega Pavleta, ki je begal ob gozdu in iskal kje je kak znak, ki bi mu dokazal, da je hodil prav. Solnce se je že skrilo, velike sence so padale od vrhov proti dolini. »Joj, kaj pa, če zamudimo vlak!« je vzkliknila tretja naša sopotnica, »in kaj, če bo treba iti nazaj. K svoji veliki sreči je Pavle med tem zagledal dim in ljudi, ki so zažigali d račje in tam je zvedel, da smo zašli. Tako se godi turistu, če nosi »Sto izletov« v žepu in se ne ravna no njih. _ Torej nazai! Težka je bila pot, kajti že pri hoji navzgor se veseli turist, da pojde navzdol »kar samo«. V nesreči človek vedno išče, koga bi obdolžil. Naša nevol'-> se je najprej obr«:i- proti Pavletu. on pa jo je zvrnil na »Teloh«, ki na križpotih ne poskrbi za znake. *3tn"R0« Št. TiW Sreda. 7. V. 1930 Emerson Hough: MOŽJE Roman XLI. POGLAVJE Obe sta umaknili nekaj korakov v stran; nato je Grace She-ratonova obstala in šepnila spremljevalki nekaj na uho. To je bilo njeno poslednje obupno sredstvo, a dosegla je uspeh, kakor ga drznost vselej doseže, še bolj pa laž; zakaj beseda, ki jo je Orače zašepetaia, je bila ogabna, premišljena, obupna in sramotna laž. Ko se je Elienin obraz spet obrnil k meni, sem videl, kako ga po malem prevzema globok srd. »Ce bi bila prosta,« mi je rekla, »in čv bi bili vi poslednji mož na zemlji, vas ne bi nikoli več pogledala. Prevarili ste me — a s tem ste samo uničili dano besedo, ne Pi mojega življenja! Toda ona — ona se res lahko vprašuje, kaj bo z njo!< »Naveličan sem že teh ugank!« sem izbruhnil, zakaj tudi mene je žt obhajal gnev in nič več nisem hotel biti ženskam za norca. »Vaša dolžnost je jasna,« je nadaljevala moja nova obtožite-Ijica. »Ce vam je ostala le še trohica moške časti, tedaj napravite svatbo takoj — še jutri. Kako se upate tako dolgo odlašati?« Dušila se je od gneva, ponižanja, besmosti, kaj vem od česa, in vsa žarela od sramu. Grme js ime' prav. Zmerom sem bil bedak. Dokaj dolgo je trajalo, preden sem doumel resnico in uganil, s kakšno potezo ie bila Otace Sheratcnova dobila svojo igro. Ta poteza jo je veliko stala. Videl sem jo, kako se je vsa tresla in solzila od notranje muke. Obrnila se ie k meni, čakaje, da jo obsodim in zapustim ali oprostim in rešim. Večina ljudi bi mi rekla, da bi bilo najbolj prav, če bi se bil obrni' in pustil obe. A jaz, ki sem bil vedno prostodušen in počasen v dojemanju, v tem trenutku pa morda niti ne pri zdravi pameti, sem samo čutil, kako mi ledeni-kri po žilah, ko je prišel, trenutek, da se odločim. Z grozo sem videl, kakšna krivica se godi z menoj. Nehote sem udaril v glasen grohot, ki dolgo ni hotel ponehati. Prej sem bil rekel, da sem prišel po svojo kazen; zdaj je bila tu, treba je bilo samo še, da jo sprejmem! Ormeu sem bil rekel, da mu kdaj plačam svoj dolg. Zdaj je bil čas, da se mu oddolžim za rešitev svojega življenja. Ce to dekle ni bilo grešilo z menoj, je bilo grešilo zaradi mene. Kriv sem bil jaz; gentleman mora plačati vsak svoj pogrešek, tako ali tako. Povem vam, zdelo se mi je. da je način, kako naj ga plačam, samo eden. Jaz, John Cowles, sem moral postati ščit dekleta, ki je trepetalo pred menoj, dekleta, ki je bilo priznalo sopernici svoj težki greh in se obenem zlagalo, ko je imenovalo sokrivca tega greha. »Res je,« sem dejal in se obrnil k Ellen. »Kriv sem. Rekel sem vam, da ne zaslužim milosti in je tudi ne zahtevam. Niti z besedico nisem prosil gospodične Sheratonove, da bi me odpustila iz moje obveze. Počaščenega bi se čutil, če bi zdaj sprejela mojo roko. Srečen bom, ako določi dan najine svatbe.« Eiien se je okrenila, da bi se vrnila k vratom. »Oprostite!« sem kliknil Grace in skočil za Ellen. »Z Bogom,« sem rekel, moleč ji roko. »Pustimo vse te težke stvari in držimo se dobro! Kje je vaš soprog? Rad bi mu čestital.« »Moj*soprog?« se je začudila. »Kaj mislite s tem?« Noč se je naglo spuščala, kakor da bi mogočna roka razgrinjala nad zemljo gost pajčolan. »Belknap —« sem pričel. »Oh, nizko me cenite,« je rekla s trpkim glasom. »Tako nizko, kakor cenim jaz vas!« »Ali — vaš oče mi je sam rekel, da se bosta poročila.« sem ji segel v besedo in v sleherni žilici mojega telesa in moje duše je vztrepetalo presenečenje, osuplost, strah in nemir. »Oče me zelo ljubi,« je počasi odgovorila. »Omožiti me pa ne more, dokler si tega ne bom sama želela. Ne, nisem poročena in tudi nikoli ne bom. Z Bogom!« Spet sem zaeul svoj strašni smeh. Z gora se je spustila gosta in težka noč kakor temna, črna odeja. XLII. POGLAVJE Iz oči v oči. S polkovnikom Meriwetherjem se nisva srečala. Odiahal sem po dolinici na svoj dom v Albemarieu in ostal tam samo tisto noč. Del drugega popoldneva sem porabil v to, da sem napisal pismo svojim agentom v tiutingtonu, proseč jih. naj takoj obvestijo polkovnika Me.riwetherja o našem poslovnem položaju. Bilo mu je na izbiro, ali da prevzame od upnikov obveznosti mojega očeta in jih napravi za solastnike, ali pa jim ustreže s tem. do česar so imeli pravico; mogel ie tudi storiti tisto, kar bi mu bil oče predlagal, to je, urediti naš skupni račun in določiti vsakemu družabniku jasen delež pri dtvidendi. Vse to sem materi podrobno razložil. Povedal sem ji tudi vso resnico o tem, kar se je bito snoči zgodilo v mestecu med Meri-wetherjevo Ellen in mojo nevesto. Molče me je poslušala. »Vsekakor bi mi bilo naj&jubše,« sem končal, »če bi mogel s teboj zapustiti ta kraj in pričeti kje drugje novo življenje.« Pogledala je skozi okence po naši prelepi dolini vse tja do konca, kjer je stala cerkvica Družbe prijateljev. Nato se je z nasmehom na obrazu obrnila k meni in odgovorila: »Reci kar hočeš, tega ne bom zahtevala od tebe, da bi poizkušal, česar ni moči napraviti. Tak si, kakor tvoj oče. Ne bom si prizadevala, da bi te izpremenila. Pojdi sam svojo pot. Samo to ti rečem: s slabim zakonom ne boš popravil tega, česar ni moči popraviti.« Točijo se 6435 g hotelu LLOVD Ljubljana, Sv. Petra c. 7 zajamčeno pristna dalmatinska Tina iz lastnih vinogradov iz otoka Prvič—Sepurine Roko Vlahov, Apolo — črn« — belo liter po 12 Din, čez ulico l Din ceneje fPefelens/ce (ccse v vseh oblikah in dolgostih ter fine Bergamaške in tirolske kamne ima na zalogi ŠKRABAR JANKO, KRANJSKA GORA. Za kvaliteto kos kakor Bergamaških ---kamnov se jamči.--- 6352 RAZPIS županstvo mestne občine LJUTOMER razpisuje mesto samostojnega občinskega tajnika Prošnje je vložiti najkasneje do 20. maja t. 1. 6317 Mestni občinski urad Ljutomer, dne 1. majnika 1930. 115 Vipravna svečica za vsak motor! Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Robert ffleinberser it Zagreb, C* a jeva ulica IO Dobiva se povsod! ______L .»L— AVINAL ozdravi pijančevanje A Preparat berlinskega lekarnarja V Franka je edino sredstvo In-zdraVj I popolnoma neškodljivo. 2 njegovo pomočjo morete odvaditi ljudi pijanče-N vanja, ne da bi oni o tem vedeli. — A Polno zahvalnic od ozdravljenih. — . Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovič, Beograd, Kolarčeva ulica 7. Naš iskreno ljubljeni sin, brat in svak, gospod Hermann Suppanz nas je 5. maja ob 14. uri po kratkem, voljno prenašanem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mnogo prezgodaj za vedno zapustil. Dragega pokojnika prepeljemo iz Gradca v Marenberg in ga po blagoslovljenju v farni cerkvi položimo v četrtek 8. maja ob pol 4. uri na ondotnem pokopališču v rodbinsko grobnico. Posebna naznanila se ne bodo izdala. Prosimo tihega sožalja. Thea Suppanz, mati. Globoko žalujoči ostali: — Otto Suppanz, brat. Vinzenz WoIf, svak. Elsa Wolf, sestra. — j 8. do 10. sprejmem v Beethovnovi ulici št. 18/1, levo. 17295 Vajenka z veseljem d,o šivanja, dobi mesto. Sprejmem tudi tako. ki ima že nekoliko prakse. Salon »Vera«. Miklošičeva cesta štev. 34'2. 17272 Vajenca za re&tav.racijo sprajmem takoj. — Ponudbe na po-1 družnico »Jutra« v Mariboru pod »Cela oskrba«. 17379 Kolar. pomočnike prvovrstne v izdelovanju avtckaroserij, spreime takoj M. Fajfar, .zdelovalec avtokaroserij, Ljubljana Trnovska ulica 25. 17372 Potnike manufakturne stroke — za I Ljnbijano in bližnjo okolico, za obisk pnv. strank sprejmem takoj Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. I 16789 Fina šivilja dobro izurjena in z večletno prakso, ž&li stalno mesto pomočnice — tudi izven mesta. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 17330 a ■ » M- Dekle pridno in pošteno, ki bi znalo dobro kuhati in bi obenem opravljala vsa ostala hišna dela. sprejme dvočlanska družina Predstaviti se je na Dunajski št. 75 16373 ne sprejme »Bellevue« ■ takoj hotel ■ Ljubljani. 17356 Učenko M j/rešivanje go-rnjih delov j čevije.v, sprejmem takoj. — Naslov pove oglas. oddelek »Jubra«. 17078 Vajenca in več kroj. pomočnikov »možnih boljšega dela. za veliko in malo. uniform in civilnih oblek, proti dobri plači v trajno delo eprej- j me takoi Anton Vrbinc. miiform in civilni krojač. Ljubljana, Vidovdanska c. it. 30. 17241 Šoferja ki bi razvaža! blago v bližnjo okolico in bil obenem potnik (zate- imajo bivši potniki z večletno šofersko prakso prednost) sprejmem Ponudbe na ogIa3 oddelek »Jutra« pod šifro »Šefer«. 17240 13 čevljarske pomočnike za fina šivana in zbita dela sprejmem takoj v stalno službo. — Ponudbe na podružnico »Jut-a« na Jesenicah. Gorenjisko — pod šifro »Lepo delo«. 17285 Prikrojevalca za razna fina dela. kateri je tudi zmožen šivan-ega dela. sprejmem takoj. Po- ( nudhe na podrnž. »Jutra« na Jesenicah. Gorenjsko — I pod »Kominaoija«. 17283 Čevljar, pomočnika! pridn»ga in poštenega, ki | lahko nastopi takoj, sprejme delavnica »Bata«, Prešernova ulica 7. 17335 | Prodajalko lepe zunanjosti, pridno in pošteno, simpatično, z pim nastopom in prvovrst nimi spričevali, sprejmem r parfumerijo * 15. majem ali pozneje. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrstna moč«. 17354 Pisarn, začetnico veščo strojepisja in dobro računarico, mlajšo sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Začetnica.«. 1732S Glavno zastopstvo za Celje in Savinjsko dolino odda dobro vpeljana zavarovalnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizije«. 17061 Strojepisko perfektno v nemščini in slovenščini, iščem za nekaj ur dnevno. — Podrobne ponudbe pocf šifro »Honorarno delo« na oglasni oddelek »Jutira«. 17034 Entlanje po Din 1 od metra ter Šivanje belega perila, lepo in po nizki ceni se izde-1 luje v Vodmatski ulici l/I — levo, vrata o. 17294 | Primerno službo išče verziran skladiščnik. Xsoben samostojnega po vanja, z vsestranskim znanjem in izkušnjami — vešč popolnoma slov. in nemščine; položi reference Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Stalno samo Ljubljana«. 17347 Avtogen. varilec in ključavničar dobro izurjen Lšče službo — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Emona« 17356 i m Kroj. pomočnika I za veliko delo spipejme Si-1 mnn Klimanek, Ljubljana. [ Šelenburgova ulica št. 6. 17312 I Slaščičarja tičem za samostojno rečno delo (brez strojev). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slaščičar«. 17239 Pek. vajenca t vso oskrbe v hišti sprejme t k k. o j pekarna And. SeKek, Polzela, Sav. dolina. 17174 Izobraženo trgovko starejšo, iščem za na deželo Naslov pove oglas, oddelek »jHtra«. 17082 Kuharico sprejmem v dob'p trgovsko hišo. Reflektira se !e oa sposobne in vešče v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 17044 Lovec - čuvaj energičen in vestem dobi takoj slnžbo v revirju na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe z zahtevo plače I na ogla-sni cddelek Jutra pod šifro »Loveče. 17271 [ 3 usnjar, pomočnike dobre šerarj« sprejme takoj tovarna usnja Pavel Franc Knaflič, Šmartno pri Litiji. 17360 j Spretne šivilje sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17336 Dekle za šivanje in več vajencev za mehaniko, brez' hrane in stanovanja sprejme tovarna Pelikan. Ljubljana VII. Lecodvorska ulica. 17388 Trg. pomočnika dobro verziran ega in spretnega prodajalca sprejmem v trgovin*1 mešanega blaga v večjem mestu na deželi. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17362 Vajenko iz poštene kmečke hiše, 6 predpisano šolsko izobrazbo sprejme trgovina mešanega blaga Pismene ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Poštena« 17259 Brivskega pomočnika dobrega bubi pristriževa-l-ca, solidnega sprejmem s 15. majem. Naslov v ogl. cddelku »Jutra«. 17279 Dobrega akviziterja »•irojne etroke sprejmem. — Podrobne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Provizija 863«. 17035 .—- Učenko •prejme krojačica. Vodmat — 'šušteršlčeva 4. 17303 Raznašalko et«ro 14 let sprejme Ivan Šimenc. Lepi pot- št. 24. Zglasiti se je v popoldan- I ekih urah. 17305 Mizar, pomočnika dobro izurjenega ir vajenca I sprejme Drago Bahun. mizar, Jesenice. 172801 Čevljar, pomočnika! mladega sprejme takoj] Franc Kukman, Gajeva ul. št. 2. 17321 | Učenko sprejme šivilja. Naslov cgiasnem oddelku »Jutra« I 17316 Slaščičarskega pomočnika sprejmem za čas sezije v zdravilišču. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Slaščičar« 17380 Natakar vešč kavarniške in restavracijske službe, dobi mesto takoj. Ofčrte nod šifro »Letno nameščenje« na podružnico »Jutra« v Mari-horu. 17378 Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj trg. mešanega blaga Edo Pcžun. Trbovlje I 17087 Knjige »Fuchs Sitten. geschichte« z dodatnimi zvezki in dr. le resnim kupc-em. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Resni kupec«. 16780 Trgovski pomočnik mlad in agilen, izučen večji trgovini mešan, blaga, I išče službo. Prosto mesto prosi javiti na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Maj — trgovina«. 16948 | Starejša moč išče mesto kontoristinje ali I blagajničarfce — tudi izven Ljubljane. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra I pod »Vestna in poštena«. I 17206 | Absolvent kmet. šole z dobrimi spričevali, zmožen tudi vseh pisarniških I del, želi službo na vele-[ posestvu, kot začetnik — zadovoljen g primerno plačo. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 172701 [Trgovski pomočnik žetezninsk« stroke, e pri-1 I ma referencami, ki govori | srbohrv. in nemški, želi primemo mesto. Cenj. po-| nudbe na podružnico Juitra I na Jesenicah, Gorenjsko ! pod »Agilen 36«. 179811 Kot odvetniški kon-cipijent išče mesta odvetniški kandidat — doktor prava, z večletno prakso. Sprejme mesto tudi izven Slovenije, zlasti v Beogradu. — Ponudbe ped »KoncipijenU na oglasni oddelek Jutra. 17261 Mesto natakaric© I iščem v Ljubljani ali okolici Naslov pove oglasiti oddelek »Jutra« 17325 Mesto delavca (navadnega) iščem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17367 Natakarica z dobrimi spričevali, išče primerno službo. .Najraje bi šla na Bled ali kak drug prometen kraj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna natakarica«. 17368 Dekle pridno in pošteno, vajeno hišnih del in nekoliko ku he, išče službo s 15. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Št. 316« 17365 I Kočija žtirisedežna (Landauer), dobro ohranjena po ugodni ceni naprodaj. Voz je pri praven tudi za pogrebna društva. — Ogled mogoč vsak čas na Sv. Petra c. št. 68 17355 Kompletno okno 110/215. in več dimnikarskih vrati«! proda hotel Štrukelj, 17351 Harley Davidson 350 m' ugodno naprodaj. Poizve se pri »šestici« na Dunajski cesti štev. 8. 17302 Trgovino na zelo prometnem kraja radi družinskih razmer takoj prodom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Prcmetna trgovina«. 17276 1—2 pisarn. lokala na prometni točki v pritličju oddamo. Ponudbe na Merkur, Dunajska cesta 31 17290 VrUUm Sladko seno prvovrstno naprodaj na Ižanski cesti 2. 16670 Tovorni avto 5—6toriski, dolr-o ohranjen | kupi Karol Mersek, Ruv-nik, pošta Nova vas pri I Rakeku. 17275 Mesnico dobro vpeljane oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17252 Motor, kolesa Puch 250 m' proda-m za 60 ton prvovrstnih bukovih suhih . Pogledati: Iljaž. Za-1 greb, Draškovičeva ul. 173691 Moško kolo poceni naprodaj v garde-1 robi pri Figovou. 173081 Pridna in poštena vajena hišnih del in kuhe, išče službo s 15 majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Št. 214« 17364 I Gospodična i večletno pisarniško prakso, vešča slov. in nemščine v govoru in pisavi, vajena vseh pisarniških del, kakor knjigovodstva, korespondence in fakturira nja, dobra računarica ter izurjena strojepiska, išče primerno mesto. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Juitra« pod značko »Lahko nastopim takoi«. 17346 Gostilno r prometnem kraju, ob glavni cesti ugodno odda v najem Franc Hribar, Ihan. pošta Domžal©. 17363 Voitištw Staro pohištvo kuhinjsko posodo in moč no moško kolo prodam v Zeleni jami, Valentin Vodnikova ulica štev 15/1 17320 Stanovanje 3 sob in pritiklin i 5 č e I mirna stranka 2 oseb za ta-koj ali z avgustom. Naslov pove oglasni oddelek I »Jutra«. 17301 Majhno stanovanje 1—2sohno s pritiklinami, za takoj ali do julija iščem v sredini mesta, v pritličju ali I. nadstropju. Cenjen« ponudbe pod šifro »Solidna stranka« na ogl. oddelek »Jutra«. 17263 Sobo v centru mesta oddam stalnemu gospodu. Naslov v oglas nem oddelku Jutra 17350 Kot sostanovalko 6iprejmem mirno gospodično v Prisojni ulici 511. 17342 Čevljarji, pozor! Moemus za kovanje čevliOT kaior tudi 1 »schnellaufeol d« Glattmaschine« fabrika* Moenus. obe skoraj novi Wlov p>ve oglasni oddel lak »Jutra«. 17005 Stanovanje z 2 sobama in kuhinjo, v mestu iščem za avgust-. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Stanovanje za starejšo mirno stranko«.. 17297 Dve sobi &knpni, lopi in zračni, s I lepim razgledom, v centru [ mesta takoj oddam. Na slov pove oglasni oddelfk »Jutra«. 17381 i Stanovanje 1 ali 2 sob, kuhinje in pritiklin išče stranka brez otrok za takoj ali pozneje. Naslov: Klavora, B!eiwei-sova cesta 18 — pritličje. 17293 Lepo sobo polnčno, s separiranim vbodom iz stopnjic, v centru mesta oddam starejši gospe ali gospodu, event. z dobro hrano. Naslov pove oglasni oddelei »Jutra«. 17370 Tvrdka Lederer Desider, Sombor kupuje rabljen« železne sode in rabljene vreče od soli in išče zastopnik« za prodajo masti, slanine, na, dalje bencina, petroleja in motornega olja izven kar-fcela. 16778 Politirano posteljo | nočno omarico in visoko popolnoma novo omaro po zelo ugodn' ceni prodam Na ogled prt Brata Rožič Vegova ulica 8. 17333 Bučno olje najboljše kakovosti priporoča tovarna bučnega olja J. Hochmuller, Maribor Taborska ulica. 16590 Najcenejši koks po 85 para kg le v mestni plinarni ljubljanski. 84 | Salonsko garnituro in pisalno mizo proda Ko-privec. Aleksandrov* e. 9. 17331 Tehtnico rabljeno, v dobrem stanju, na kateri se more tehtati 3—500 kg, kupim. — Po- J nudbe na podr. »Jutra« Jesenice. Gorenjsko — pod šifro »Cena«. 172S21 Škropilni voz event. ketel hrez voza kupim. Ponudbe na oglas-ni ' Oddetek »Jutra« pod šifro »Škropilnka«. 17284 Hrastovo spalnico novo, svetlo politirano za 4500 Din prodam. Naslov oglasnem oddelku Jutra 17349 Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi Ilirija dr z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 46. telefon 2830. 16681 Stroje In vso mlekarsko opremo od -kake opuščene mlekarne kupi Zveza agrarnih zajednic v Dol. Lendavi. Ponudbe e tečnim ipopisom mlekarskega inventarja je poslati takoj. 17304 Stelažo za špecerijo in izložben d okno z rolo. dobro ohranjeno kupi Prosenc. Aleksandrova 12. 17374 Odpadke od žage hrastove ali jelkove nudimo vezane po 1200 Din in nevezane po Din 1000 za kg 10.000 fco. vagon Črnomelj. Zora d. i o. %., Črnomelj. 15109 Drva in odpadki od žago ee dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan šiška, tovarna parket, Metelkova ulica štev. 4. — Tolcfon 2241 17361 Mesar, pomočnika rravkar iznčenega sprejme takoj J. Chalumnik, Domžale. 17264 Spretno kuharico vajeno gostilne in opravljanja tudi drugih del — sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17314 Točaja (Pchankbursch) z večletno prakso in verziranega v kletarstvu sprejme gostilna T. Mencinger. Ljubljana 3v. Petra cesta št. 43. 17289 Vdovec s 3 otroci išče boljšo starejšo žensko kot samostojno gospodinjo in za calzorovanje otrok. Nastop 15. maja. — Ponudbe pod »Vdovec 40« na oglasni oddelek »Jutra«. Brivski pomočnik dober bubi štucer. po možnosti tudi onduler, dobi mesto takoj ali po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši ter 450 Din mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec«. 17384 Vinski potnik dobro vpeljan in agilen. dobi takoj mesto za vso I Slovenijo pri vinski in al- j koholni tvrdki. Prednost, imajo tisti, ki so v dobrih stikih z gostilničarji in | restavraterji. Ponudbe 17336 I označbo dosedanjega ekiž-1 bo vanj a se pošljejo na oglas, oddetek »Jutra« pod šfro »Vinski potnik«. [ 17220 Potnika za Ljubljano in okolico sprejme vinska trgovina. Pismene ponudbe na od šifro »Samo odrasli«. 17338 Stanovanje 1 ali 2 sob, kopalnice in kuhinje — po možnosti v centru mesta išče stranka brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Navedba cene«. 17332 Dve stanovanji eno- in dvosobno odd'am takoj. Poizve se pri Ka-meniti mizi v Zg. Šiški. 17350 Prodam stroje IZ valjčnega mlina. Stroji so novi m malo rabljeni. ->aslov v oglasnem oddelku »Jutra« 169J4 Motor na oglje P!in) ali lokomebilo m HP" vzpenjačo (Drahtst-ilhahn) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek [ »Jutra« pod šifro »Motor«. 16501 Parno lokomobilo 45 HP. znamke Cmrat-I Praha, skoraj novo pr®. | dam za 3n. Din. Doiii-o na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Lokc-| mobila«. 17-'53 Naznanjam da eem prevzela etaroanano gostilno na Kett-e-Murnovi cesti 26 v najem. Točila bom pristna dolenj-ska, štajerska in dalmatinska vi-| na, ter imela na razpolago , ^ vedno gorka in mrzla je-I Ce nujno rabiš Slik« sprejemam tudi abo- | slike za legitimacije j,h dobiš v 10 minutah pri Jo-f,k° , Smucu. industr. in umetn. fotografu, Lj-ubl:." na. VVolfova ulica 12. 17242 nente. Za solidno in toč-| no postrežbo jamči Antonija Postojna. 17311 Stanovanje 7/5 Čakam m ee z obupom I "vračam. Ljubiš m-e — ču- , I ti m! Premalo 6-kupai — zato nesporazum. 17274 1826 2 sob in pritiklin, v hiši ^ ^ ^ na Brinju s« odda v najem I »^J. ^Tava m srono _po- 1 — Konjske opreme par prsnih, STcbrne pla-titr, pa.r prsn.h, masiven nikel-par težkih komatov z vio-' ki (Leibhies) in še več komatov različnih vrst ugodno proda Alojzij Brecelnik fed.ar na Gosposveuki cesti (restavracija pri Levu) st. 1.3. Priporoča se tudi za vs* sedlarska in ierme- s 1. junijem 1930. — Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani — Gledališka ulica št. 8. 17348 I ljubljena. 17277 Opremljeno sobo umivalnico oddam bolj- | šemu goflpodu v vili Ba-loh, Samotna ulica. 17266 Dobro urejeno sobo popolnoma separirano — z elektriko in postrežbo, po mogočnosti tudi e tekočo vode, iščem v mestu. Ponudbe na ogfasni oddelek »Jutra« pod mačko »Samec«. 17300 3. Akt odposlal. Radi verižice bodi brez skrbi. — »Rio Rita 33« j Blagovolite dvigniti pismo v I oglasnem oddelku »Jutra« 16150 Znanja želim z gospodično, staro 18—201 let. Dopise s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tajnost zajamčena 54*. 17344 Naznanjam da sem prevzel bivšo Putrihovo mesnico na Starem trgu štev. 24. Proti naročilu se dostavlja strankam meso tudi tia dom 7,a solidno in točno postrežbo Ia mesa jamči in se priporoča Aubelj Jo-žef, mesar. 17307 Stenice, ščurke in podgane najtemeljiteje uniči obl. konc. zarod Zor, Dunajska cesta la/IV 17 360 Akademik išče sobo a^i gre kot sostanovalec. Ponudbe s ceno na ogl. oddelek Ju-t-ra pod »Miren«. 17208 Uhan j« nadel na hodnik h okna hiše Pred škofijo štev. 16 Najditelj naj ga odda na policijski direkciji. 17337 Prstan se j« izgubil od Bežigrada do Dunajske ceste. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v oglasnem od delku »Jutra«. 1735: tUHlill Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čart«"' beio gosje kg po 130 Dia tn čist beli puh kg pa 800 Din L. B-ozovič Zagreb, niča Kot 82 — Kemični čistilnica perja. 57. Vsi prestrašeni so se spustili v beg. Medved jim pa ni privoščil niti pogleda. Opazil je kanto z bencinom, zakolovratil k njej... in jo izpil. Krepak požirek se belemu medvedu oeividno prileze, zakaj nai! medved je jel veselo plesati in poskakovati. A nazadnje se je onesveščen zavalil po tleh. 58. Tommy je to videl; vrnil se je in stekel k avtomobilu, da bi zvezal medveda. A te-, dajci* je osupel obstal. Kaj je bilo to? Skozi okno avtomobila je gledal strie Štefic. »Pomagajte ini vendar, nič več ne strpim tako!« je zastokal. Mesarsko stojnico na lepem io prc-metn«m kraju Dunajske ceste prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 17265 | Športni voziček (otroški) (poceni naprodaj Privoz 3. ' 17269 Hišo s pek. lokalom inventarjem in odjemalci, brez konkurence, pri Kočevju radi odhoda prodam za 55.000 Din. — Pismen« ponudbe samo do konca j meseca maja na naslov: Ileš Bučan, trgovina in | .■pc.ka.ma. Velika Kladuša. Bosna. 172781 Posestvo vinograd in sadonosnik — | gosposka hiša s 3 sobami kuhinjo, skupno z in-1 ventarjem. vse v najboljšem stanju, v najlepši legi južno od Maribora, ob železnici ter avto-postaji — krasno letovišče — ugodno proda ?,ivko, S'ivnica pri Mariboni. 17376 Stanovanje 2—3 sob in pritiklin iščem na 1. julij v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 1000«. 16813 Stanovanje 2 ecb, kuhinje in pritiklin v mestu ali na periferiji išče za avgust mirna stran ka 2 oseb brez otrok — Cenjene ponudbe z navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mirna dom«. 16733 Čebelarji! Nekaj plemenjakov in po- | jev proda J. Hronek, Slomškovi 6/1. 17315 Opremljeno stanovanje 2 eob, kuhinj« in pritiklin oddam skupno ali posamezno. Ogledati med 10. in 12. uro dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17226 Dekoracijski divan patentni, in dobro ohranjene obleke za gospode in dame prodam Tudi nekaj oblek za mlajše gospode, karnise in fina ledna omara, pripravna za delikatesno trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 16755 Fotoaparat 9 X. 12 cm, znamke Ronsel Vogalni lokal I trgovsk" - pisarniški oddam na Miklošičevi ceeti. Pojasnila daje advokat dr. Fr-I lan, Miklošičeva cesta 4. 16888 Poslovni lokal takoj oddam na Cankarjevem nabrežju 35. 17196 Dva svetla lokala razložbenim oknom Stylor, optika 6.3, prodam I eventuelno s stanovanjem ali zamenjam za manse-ga 614 X 9. Franc Ber-tonoelj, Domžale. 17353 Škartnih nakaznic s portovnimi znamkami j« nekaj zavojev naprodaj v trafiki na Mestnem trgu 8 17375 oddam na Krakovskem nasipu št. 10. Primerno za trgovce ali boljšo delavnico. 17025 Lokal za krojača odda takej v najem Ivan Malus, Zabukovca-Zalec. 17366 Stanovanje sobe in kuhinje, v Sto žicah št. 85 (blizu Ramovža) takoj oddam. 17201 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v bližini vojn« bolnice iščem za ta koj. Ponudbe na oglasni oddetek »JutTa« pod šifro ►Stanovanje takoj«. 17186 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin, z vodovodom in elektriko v hiši cddam v Stožieah. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17306 Stanovanje 4 velikih eob, kuhinje ia drvarnice, v Kamniku 45 takej odda Marija Slaba in a 17371 Opremljeno sobo separirano, solnčno, z elektriko oddam gospodični. Naslov pove oglas, oddetek »Jutra«. 17317 Sobo oddam na Mestnem trgu št. 131H. 17311 Sostanovalko v centru mesta sprejmem za 150 Din. Naslov "pove oglasni oddetek »Jutra«. 17268] Opremljeno sobo lepo in veliko, za 1—3 osebi oddam 6 15. majem v Tavčarjevi ulici. Naslov v oglasnem cddelku Jutra 17288 Gospod resnega značaja, star 27 let. zeli znanja z gosjio-dično, staro 20—SI let. z nekaj premoženja, v srrho ženitve. Dopise s polnim naslovom na oglas, oddelek »Jutna« pod značko »Značajnost«. 17331 Državni uradnik v Ljubljani, bojj.še situiran želi znanja z gospodično, staro do 32 let^ v svrho takojšnje ženitve. Imetje dobrodošlo. — Samo resne ponudbe po možnosti s sliko na ogl. oddelek Jutra pod značko »Cimpreje«. ' 17358 1 Gospodična Stara 29 let, z 1 otrokom. ! simpatične zunanjosti, izobražena v go^podinistvu. I posebno v kuhan iu. se želi takoj poročiti z bollšim rokodelcem, starim 32_10 | let. Ozi-a se samo na resne ponudbe. Naslov pove I oglasni oddelek »Jutra«. 17343 I Oglas Oficirski dom liublianske-I ga garnizona potrebuje od prvega junija zakupca za svojo menažo. Pobližje informacije se dobijo vsak dan v oficirskem domu od 12,—6. ure v vojašnici vojvode Mišica 17027 »orostl Roveitl Železna služinska Brozovič« patent postelja z>o£ liiva, s tapeciranim mai dracom. zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne 31 u ž* be ih za potujoče ose* be stane Din. 450,— RaspošMjam co poŠt* nem povzetim 'rane* Lesen* patent postefl* tložliiva, s tapeciranim madracom, zele praK« Učna-sune Din. 280.— Mesečno sobo snažno dn zračne, 6 separiranim vhodom oddam s 15. majem v vili blizu glavnega kolodvora. Naslov po-ro oglasni oddelek »Jutra«. 17296 Samostojen krojač j srednjih let.. «&li takoi] poročiti 20—28 let staro šiviljo, ki ima koncesijo. Doipife na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostoina šivilja«. 17343 LeSal&a t»-*u«i»oi©-—ft.Ta» JcsluhI)Jn»jnovije vrsti Stat t>e Din. 150.» Sostanovalca bolj preprostega sprejme Amalija Karobov. Vidov-danska cesta 3, pritlič:e. 17322 Sostanovalca v lepo sobo elektriko in posebnim vhodom ter dobro hrano eprejmetm za 650 Din mesečno. Poizve se v restavraciji »Soča« na Sv. Petra cesti št. 5. 17310 Sobo lepo to zračno, g lepim razgledom, v centru mesta takoj oddam gospodu. _ Naslov v oglasnem oddelku Juitra«. 17382 Uradnica išče s 15. majem v sredini mesta ali kolodvorskem okraju sobo, po možnosti posebnim vhodom. Cenj. ponudbe na ogla«, cddolek Jutra« ood »Uradnica«. 17334 Dve lepi sobi I. nadeta-, moderne hiie bližini frančiškanske cer kve oddam zdravniku, odvetniku ali slično. Vprašati pri Društvu hišnih posestnikov, Salendrova 6. 17357 Klavirji in pianini svetovnih tvrdk po znižanih cenah vedno v zalogi. Oddajem zelo ugodno na mesečne obroke! Vsa po pravili in nglaševanje strokovno in po zmernah cenah. M. Ropa«, Celje 14903 Klavir po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17318 Čistokrvne bike mlade »Montafonc.e« nreč-nega rodu prodaja Josip Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika — telefon 3. 17313 Zat»b» tUca. 8Z. Kurja očesa Kajboljge 6redstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« je mast Dobite v lekarnah, droge-fijah ali naravnost lz tvor-Oice in glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — S is a k zastave z aH brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje in razpošilja: JOSIP VVEVKLER, Subotica, postni predal 48/d. Hustrovani cenik brezplačno. 82 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloiaj Novak. Vsa v UoibManl'