PRO VSak da® rasen * in praznikov Uredniikl in upravnilkl prostori 2057 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2057 South Lawndale Ave. Telephone, Rorckwell 4004 except Saturdays, and Holidays cd daily Sundays GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Stev.—number ta Konflikt med politični mi »trankami te poostril RAMADIER DOBIL ZAUPNICO Domače vesti Nov grob v Ponni Moon Run, Pa.—Dne 20. aprila je po daljši bolezni umrl George Osvold, star 70 let, doma iz Novega Binkela pri Bab-nem polju, član društva 88 SNPJ in samostojnega društva.—V o-krajni bolnišnici Allegheny se nahaja Rudolf Gorjup, član društva 88. Člani naj ga ob priliki obiščejo. Nov grob na lapadu Klein, Mont.—Dne 30. aprila je v bolnišnici v Billingsu umrla Mary Čebul iz Roundupa, stara 66 let. Zapušča moža Franka, šest sinov in Štiri poročene hčere. Pisma ls starega kraja Cleveland.—John Brence, doma iz Rakitne, ima par pisem iz starega kraja od nečaka. Svoje-časno je živel v Wisconsinu. Naj piše na Anne Močilnikar, 1096 E. 64 St., Cleveland 3, Ohio. Iiče brata Johnstown, Pa.—Marija Am-brozič iz starega kraja, roj. Ču-dovan, želi izvedeti za svojega brata Jakoba Čudovana, ki je živel več let v Readingu, Pa. Ako kdo ve zanj ali za kakega člana njegove družine, naj piše na naslov: John Medle, RD 2, Box 224, Johnstown, Pa. Išče sina Springfield, 111.—-Marija Pav-liha, Zapodje št. 3, Hotič pri Li-tiji, Slovenija, želi izvedeti za OTfij^a sirta JMina PavIIKo. TTCo kdo kaj ve o njem, naj sporoči na: Anton Vehovec, 611 W. Carpenter st., Springfield, 111. Druilnako slavje Wyano, Pa.—Mathew Podbev-sek in žena sta 30. aprila praznovala 40-letnico, zakonskega življenja v krogu svoje družine in ožjih sorodnikov. Še na mnogo let! Is Clevelanda Cleveland. — Umr je Jernej Dimnik, vdovec, star 64 let, do- M ((K LUnDS Pftttl? WILL COKR POWH ^ •> maja.—Sestavitev ho glavna za-er*>ji unije klavni-• včlanjene v Kon-"'iskih organizacij, 1,1 v tf-m mestu da-ncncijo ho prišlo gatov iz klavniških in Kunadi. ■•dnarodne unije je nijami z garancijami letnega zaslužka. Zadevne provizije bo skušala uključiti v pogodbe z vsemi kompanijami. Predsednik unije je Ralph Helstein, čikaški odvetnik. Izvoljen je bil pred enim letom. Konvencija se bo vršila v hotelu Hollendenu. V svoji pred-konvenčni izjavi je Helstein dejal: "Naša konvencija se bo vršila v značilnem momentu, v času, ko so mogočne monopolistične sile na delu. Namen teh sil je zdrobitev ameriškega delavskega gibanja s protideiavsko zakonodajo. Zagotavljali ao nas, ds bo odprava urada za kontrftlo cen rezultirala v znižanju cen. To se ni zgodilo. Draginja stalno narašča in mogočne korpo-racije grmadijo ogromne profite. Predsednik Truman je apeliral za znižanje cen, toda ni dobil odziva Ako bo draginja naraščala, bo Ameriko zadela ekonomska katastrofa." Juatični minister llurtlcy tthaw-crose— je i/iekel svarilo. Dejal jo, da bo Anglija dobila komu nisem ali pa fašizem, ako bo de lavska vlada padla Zmaga kon-srevativcev pri volitvah bi vodila v dobo trpljenja. Totalitaraki sistem, komunistični ali. fašisti-čm, bi (»I vsiljen Angliji. "S:ke indus- ' «' 15 eon. 1 '' vzorec za poročila nnšajoča ti. Uni-kom pa- s PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IW LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slorana Nolkmol Bwtfu Sodoty Naročnina u Združena drtova (Isvan CTiicf) I» M loto. SLOO u pol loto. S2AS «o 6otrt late; » Cook Co. u colo lolo, S4.T» to pol lottj so ioaaawtrn Sli-OS Subacnption roloa: lov tho Unilod Stalo« (oscopt Chicopn) a»d Conodo SS-6S por j—t. Chicogo and Cook Coua»y St SS po* foroign eeualriM Sll-SS por T*" (l^r ^m orSeto. Rubcpial Ulorarno oaobia* (¿rtk». povaali. drama. pMmi Ud ) m rrnojo poiUJotol,u lo o aluisju. km * priloiil Advartising rato» on and u nao licitad articles will not bo roturusd. •och m aterios. ploy* poo«», ate- will bo whon accompooiad by —U-addraaaad and | Raa lor no vso. kar Uno «tik s lia torn: PROSVETA 2SS7 . 5« So. Lavmdale Aw.. Chicago 23. Illinois $la&jDvL jk* HJOAML namdbhi in m K moskovski konferenci—¡1 Strinjamo a* s K M Landisom. ki pravi, da bi bilo najprej potrebno, da se Amerika in Rusija razorožita in pobratimiU, šele potem bo mogoče skleniti mir v Evropi in drugje. Razume se, da bi se obenem morale razorožiti tudi druge države. O tem v Moskvi seveda niao govorili, marveč je ameriška vlada prve dni zborovanja Rusiji napovedala politično vojno s "Trumanovo doktrino." Torej ni nič čudnega, ako v Moskvi niso mogli priti do nobenega soglasja ali kompromiaa glede perečih nemških in avstrijskih vprašanj. In to kljub temu, da so vseh 46 dni delali zelo marljivo in trdo kot še na nobeni mednarodni konferenci — vsaj tako so poročali. Temu je lahko mnogo vzrok "Trumanova doktrina", ki taktično otezkočs ali pa morda celo onemogoča vsak dalekosežen kompromis, kajti po svojem bistvu zahteva od Rusije popolno kapitulacijo pri vseh važnejših spornih vprašanjih. Vsa ameriška propaganda tudi udriha na to struno: "Tako kot hočemo mi, ali po . . . !" Edini ruski odgovor na to politiko "trde pesti" more biti: — odur, nespravljivost, obstrukcije, dlakocepstvo Vsaka druga taktika bi zspadne impérialiste, posebno pa propovednike "ameriškega stoletja" napravljala le ie bolj arogantne in domišljave. ♦ Toda pomudimo se še malo pri Avstriji. V avstrijski mirovni pogodbi je bile mnogo spornih točk — skoraj vse — toda so se končno le sporazumeli na vseh razen treh, ki smo jih zadnjič omenili Ako bi bili Anglija in Amerika pripravljeni na kompromis glede jugoslovanskih zahtev, na primer v smislu Bidaultove sugestije. bi bila tudi Rusija najbrže pripravljena na kompromis glede ostale sporne točke glede nemške lastnine v Avstriji. Sigurno je sklenitev miru z Avstrijo tudi zanje važnejše kot pa neskončno preklanje o vprašanju, kaj je ali kaj ni nemški kapital. kultur- n:h priredb se v našem Cleve-landu bliža h koncu. V tekoč sezona je bilo podanih veliko kulturnih predstav: koncerti, o-parete. igre itd. Prav lepe in ao bile tudi priredbe vseh treh podružnic SANSa. Tudi podpisani je doprinesel svoj delež pri mnogih priredbah in pomagal po svojih najboljših močeh. Ob tej priliki naj omenim samo opereto "Grof cigan", katero je vprizoril pevski zbor Jadran na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd. dne 20. apnla. Ta opereta je bila triurni vseh predstav v Collinwoodu, če ne v vseh clevelandsldh predstav v tekoči sezoni. Vsi navzoči so bili zelo zadovoljni in pazljivo sledib predstavi. Dvorana je bila nabito polna. Zbor Jadran se je zadnje čase zelo pojaol. Ima pa tudi spretnega pevovodjo v osebi mladega Vladimirja Malečkarja. Po programu se je vršil ples v obeh dvoranah, tudi v veliko zadovoljstvo starih in mladih. Nič ne pretiravam, če rečem, da je Jadranova opereta prav dobro izpadla na vsej črti. Rad bi jo natančno opisal, a vzelo bi preveč prostora. Sicer pa jo je nekdo že malo opisal v listu Enakopravnosti. Sedaj pa se trudimo, posebno skupni odbor, da bi bile vse priredbe ob priliki konvencije SANSa čim uspešnejše. Kakor je že vsem znano, se bo pričela konvencija 30. maja, to je na praznik kinčanja grobov. Prejšnji večer, v četrtek, pa bo sprejemni večer, dočim bo v petek Odmeri vel Usa eksplozijo v premogovniku -v Central« i. 111« Id Je ubila lil nuJttarjev, sa še vedno razlagajo po deielL Rudarji so radii na delo, toda prerekanje. Me <|e sdgovorsn na kata rati all državna vlada, sa «a vedno nadaljuje. Krivi Je fakfltao družba, ker as sa varnostne napravo nI nič zmenila. Ha sliki Se videti «veznega rudniškega Inšpektorje Franka Persa llevo). načelnika zveznega rudniškega biroja R. R. Sarersa In nan terja GuyJa Cordons Is Oregons. Id 9e vodil sanstno preiskavo ie Trojica sa posvetuje o tsslodlrlh preiskavo. moramo br.i vsi hvaležni za zmago nad divjem in krvoločnim nacifai stom in dokaj tudi jugoslovanski osvobodilni fronti, to je partizanom. Vse to je bila božja volja! Stara logika klerikalcev je znana: V eni roki držijo križ, v drugi pa meč, sedaj pa bombo. Strašne se bojijo komunizma in njegovega sistema, katerega danes sprejemajo po vsem svetu: v katoliški Poljski, Mad- žarski, v svetem Rimu samem, v Italiji, Incokini, Siciliji, Kitaj-zvečer podan obširen in zanimiv I ski, Angliji in tako naprej. Kdo varijantni program. V soboto, bo ustavil prebujanje ljudstva 3L maja, pa se bo vršil v avdi- po vsem svatu? Jih je res lahko Rusiji mors biti znsno, da s svojo okupacijsko politiko Avstrije' toriju Slovenskega narodnega strah! Hinavci pravijo, da bodo ni pridobila na svojo stran, marveč jo odbila, in sicer ie bolj kot' doma velik ples, v spodnji dvo- boljševike ustavili z molitvijo, a odbija Nemčijo. V slednji v resnici igrs bolj dalekovidno in puu pa banket v priznanje Etbi- v srcu se gnjavijo in srdijo in spravljivo politiko kot v Avstriji. nu Kristanu, predaednlku 81o-1 bi najrajši metali stomske bom- Konfltkt med velesilsmi glede nemške imovine v Avstriji ja v venskega ameriškega narodnega be na nje. Saj bi to tudi storili, tem. ds Rusija smatra za nemški kapital tudi vss pod jat js, Id ao sveta. To bo zaeno praznovanje] če se na bi bali za svojo kožo, jih Nemci dobili v svoje roke po okupaciji Avstrije. Zapadne sile Kristanovega 80. rojstnega dne | kajti najbrie slutijo, da imajo pa insistirsjo, da spsdsjo v to kategorijo le ons podjetje, ki so bila v nemških rokah še pred "anschlusom" in pa morda ona, Id so jih potem Avstrijci prostovoljno in ne pod pritiskom prodsli Nemcem. Vss ta podjetjs je Avstrijs že hotela podržaviti, toda so ji Rusi to preprečili, ker hočejo iz njih napraviti "mešana", to je avstro-ruska podjetjs. Namen je dvojen: prvič, da na ta način pridejo do vojne odškodnine, drugič pa, da se gospodsrsko zased-lajo v Avstrijo. Slednje diši močno po imperializmu. S tem se Rusija le diskreditira in avstrijsko delavstvo sigurno odbija od sebe Na drugi strani gre anglo-ameriška politika za tem, da Avstrijo z raznimi koncesijami obdrže v svoji sferi. Vsled tega so tudi tako odločno proti jugoslovanskim zahtevam. a Središče konflikta je seveda Nemčija. Na moskovski konferenci so vse štiri sile položile svoje karte na mizo in objasnile vsaka svoje stališče glede zapletenih in konfliktnih vprašanj. Spornih točk je cela kopica, toda najvažnejše ao: 1) Vprašanje reparacij, 2) vprašanje bodoče forme nemške vlade, 3) vprašanje Porurja in ' Possrja, 4) vprašanje bodočih mej, 5) vprašanje gospodarske spojitve Nemčije. Problem nemških repsrscij je bil na moskovski konferenci nsj bolj trd oreh. Kot znano, zahteva Kusijs $10 milijsrd nemških repsrscij in sicer deloma na račun industrijske opreme, ostalo pa ns račun tekoče produkcije. Koliko industrijake opreme je šr izvozila iz Nemčije, je znano le njej. Znano vsekakor ja, da ta opreme ni toliko izvozila iz svoje cone kolikor je prvotno nameravala. Znano je tudi, da iz svoje cone že prejema reparacije iz te va. Seve, vse to ae prireja v tudi Rusi kaj podobnega, ki ubi-priznanje Kristanovemu delu, ja in žge v ailobranu. Toliko o ki g^ je izvršil v teku mnogih tam. let v korist narods ln delavstva V Prosveti z dne 23. aprila vobče. aem čital o' izvrstni in uspešni Z vsemi temi priredbami in prireditvi, ki se je vršila v Chi-pripravami za konvencijo je o- cagu v korist tednika Proletar gromnega dela, katerega bodo iz- ca. Na tej priredbi so gostovali vršile malone ene in iste osebe, pevci in pevke zbora Zarje iz Toda upamo, da bomo z združe- Clevelanda in zbor Prešeren iz nimi močmi vse pravilno uredili Chicags. Poročilo o priredbi in izvršili. pravi, da so se Zarjani izredno Ko bo pa dovršeno to veliko postavili z lepim petjem, prav delo, čaka na nas pa zopet dru-1 tako zbor Prešeren. Poročilo tu-go veliko delo, namreč priprave di pravi, da je občinstvo močno za narodni dan SNPJ, ki ae bo presenetila majhna, pet let sta-vršil v metropoli skozi tri dni. ra Milena Medvešek, ki je de namreč ob priliki Delavskega klamirala Gregorčičevo pesem praznika prvi pondeljek v sep "Sam". Dekletce poznam, ko je tembru. V ta namen je že od-1 bilo še čisto majhno in je že ta-bramh šest rszličnih odborov krat kazalo velik talent. Ona elevelandske federacije SNPJ je hčerka Milana Medveška, po-O vsem tem bomo še pozneje možnega urednika Prosvete. ki podrobneje poročali. Torej, ka- piše zelo dobre komentarje, kakor že rečeno, za pridne brate tere vai prav radi čitamo, mor In sestre SNPJ bo še veliko dela. da tudi nekateri njegovi na- Sedaj pa na*drug predmet. VI iprotniki. Anton Jankevich. svetovno znanem časopisu A. D. je vsakemu znana. Nahaja se na južnozapadni strani mesta. Lansko leto je potoval skozi St. Louis Jerry Gorenc, ko je bil na poti proti Arizoni, a imel je veliko težav, predno je prišel do mene. Jerryju želim, da se dobro pozdravi. Iz Arizone mi je poslal lep spominček. Takoj po zadnji konvenciji SNPJ me je obiskal tudi Louis Ambrozich iz Minnesote. Ker sem imel čas, sem mu malo razkazal našo vas. Kje je sedaj, mi ni znano. Postrežbo se dobi pri nas po razmerah. Čez teden do dveh popoldne ni nikogar doma. Torej, če ne najdete nikogar doma, potem počakajte, ta ko je storil tudi "Big" Tony. Kaj pa m rs. Lukanich iz Chis-nolma? Ali boš to leto "prlfu-rala" proti nafti vasi? Torej sem podal nekaj navodil, kako priti do mojega stanovanja. Naslov je 4745 Hummel ave., telefon Pl. 2517. Ciril Medved. Smrt članice SNPJ koče produkcije, toda količina teh reparacij je velika tajnost. Go- ^ ¿rno na belem, da je y počitnicah spodamki položaj v sovjetski coni ni slabši kot v ostalih conah, elevelandski nadškof Edward F. ijTi^ii. marveč prej boljši, k.«jti i/vedla je r a/ne dalekose>ne reforme, ka- u..^« ------i..u ^-.lDOC,<> Ijuoje poiovau terih se v ostalih conah še dotaknili niso. Toda reparacije zahteva tudi iz drugih delov Nemčije. Stališče Anglije in posebno Amerike je bilo proti vaaklm reparacijam iz tekoče produkcije. Navedli sta celo vrsto argumen-tov, predvsem pa, ds bi jih gospodarsko zelo oslabljena In teritorialno »krčma Nemčija ne mogla drugače plačevati kot na njun račun, to je ns rsčun ameriških in angleških posojil — ensko kot po prvi svetovni« vojni ln i enakimi posledicami. Potem se je nsš držsvni tsjnik Msrshsll toliko udsl. ds je v načelu priznsl, ds Je Rusija uprsvičens tudi do repsranj iz tekoče produkcije, toda pod pogojem, da se revidira potsdanuk» načrt in se Nemčiji dovoli večja produkcijska možnoat, v kar je Molotov pristal. Zdaj se bodo s tem vprašanjem ukvarjali namestniki zunanjih ministrov. S tem v zvezi naj še omenimo, da Rusi pravijo, da ao zapadne sile že vzele u Nemčije za $10 milijard vrednoati nemških repara cij Marshall je to Molotovo izjavo ogorčeno zavrnil, toda a tem Rusom niso zamašili ust. Izgleda, da ta ruska trditev ni bres pod lage Oni pravijo, da ao raiMidne m le. predvasm Amerlks ln Anglijo, Izvozile iz Nemčije za nsvedeno vsoto repsrscij v obliki de» llkatnih industrijskih strojev, okrog 270 ton zaplenjenega nem-4k< ga riata. patentov, vse trgovske mornarice, nemške investicije v tujini in podobno. Samo vrednost zaplenjenih nemških patentov da /naša pet milijard dolarjev, "Naš" odgovor glede patentov je, da ao Jih gotovo tudi Rusi veliko zaplenili, kakor jih tudi dobili is Amerike, ksjti ti nemikt patenti so za mal denar ns razpolago vsakomur, kar |e resnic» Ameriška vlada je namreč *e vrgla na trg več tiaoč nomikih pa umtov m najboljši kupe« je — Rusljs! Z Anglijo vred ps bol skrivs nemške zuaenje investicije, ki ao bile tudi precej velike Hoban proglasil dan prvega ms- ta za molitev—da Bog privede 8i. Lonla. Mo—Čas počitnic tusijo zopet nazaj k Bogu. Vsi se bliža in ljudje bodo zopet po-katohčani iz Clevelanda in oko Itovali po raznih krajih. Mnogi lice bodo imeli Javno molitveno prijatelji so mi obljubili, da se uro. Ves program je škof pove- bodo ustavili pri meni. kadar boril društvom najsvetejšega Ime- do potovali skozi našo vas. na Dalje sem čital, da bodo v Da me ne bodo predolgo iska ta namen postavili velik oltar I U, dajem na tem mestu nekaj na mestnem zemljišču, takoj po navodil. Ulica, na kateri živim leg Mestne dvorane. Glavni go j« dolga samo en blok, zato je vornik bo monsignor Floyd Be- nepoznana Vprašajte za Gra gin. ki bo iati dan povišan v po-1 vols ave 6.000. To je moj stsr možnega Škofa. I naslov. V sredi bloka je maj Molili bodo roini venec. To- hna čistilnica zs obleko. Ako rs) ss Ruti Jo bodo molllll Ne) tam vprašate, kje živi Medved vem. ali ao o tem obvestili Sta I vam bo prijazna žena rada po-lina. Molotova in druge brezver- vedala. kam se imate obrniti, da ske vodje ruskega naroda. Sta- pridete na moj naslov. Hum lin se jim res lahko krohota mel ave Je samo dva bloka od Saj ao bili bogovi v zadnji vojni tnm Gravots je glavna ulica in ruskim bolievikom najbolj na ! po mej teče tudi deželna cesta klonjem. Ruskim voditeljim št. 30. zato jo je lahko najti, ker in Kje in koliko >e teh nemških investicij, je znsno le lx>ndonu Wsshingtonu, kjer to skrivnoat skrbno čuvajo pred — Moskvo* Is tegs je razvidno, ds Nemčijs ie plačuje precej velike repa rscije »bema strankama — Rusiji in njenim zapadnim "prijateljem". Izgleda, da ae gajtlj4jo t» te teparacije predvsem radi — 'dokler gajiljanja. to Je iadi >.wn potttks**. — O ostalih spornih točkah lui življenja, ae bomo fte pogovorili. | Frsacea Slavec, žalujuča mati. iz Dolenjake i«P^očJbnrtomrZBl in jih prav lepo 41 tra Ana Strgar, živeča v vasiL^^^^jJ Dolnje Karteljevo, p. Mirna pečj j Ana Trinidad. Colo.—List za listom pada—smrt nikomur ne prizanese! Zgodnja slana pomori vse najlepše cvetje, pa naj bo še ta-o mlado. Kakor slana, tako tu di smrt ne pozna usmiljenja. Zelo težko pišem te vrstice Silno me je pretresla vest o pre-rani smrti moje ljubljene hčer ke Mary. Prvi dan smo prejeli pismo in sporočilo, da so vsi zdravi, drugi dan pa je dospela novica o njeni smrti. Nihče drugi kot mati, si more predstav-jati občutka ob taki žalostni vesti. Takoj smo se odpeljali, da jo vidimo zadnjič, predno jo je sprejela v svoje naročje mati zemlja. Poleg društvenih članov se je udeležilo pogreba tudi veliko drugega občinstva. V imenu društva se je od nje poslovil f>ri odprtem grobu "Big" Tony. Poleg domačih iz Trinidada se ie udeležila pogreba tudi njena aotra Helena Dolinar, poprej Fatur. Pokoj niča je bila rojena 1. avgusta 1914. to je bilo v Trinida-du ob času premogarske stavke. Kakor na tisoče in tisoče drugih, tsko tudi ni btls pokojnica vzgojena v razkošju, kajti še predno se je dobro zs-vedals. je izgubils svojega očeta Delati je pričela že v svoji rani mladosti in pomaga'a v trgovini pokojnega Softiča v Tri-mdadu Po svoji poroki je s soprogom odprls prodsjslntco v Oaklsndu. Csl. S tremi msjhnimi otroci je skrbela za bodočnost in z veseljem vršila delo, s nenadna smrt Ji je prekrižala vse lepe nsde Poleg soproga in treh mslih o-trok zs pušča mene. očima Loui sa. dve M«tn in dva brata Odšla si od nas za vedno, ali mi Te ohranimo v naših srcih, tudi nam usods epih ne pri Novem mestu, mi piše med drugim: "Prejela sem Tvoji pismi, ki sta prispeli obe naenkrat. Velikokrat sem mislila na moje brate v Ameriki, če ste ie vsi živi, in sem težko pričakovala poročil od vas. Ne morem Ti povedati, kako sem vesela, ker ste ie vsi živi in da ste pravilno zasledovali našo narodno osvobodilno borbo, da so vaše simpatije na strani jugoslovanskega delovnega ljudstva. Dragi brat, veliko smo pretrpeli v teku zadnjih štirih let. Bila so leta trpljenja, ponižanja in preizkušnje. Če bi hotela vse napisati, bi vzelo veliko knjigo. V teku borbe sem izgubila svoja mlajša sinova, Jožeta in Rudija, katera sta darovala svoji mladi življenji za boljšo bodočnost jugoslovanskega delov nega ljudstva. Jože je padel 1. 1942, Rudi pa tik pred svobodo. Ali kar je najbolj žalostno, padla sta od naših prokletih izdajalcev, ki so se udinjali okupatorju. Ako ne bi bilo izdajalcev, ne bi bilo naše trpljenje tako hudo. Rudi je bil obveščevalni oficir neke edinice, a bil je žrtev izdaje. Ko je videl, da je bil obkoljen, se je branil do zadnjega, nato pa se jim je predal. V skupini belogardistov, ki je ujela Rudija, je bil tudi domačin Furman Franc, kateri ga je pričel pretepati in govoril svojim pajdašem, da so ujeli nevarnega komunista in da je njegov brat politični komisar neke edinice, starši pa so zagrizeni pristaši OF. Na podlagi teh izjav so ga začeli mučiti in pretepati s puš kimi kopitarni, tako da so mu izbili vse zobe, zlomili roke in noge, nato pa ustrelili. Lahko si predstavljaš mojo veliko žalim, Ku setn viueia »vujor. aia-gega sina tako zbitega in izka-ženega. Duhovnik se ga je branil pokopati, češ, da je padel kot "izdajalec". Prav tako je bilo z drugim sinom. Toda pravi izdajalci se niso zadovoljili, da ao mi ubili dva sinova, ampak ao mi izropali vse, kar je bilo kaj vredno—o-bleko, posteljnino, čevlje, živila, vino iz zidanice itd. Često-krat ao nam stregli po življenju in porušili so tudi eno hiio. Neke noči pa so vdrli v hiio, čei, da skrivamo partizane, in začeli so naju pretepati. Prisilili ao naju, da sva pokleknila in morala moliti sredi sobe za zadnjo pokoro, potem pa grozili, da bodo naju ustrelili. Od štiriletnega trpljenja in muk so mi lasje popolnoma osiveli. Ostal mi je še sin Franci, kateri je bil vsa štiri leta v narodno osvobodilni vojski. X pismu je pnM_ Franci Strgar "Pošiljam Vam ^ me kaze v uniornu^S Ta cin sem dosegi v J vanski armadi. Mama J govori o Vas. Prosim psj in pozdravite ostale \Z sebno pa Toneta m t^l Vaš nečak Franci." Vera jim je bil* p^ aa za zločinska dej Pueblo. Colo—Želim w pismo, ki ga je pisali J Ponikvar, rojena v Mili fara Dobrepolje na Dol™ in je sedaj uslužbena v Si kot poslovodkinja v zadn» smo se glasi: "Zelo me zanima, dna kdo je tisti zaslepljeni g ščan, ki se široko usti ¡n o borbi za vero in Bogi* Veste stric, on lahko i ker ni te borbe čutil na n ži, pač pa se je pital le i pimi novicami in stanji jih skladajo ti borci za i Boga. Veste striček, jaz | rečem, da mu le povejte,! be za vero ni bilo trebi, nihče ni napovedal vojne Partizani so se borili i torji, njim pa so se ti ven ci prodali za hlapce ui jia čevali; Italijanom za 600 J sečno, Nemcem pa še cen 600 lir mesečno so se bi ne za vero, kajti ta je nji postranska stvar. Kradli car jim je prišlo pod rok govorom, da je partizani se glasi katera božja a "kradi"? Ubijali so čisto na n način in to vse v božja nu. Sedaj bi si rad; roke z Italijani in Nemci. Ra Vam, striček, da niti ed Franci Strgar Zanima Te. če so mesta in vasi porušene. Povedati Ti moram. da je celih zelo malo mest in vasi. Trpljenje je bilo res veliko, a ne zaman. Po štirih letih divja nja fašistov ib domačih izdajal cev, smo si priborili svobodo in oblast delovnegs ljudstva. Na omemm, ds so bili duhovniki ti stiski so podpirali domače izda jalee. Vprašuješ, če smo kaj od vaših zbiralnih akcij. Prejeli smo precej, ali mi delimo skozi Rdeči knž, kateri naj prvo upošteva one. ki mmajo sploh niče sar. ki ao go»», bosi m brez strehe Zs ključu jem in prosim, da imeli vso oblast v svojih domobranci. Napravili« sadke, se ns debelo ogi tfco in skopali si obramb te do tri metre globoto raje so se usedli kam i teren, da sn se od tan astrebi spuščali na nuns valstvo. Vhod v te poa vodil navadno skozi tako vani blok. Na tem bi stražili po večini sami do Zgodilo se je, da je vi ščana legitimiral, čeprai dobro poznal, ali radi i čevali posebno še takt soglašali z njihovim zk* delom. Vhod v posadi» le pred vsem ljubice dot cev, ki so jim služile to ke in izdajalke, da so rm vohunile med ljudmi n katero pošteno sloveai« je šlo v prerani «rob i prodanih duš. Matere teh belin lua tako ponosno hodile * nih oblekah tistih lju*. i lakote umirali i» ,Bttr*1 porih. _ Zgodilo se je na TO Dolenjskem, da je *> ? posadke belih v letno mater v največ)» katere sin je bil par. njammi čevlj. obul ^ In to naj človek iim« ščansko ljubezen Se Je na tisoče pnj rada bi jih se, stric, da Vas neb,, gočasila. ta med tiste ljud, M so se domobranc. ^ in Boga. »r b> Jim J vedala. da so tudi ttkarjoti in prav kajti jaz *** in sem videla "J ^ SO jo tdBttOV& .«Ljubi svn)^* ^ * I «Ah*" on» P*. , sam aeoe , " . jyj bližnjega prodaj » , nar, zato pa * f kot Učne h>£* ^ , a umazan ***^ Prodal cem i» treba pr^at * ¥ krat. bi to tud „ nar je nj.hovs ^ ra pa Je nJim ^^d (0^ •• 1 ^ t MAJA iMj PROSVETA «moví zemlje hranijo t sebi neizčrpna bogastva . an0 in gospodarstvo človeka je rastlinstvo prav go-p i* od živalstva in rudnin, ki jih skriva zemeljska :1a1iinstvo daje človeku ; ' ' * ' ¿¿o bivališč, ** izdelavo d Fbsrve, strojila in zdravila. H naravo je človek uril -Mba subtropska vctovnem zem-š roko malone Pravih*!' ^ *P*ds C /' --.ki predeli, ar». » /»mljs ob u travnate prerij m pamp ^maljafco po. /dov n* pet pa drugim v Razločujemo ^'•wtrevaana treh sta naj- *v«r, važnejša severni gozdni pas med brezdrevesno tundro na visokem severu in severnim suhim podnebnim pasom, in tropski gozdni pas med obema suhima podnebnima pasovoma. Razmeroma majhen del zemlje pokriva onstran južnega tropskega pasu južni gozdni pas. Ker dobivajo v subtropih vzhodni predeli Afrike dovolj padavin in ker so tu-' di subtropdki predli Severne in Srednje Amerike na vzhodu bolj vlažni kakor na zahodu, je ob vzhodnih obalah zemljin še dovolj Široka zveza med tropskim in zlasti severnim gozdnim pasom. Ti gozdni mostovi, če jih smemo tako imenovati, se odlikujejo po raznolikosti drevesnih vrst, ker se meša v njih drevje dveh kli več pasov. Površina vseh treh gozdnih pasov zemlje znaša okoli 42 milijonov km1, to je skoraj 30% vsega suhega sveta, pri čemer antarktična zemljina seveda ni všteta. Od teh 42 milijonov odpade kakih 5 mili j. na severni in domnevno več kot 25 mili j.' km1 na tropski gozdni pas. Gozdovi pokrivajo desetkrat toliko sveta kot žitni predeli zemlje; gozd je potertitakem še vedno najbolj razširjena rastlinska formacija. Ta je bila nekdaj še mnogo obsežnejša, vendar se je človek vseh kulturnih stopenj in vseh časov srdito boril proti gozdu, ker si je hotel pridobiti čim več poljedelske zemlje. Poljedelci in nomadi so s požiganjem in izsekavahjem uničili velikanske površine prvotnega gozda. Gozdove zmanjšujejo tudi naravni vzroki, n. pr. gozdni požari, ki jih zaneti ob hudi suši strela, v našem času lahko že iskra iz lokomotive itd. Zanimivo je tudi* da opažajo ob sever ni gozdni meji v Sovjetski zvezi že dalj časa, da napreduje da označujejo tudi ovijaike in razne zajedavke. Z večjo ra*4aljo ©d tropov se zmanjšuje ne le letna množina padavin» temveč nastopa vedno bolj izrazito tudi razdelitev leta v dve dobi, namreč v poletno deževno in v suho dobo. Sem spadajo deževni pasovi ob robu tropov in v nekem smislu tudi obmorske dežele Vzhodne Azije s svojimi obilnimi poletnimi padavinami. Nasprotno sliko kažejo pokrajine z zimskim dežjem, kakršne imamo n. pr. v evropskem Sredozemlju, a tudi v ameriški Kaliforniji, v Chileju, v Kapski deželi in v nekih predelih Avstralije. V vseh teh pokrajinah so gozdovi bolj rahli,, vmes se vrivajo že travnati pre deli, ki so "tem večji, čim bolj. se bližamo suhim pasovom. Gozdovi so tu razviti zlasti v v laž nih podoljih (galerijski gozdovi), in na deževnih pobočjih gorovij (gorski gozdovi). Tako je nastala značilna slika afriških sa-vanskih gozdov, gozdov subtrop-ske Avstralije, evropskega Sredozemlja itd. Te gozdne pokrajine se odlikujejo po nekaterih koristnih dreves kakor so to plu-tovci, terpentinovi bori, ciprese, indijski tikovci. Zanimivo je, da dosega v tem pasu iglasto drevje v posebnih zastopnikih svoj najsilnejši razvoj. Naj omenim n. pr. cedre» ki uspevajo v manjših raztresenih skupinah v pasu od afriškega Atlasa do Himalaje, pinije Južne Evrope, aravka-rije Brazilije, Andov in novega Zelanda, ogromne taksodije v ameriškem Teksasu in zlasti gigantske mamutovce v Kaliforniji. t O Prv.h ¿ermija—v—viaznm guzuurilr izpreminja čedalje bolj v šoto. Nasprotno je gozd v nekaterih kulturnih deželah zopet pridobil na površini, ker je človek sam začel s pogozdovanjem pustih predelov, n. pr. na našem Krasu. Če si ogledamo posamezne gozdne pasove ob blizu, vidimo, da ima severni gosdni pas v zmernotopli Evropi, Aziji in Severni Ameriki širino 1000 do 2000 km. Na severu ga omejujejo puste tundre, na jugu odprte stepske planjave, ki pošilja gozdni pa6 vanje kot nekakšne predstraie manjše gozdne otoke. Za severni gozdni pas je značil no prevladovanje iglavcev in listavcev z odpadajočim listjem, še bolj pa to, da rastejo v šir nih gozdnih istovrstna drevesa, tako da so mešani gozdovi prav redki. V najbolj severnih pre delih uspevajo skoraj sami i-glavci, zlasti borovci, jelke, smreke in meoesni; prav mepe «ni segajo skupaj z nekaterimi borovci najdalje proti tečaju. Od listovcev so v tem predelu iglavcem primešane še breze, jelše in trepetlike; od njih sega jo breze in jelše tudi do severne drevesne meje. V srednjih predelih severnega gozdnega pasu so listovci ž v večini, prej ime-novsnemu drevju se pridružujejo še bukve, hrasti, jeeeni in ponekod lipe. V najbolj južnem predelu je iglavcev le malo, li-stovee pa zastopajo bolj občutji ve vrste kakor orehi, kostanji, lavori, jablane in druge. Svoj najmogočnejši razvoj je gozdna formacija dosegla v pa-•u tropskih pMfeadov. Njegovo zeleno morje valovi ob obeh straneh ekvatorja čez celih 40 širinskih stopinj. Izobilje sve tlobe. toplote in vlage j« tu povzročilo silno bujnost rasti, ki jo vrh tega spremlja silna raznoli-cost drevesnih in drugih rastlin. Zato je za tropski gozd značilno. da v njem ni enotnih goz^ dov, ki bi v njih uspevala morda le ena ali dve vrsti drevja. bambusovi gozdovi Indije tsf nekateri gozdovi palm v Južni Ameriki in Zahodni Afriki so v tem oziru izjema. Posebna dre ! vesna oblika tega pasu so čopasta drevesa, ki so med njimi pel me tn bambusi le najbolj tnani zastopniki. Obraz tropskega goz- Josip Stritar pisa- Luther Bwrhrnk— ameriški Mičurin Leta 1926 je umrl veliki ameriški vzgojitelj novih rastlin Luther Burbank. V 50-letnem vztrajnem in nesebičnem delu si je pridobil svetovno slavo in priznanje vsega kulturnega sveta. Zaradi načina dela in uspehov so ga mnogi imenovali ameriškega Mičurina. Burbank se je rodil leta 1849 kot sin siromašne farmarske rodbine. V osnovno šolo je hodil v svojem rojstnem kraju Lancaster. Že v rani mladosti je kazal veliko ljubezen za prirodo.. Njegova mati se je ba-vila z vrtnarstvom in nego otrok in tudi mladi Burbank je vzljubil rastlino. Zaradi siromaštva si je moral v tovarni služiti kruh. 2e tedaj seje pokazal iz profesorju, ki Je na gimnaziji začel znanstveno razlago Darvi nove teorije, je Burbank stopil na stran tega profesorja. Vsa gonja je sedaj obrnila svojo ost proti Burbanku in vsa borba z ameriškimi nazadnjaškimi silami ga je popolnoma izčrpala: v oktobru 1926 je umrl. Toda Še po njegovi smrti so njegovi sovražniki nadaljevali z borbo proti njemu in ker niso uspeli v času, dokler jim je lahko še odgovarjal, so hoteli po njegovi smrti zatemniti njegovo slavo. Pisali so, da je na smrtni postelji preklical vse svoje izjave in svoje darvinistično gledanje. Njegov najboljši prijatelj Wilbur Hall je isdsl knjigo "Življenjska letev", v kateri piše o Burbanku takole: "LUther Burbank ni verjel v ndbo niti v pekel niti v vstajenje. Verjel je v neumrljivost človeškega delo- Nerverjelne toda resnične najdljivega in Je izpopolnil stroj," vanja, živel je v globokem pre-pri katerem je delal. Gotovo bi pričanju, da dobro usmerjeno bil tudi v tehniki dosegel velike človeško delo in verna predanost uspehe, ds ga ni veselje do rs- visokim idealom predstavljajo stllnstva potegnilo iz tovarne. J edino dolžnost človekovo. Temu Z denarjem, ki ga j« dobil v J® dodal Bamo *e »J^ezen do so-dediščino in s prihranki iz to človeka. On se je trudil, da živi varne, si je kupil k»ieek zemlje, P° teh nadeJlh in Je v Um P1"* na kateri je začel vzgajati razne Pranju tudi umrl. vrste rastlin. Ker mu pa aker1 - zemlje ni zadoetoval, mu je bila 'Pogovori t ceste glavna skrb kako bi razširil zem-; A. ^inki časopisi poročajo lj*». Lotil se je vzgajanja 0 ^krOfr tajnih fašističnih or-rastline ki mu je donaiala de- izacij v , dm N#mčlji nar. Vzgojil je Burbankov krompir in to ne s križanjem več vrst, temveč c oplemenjeva-. t B: Tako? Torej Jsvnih tre nutno še niso odkrili? 'Josip Stritar, slovenski telj, estet in slovenski kritik, se je rodil 6. marca 1830 v Pod-smreki pri Velikih Laščah, umrl 26. novembra lj923 v Rogaški Slatini. Njegovp ime je zvezano z vsemi pomembnejšimi literarnimi napori pri nas v razdobju od leta 1866, ko je nastopil s svojim znamenitim esejem o Prešernu v "Klasju", pa do približno srede osemdesetih let minulega stoletja. Skoraj dve desetletji je bil Boris Miran usmerjevalec slovenske poezije* _ ■>j«m uimiui h> vaftojiicij. je nazore o besedni umetnosti je izpovedal v nizu živahno pisanih sestavkov: "Česa je posebno treba našim pesnikom", "Literarni pogovori", "Kritična pisma" in "Dunajska pisma". S svojim "Zvonom" pa je zlasti spočetka pomembno vplival na dvig našega slovstvenega okusa in ustvaril pogoje za plodnejši razmah našega ustvarjanja. Mnoge njegove pesmi in pripovedna dela ("Svetinova Metka", 4,Zorin", "Gospod Mirodolski") sicer močno bolehajo na preočitnem sve-tobolju in raznih tujih vzorih, vendar so 'Dunajski soneti", "Prešernova pisma iz Elizije" in njem ene vrste krompirja. To mu je prineslo slave in denarja. Preselil se je v Kalifornijo, si kupil 10 akrov zemlje in zaoel vzgajati mnogo novih rastlin. Kljub temu, da je «-novimi uspehi vedno -bolj prodiral, se je moral ves čas boriti s finančnimi težkočami. Ker ni imel Burbank kot znanstvenik prsktidnega trgovskega duha, se je moral boriti s pomanjkanjem finsnčnih sredstev do leta 1905, ko je začel dobivati stalno letno podporo od Car negi je ve ustanove. Vsakdo bi pričakoval, da bo država podprla telnje in znanstveno 'iniciativnost Burbanko-vo, saj je priboril slavo ne samo sebi, nego tudi svoji domovini. Kazen ts^a je doprinesel velikih gospodarskih koristi vsemu dr-gospodarstvu. Toda Burbank je doživel veliko razo čaranje. Prepričan o točnosti Darvino-ve teorije jo je kot znanstvenik vedno zagovarjal. Ko je ves tisk začel srdito gonjo proti nekemu še nekatere krajše stvari v veza ni in nevezani besedi jasen dokaz avtorjeve pesniške nadarjenosti in moči. S čistotjo in u-glajenostjo izrszs, lahkotnostjo in ubranostjo pripovedovanja je Stritar pomembno vplival tudi na razvoj nalega slovstvenega sloga.—L. T. A: Nekateri funkcionarji tržaške civilne policije so pred dnevi nepričakovano podali o-stavko. B: Da, kaj takega je bilo pričakovati. A: V časopisih sem brsl, ds je grška vladna vojska v borbi s partizani spremenila taktiko in prešla v aktivno defenzivo. B Zanimivo! S tako taktiko je nemška vojska prišla celo od Stalingrada do Berlina. A: V Kopenhagenu so danske ženske protestirsle proti nsčinu delitve življenjskih potrebščin. B: Kaj takega bi se v Pulju ne moglo pripetiti. A: Zakaj ne? B: Ker tam sploh nimajo no benega načina delitve življenj skih potrebščin. A: Neverjetno! Ste slišali Angleški klub v Jeruzalemu so podminirali ln je zletel v zrak B: Oprostite, a kam, po va šem mnenju, naj bi sletel, če ne v zrak? A: Ali vam je znano, zaks, je "Olas zaveznikov" prenehs izhajati? B: Iz čiste solidarnosti. A: Iz solidsrnosti? Do koga? B: Do "Gioranle alleato". (Po Ljud. ted.) Čikaška klobučarska unija dosegla plačane počitnice Klobučarska industrija je v prvi vrsti sezonska, zato delavci ne delajo stalno teden za tednom in često ne vedo, kdaj in kako dolgo bodo doma. Radi tega je vprašanje plačanih počitnic v klobučarski obrti težje kot v drugih obrtlh. £e od nekdaj kiobučarski delavec ali delavka ne dela več kot 35 ur na teden skozi leto, zato delodajalec vedno lahko reče, da klobučarski delavci ne potrebujejo počitnice. V tej industriji je prevladovalo mnenje, da so nezaposleni klobučarski delavci imeli denar in čas za počitnice na svoj račun. Seveda, stvar Je drugačna. Ka dar klobučarski delavci ne delajo, morajo skrbeti, da plačajo račune, ko pa so zopet poklicani na delo. pa skrbe, kako dolgo bo trsjalo delo in če jih še vedno čaka stsro delo, sli bo treba iti na drugo itd. Dslje, če nezaposleni delsvci hočejo prejemati brezposelnostmi odškodnino, se morajo javiti vsak teden v ura du za brezposelnostno odškodnino. zaeno pa biti pripravljeni iti na delo, kar pomeni, da ne mo rajo iti za daljše dobo na pačit-nice. če hošejo ohraniti brez po selnostno odškodnino. Končno pa je Cikaška klobučarska unija doaegla ugoden s po razum glede počitnic v vseh u-nijskih delavnicah. Vsi delavci i lavcem. ki so uposleni pri istem deloda> jalcu eno leto, so upravičeni do enega tedna plačanih počitnic. Ta plača bazira na povprečnem urnem zaslužku zadnjih osmih tednov polne uposlitve in vključuje tudi zaslužek za nadurno delo. Kadar pa pade praznik v času počitnic (delavci imajo pla-čenih šest praznikov), delodaja lec plača poleg počitnic tudi tak vmesni praznik. V slučaju da je vsa delavnica zaprta v čssu počitnic, potem so uprsvičeni do plačanih počitnic tudi delavci, ki imajo ssmo devet mesecev službe, a plačano dobe za počitniee, ko poteče leto dni njih službe, vsi ostali delav* ei in delavke pa dobe plačano pred no se prične počitniška doba. V mnogih primerih znaša plača za počitnice 3% delavčevega letnega dohodka, kar je lepa vsota za počitnice. Klobučarske neunijsk* delavnice na za pod m strani Chleegs nimajo nobenih takih progresivnih delsvskih določb. Ogromna večina delovne sile v Chinguv-jevih, Sebastianovih tn I/epman Brothers delavnicah nima plača-nih potitnic, prav tako ne praznikov V tem pogledu daleč za ostajajo za drugimi ameriškimi industrijami, katere plačujejo vsaj teden dni poči trne večini de- Sicer pa čemu bi ti neunijski delodajalci dali nekaj, česar jim ni treba dsti in kar stane veliko denarja? Neki delavec, lu je u poslcn v eni izmed teh delavnic na zspadm strani, se je*okoraj žil in vprašal gospodarja, kako to, da dobijo teden dni plačanih počitnic delavci v drugih klobu čarsklh delavnicah, ne pa v delavnicah na zapadni strani me sta. Delodajalec mu je odgovoril, da bi mu rad dal teden dni plačanih počitnic, toda de da e nemu delavcu, ki je plačan od kosa, bi potem moral dati vsem. ki so plačani od kosa, ker pa ga za počitnice ni vprašal noben drug deieveo, ki Je plačan od kesa, ne vidi vzroka, zakaj bi uvedel tako drago is premem bo Slovenski klobučarji oz. klo-buoarka, ki tvorijo večino v klo bučarskih delavnicah v Chicagu, so razdeljene v dve različni skupini: ana skupina vživa vse pred nosti, ki jih more dati unijska organizacija, druga pa dela za manjšo plačo, nima plačanih ne praznikov ne počitnic, prav tako ne pozna pravilnega zavarovanja ne zaščite. Cikaška klobučarska unija u pa, da bo sedaj spremenila ta položaj in priborila pridnim slovenskim klobučar »k i m delavcem! in delavkam iste koristi kot jih vživajo unijski člani v drugih delavnicah. Usoda vdove Vdovstvo žene je ustvarilo skoraj pri vseh narodih na svetu šege in navade, ki so bolj ali manj pomenljive. V tako imenovani "eddi", zbirki pesmi sta-roislandske književnosti, je stopila vdova na gorečo skladovnico drv. Pa tudi pri starih Indijancih, pri Trških in Skltih so se vdove sežigale. S tem dejanjem izraža vdova svojo globoko žalost nad izgubo svojega moža. V Novi Kaledoniji, največjem francoskem otoku v Južnem morju vzhodno od Avstralije, se namažejo vdove po vseni telesu s sajami, Indijanke ob Coioradu pa s smolo in to snvilo nosijo toliko časa, da jim sama odpade. Druge Indijanke se v /nak žalosti precej hudo ranijo. Najmilej-ša oblika je še žalovanje s posebno žalno obleko, ki je v Evropi povsod v navadi. Vdove posebnega južno-ameriškege indijanskega plemena se ohrijejo po «lavi in pokrijejo plešo s kačjo kožo. Druge morajo vedno nositi s seboj kos svojega ranjkega moža, navadno kako njegovo kost. Najbolj čislana je bila v stari Kitajski vdovs, ki je ostala čednostna in zvesta svojemu možu. Po petdesetem letu so ji postavili spominsko ploščo iz črnega kamna. • Od kdaj Imamo ure? Vsega današnjega kulturnega življenja si brez izuma ure sploh ne moremo predstavljati. )n vendar je točno merjenje časa v zgodovini Človeštva Še zelo mlada pridobitev. Asirci, ki so bili mojstri v zvesdoNlovju, so bili menda prvi, ki so Izumili ne-kaj uri podobnega, namreč delitev dneva v oddelke. Uporabljali so vodne ure, velike valja-ste posode, iz katerih je iztekala skozi majhno luknjico voda. Posodo je bilo treba napolniti šestkrat na dan. Take ure so bile v starem veku v rabi skozi več stoletij. Od Asircev so prihajale k drugim narodom, dokler niso izumili v Egiptu sončne ure. Za časa Karla Velikega, torej v osmem stoletju, se je pojavila peščena ura. Minilo pa je še ne kaj stoletij, preden so izdelal prve vzorce, kolikor toliko po dobne našim uram. V Švici se je začela industrija ur r letom 1680, približno ob istem času j izumil Anglež Hooke prve žepne ure na vzmet. Strugar Anton Ketterer je izumil švarcvaldskc ure s kukavico. Neka) o bradi Estetska vrednost brade se je v raznih dobah različno preso jala. Kot znak svobode in moškega dostojanstva se je brada vedno cenila pri kulturnih narodih vzhoda. Zato so se morali sužnji briti. Asirci, Habilonci Perzijci in Hebrejci so si pustili lase in brado rasti. Mohamedan-ci prisegajo še dandanes pri Mohamedovi bradi. Tertulijan Je isdal najstrožje ukaze, naj nihče ne izpreminja tega, kar Je ustvaril bog, in naj nihče ne odstra njuje svoje brade, Grki in Him ljani so noaili precej pristriženo brado, prvi do dob«» Aleksandra Velikega (četrto stoletje pred Kr.), drugi pa do drugegs sto letja Aleksander je zaukazal, da se morajo vsi vojaki briti. fte-le v srednjem vaku se Je brada zopet upoštevala, — Francoski kralj Ludvik VII il 137-1'80) Je nosil začetkoma brado. Nenado mu se je dal obriti. Ko ga je videla žena Eleonora obritega, ga Je javno zasmehovala, kar je kralja tako ujezilo, da se je dal ločiti. To pa je imelo valike zgodovinske posledice. I^ene Eleonora se je porodila s Henrikom Plantagenekom, angleškim kraljem in zahtevala od prvega moža svojo doto, t J (.everno-zahodno Francijo. Ludvik seve-ds ni hotel ustreli tej nteni za ntevl, med Anglijo In Francijo je zaradi U ga nastala vojna, ki je trajala malone sto let. In to vse zaradi« brade. a Psovka veleuma Vaak, kdor koli je obiskoval sradnjo šolo, pozna na|znamenl> tejšega grškega filozofa Platonu Malokdo pa ve, da se je pisal U veleum Arlstokles In da je bil flaton U» psovka, vzdevek Ple-toii pomeni v grščini širino, Mi bi mu pfavili debeluh, trebuhač, vampel S Platonom ga )t namreč zmerjal njegov učitelj telovadbe Airoston, ker Je trebuh onemogočal vsako učenčevo napredovanje v tej strok*. Svet je odlikoval Platonu z najlepšimi priimki: Veleučeni, Veliki, Sveti, Božanski. V vseh teh vzdevkih se zrcali velikanski pomen tega velikega moža. Vsi ti priimki so odzveneli, pozabljeni so, le psovka je ostala. Tuda beaeda Platon je prenehala biti osovka, postala je častno ime veleuma. a Netopirji rešili celo pokrajino Velika pokrajina okoli močvirja blizu Jezera Mitchella v Texa-su je bila Še do pred kratkim skoraj popolnoma neoblludena. Niti govedo niti konji niso vzdržali, kajti ob jezeru so se izle-gale mirijade velikih komarjev, zaradi teh le razsajala tod tudi malurija. Že so nameravali izsušiti močvirje, kar bi seveda neznansko stalo, pa se domisli prebrisana glaviea, da bi se dali komarji odpraviti na preprostejši in pametnejši način, Skoraj vsi netopirji so zelo požrešni. Izračunali so, da požre netopir v enem dnevu najmanj 2M) muh. Netopirje je treba naseliti« pa bodo izginili komarji. In pretkani ameriški zoologi so dali zgraditi posebne lesene stolpe za netopirje in jih postavili na tem močvirnatem svetu v velikem Številu. Uspehi so bili izvrstni. Netopirji so se naselili, do 25,000 jih je bilo v vsakem stolpu. V najkrajšem času ni bilo daleč okrog nobenega komarja več. Ne samo, da so netopirji pripravili tako rekoč celo pokrajino do tega, da se da sedaj obdelovati, naseljenci so imeli Še druge koristi. Če spi 25,000 požrešnih in hitro prebavljajočih živali vitol-pu, se kopiči na tleh vedno več ptičjega gnoja. Ta gnoj se Je it-kazal kot izvrstno gnojilo, ki stoji med umetnim in naravnim gnojem nekako v sredini in se da dobro uporabiti, posebno v vrtnarstvu. • Nenavadna knjlftnica Pred kratkim Je umrl Nizozemec Willem 'Hoom v Loydnu. Imel je nenavsdno knjižnico. Vse svoje življenje Je zbiral samo literarne posebnosti. Tako je v njegovi lasti najstarejša knjiga it leta 1686, ki obravna-va, da je bil Adam svetnik. V zbirki je tudi balada, tiskana na osmih strsneh, toda ne s tiskarskim črnilom, pač pa s krvjo. Na spis v dvaintridesetih zvezkih, ki se bavi z zobovjem polžev, Je'bil Noem prav posebno iponosan. Edinstvena je bila prva slikanica na svelu, ki jo je spisal Kitajec Hiang-či, izdana Je bila leta 247 pred Kr„ v založbi "Pri kre-hajočem žerjavu" v Peipingu. Je to lesena knjiga, slikana na roko. V njej so popisane «godbe in budalosti kitajskih bratov Hung-Susa in Hi-Huenga. 0 Najstarejši pluf Po dosedanjih najdbah orsl so IHistavili raziskovalci prve pojave tega važnega poljedelskega orodja za sredno in sevnrno Evropo v najstarejšo kovinsko dobo, oziroma na konec kamene dobe, torej v dobo okoli 2000 pred Kr. Pred nedavnim eo odkrili pri AurUfhe v vzhodni Krizi ji (lianoveraka pokrajina) v barju, skoraj dva metra gluko-ko plug, (Mjpolnoma drugačne oblike od do tedaj znanih, in raziskovalci so dognali, da Je plug še 1500 lat starejši, da datira torej izza dobe 3500 let pred Kr. Ta ugotovitev je zalo velike kul-turno-zgodovinske važnosti. Giaaovi is lumlMn (Nadaljavanja s I. itrael.) tarje in goljufivce iz svojegs templja, tako so izobčene te pro dane duše iz naše domovine. Ns morejo se vrniti nazaj, ker le bojijo svojih lastnih otrok—bojijo se krajev, ki Jih bodo spominjali na njihovo sramotno U mazano delo. Zal mi Je, Strt-ček, da sem tako daleč proč. )olgo sem se zavlekla s tem, Mil saj veste, da jaz ne znam napisati malo. 8 svojo povestjo sem čisto zaostala, ker sem tako zaposlena Drugo je po ne vadi. iseveda, realm Ja nagaja kar naprej Qlš de Trsta, veste kako Je. PriŠal bo dan, ko bo tudi U krivita po a v nana " Antona Koške*a*. V Proavetl ae ne la deta vate dan? veaÉL AM Nfc PB08VBTA KURENT STARODAVNA PRIPOVEDKA 11111 il IVAN CANKARJ — (Nadaljevanje) Stopili «o romarji v cerkev—ali kaj bi v cerkvi, ko ni bilo v «rcu bridkosti več? Pokleknili so pred oltar—ali kaj bi pred oltarjem, ko listnice niso rade molile, ker bi rajie prepevale? —Ali je Mati božja že spotoma storila ta čudež? Vse je pozabil romar—polje ni rodilo, živina je počepala, davki tarejo, vojska žuga ... pa naj bo, kakor je božja volja! Romar vstane ter se napoti v krčmo. "Mati božja, U že ima*, kar ti je treba, še meni privošči kruha in vina!" Pokriža se romar ter je vesel, da je zadobil odpustek in milost. Ko stoji pred cerkvijo, začuti, da je lačen in žejen ter počitka potreben ... Čudo prtčudno! Polno vrečo bridkosti je nesel romal na strmi hrib, da bi jo tam odložil; vzdihoval je in jokal in prosil, da je bil strmi klanec že ves gladek in razmočen od njegovih solza; pa glej, ni mu ga enakega ne v žeji, ne v vriskanju! Pobegnili so romarji iz temotne cerkve ter so se rešili v krčmo, kakor da je bila zunaj ploha in povoden j. Ne plohe ni bilo in ne povod-nji, nebo je bilo brezmadežno, »olnce na ae je nagibalo proti večeru. Krčma je bila pretesna, še v travo so romarji polegli, vse do strmega brega. Najprej so pili; in Bog jim je vino tako blagoslovil, da je bila steklenica prazna, ko se je komaj nagnila; iz roke v roko je šel kozarec tako urno, da ga je trebušna steklenica trudo-ma dohitevala. In kolikor slajše je bilo vino, toliko lajše je bilo srce, toliko preiernejša je bila pesem. Vesela je bila od začetka, nato je bila poskočna, nazadnje je bila razuzdana. Že je oko mežikalo očesu, že se je tiho lovila želja za željo; kmalu je roka stiskala roko. kmalu že so bila ustna na ustnih. Topla in zapeljiva je bila noč. Kurent je legel v travo, da bi se pogovarjal z zvezdami. Ali komaj je ležal, je pritajeno za-šepetalo od leve strani, od desne strani, izpod gabra, izza grma; šepetanje pa je bilo kakor tiho, sramežljiva pesem o ljubezni. Ni je še natanko razumel, ko je zaslišal glas: "Kako je mila tvoja pesem, kako je sladka noč s teboj!" Ugledal je temnožareče, proseče oči, lica rdeča, ustna kipeča in pisano ruto pod belim vratom. Pa je ovil z desnico tisti beli vrat in se je nagnil do tistih kipečih usten in do rdečih lic. "Dolgo sem čakala nate, zmirovn sem nate mialtla! Dolgo in pusto je romanje, ni mu konca ne kraja; ali, oh, tako kratka je vesela noč! In ko ae vzdramijo te uboge oči, je bridkost devetkrat bridkejša. nobena zvezda ne «i je več temu srcu koprnečemu. Ti si prinesel veselje, ti ga ohrani na vekomaj! Objel si me s to blago roko. nikar me nikoli več ne izpusti! Tvoja pesem je segla v moje srce, da bi nikoli ne utihnila!" Tako je prepevalo njeno hrepenenje, dokler niso ustna umolknila ob ustnih; zvezde so sijale nad njima in so jima pele svatovsko pe- Ko se je Kurent vzdramil, je hladno jutro vstajalo iznad gora. Romarji so spali kakor snop je, ki jih je bila ploha razmetala po str-nišču. Upali in bledi so bili njih obrazi pod sivim nebom. Ugasnila je rdečica tudi v licih Kurentove neveste; sklenjene roke je tiščala na prsi in poihtevala v sanjah; ie je bilo v njenem srcu groza prihodnjih dni. Tiho se je vzdignil" Kurent ter se je ozrl po razmetanih snopih. "Kakšen bo vaš korak v dolino, romarji siromaki? Noga bo težka, glava bo klonila, v srcu pa žalost in strah! Ni vam bil rodoviten Marijin blagoslov; ni umrla, le zaspala je bridkost, vina in ljubezni pijana, in vzdramila se bo grenkejša in živejšs. Zakaj tak je ukaz, ki še na Golgati ne bo prevrien!" Speči romarji so slišali v sanjeh njegovo črno besedo; vztrepetali so in zastokali, ko je šel mimo. Tudi njemu je bila noga težka in neokretna, tudi njemu je klonila glava in tudi njegovo srce je bilo do vrha polno grenkobe. "Doklej še boš romal, kam boš priromal, suženj? Ali je tvoj cilj gora poveličanja, ali je gora poslednjega trpljenja?" , . . Ves žalosten je stopil Kurent v dol-no; šel je in šel, pa se je pridružil drugim romarjem, ki niso prepevali pobožnih pesmi in tudi ne molil miarijinih litanij. Došel jih je na prašni cesti, ie blizu kraj mesta. Težke cule so nosili, život je klonil v pas. Obrazi so bili opaljeni od solnca, nobeno oko bi ne razločilo, če so mladi ali stari, zakaj temni in grenki so bili vsi do zadnjega. Debel prah je bil na suknjah, na licih, na očeh. Kurent sam se je prestrašil. "Kaj sem došel procesijo, ki se je napotila naravnost na Golgato?" "Stopil je do starca, ki je težko sopel. "Kam?** je vprašal Kurent. Vprašal je, pa je sam že vedel odgovor v svojem srcu. "Le na pot, le na pot, kamorkoli! Kadar odpre jetnik železna vrata—ali vpraša, kam da cesta drži? Le iz ječe, le iz trpljenja—pa kamorkoli!" Kurent je pogledal vso procesijo od začetka do konca; videl je starce m otroke, fante in dekleta; in na vseh obrazih je bilo napisano: "Le odtod, le iz ječe, pa kamorkoli!" roko, kakor sta se bila držala na svojem brezupnem begu. Enemu je bajonet prebodel vrat in sence, drugega je ubila krogla. Belo oko prvega se prazno upira v sonce. Videl sem na stol privezano dekle na tovarniškem dvorišču. Oficirjeva pištola ji je raztreščila glavo. Zdaj sedi tu. mlva, za zgled in svarilo, in velike mesarske muhe se pasejo po njeni M Videl eem. . Čemu maščevanje! Videl sem naše može in fante, dekleta in otroke, vrste kmečkih in delavskih očetov In mater, sinov in hčera v trpljenju, kakršnega še ni doživela sk venska zemlja. In ko ae je U krvava procesija pomikala mimo oči duha, sem se zavedel, da ae je prižgala v mojem srcu luč nekega nikdar doslej tako živega občutka. Vsak izmed teh bledih obrazov mi je nenadoma Mini in drag. Kakor bi me bila zdrižila z njimi skupna bolečina globoko ranjene du-> še. Sleherno to iznakaženo, v poslednji sen zanaknjeno glavo bi rad vzel v dlani in jo stisnil k sebi. Ubogi vi, dragi, sveti naši mrliči! j Domovina! Da, toda zdaj ne več domovina letnih ča»>v, travnikov, polj in gora. Nič več samo domovina oeebnega veselja in sreče. Moja domovina se je razširila, poglobila in počlovečila. Roke mučenih, poklsnih, postreljenih, ubitih in vseh padlih so to noč posegle po nr eni in me trdneje kot kdaj pre; priklenile na domačo prst. Žgale so me rane, ki jih mrtvi niso več čutili Pekle so me krivice, njim prizadejane. Iz vse prelit* krvi, iz solz in gor ja, iz utajenega srca, ki mi je vse nekdanje človeško lice pre-oral, iz vsega tega se je to noč rodila v meni doslej neznana slast. In vedel sem: postal sem član velike, tisoč in tisočobraz-ne družine. Zunaj je potemnel svet. Me sec se je nagibal za gore, črne strehe so se risale na razsvetljenem nebu. Čudno miren sem zopet legel. Še sem upiral oči v okno, toda pogled ni več jasno razlikoval predmetov od sanjskih podob. £amo en občutek je živo tlel v meni: Kadar koli bom hodil spet po naši zemlji, ne bom nikoli več sam. Sleherna misel, sleherni zgib srca bosta poveza-zana s trupli naših žrtev, ki bodo pod sladko slovensko rušo Ni ose zlato, kar se sveti Fran Erjavec Čerin je vstopil. V temni, mračni izbici ga niso opazili, ker so bile duri priprte in je mati glasno molila z otrokoma, Tončkom in Anico. Postal je za hip in poslušaL 2e je mislil tiho o-diti. kar mu prilete na uho ženine besede: "Molimo še očenaš za očeta, da bi mu Bog dal zdravje in ga pnvedel na pravo pot." Otroka sta s «tresočim se glasom molila. To je palo možu na srce. Hotel je stopiti v izbico in jim naznaniti, da je Bog usli-šal njih molitev in da je šel iz izbe in da je že na pravem potu. Ali neka plahost in čut sra mote sta mu ustavljala nogo; potiho je šel iz izbe in poiskal ležišče. A zaspati ni mogel. Pre- mišljeval je svoje dosedanje življenje, tako neumno in prazno in tako pogubno dobrima otrokoma in zlata vredni ženi. Ke-sanje, pekoče kesanje mu je polnilo dušo. "V Ameriko!" je rekel starec. "Na Nemško!" je rekel fant. Kamorkoli!" je reklo dekle. Težko je stopal korak, život je klonil potna «n.~uiirli» in prašna so bila lica. ^ ^ boj^ni^ ^ mučeniki, Pa je starec govoril, kakor da bi prepeval toda njihov sen o svetlejšem, žalostno pesem: "Šestdeset let življenja, šestdeset let trpljenja, vedro je polno! Gnojil sem to zemljo s krvjo iz svojih ust, s solzami iz svojih oči, s potom od svojega čela, pa mi nI rodila kruha. Morda je dežela na svetu, ki je bolj blagoslovljena; ali če je ni—smrt je tolažnica doma In drugod! (Konec prihodnjič.) Domovina moo sosas Ne morem reči, da se mi je to, o čemer sem hotel spregovoriti, pripetilo natančno tegs in tega dne. ob tej in tej url. Prav tako se mi upira zapisati, da menda sploh nisem doživel nič resničnega, pač pa le sanje, nič drugega kakor dolge samotne noči, čudne sanje. So stvari na svetu, za kstere ne vemo, ali jih je rodil jasen um ali le sen. Nenadoma, ob kakršni koli priliki nam z neznansko svetlobo napolnijo »rce in u*go vanj globoko, živo sled Ta sled ostane v nas; nosimo jo s seboj in marsikaj v življenju dobiva poslej drugačen smisel in drugačen pomen za na«. Nekaj podobnega sem doživel mrzle zimske noči v Izgnanstvu. Nenadoma se ml je utrgala nit spanja in skoraj presene< «n sem odprl oči. Sobico, v ksteri M»m živel takrat, je zalivala hladna svetloba, kajti od zunan)c strani je pritiskal na šip*» zimski mesec svoj široki obraz Daleč nekje je ropotal kmečki voz, v sosednji sobi je nekdo kuHjal in. kadar je od tasa do časa zamrznil krog in krog slehrnt curek življenja, sem čutil iz dolnjega nadstropja enakomerno tiktakanje budilke Ves svet )e spal Samo jaz nisem mogel Ves »vet je poči vsi pod gluho stru|0 sanj. ki jo je »rebrila mesečina, samo moj obraz ae je dvigal iznad nje. v molčanje noči. Upiral »em oči v prostor, toda vti predmeti so ie ml rdeli kakor jih, ne da bi jih videl. Kar sem videl zares, ni bilo nič predmetnega; bilo je iz sanj in spomina rojeno, bila je povest, ki jo je šepetalo srce. Videl sem zimsko pokrajino v rožnatem jutranjem soncu. Kupe deviškega snega ob razvoie-ni cesti in modre sence med nagrmadenimi grudami. Na desni plan s temno nitjo zasneženega potoka, na levi gozd. Živo zelenje smrek pod mehkimi kapami snega, rdeč kastega debla borovcev in temno zeleni ribnik, še ves v senci. Nekoč seir. hodil tod V prav takem veselem jutru, s prav tako svetlo modrim nebom in z vrsto svečanih gorskih očakov na obzorju. Bil je «a» po božiču, ko po vaseh še diši po praznikih, toda na priaoj ni h rebri h si jejo že trdi, beli »riki teloha iz tal. Gledal sem to podobo nekdanjih dni in v živi bolečini se mi je stisnilo srce. Domovina! Zaželel sem si nazaj v ta svet ki »em ga tako zelo potrrbova! za svoje, čisto svoje življenje Zaželel sem si mojih ljubljenih t rnth pomladanskih noči s južnimi zvezdami in. toplimi viharji Potoki dero med mladimi travami, vtnle klokotajo v temnih globelth, divje go«i tožijo (Ninoči nad rodnim mentom. Za-hrepenel sem po domačih večernih zarjah, po jutranjih meglicah. po dišeči pomladanski prsti in po tihih »tetah, vodečlh skoči hladne, x roso oblite go«d«ve,< Tedaj ae mi je zazdelo, da ču-icm »»d vrat sem čuden šum človeka vrednem življenju, ni umrl. Ta sen živi, ta sen gori v nas—postal je za nas smisel odmerjenih nam dni, obveza in tudi dolžnost. Pasquinelli v meglo potopljeni. Gkual »eni¡ubimi »cm »e in pogledal Da. čez prag se je izpod vrat pocedilo po tleh nekaj črnega in počasi zdrselo po sredini sobe. Temna proga je bila videti mantna in nabrekla. Kakor kača se je potegnila od vrat do srede sobe; kjer se je enakomerno raziezala, kakor bi se nekaj natekalo v lužo. Vstal sem in stopil bliže, široki obraz zimskega meseca se je bil že odmaknil od okna in oko ni moglo razpoznati, kaj je na tleh. Počcnil sem. Res se je ne-ka gosta tekočina leno vlivala v sobo. Pomočil sem prst vanjo in, ko sem ga dvignil v mesečno luč, me je »tresla groza. Prst je bil ves krvav. Tišina okrog mene se je zgostila. Te/ka in brezšumna je pol nila sobo, ko sem strmel v široko lužo krvi pred seboj. Bilo mi je, kakor bi me bila trda roka prestavila iz poprejšnje igre domišljije v edino pravo resnič no»!. In od prvega trenutka da lje sem vedel vse Vedel sem zlasti, odkod In zakaj ta kri. In čudna, strašna je bila procesija podob, ki so se zvrstile mimo mojih oči. Videl sem velik vojalki kn mion in talce na njem. Po pet in pet jih postavljajo pred puške in vojakom v železnih čeladah se rahlo treaejo roke Kri škropi zidove in prašni tlak je ve» krvav. Eden izmed talcev je namočil suknjo padlega toviriša v krvi in jo treščil oficirju v obtaz: "Ali ** *e ni»te napil» naše krvi?" Videl »em vaško ulico, pokrito s trupli. Ob vodnjaku dva otroka, ki se le v smrt držita za Najprej je bila fašistka, potlej iele teroristka, je nato bila devica, na vse zadnje pa norica. Kdaj nastale so vrzeli o mozgu slavne Pasquinelli? Od tedaj, ko med fašiste se vpisala je, več bistre ure, reva, ni imela, ker je že tedaj zblaznela. Ko je drugega dne napočila zora, je bU Čerin že iz postelje. Poklical je hlapca in mu velel pripraviti orodje, da pojdeta ko-pat v ogrado. Hlapec si je mel oči in dolgo ni mogel prav verjeti, da stoji gospodar pred njim. Še preden je žena vstala, sta šla na delo. Dekli je naročil, naj jima Anica prinese kosilo v o-grado. Delala sta ves dan, da ju je pot oblival. Zlasti pri Ce-rinu, ki se je bil zadnji čas odvadil delu, je imel vsak lasec svoj kanec. Zato mu je pa tudi jed šla v slast kakor že dolgo ne. Ko je prišel zvečer domov, je videl okoli sebe same vesele in srčne obraze. Ta dan je bil zadovoljen sam s seboj. Drugo jutro je bil Čerin spet pri delu. Opazil je, da ima pašnik, ki je na eni strani mejil na ogrado, prav dobro zemljo in da bi se dala ograda na to stran razširiti. Razdrl je ondi ograjo in začel kopati ledino. Kopalo se je težko, a čim dlje je kopal, tem večje veselje je imel z de-olm. Dokopal je do neke kamne žile, a kamen je bil mehak in skrllav. Bila je upok«. Žie Je odvalil nekoliko skiri, ko se mu pod kopačem nekaj zablešči. Čerin se pripogne, pobere skrilco in izlušči iz nje sijajno kocko. Pogrelo ga je. "Moj Bog, to je zlato, čisto, pravo zlato! Kako bi se drugače tako svetilo in rumeno je tudi. Torej so vendar resnico govorili stari ljudje, ki so pravili, da je v Bogatinu polno zlata in da ga Lahi odnašajo na tovore. In če ima zlato Bogatin, zakaj bi ga ne imel tudi Kolk, ki je Bogatinu bližnji sosed? A hlapec je blizu. Ta ne sme ničesar vedeti. Treba ga je odpraviti. Čerin je malo pomislil, potem ga je poslal domov po sekiro in mu velel iti sekat le-ščevje, da se z njim zagradi nov kos ograde. Ko je hlapec odšel, se je spustil Cerin na kolena in začel brskati po razdrobljeni o-poki. A ko je odvalil novo plast, mu je kar oči pobiralo—zrno se je lesketalo pri zrnu. Snel si je klobuk in pohlepno deval vanj dragoceno rudo. Nato si je odklal novo skril, za njo drugo. Vsaka je dala nekaj, U več, ona manj. Tako je drobil opoko in nabral do mraka za pol klobuka. A kam zdaj z blagom? Domov ne! Živa duša ne sme vedeti, tudi žena ne. Zaklad je treba sknti ali zakopati. Mislil je in mislil. Naposled se je domisli! dupla v stan lesniki, ki je stala v gošči daleč od pota. Tja je šel, razprostrl ruto po tleh, usul zlato nanjo, jo zavil in zvezal ter shranil v duplo. Pri večerji je sedel zamišljeno poleg žene. Malo je govoril, jedel pa še manj, dasi je delal ves dan. Poznalo se mu je, da ga nekaj vznemirja. Kmalu je vstal in šel spat A spal ni. Vsakovrstne misli so mu rojile po gla vi, ali vse so se vrtele okoli zaklada. Najbolj ga je skrbelo, kje in kako bi ga spravil v denar. Strah ga je bilo, da bi ne prišel kakemu sleparju v roke ali da bi kaka zvita buča ne izvlekla iz njega, kje se dobiva tako blago. Kam torej z zlatom? V Gorico? Ne, tam ga kolikor toliko poznajo in prehitro bi se razsulo njegovo bogastvo. V Ljubljano tudi ne. Predolga je pot in tudi prave vere nima do ljubljanskih zlatarjev. Na Loško poj de in nikamor drugam. V Staro mesto, ali pa še celo v Videm. Starski in vide Diski zlatarji najbolje poznajo zlato, posebno tisto, ki se dobiva po teh gorah. 'Na Laško torej. A kdaj? Čim prej, tem bolje, da bo vsaj vedel, na čem je. Precej jutri, ah pa kar sedaj še pred zorom. Ga vsaj ljudje ne bodo srečevali in izpraševali, kam in po kaj. Kmalu po polnoči je vstal, se oblekel in prebudil ženo. Bila je preplašena in ga dolgo ni mogla umeti. Pomiril jo je in povedal, da mora za dva, tri dni z doma, pa naj jo to ne skrbi. Na dobrem potu je, ki mu prinese srečo in obilje, ako Bog da. Izročil ji je razen desetih goldinarjev ves denar z naročilom, naj poskrbi sebi in otrokoma potrebno obleko. Potem je vzel iz skrinje staro usnjeno mošnjo, v kateri je hranil pokojni oče srebrni denar: Drekriž*! ie otroka, seirel ženi v roko in odšel v noc. JQRekjimau Krjavelj in morski strah Jo*P Jurtit hudiča- kdo p prav, kremarin akne drugim gostom, ¡g-* * ^ v«, Razni mali oglasi FEMALE HELP SILK SHADE MAKERS Experienced only need apply. Liberal paid vacations Insurance benefit Pleasant working conditions REMBRANDT LAMP CORP. 2S0 E. Erie POPRAVLJAM "RADIOS" VSEH VRST IZDELKA RADIJE. 10 LET SKUftNJE V TEM POSLU ZMERNA CENA Priassito ali kliči*: Ted's Radio Service 3200 & Harding A ve - Bishop 3707 CHICAGO, ILL. In res je bil Krjaveli . Hudir hudir Rekši se stegne p zi. pomakne klobuk n^i glavo pritrkovaje pr,Vl 1 *«n ga jaz presekal, opo| sem ga, na dva kosa" "Povedi nam, povedi U bilo!" "Takole: Jaz stojim ob t stih na barki za stražo-" ^Prej si pa rekel, da op, ci, mu seže nekdo v be-^o, Krjavelj se ni dal moti ugovoru ne smehu, ampi svojo trdil in dejal: "Ob stih je bilo, to še dobro Sam sem stal, megla je bi tema kakor v rogu. Zeti je, pa sabljo sem imel. P« sem dremoten; zato sera i gledati tjakaj po morju" "Kako si po morju gleda je bilo pa tema?" "Naj bo tema, saj sem kresilo in gobo in drva, pa zakuril. Kar gori v jambon kaj pravi: vrr, vrr, vrr! J« dam—nič ni bilo. Spet se n dremlje, pa počenem na tli. gledam, gledam, poslušat» ni bilo. Kar nekaj sem po i ju pride in z nogami j comp! comp! comp! Jaz gh —kar vidim, da gre hudič.1 "Kako si pa vedel da pi dič?" vpraša eden neverni slušalcev. "Kaj bi ne bil vedel? Al imel rdečih hlač. zelene ta kosmatih tačic in takih n na prstih kakor tisti le k pri vagi?" "Ali te je bilo kaj sU vpraša krčmar. "Kako me bo strah, ko «i bridko sabljo v rokah drij No, potlej je tista pošast ^ sti peklenski škrat plezal ob barki prav na glas I škreb! škreb! Kakor je na Ul^d' nasp^i*1 jJosiavii011 mama božja, sedem križe»! zav—sem dejal—pa sem a« nil bridko sabljo, pa sem a nil, pa sem čez glavo ubn loputnil: lop!—pa sem ga I kal, samega hudiča sem a kal, na dva kosa!" "Kako pa veš. da si gi? "Kaj bi ne vedel? Saj je krat padlo v morje. Prvii ki o: štrbunk!, drugič P»' slišalo: štr-bunk1 Pa reci p da ga nisem presekal 3 tednika in 4 tednika 1» 5 tednikov in ......JI 1.» J I lapolnlte spodnji Order v pismu In al PROSVETA. SNVJ. 2017 S*. Lawndala An. 23. m. Piiloéeno poéU)am ■riloüta potrebno vso*0 Ustavit« tednik In #a t lino» Bojt