31. Stev.
izhaja rasen itedeBJ in jifajfiJke# vieh dan ob 10. url dopoUlRe.
Uredništvo ]e v Ljubljani, '‘rančiikanska ulica št. 6/1., Učiteljska liskarna.
Dopise trankirati in pod* Pisati, sicer ee jih ne pri« °bei. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
Pavia in I franke v državi SNS.
V IhiblJanl, v sredo 9. februarja 1S21.
Pciaresna štev. 1 K.
mmf
Glasilo jugoslov. socijalno - demokratične stranke.
Let® V.
Teaetossska št. 312.
M ar o č n i n a: Po poiti sli z dostavljanjem na dom za celo ,eto k 240, za pol ieta K 120, za čelrt eto K 60, za mesec h. 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ta ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
UpravniStvo ie v Ljubljani Frančiškanska ulica ŠL 6^L, Učiteljska tiskarna.
Prva stvarna debata o ustavi v ustavotvornem odboru.
LDU. Beograd, 7. febr. (ZNU.) Danes je ustavni odbor nadaljeval razpravo o vladnem ustavnem načrtu Prvi je govoril v imenu zemljoradnikov posl. Mihajlo Avramovič, ki je izjavil, da je nanj napravil Pašičev ustavni načrt vtis, da obsega samo politični del družbe. Ustavni načrt je glede ureditve države in funkcij poedinih organov le do gotove mere skrbno izdelan. Vendar pa vidimo posamezne socijalne boje poedinih razredov v družbi. Vidi se vsak dan, da politična svoboda in politične garancije niso bistvene v življenju družbe, niti niso bistvene v življenju države. To dokazuje življenje naše države tekom zadnjih dveh in pol leta. Obstoja iz gospodarskih in. socijalnih funkcij, ki nimajo okvirja v vladnem ustavnem načrtu, na drugi strani pa imamo ustanove, ki nimajo niti podlage v stari srbski ustavi, kakor so ministrstva za narodno zdravje, za obnovo, za prehrano itd., in ki nimajo niti podlage v Pašičevem ustavnem načrtu samem. Naša država ni samo čuvarl-ci in braniteljica države pred zunanjimi neprijatelji. temveč je tudi naravnost poklicana, da regulira gospodarsko življenje med posamezniki in da postane tako socialna držaja. V naši državi imamo stan, kmetijski stan, ki se je dosedaj zanemarjal in o čegar življenju nam je treba. voditi račun. Zato se je sedaj kmet pod pritiskom razmer zavedel, da se mn je treba organizirano braniti in organizirano regulirati to državo, ker se ne more zadovoljiti z ustavo, ki bi regulirala samo politično življenje. Treba je zato ustavo, ki bo regulirala vse življenje v državi. Država ni več samo ona juridična oseba, kakor so jo močni rimski državniki proglasili, ona je socijalni pojav in je treba, da še zahtevajo od nje socialne dolžnosti in funkcije. — Država se more samo dotlej trpeti, dokler vrši svojo socialno dolžnost in odgovarja svojemu socialnemu namenu. Moderna ustava mora revidirati dosedanje principe o imetju in v njo se mora vstaviti misel, da mo-ra biti imetje socialno. Izrečno pa mora bit! prepovedano, da bi bilo antisocialno. Z ozirom na to, bi se mogel ustavni načrt, kakor je Pašičev, razpravljati le v kolikor se tiče politične strani, treba pa je izpopolniti tudi drugo stran, ki bi obsegala gospodarske in socialne zadeve.
Dr. Milenko Vesnič je odgovarjal. da je Pašečev ustavni načrt dejansko samo popravljena ln izpopolnjena izdaja načrta, predloženega od vlade, ki ji je stal dr. Vesnič na čelu. Stvarni razlogi so za to, da bodi ustava čim krajša, ker more ustava kot osnovni zakon obsegati samo glavne poteze državne ureditve. — Nadalnje državno življenje v drugih strokah uprave socialnega življenja itd., je treba urediti s posebnimi zakoni. Kratke ustave so pokazale, da so najboljše, ker so ravno^ najkrajše. Kakor vsak produkt človeškega uma in dela je ustava v posameznih državah izraz potreb naroda v do-tičnem trenotku. Glavno obiležje take ustave obstoji v tem, da se z njo daje državi ureditev, po kateri se utrdi. Ustava mora zajamčiti državi materi i ilno sigurnost, versko najprcdoVi. ^e, gospodarski razvoj, napredek industrije, trgovine, prometa itd. Vesnič je nadalje govoril proti težnji, da se v sedanjem času in družbi govori o nekih posebnih razrednih interesih in potrebah in da se skuša specijalno razredne Interese posebej zavarovati. Ravno toliko, kolikor nas interesirajo poljedelci, nas tudi vsi drugi stanovi, trgovci. obrtniki, tvorniški delavci
itd. Za vse te sloje mora Imeti naša družba enako pozornost in ljubezen. Ako se tukaj hoče preveč radikalno zastopati samo eno smer, potem nazadujemo ter bi lahko mogle nastati iz razredov kaste. Zato ni treba še specijalno skrbeti za kak družabni razred. Dr. Vesnič je nato odgovarjal tudi z ozirom na pojmovanje g. Avramoviča glede zasebne lastnine. Prava podlaga in pravi pogoj, da se pride do osebne svobode, je osebna lastnina, ki bo ostala, dokler bo obstajal svet. Brez osebne lastnine ni niti materijelne osebne svobode, brez osebne svobode ni politične svobode in brez politične svobode ni niti svobode družbe in svobode dižave. Zato ni praktičnega politika, ki bi ne bil za osebno lastnino. Nato je dr. Vesnič govoril o dvodomnem sistemu ter izjavil, da bi uvedba dvodomnega sistema mogla dyigniti ugled parlamentarizma, ki je poslednji dve leti pri nas znatno trpel. Naša država mora sploh biti grajena konstruktivno, ker je treba našo državo osnovati na vzajemnem zaupanju članov parlamenta napram vladi, odnosno vladarju in na podlagi vzajemnega zaupanja posameznih plemen našega skupnega naroda. Dr. Vesnič je na koncu svojega govora poudarjal, naj se Pašičev ustavni načrt ne vzame samo za podlago bodoči državni ustavi, temveč naj se tudi v splošnem sprejme, kakor je.
Posl. Avramovič je odgovarjal na izvajanja dr. Vešniča, da se vsekakor vidi. da ustava ne more biti-samo politična, temveč da se mora skrbeti tudi za gospodarsko in socialno življenje ter da zemljoradniki nikakor ne zahtevajo razdelitev države na razrede, temveč da se vsem razredom omogoči prirodni razvoj. Tudi glede osebne lastnine ne zavzema stališča protj njej, temveč je izrekel samo eno. kar pravi n. pr. nemška ustava v S »Eigentum ver-pflichtet«.
Posl. dr. Bogumil Vošnjak je kot zastopnik slovenske samostojne kmetijske stranke poudarjal, kako je V Srbiji že razvito čustvovanje napram državi, v ostalih jugosloven-skih krajih pa je bolj socialno in gospodarsko Čustvovanje. V Srbiji je bila tudi nediferenciranost družbe biez velikih družabnih razlik, ki so v prekosavskih krajih obstojale. To znači, da je treba v prekosavskih krajih gojiti čustvovanje napram državi, v Srbiji pa je treba gojiti soci* alno čustvovanje. Ako obstoji razredni boj, potem je treba, da tvori država njegovo protiutež. Je nekaj, kar stoji nad vsem in to je država. Toda danes država ni samo političen, temveč tudi socialni Čihitelj. Radi tega je potrebno, da bodi ustava izdelana tudi v gospodarskem pogledu. kar je bilo storjeno že v Nemčiji in v drugih državah. OovorniK je nato prešel na krfsko deklaracijo in poudarjal, da je samo dokument manifestacije neosvobojenega naroda in da je ravno krfska deklaracija uničila vso zgodovino ter napravila konec zgodovinski Hrvatski, plemenski Sloveniji in Veliki Srbiji. Glede političnega centralizma pravi dr. Vošnjak, da bi se moral imenovati pravzaprav unitarizem. Za unitarizem smo vsi, za centralizem ne. Novi centri ne smejo biti plemenski centri, temveč samo državni. Kar se tiče dvodomnega sistema, se nc odloči za nobeno alternativo. Dr. Vošnjak je končal z besedami, oa so Slovenci došli iz Slovenije v prestolnico v prepričanju, da ne sme biti plemenskega separatizma. Mi hočemo, da se razvijejo lokalne enrgije Slovencev kot Jugoslove-nov. Mi hočemo najsvobodnejšo samoupravo ter smo odkriti nasprotni-
ki administrativnega centralizma. Hočemo jako Jugoslavijo, ker brez močne Jugoslavije ne more naša država živeti in se razvijati. — Seja se je končala ob 13. Nadaljuje se jutri ob 9.30.
*
Na včerajšnji seji ustavotvorne-ga odbora je prišlo do prve stvarne debate o osnovnih principih države. Stališče zemljoradnikov je zastopal g. Avramovič, stališče radikalno-demokratske večine pa dr. Milenko Vesnič.
Vodja zemljoradnikov je povedal v svoji ostri kritiki predloženega ustavnega načrta nekaj prav lepih misli o državi in o nalogah države. Država ni samo juristično-po-litična tvorba, ampak je v prvi vrsti socijalna ustanova, ker je tudi nastala kot plod socijalnega razvoja. Socijalni razvoj je ustvaril v človeški družbi medsebojne odnošaje ne le oseb, ampak tudi celih socijalnih skupin, in odnošaji med skupinami niso nič manj važni kakor odnošaji med osebami. Zato je zavzel gosp.
Avramovič čisto pravilno stališče s svojo zahtevo, naj se ustava ozira tudi na medsebojne odnošaje socijalnih skupin (razredov, stanov) ln ne samo na osebe. Znaten napredek znači tudi zahteva zemljoradniškega. voditelja po reviziji principov o imetju. On se sicer ne ogreva za odpravo privatne lastnine, pač pa zastopa tisto misel, ki je izražena v novi nemški ustavi z besedami: Ei-gentum verpflichtet — ti kdor ima premoženje, ga mora upravljati v občo in ne samo v svojo korist. Iz govora g. Avramoviča se vidi, da razumevanje socijalnih načel tudi v Srbiji napreduje. To je vpliv socia-
lističnega duha, ki danes v tej ali om obliki preveva vso Evropo in ves svet.
Cisto drugačen duh pa veje\Iz govora dr. Vesniča. On je skozi In skozi mož stare šole, katerega Se moderne socijalne teorije o državi niso mnogo dotaknile. On ne more videti v ustavi nič druzega kakor samo zbirko političnih pravic in dolžnosti. Kako se razvija gospodarsko življenje, kako se razvija vpliv medsebojnih odnošajev družabnih skupin na državo, to naj ne stoji v usta-
vi	— to je stvar zasebnikov in stvar špecijelne zakonodaje. Z drugimi besedami: Mož hoče, naj ostane vse lepo pri starem! Ljudje naj izkoriščajo drug druzega, kakor se jim ljubi, delavec naj dela za gospodarja in gospodar za svoj žep, kolikor more. ampak politične pravice bosta imela J To, kar je oznanjal g. Vesnič v svojem govoru jugoslovanskemu svetu to ni nič druzega kakor stari manchesterski liberalizem. Vesniče-va deviza je: Denar in denar in zopet denar — kje ga dobIS In na kakšen način ga dobiš, to je pa popolnoma vseeno in država se za to ne sme brigati! Vesni če v ideal je skrajni individualizem, ki se izraža v besedah: Vadi pare iz žepa, brate! Zato, da jih spravim jaz v svoj žep.
*
Država Ima po naših mislih tri naloge: Garantirati mora politično svobodo. Garantirati mora socijalno svobodo. Garantirati mora kulturno (versko, narodnostno i. t. d.) svobodo.
Kulturna stran, socijalna stran in politična stran države morajo biti izražene tudi v naši bodoči ustavi.
Čehoslovaška politika.
LDIJ Berlin, 8. febr. »Vossische Zeitung« poroča iz Rima: Češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš je izjavil poročevalcem časopisov : Politika Češkoslovaške stremi po vzpostavitvi in okrepitvi Srednje Evrope, da se preprečijo vojne v prihodnjosti. Češkoslovaška
se je že uprla oboroženemu napadu proti Rusiji in spopadu z Madžarsko. Minister dr. Beneš je potrdil vest, da namerava doseči z italijansko vlado sporazum glede vprašanj, ki se bodo razpravljala na konferenci v Portorose glede obnove av-slrijske republike.
Državna cinkarna v Celju.
•Najprej prosim ponižno državnega cenzorja, da mi dovoli napisati nekaj vrstic o državni cinkarni v Celju. To pa bi rad storil zaraditega, ker je to za nas aktualno in pereče vprašanje. Obljubim gospodom z modrimi svinčniki že v naprej, da se hočem omejiti na suha dejstva, ki so naslednja:
Državna cinkarna v Celju je imela 1. 1914. v plavžami 352 delavcev;
v	valjarni 30 delavcev; pri žvepleni kislini 12 delavcev; tehničnih uradnikov 7; administrativna uradnika 2; in poduradnlkov in slug 12, tedaj skupaj 415 zaposlenih ljudi.
Producirala je 1. 1914 surovega cinka 36.768 q, rafiniranega cinka 24.925 q, cinkov prah 3.135 ., cinko-ve pločevine 10.824 q, žvepljene kisline 60° 10.527 q, žvepljene kisline 60° B 10.535 q.
Rude je dobila iz Rablja (Koroško) 95.683 q, iz KJausen-a (Tirolsko) 29.535 q. Izvažala je, kar se doma ni porabilo, tedaj nadproilukcijo na Kitajsko in v Italijo.
Državna cinkarna v Celju je naslednica svoječasnega plavžarsko-rudarskega podjetja, ki je bilo last tudi v stari Avstriji države same. Podjetje je bilo med najbolj plodono-snimi; že pred vojno je donašalo milijone čistega dobička. Ob začetku vojne si je celo nakupilo lastninske pravice pl. Lapp-ovih ^premogoko-pov v Savinski dolini, j^isti dobiček se je pa za časa vojne še mnogo povečal. Po preobratu je bilo pravcato tekmovanje pri temu podjetju za predstojniška mesta, pa kaj vraga tudi ne, vsaj je živel vodilni uradnik
najmanj dvakrat tako udobno kakor kje drugje. Vrhutega je prejemal tan-tijeme, ki so bile precej lepe.
Gospod cenzor, tukaj moram nekaj zamolčati, sicer ne rad, vendar pa, da vam ne dam povoda, da nam Kst zopet pobelite, nadaljujem zopet le suhi dejstvi!
Sedaj je imela cinkarna zaposlenih delavcev, in sicer v plavzar« ni 248, v valjarni 38, za bakreno ga-iioo 22, tehnična uradnika 2, administrativna uradnika 2, poduradnikov in slug 13, delavnica za žvepleno kislino je sedaj izven obrata.
Produciralo se je sedaj: 14.000 q surovega cinka, 1000 q rafiniranega cinka, 800 q cinkovega prahu, 10.600 q cinkove pločevine in 2000 q bakrene galice.
Prej je imel produkcijo pločevine v zakupu veletrgovec, ki je bil proti mali proviziji obvezan razpečavati izdelke po cenah. Takrat je skrbel obveznik za pravočasno oddajo in razpečevanje in šlo je. Le večja naročila je tovarna izvedla na lasten račun. Ob času prevrata je bil ta zakup zopet javno razpisan. Re-flektantov je bilo več. Ker je pa celjska veletrgovina K. dosti ugodneje ponudila razpečavanje .(ki ga je nešteto let opravljala), je modri višji svet nato skleni! predlagati vladi, da se razpečavanje sploh ne odda trgovcu, ampak naj cinkarna sama. produkte razpečava tudi detajlno. Iz početka je bilo vsled pomanjkanja pločevine veliko zanimanje za produkt, ker se je pa uvedla nekaka protekcija pri dobavljanju, ki običajno škoduje trgovini, jelo je raz-
pečavanje pešati. Izgovor, da bi bil trg prenapolnjen, ni istinit, nasprotno se opaža, da se v velikih množinah iz tujine uvaža pločevina v Jugoslavijo. Kako je tedaj mogoče, da je uvožena pločevina ccneja, ko nam ie vendar znan naš carinski aparat v Jugoslaviji. In vendar cinkarna ni zmožna za konkurenco; tedaj so napake gotovo kje drugje? Istina pa je, da potrebuje tovarna veščakov, za podrobno razpečavanje, ki so trgovsko izobraženi, ki znajo organizirati trg, ni pa uradnik za tak posel, ki je kaj hitro postregel kakega hrvatske-ga žida, dočim se ni pravočasno ozi-ral na realnega trgovca, ki se je na-, veličal načelne šikane takega ur^d-nika ter poiskal zato druge vire.
Vem, da pravih in glavnih vzro-kov, zakaj je prišla cinkarna tako daleč, da je pognala delavstvo na cesto in sc je s tem odvzelo borni kruh delavstvu, ne smem zaenkrat navesti. Vendar pa, gospod cenzor, naj mi dovoli samo vprašanje: Ce je država zahtevala od trbovel&ke družbe priznanje delavske kontrole, če so to gospodje okrog »Jutra« m »Slov. Naroda« zagovarjali, naj imajo toliko korajže ter uvedo isto V cinkarni, ki je državno podjetje in delavci Vam bodo dokazali, kako temeljito ste ga polomili pri nakupovanju rude. To je danes tudi glavni vzrok, da je celjsko delavstvo sedaj brez kruha. Gospodje, ki s6 to1a*v krivili slišijo vse kam drugami, ne pli na tista mesta na ka&rih se<fe » i Delavstvo celjski cinkarne pa kategorično zahteva komisijdnalno preiskavo, pri kateri naj bo tudi sa« mo zastopano po svojih delegatih!
Za danes toliko 1 __________________________ Ig.	M.
Razkol med proletari-jatom.
Razkol med socialisti in komuni-, sti se izvršuje sedaj po vsem svetu. Doslej so bile še nekatere dežele, kjer so socijalisti s komunisti vred tvorili enotno stranko, ki je pred-r stavljala moč, pred katero so se tresle tudi močne mešč. vlade. Toda moskovska internacijonala ni hotela več enotnih proletarskih strank, niti ne več enotnih strokovnih organizacij. Zahtevala je, da se levo kri« lo nele popolnoma loči od desnice, temveč tudi od tkzv. »marksističnega centra«. To je bila tudi vsebina onih 21 moskovskih točk, o katerih smo že tolikokrat razpravljali. Dočim se je pri nas v Jugoslaviji v primeri z drugimi deželami razkol formalno Izvršil še precej zgodaj in so se rane tega razkola vidno začele lečiti, se je v nekaterih drugih deželah razkol šele izvršil. Mogočna, neodvisna socialdemokratična stranka v Nemčiji je razklana na dvoje; na Francoskem, v Švici, na Norveškem je istotako in v zadnjem času se je izvršil razkol v doslej enotni stranki nemških socijalnih demokratov na Češkoslovaškem in v Italiji. Vsi tl razkoli so žalostna posledica boljševiškega doktrinarstva, žalostna tembolj, ker se razkol izvršuje ravno v časih, ko bi morala biti prva in glavna skrb vseh socijali-stičnih struj, da stavijo sedaj znova vstajajoči in organizirajoči se mednarodni reakciji enotno proletarsko fronto nasproti.
Metoda, ki so se je komunisti pri svojem propagandnem delu v vseh deželah posluževali, je nam vsem dobro znana metoda razdiranja, fra-zarjenja, obljub in ubijanja strokovnih organizacij. Mi smo to krizo že pieboleli, dočim jo proletarijat Pran-cije, Nemčije in Italije šele pravkar doživlja.
Značilno pri vseh razkolih je dejstvo, da so jih komunisti povzročili ne da bi imeli količkaj tehtnih, aktuelnih, politično-akcijskih povodov. To so storili tudi v deželah.
-m
Sirna 2.
NAPREJ.
Stev. 31,
kjer je doslej enotna stranka vseskozi že itak sama vedno stala v najostrejši in neizumrijivi opoziciji na-pram buržoaznim vladam, kakor na piimer v Italiji. Lahko rečemo, da ni bilo zlepa socijalistične stranke, ki bi ji glede na njeno radikalno taktiko mogla komunistična internaci-jonala tako kmalu kaj očitati, kakor je bila ravno italijanska socialistična stranka. Različnost mnenj, ki Je med vojno dala strankam drugih dežel mnogo opravka, je bila pri italijanskih socfjalistih že 1. 1912 ob času tripolitanske vojne rešena zadeva in že takrat so reformiste izključili iz stranke. In ker je Italija pozneje kakor druge države posegla v svetovno vojno in se je italijanska socijalistična stranka mogla ravnati že po izkušnjah, ki so jih socijalistične stranke drugih dežel v prvih mesecih vojne napravile, je bila stianka do zadnjega člana enotna v boju zoper vojno politiko. »Socijal-patriotizma« Italijanska stranka med vojno torej v resnici ni poznala. Po vojni pa jo stranka šla še bolj na levo. V velikem delu Italije prevladuje še danes polfevdalni agrarni sistem, zoper katerega se upira poljedelski pioletarijat malih zemljiških najemnikov in kolonov. Vsled tega je v Italiji bolj kot v kateri koli drugi državi v srednji in zapadni Evropi dana dožnost skupnega sodelovanja industrijskega in kmečkega proletarl-jata v slučaju revolucijonarnega upora. Seratti je stranko dovedel tudi do tega, da je sprejela boljševiško doktrino, ali kljub temu jo Moskva še ni pustila v miru, dokler je ni razbila.
Moskovska eksekutiva je zase zahtevala pravico, da predpisuje, kdaj da morajo Italijani uprizoriti revolucijo In to revolucijo je hotela pripraviti na ta način, da je »kategorično« zahtevala izključitev nekaj najboljših teoretikov, parlamentarcev, strokovnih vodij in zadružnikov iz stranke samo zato, ker se le-ti niso hoteli kratkomalo odpovedati vsakršni miselni svobodi napram Moskvi. Seratti-ja, ki je v italijanski stranki pravzaprav sam dovedel komunistično misel do zmage in ki je še pred par meseci v Moskvi predsedoval kongresu komunistične internacionale, so sedaj opsovali z »izdajalcem« 1 In ker se je livomski strankin zbor z ogromno večino stavil ob Seratti-jevo stran in je odklonil zahteve moskovske eksekutive, so »čisti« komunisti izstopili iz stranke in so sl ustanovili svojo lastno 1 Torej celo še takrat, če tudi sprejmeš vse komunistične doktrine, nisi varen razkola, če se moskovskim diktatorjem ne pokoriš tudi v vsaki najmanjši taktični podrobnosti 1
Kaj pomeni razkol, uči izkuSnja. Francoski imerijalizem je glava evropske kontrarevolucije. Vidimo, da ta imperijalizem ščiti vso evropsko reakcijo in pritiska k tlom proletarsko revolucijo, ne vidimo pa, da bi ga francosko delavstvo pri tem kaj motilo, ker se že pol leta sem bavl izključno samo z medsebojnimi prepiri. In tako je povsod, kjer se izvrši razkol med proletariatom; needinost v lastnih vrstah slab! moč proletarljata. Kapitalistični svet, omajan vsled vojne, je zrel, da pade toda proletarijat ne bo mogel krize, ki jo doživlja kapitalistični svet, izkoristiti, če uničuje v bratomornem boju samega sebe, mesto da b! vse svoje moči naperil proti kapitalizmu. Komunistični doktrinarizem, ki je razdrl enotnost proletariata, je torej le močna opora kapitalizma.
Telegrami.
RADIČ PRIDE V BELGRAD.
LDU. Zagreb, 8. febr. »Riječ« Javlja, da je prišel v Belgrad dr. Ba-sariček, da sondira teren za prihod Radiča in njegovih poslancev. >Na-rodna Politika« doznava, da bo v četrtek zborovanje vseh Radičevih poslancev, na katerem bodo razpravljali In sklepali na podlagi poročila dr. Basarička.
MINISTRSKI SVET.
LDU. Belgrad, 8. febr. Na včerajšnji seji ministrskega sveta Je bilo rešenih več političnih in finan-čno-upiavnih vprašanj. Uredili so tudi dijaško ustanovo in odobrili kredit za hrvatsko Primorje v znesku pet milijonov kron.
FAŠISTI RAZBILI TISKARNO »EDINOST« V TRSTU.
Kakor poroča ,Jutro«, so tržaški fašisti v torek zjutraj okolo pol 3. vdrli v tiskamo in napravili tam do 800.000 lir škode. Oboroženi so bili z drogi, sekirami, revolverji ter jih je bilo kakih petnajst. Najprej so razmetali knjige in spise v sobi glavnega urednika, potem uničili vse administracijske potrebščine ter na to odšli v strojnico, kjer so do ne-rabnosti pokvarili stroje. Rotacijski stroj so le deloma pokvarili, tako da je »Edinost«, ki je bila pripravljena za tisk, kasneje izšla. Stavnih strojev in črk menda niso našli, zato jih niso pokvarili. Policije ni bilo blizu. Napad so fašistovski listi napovedovali že prej. V tiskarni navzoče osobje so fašisti zaprli v sobe in stražili z revolverji. Nacionalistični Italijanski listi opravičujejo napad.
Politične vesti.
+ Vojaška oblast v Ljubljani je izdala podrejenim oddelkom navodila, kako se naj obvaruje rekrute pred boljševizmom in socializmom. Toeadevnega rezervafaega povelja ne moremo priobčiti, ker M Mt! sotoro zaplenjeni. — Sedaj mo pribčuo tam, kjer *mo bUl v »tari Avstriji leta 1870 ali 1880. Lep napredek.
+ Državni podtajniki. Radikalni ldub bo zahteval, da ni treba, da bi državni podtajniki biti parlamentarci. Demokratski JaLub stoji na statiSču, da se morajo podtajniki voliti izmed poslancev.
+ Vesni C odloži mandat. »Jutami! Ust« Javita iz Belgrada, da dr, Vesnič zaradi bolezni odloži svoj mandat In se odtegne politiki.
+ Francoski general Franchet d’Espe-ray potuje sedaj po celi Jugoslaviji hi pregleduje vojašnice. Kakor Izvemo, pride te dni tudi v Ljubljano. — Na kolodvora ga bo spreiet tudi dr. Lemei.
-4- Albanska pred natavotvomo skupščino. »Pljemont« poroča: Politični poio žad v Albaniji dobiva določnejšo sMko. Sedaj po sprejetju Albanije v zvezo narodov se vrše priprave za volitve. Volilni boi so vrži med skrajnimi in umerjeneJSimd nacionalisti. Po izvršenih volitvah se bo kon-stituanta sestala V Tirani, da izdela ustavo. — Po ceU Albanijo vodijo Italijani zelo živahno agitacijo. Po zadnjih vesteh bodo pogajanja, ki se vrše v Rimu, v najkrajšem času zaključena. Italija hoče zavarovati svoje Interese v Albaniji namraC s tem, da predpostavi svojeca kandidata za albanski prestat Še bo boj za A&an&ol
,+ »Arbeiter Zeltung« piše, da se naha. ja v dunajskem vojaškem arzenalu velika množina vojnega materiala, ki je namenjen Poljski. Ta material je del tistega, ki ga mora Avstrija izročiti po vorsalMskih določbah zavezniškim državam. Kakor smo enkrart poročali, bi Itatti« dobila 70, Franclja II, Anglija 8, Amerika 4, Japonska 3, »Srbija« 4, Poljska pa 0% tega blaga. Zato Je morala ena izmed velesil odstopiti zadnji državi svoj del. In to Je bSa nedvomno — Francoska. Zanimivo }e dejstvo, da preseva z« Poljsko naložena množina (med drogira 50.000 ptrik, nrvootolBoo bajonetov, 1,000.000 nabojev . , .) francosko kvoto. Torej je morala biti Se neka draea država, ki se Je odpovedal« svojemu delni — Kal res, da so se »naši« (beigrajski *na£l«) odpovedali pomladnemu Iz prebodu v belo Rusijo? Brea puške namreč taan ni varno hoditi.
+ Podkupljeni kom itn isti? Dokazano Je da sta bivii tajfc splošne delavske zveze Grlffuelles in generalni tajnik Usta »liuma-nfte«, D u no is, ki sta bila postavljena sodnim oblastvom na razpolago, prejela od Abramoviča čeka po 10.000 frankov ra boljševfško propagando na Francoskem.
+ Kongres češkoslovaške komunistične mladinske organizacije, !d se Je vršH v nedeljo. Je sklenH, da se odcepi od češke komunistične stranke, se samostojno organizira in prfldjučl tretji internacional. Na drugem kongresu, ki je določen na 27. t m., sc najbrž« izvede zedinjenje komunistič-
nih mladinskih organizacij vseh' narodov Češkoslovaške.
+ Socialistični angleški dnevnik v Chicagu bo začel izdajati Debsov volilni odbor sedaj po volitvah. Z razprodajo 10-
dolarsk® akdj hoče nadiprej nabrati 100.000 dotarski fond in potem začne izdajati v Chicagl angleško pisan socialističen dnevnik. Njega potreba se je pokazala zftasti ob zadnjih volitvah.
Dnevna kronika.
Včerajšnja konfiskacija. Včeraj nam je zaplenil menda državni pravdnik v Ljubljani dve tretjini Sanka o cinkarni v Celju. Res smo radovedni, kakšno državi nevarno vsebino je imel članek, ki je hil pisan v interesu državnega gospodarstva in Je opozarjal na potrebo pospeševanja industrije. Daleč smo prišli, da nit! ne smemo opozarjati javnost na nevarnost, ki preti od strani kapitalizma naši mali industriji, ki jo imamo. Ali so kapitalisti »nedotakljiva« vladna ali državna zakonita ustanova? Kaj je pravzaprav vzrok konfiskaciji? Za delavstvo je dogodek važen, ker izgubi par sto delavcev zaslužek in mnogo jih Je med njimi tudi takih, ki lahko izgube v zavarovalnih zavodih svoje pravice In zato naj molčimo? Cenzura, zakai? Kontumac? Take tiskovne svobode v Jugoslaviji ne maramo!
Trnovski župnik pisatelj g. F. S. Finžgar v Ljubljani stevi danes petdesetletnico rojstva.
Razprava o stanovanjskem vprašanju.
V	ministrstvu za soetjalno politiko so se pod predsedstvom ministra za socljalno politiko pričela razpravljanja o stanovanjskem vprašanju. V Zagrebu, Belgradu ji drugih mestih, kjer vlada pomanjkanje stanovanj, je treba preprečiti onim, ki niso potrebni v mestu, da bi tam stanovali.
Album zasluženih Hudi. Ministrstvo za prosveto Je sklenilo izdelati album, v k*» tereni bodo na kratko navedena vsa dete naSfh zaslužnih mož. Ta album se bo vpo-rabUal na vseh osnovnih in srednjih Šolah. — Upamo, da urednik albuma ne bodo pozabHi na velezaslužnega Slovenca dr. Lemeža.
Cenzura filmov. Fhiančid minister dr. Kosta Kumandl je dotočil, da se znižajo takse za kinomatograifične predstave ta druge zabave od 30 na 20 odstotkov. Zato pa morajo kinematografi vsak teden priredit! najmanj po eno poučno predstavo. Obenem je prosvetno ministrstvo odredilo, da se odslej tudi filmi cenzurirajo.
* Velekulturna Ljubljana v pustnem času. V kratkem predpustnem času je bilo v Ljubljani 167 predpustnih prireditev, plesov, veselic to zabav. Vse zabave so bSe zelo Stevtno obiskane. Veselični davek te velikanski. Tudi razgrajači in bahavi pijanci so prispevali v državno blagajno z znatnim prispevkom; tekom meseca januarja so plača« 10670 K raznih glob zaradi prevelike pijanosti, ki so jo aranžirale velike narodne prireditve. — Koncerti so bili v tem času zeio slabo obiskani!! — Porok je bilo v predpustu okofli 110, od teh ena civilna na magistratu pred mag. ravnateljem dr. Zamikom. Umrlo je v tem času 140 oseb.
Kakor v Ljubljani! »Beogrdski Dnevnik« piše: Belgrad je danes gnezdo raznovrstnih dogodijajev, ki so bSi pred vojno redki. Nekoliko kot posledica vojne, nekoliko pa vsled tega, ker je v Belgradu danes zeJo mnogo tujih elementov, Je življenje v Belgradu popolnoma nasprotno prejšnjemu. V Belgradu se na primer dogode tatvine, kakršnih pred vojno ni Mo. Morala ja v vsakem oziru zelo padla, vsled česar Je sedanja družba potrebna strogega opomina. Dogodek, ki se je pripeti pred dnevi, dobro označuje moralo sedanje pokvarjene družbe. Vdova Milka Stojič je namreč obtožila Milana Sekuliča, doma Iz Dvoja na Hrvaškem, da Je 28. m. m. nasilno onečastil njeoo hčerko Jedko, ki le
stara 8 let in 1 mesec.. DoČE-m zločinec ne prizna svojega dejanja, je mestni fizik pregledal malo Jelko in ugotovil, da je one-čaščena.
Jezersko spada pod Kranj. »Službene nov in e« objavljajo naredbo ministrstva notranjih del, ki dodeljuje občino Jezersko okrajnemu glavarstvu Kranj.
Porotne razprave. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se porotne razprave prično 21. i m. Doslej Je razpisanih le okolo osem razprav, med njimi baje tudi razprava glede tatvine ameriških denarnih pisem na ljubljanski glavni pošti in zanimivosti glede tatvin v SzantnerjevI trgovini s čevljL
Napad na kolodvoru. Na ljubljanskem glavnem kolodvor se je včeraj okoli 11. dopoldne dogodi napad prožnega delavca na čuvaja, ki vzbudi! med vsemi železniškimi uslužbenci veliko senzacijo. Kakor znano, Je uvedla Južna železnica na kolodvoru posebne straže, ki stražijo predvsem natovorjene voeove. Na lini 14 je včeraj dopoldne stal vagon svežega svtaj-skega mesa tz Novega Sada, določen za Italijo. Temu vozn se je približal prožni delavec Cvetko iz Zaloga h ga odpri. Iz njega le vzel okoli 3 kg mesa. To je opazil čuvaj France Ungar, doma iz St. Jurja ob juž. železnica, stanujoč na Cesti v Mestni log. Prijel Je delavca. Delavec je pobegnil. Čuvaj za njim in ga dohitel ter za skušal legitimirati. Delavec Je potognll to svojega žep« nož In čuvaja Ungarja težko ranit na desno stran vratu. Ungarja so prepeljali v Javno bolnico. Delavec Cvetko pa Je pobegnB domov v Zalog, kjer so ga prijeli orožniki in odvedli v ljubljanske zapore.
Prebrisan trgovski posredovalec. Ve-
rižniški urad bi imel hvaležno polje za svoje delovanje, če bi začel temeljito študirat! razne uanlpulaclte čednih varlžniških posredovalcev, ki se še vedno vrivajo med velike kupčije, in se ne zadovoljujejo s samimi provizijami So to pravcate pijavke. Drastičen vzgled o takem verižnlškem poslu nam nudi »afera Žitnega zavoda«. K akcijski družbi za kmetijsko industrijo t. j. v tovarno za klel ie prišel pred dnevi neki ljubljanski agent, stanujoč v Zeleni jami ter ji ponudil oves okoli 1000 kg na prodaj za 410 K. Ponudba je bila sprejeta in trgovsko izvršena. Drugič je ponudil možakar 3000 kg po 396 K. Sprejeto. A tu je možakar Žitni zavod upflll za ca 16.000 K. Sedaj hna stvar sodišče v rokah.	>
Aretacija nevarnega tatu. Aretiran je bB Jakob Hribar Iz Ježice, kj je znan kot nevaren tat. Med drugimi je ukradel nekemu Osenanju 1700 K že pred pol letom. Na vesti hna Se druge velike tatvine.
Razširjenje BeUcrada. Gradbeno ministrstvo je odobrilo In poslalo belgrajskl občin! 'načrte za regulacijo Beterada, katere je že v minulem letu Izdelala posebna komisija, sestavljena Iz strokovnjakov Inženirjev in tehniških profesorjev belgrajske univerze. Na podlagi tega eleborata bo prihodnji občinski odbor razpisal konkurz za regulacijo Belgrada in njegovo razširjenje na levi breg Save.
V	toplicah Dobrna pr! Celju je razpisana restavracija v zdraviliškem domu. Pogoji v Uradnem UM n štev. 12.
Tiskovna pomola. V včerajšnjem »podanem« bed v 4, vrsti »strettanri« namesto »strettl«.
Kulturni vestnik. 1
Na« zapiski Pravkar Je 1 številka novega letnika tega »mesečnika za pOHtfko
bi gospodarstvo, kulturno in socflalno življenje« v novi, prikupni opremi z naslednjo vsebino: Dr. Dragot. Lončar: Slovenci ta Jugoslovanstvo; dr. Fr. Veber: MaterijaH-zem; — dr. A. Serko: Naše medicinske fakultete: — dr. V. Ozvaild: Za vodilo — ter J. P. Machar: Ovldljeva molitev. Zelo bogat »Pregled« prinaša prispevke J. Jurkoviča, K. Ozvalda, Fr. Erjavca ta dr. V Moleta. Ker Je revija strogo kulturna ta nestrankarska ter sodelujejo pri njej naši prvi znanstvenik! ta publicisti. Jo toplo priporočamo. Izhaja sedaj redno sredi vsakega meseca ta stane letno le 60 K. Naroča se pri »Slovenski Soctjatal Matici«, Ljubljana, poštni predal 91.
Repertoar .ftobliaaskeKa gtodaMCa.
Drama: Sreda, 9. »aiprto. četrtek, 10. zaprto. Petek, ti. aaprto. Sobota, U. »Školjka«, (A). Nedelja, 13. »Miss Nobs«, Hobbs (izv.) Pon., 14. »Madame sans Gene«, (E). — Opera: Sreda, 9. »Pred vratini slave.* Oostovenje hudožestvenega teatra, (Izven). Četrtek, 10. »Potop.« Gostovanje hudožestveneg« teatra, (teven). Petek, 11. »Trt sestre.« Gostovanje hudo-žestvenega teatra (Izven). Sobota, 12. »Tosca«. (E). Nedelja, 13. »Fra Diavolo« (Izven). Ponedeljek, 14. Koncert Josip Rijavec ta Ort Ličar (Izven). — Predstava »Tri sestre« (gostovanle hudožestvenega teatra) v petek 11. t. m, začenja c*> pol 8. zvečer.
Organizacijski
vestnik.
Iz stranke.
Opozarjamo vse sodruge in Sodražice na diskusijski večer, ki se bo vršil v petek dne 11. tm. ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«, Na dnevnem redu 39 razprava o ustavi.
Iz sfr&k. ©rganiiacife.
Osred. društvo kovinarjev podružnica Ljubljana sklicuje svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 13. febr. ob 9. url dop. v Plzenski restavraciji (poleg nunske cerkve). Dnevni red: Poročilo načelnika, tajnika, blagajnika, kontrole; volitev novega odbora, volitev delegatov za str. kongres kovinarjev. Raznoterosti. — £e bi občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje, ne gleda na število navzočih članov.
Gospodarstvo.
— Promet z Avstrijo. Ker je sporazum z Avstrijo v vprašanju vzpostavitve direktnega prometa na Koroško preko Podrož* 9ce i/e podpisan, »e bo takoj pri£©]0 z delam na ureditvi prometa.
— Promet Jugoslavije preko Soluoa« Minister za promet odpotuje te dni v luž« no Srbijo v svrho nadzorovanja, ker se j* zaradi pomanjkanja premoga pojavila v. prometu huda kriza. Pri tej priHki bo minister nemara odšel tudi v Solun, da uredi vprašanje Izvoza ta uvoza preko tega pristanišča.
— Uvoz mineralnih olj. Odsek minfetN stva za prehrano sme odslej dovoliti uvos mineralnih oij samo industrialcem in PO« rabnflcotn za njihovo lastno porabo, ter samo v količinah do pol vagona, to Je 5.000 kg ta sicer brez vsake kavcije. — Uvo« mineralnih oij preko pol vagona dovoljuje izključno Imenovano ministrstvo, oddelek za mtaerallua olja. to
— češkoslovaška sl namerava Izsposo. diti 2 milijardi čsl. kron, ki jih bo uporaM* la v poštne in železniške svrhe.
— Nemško zlato za Francijo. Franc* ska banka ie od nemfke državne bank« prejela v smislu prvega in tretjega odstav« ka člena 29 versaffleske mirovne pogodbe pošiljke večje množine zlata v Slblkah in novcih.
Valuta — samomor kapitalizma, Ta Trsta poročajo o močnem padcu ladijskih tovorov. Padec dosega že tako višino, d* znaša v zadnjih treh mesecih že 50 odstotkov. Tako stane na progi Trst—Sev Arne« rfka n. pr. tona navadnega blaga, 15, premoga 9 ta žita 10 dolarjev, dasl le stali pred tremi meseci še enkrat toliko. — Z< vzrok navajajo preveliko malolzrabljenlK ladij.
Šport.
Sodrugll Delavci I Delavke I Cltafte, naročajta t,NAPREJ" I
b Bohinja nam poročajo z dne 8. trn* da leži v dolini 51 cm snega, v višjih legah od 1000 m dalje pa že krog 1 m na debelo. Smuka idealna. — Sankališče se urejuje •'* Izpopoinuje, tako da bo od četrtka dalja odprto za trening pred sankaško tekmo, ki se bo vršHa 13. tm.
Redka ugodnosti Člani športnih M<4h>v( včlanjeni v Športno rvezo. dobo o priliki prireditve sankaške tekme 13. tm. In smučarske tekme 20. tm. (v Bohinju) za polovico znižane vozovnice, ako se zglasijo pa tozadevno izkaznico Športne zveze (Na« rodni dom od 8.—12., 3.-«.). Izkaznica ni veljavna samo za dan tekem 13. ta 20. tm., temveč se lahko športniki odpeljejo ie tudi prejšnji dan pred tekmo v Bohinj.
Velike mednarodne gimnastične In ati*. Učne igre bodo priredUl v dneh 3. do & junija L 1. v Pragi. Prlrj&ditelji: drž. minfc strstva in združene športne federacije ** povabile tudi mednarodno športno zvezo k sodelovanju.
Ste oreveč občutHIvl za mrzil 2rak? Vsakovrstna bolečine se ta-kol oolavliaio? Slabost? Ol. kako tli ubta*n?io bolečine ln utrhileio	telo
masaže s Fellerievim oravim Elza-fluidom! 6 dvolnatih ali 2 veliki šdci cilalni steklenici 42 K. Državna tro-i Sarina oosebei.
Potrebovali bo odvalaloče želodec okrenčuloče sredstvo? Poslu* žite se le Fellerlevlh Dravih Elza* krosrliicl 6 Škatlttc 18 K. — Omot ifl DoStnina oo*ebe! a naicenete.	En-
„Pn v Feller. Stubica doni«,	tisa
gt 252. Hrvatska. F.	(7)
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj Be blagpvoli poslužiti tvrdke:
Prra Ha inovina 2 iiim
Ante Ko enjak In drug
pri Sv. Barbari v HaloSah.
3=E
Peči, štedilnike,
kuhinjske potrebščine, železno pohištvo okove za pohištvo in gradbe, orodje ter vsakovrstno drugo železninsko blago nudi po solidnih cenah na drobno in debelo trgovina z železnino
BREZNIK & FRISCH v Uubllanl,
Cankarjevo nabraSja St. 1.
F. BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Sl
■hiiiiimbib
•v
kompletna z elektfometsrjem. bilo Invrton na prodal.
Ponudbe na upravo „Napreja* Ljubljana.
Izdaiateii: Iva« Mlinar.
.Tisk »Učiteljske tiskarne« v. Liubljani.
.Odgovorni urednik: Jak. Vehovea.