Amerikanski Slovenec
:i»y. ZifM-
S
IRI topil i
ir|i1
»če
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
10. ŠTEVILKA.
JOLIET, ILLINOIS. 7. FEBRUARJA 1913.
LETNIK XXII.
JEKLARSKI ŠTRAJK V RANK1NU, PA.
Naš posebni dopisnik poroča o krutem postopanju proti mirnim delavcem.
MED ŠTRAJKARJI I SLOVENCI.
Druge novice iz delavskih krogov. Ryan izpuščen iz kaznilnice.
r
S
Washington, D. C., 5. febr. — Dne 25. in 26. t. m. se bodo razpravljali Pred zaveznim prizivnim sodnikom di-strikta Columbia dokazi v slučaju Samuel Gompers, ki je bil v.zadevi Buck's Stove & Range Co. radi preziranja sodišča obsojen v zapor. Gompers je vlo-priziv proti obsodbi. Decatur, 111., 3. febr. — Vsled mraza ■n glada trpečim premogarjem v Blue Moundu je začasno pomagano z darilom $750, katero je dala državna organizacija zveze "United' Mine Workers °f America". Denar je bil razdeljen raed petinsedemdeset družin. Stisko je Povzročil polom Austin Coal-kompa-mJe, tako da rudarji niso mogli dobiti ^oje plače v skupnem znesku $11,000. Število prizadetih delavcev je 142.
Leavenworth, Kas., 2. febr. — Frank p- Ryan, predsednik "International Iron Workers' "-unije, ki je bil obsojen v kaznilnico radi soudeležbe v di-»amitni zaroti, je bil danes izpuščen "a svobodo pod poroštvom $70,000.
Štrajk v Rankinu, Pa. 9 štrajku v Rankinu, Pa., nam poroča naš posebni izvestitelj:
Rankin, Pa., 31. jan. — Kakor sem "am poslal zadnje poročilo, se je ne kaj ur pozneje -odigrala krvava igra, katera je stala eno mlado človeško žrtev in več ranjenih. Dne 28. jan. malo Pred peto uro zvečer je bilo opaziti po vseh javnih ulicah tukaj kompanijske detektive s krepelci. Zakaj jih je kom-Panija gori poslala, ni težko uganiti. Ravno ta čas je bilo zborovanje v Pub hali. na 4. ulici. Tudi tjakaj so šli iskat plena. Kadar so jih ženske opa-so zagnale vrišč. Zborovalci so fe vsuli yen. Koj na to prileti nekak
kači med Štrajkarje- kar Jih ta!*0 raz aci> da so z opeko, premogom, in
' 1 z golimi rokami jeli preganjati o-
■orožene šerife. Tako je dospela cela
gneča med streljanjem in vpitjem na
awkins-ave. in potem noter do stop-
katere peljejo v tovarno, katera je
n>zja okoli 3000 čevljev od Rankina
oda garda v rezervi pred tovarno
i na Pomoč s puškami, in je zače-
o deževati svinčenkc. Oddalo se je
0	300 strelov, kar priča zidovje Kat-schmar hotela. V tej zmešnjavi je D'i ub.t 22 let stari neštrajkujoči Slo
George Kozlej, in tudi več drugih J« bilo ranjenih. Med ranjenimi je tu
1	nas član, štev. 91, Friderik Beg, do £a iz vaši Begovo Brdo nad Metliko.
°bil je dve krogli v glavo, k sreči ne /nrtnonevarno; zdravi se v Braddock ^oinisnici. Izmed ranjenih je tudi Hr J°hn Srblanovič in njegova sopro-hoi , era Je b'la v tretjem nadstropju .Katschmar"> krogla je priletehi Zl sipo in ji prebila roko nad ko . 0 ceni. Ravno tako gosp. Katschmar d s°Proga sta morala poceniti v sobi * JU niso na okno došle krogle zade dobil -	- • ■
To
je vseeno prasko na glavi.

vlad". JC ,0re^ P°sledek kapitalistične dne ej, ,Policiia J6 videla že predpol-tela' Počenjajo ti ljudje, in ni ho-0etu^raniti. Policijski šef je stal n; j„ . ulice, sam sem ga videl; otroke čim gan^a'> kakor da ve, kaj pride, do 0 se oni s krepelci in revolverj 1 Po vseh ulicah. Sedaj so izdal
J
i

«im r»zšli
^oMamacij0 šerjf gruff> župan in
rai radi nedolžni bili. Čemu je mo dovorP,an zaPr'scči ono sodrgo in jim n; m Ul Priti na Rankin, zabraniti pa can °gel? Paž Prav'j°. da je bil pokli Mr.,, ioffice kompanijski, zakaj se Ji J« dobil cent kCl. °mPany ne pozove na odgovor. Plač- "a prizna> da je najela in tudi stor,v°"e '0p0ve? Župan bi moral to
Kak"** tega llovolil' 5i, . *na Pravica je vladala v tem ča
tel-, •lzuje tale čin: K., lastnih ho 1 Je stal na
hajdi
I.

pragu. Pride komp da p;; '.,JJ.U1 v "jail"! — Kadar je gar nii roial 2®nskam nastopila, je tukajš rnu . rr Rataič protestiral proti take
pomLstopanju'zato je moral v ječo
žensk' • nU1 bil° mo8°če. Ker so stoPile Vldelc'' kam 80 8a odpeljali, so *»htev. ,"a front Policijske postaje irf io s a c ujetnika ven, sicer da ga bo Pre(j 'e rcšile, in to je pomagalo. — ni bii0 Varno so l,jcli Slovaka. • Ke šerif,JVP°voda za aretacijo, mu je edei njo vtaknil svoj samokres v suk-15 pri- 0 Je bil povod za ječo. Okoli "i hoi^ ,Potrjuje. da ni imel orožja, pa v') tea tUk' sodnik (Pijavka člov. kr-v jeČ0Krt verjeti, ga je poslal na court šči,10 ' §c da 1)1 dovolil za njega var-|,J'vnn s,® .. f9' jan- je organizator ^»m ,!• korake za to na courtu. 1'tavii Mtnk,ni Pravdnik — tako je l,a t0) (1 l ly.nn — je prisilil sodnika £ ' a določi varščino, katero pa je
določil na migljaj nekoga na $1,500, eci: petnajststo dol. — Tako mora še enih par ljudi čakati sodbo v ječi, ker je varščina previsoka ali ni sploh dopuščena.
Ker umrli Slovak ni imel tukaj ožje rodovine, v društvu tudi ni bil, je pred logal Mr. Flynn na zborovanju, naj se naredi kolekta po mogočnosti za do-tojen pogreb, nakar so dali organiz. po 2 dol., drugi po mogočnosti. Zaključilo se je tudi, da vsi na štrajku gremo na sprevod drugi dan t. j. 30. jan. ob 11. uri dop., kateri -se vrši iz cerkve na 4. ave. Dne 30. jan. okoli 9. ure zj. so se začeli zbirati pogrebci in drugi. Ob yi 11. se je služila slov. zadušnica. Po sv. opravilu so položili krsto pred cerkvijo na stojala. Zatem je stopil eden z am. zastavo v ospredje kakor voditelj pogreba. Nato stopijo Mr. Flynn in drugi organizatorji po dva, s sklenjenimi rokami, korakajoč mimo krste, nato vsa množica tako, dokler se ni naredila vrsta. Bilo je blato po ulicah, ali vseeno se je sprevoda udeležilo nad 500 oseb, akoravno je bilo za hoditi eno uro na pokopališče. Po izvršenem cerkv. obredu se je tuk. slovaški župnik v kratkih besedah zahvalil za izkazano sočutje in udeležbo. Nato so se spremljevalci povrnili mirno domu, zapustivši pok. počivati v tuji — hladni zemlji.
Tujcev je veliko tukaj, eni slikajo, drugi zapisavajo dogodke, in vsi ti vidijo v štrajkarjih zmerne ljudi. Samo šerifi et Co. so videli barbare in čutili potrebo rabiti orožje, da so tako eno nedolžno življenje vzeli, večini pa zdravje poškodovali.
Tovarna je zasedena od vseh strani. Kdor se bi bližal ji, ne misleč iti na delo, ta je gotov za novo stanovanje. Tudi v Rankinu samem je veliko taj-Wih policajev; govori se, da so poslani iz Porta, eni da so iz Harrisburga i. t.
Bog ve, kdo so in kak namen imajo. Po onem žalostnem dogodku ni več one garde na Rankin. Pa čemu? Saj je storila prvo dejanje žaloigre, mogoče jim to zadostuje. Tuk.' obč. zastop želi posredovati med strankama, toda delavstvo je odklonilo, rekši: "Oni, kateri nas so pobijati pustili, nas ne bojo zastopali!" Posvetovanja se vršijo vsak dan. Tudi formani nagovarjajo delavce po ulicah, naj grejo na delo, da komp. plača povišek vsem "labrom" 2]/2c na uro (to je torej 20c na uro), drugim na Piece worku pa 10 odst. Ali delavci ne verjamejo, oni želijo, naj se konipanija pogodi s komite, kateri je izbran iz vsakega dept. Ker se je United States Steel korpora-cija bojala splošne stavke tukaj v Pa., je povišala plačo vsem po 2j-4c na uro. Kaj pa koristi? Največ onim, kateri so bili poprej dobro plačani.
Ob zaključku poročila sem poizve del, da ni došlo do sporazuma radi plačilne lestvice in se bo torej stavka nadaljevala.
Pozdrav vsem — Poznani.
P. S. Tudi v Braddock so trgovine z opojnimi pijačami na debelo zaprte. Strogo je prepovedano nositi pijačo na Rankin. Prestopek se kaznuje z najmanj $10 kazni.
GUVERNER DUNNE PREVZEL SVOJ URAD
V nagovoru po slovesni vpeljavi priporoča sprejetje več nujno potrebnih zakonov.
PRVI DEMOKRAT V 20. LETIH.
Novi guverner za podržavljenje obče koristnih naprav.
Springfield, 111., 5. febr. — "Plačilo dobrega dejanja" ne pride pred dnem 1 marca. Guverner Dunne je danes naznanil, da ne utegne deliti raznih državnih služb med one, ki so upravičeni do istih ali mislijo, da so upravičeni, pred navedenim dnem. Iz tega sklepajo, da guverner namerava strogo ločiti delitev služb, ki mu pristoji po njegovem uradu, od volitve zavez-nih senatorjev.
Springfield, 111., 3. febr. — Edward Fitzsimmons Dunne je bil ob 12. uri 2 minuti proglašen za guvernerja illinoi-škega. Zaprisežen je bil po višjem sodniku Dunnu zelo slovesno. Neposredno poprej je poklical govornik McKinley skupščino k redu in naprosil novega guvernerja, naj stopi naprej, nakar so mu vsi navzoči napra-ili ovacijo, kakršne menda še nikdar ni bilo v letopisih države Illinois. Nato je izročil govornik McKinley predsedniško kladivo odstopajočemu guvernerju Deneenu, ki je novegi guvernerja formalno vpeljal. Vsled nekega nesporazumenja sta izvoljeni državni avditor James J. Brady in izvoljeni državni zakladnik Wm. Ryan jr. pozabila, podpisati svoje uradno poroštvo in se zato nista mogla vpeljati v njuna urada. Zaprisežena pa bosta, bržko bodo njuni poroštveni papirji pravilno podpisani.
Ko je bil novi guverner po svojem predniku Deneenu zbranim predstavljen, je sledila nadaljnja ovacija, ki je trajala cele tri minute. Potem je imel guverner Dunne svoj inavguralni nagovor. Najprej se je poklonil svojemu predniku za-vst njegove prijaznosti. potem je govoril o dostojnem volitvenem boju, med katerim ga njegov prednik nikdar ni žalil z besedami za kar je vreden posebne pohvale. Zbornica se je odgodila povodom inav guracije do torka, dne 11. februarja. Tega dne se potem prične volitev za veznih senatorjev.
V svojem nagovoru je guverner Dunne izrazil željo, naj se četrti odstavek državne ustave izpremeni tako, da se ljudstvu illinoiškemu prizna pra >ica do iniciative in referenduma, ker so se volivci ponovno in z veliko veči no izrekli za to nov6tarijo. -Nadalje naj se sprejme določba, po kateri bo zavezne senatorje volilo ljudstvo. Nov guverner priporoča nadalje podržav 1 j en je vseh sploštio koristnih .naprav
"Get rich quick?"
Milwaukee, Wis., 4. febr. — Ogromno železno rudnišče, morebiti največje na svetu, je bilo pravkar odkrito v jugozapadnem Wisconsinu. Frank Henzel iz Prairie du Chien se je tukaj sestal z M. M. Riley, zastopnikom Corringan-McKinley-družbe iz Cleve-landa, O., in drugih rudarstvenih združb, da sklene z njim kupčijo za 2000 akrov zemlje. Doslej preiskana rudovita zemlja se razteza v Kickapoo dolini, Crowford county, šestdeset milj od severa proti jugu ter štirideset milj od zapada proti vzhodu. Za gotovo je dognano, da se nahaja ista rudna žila v Vernon in Grant countyju. Tudi v Richland countyju so zasledili železno rudo. Preizkušnje so dognale 54 do 60 odstotkov kovinskega železa. V Prairie du Chien ob reki Mississippi se grade pristanišča in topilnice. V okraju je mnogo apnenca, ki je dober kot gradivo. Dovoz premoga je po reki zelo priročen, tako da utegne imeti kraj veliko obrtno bodočnost.
NA BALKANU SPET GRME TOPOVI.
V ponedeljek zvečer poteklo premirje in se pričelo bombardiranje trdnjave Odrin.
V KRATKEM BODE ODLOČITEV.
Kardinal Nagi umrl.
Dunaj, 4. febr. — Kardinal Frančišek Ks. Nagi, nadškof dunajski, je u-mrl tukaj danes zjutraj. Kardinalska čast mu je bila podeljena dne 27. novembra 1911 in rdeči klobuk je prejel od papeža v decembru 1912.
(Kardinal Nagi je bil pred svojim odpoklicem na Dunaj tržaško-koprski škof do konca leta 1910. Op. ur.)
Zavarovanje proti nezgodam.
Washington, D. C., 1. febr. — Pravosodni odsek zbornični je sklenil danes, toplo priporočati zakon o delavskem zavarovanju proti nezgodam z njegovimi dostavki vred, ki ga nare-jajo veljavnega tudi z«i uslužbence eks presnih družb in železnic ter priznavajo državnim sodiščem enako pravo-sodstvo kakor zaveznim sodiščem. V odseku je bilo oddanih 15 glasov za predlogo in samo 5 proti.
Grozne razmere.
Washington, D. C., 31. jan.—"Pravcata strahovlada je uvedena med štraj-ku j očimi rudarji v Minevillu, N. Y.", izjavlja Jos. Carmon, organizator, v poročilu, pravkar predloženem delavski zvezi "American Federation of Labor".
"Policisti na konjih in peš, pomožni šerifi, bossi in delovodje," je rečeno nadalje, "vdirajo z orožjem v stanovanja štrajkarjev in jih silijo k delu. Kdor se protivi, mora v ječo."
Federacija se še ni odločila, kaj u-krene v stvari.
Ustavile delo.
Boston, Mass., 3. febr. — Pettisoe šivilj in krojačic, razdeljenih na 40 tovarn v tem (mestu, je davi ustavilo delo. Strajk je bil odrejen, ker je bila zahteva po 8urni delovni dobi in do-plači odklonjena.
Posnemanja vredno.
St. Paul, Minn., 3. febr. — Znamenit načrt zakona, ki ga je predložil danes senatu državnega zakonodajstva min-nesotskega senator Nelson, vsebuje določbo, da bodi v prihodnje v državi Minnesoti nošenje revolverja brez do-volilnega lista mestne oblasti prepovedano, in da se sme revolversko strelivo prodajati samo tistim, ki imajo tako dovolilo.
Neposredna volitev zav. senatorjev.
Denver, Colo., 1. febr. — Poslanska zbornica državnega zakonodajstva se je izrekla danes za sprejetje predlaga ne ustavne izpremembe, ki določa ne posredno volitev zaveznih senatorjev Senat se je izrekel že poprej za od redbo.
Kakor pričakovano.
Washington, D. C., 1. febr. — Dil lingham-Burnettov nasvet zakona, ki je nekaj tednov hodil semtertja med poslansko zbornico, senatom in konferenčnim odsekom, je bil danes po se natu sklepčno sprejet. Samo še pod pisa predsednikovega je treba, da za dobi veljavo. Črtana je bila klavzula (opomba) o glasu, proti kateri je se nat pri zadnjem čitanju tako odločno ugovarjal, da je sledila zavrnitev na konferenčni odsek, in črtana je bila tudi klavzula, ki bi oteževala progon zločincev.
Hoče biti zraven.
Washington, D. C., 3. febr. — Hol low Horn Bosar iz Južne Dakote, st indijanski glavar, čigar slika je videti na novih petdolarskih b.ankovcih, je dal po senatorju Gamble iz Južne Dakote inavguracijskemu odboru izporo-čiti, da bi bil pri slovesni vpeljavi pred sednika rad navzoč. Stari glavar namerava, izročiti novemu predsedniku mogočno mirovno pipo.
Ogromna škoda.
Los Angeles, Cal., 30. jan. — Škoda, ki jo je napravil nedavni mraz v južni Califotniji na citronah in pomarančah, precenjena na 30 milijonov dolarjev, po pravkar objavljenem poročilu A. Cooka, predstojnika na poljedelskem oddelku državnega vseučilišča.
Avstrija in Rusija se zbližujeta ter delujeta na mir.
Tudi rekord.
New York, 30. jan. — Izza dne 1. jan. t. 1. je državni višji sodnik Crane vsakih 10 dni poslal po enega bančnega predsednika iz Brooklyna v kaznilnico v Sing Singu. Zadnji v zvezi je bil William Damron, bivši predsednik Hom/^bav.'fc. Presedeti mora leto dni, ker jo' po^frdem poloma svoje banke dejal na stran $2,500.
Broc Shears, predsednik Borough banke, je vtaknil v svoj žep $3000, in David Sullivan, predsednik Mechanics banke, je bil spoznan krivim, da je zaupana mu hranila zmanjšal za $20,-000 vsled "ponesrečenih špekulacij".
Mnogoženstvo v Združenih Državah.
Indianapolis, Ind., 4. febr.—V skupnem sklepu, ki je bil danes predložen poslanski zbornici državnega zakonodajstva indianskega, se izkuša zavezno ustavo izpopolniti z dostavkom prepovedi za mnogoženstvo v mejah Združenih Držav. Sklep je naslovljen tudi na zakonodajstva drugih držav s prošnjo, delovati s podobnimi sklepi v istem smislu.
London, 4. febr. — Bombardiranje Odrina (Adrianople), ki se je pričelo po armadi zaveznikov snoči brž ko je premirje poteklo, se je krepkeje nadaljevalo danes. Poročila z ospredja pravijo, da so nekateri deli svetega mesta v plamenih.
Turki se bojujejo z večjo močjo, nego se je pričakovalo vsled poročil razširjenih poprej, da posadka in pre-bivavstvo trpita glad ter sta vsled tega pripravljena za hitro vdajo. . Več nego 100,000 bolgarskih in srbskih vojakov oblega sveto mesto, in topovi mečejo šrapnele in vnetljivo tvarino v notranje utrdbe. Težko je verjeti, da bi mogli Turki prenašati strašni ogenj delj časa.
Dočim so zavezniki na videz uspešni pri Odrinu, pravijo poročila iz Carigrada, da se Bolgari umikajo iz goreče vasi Čatalja, zlasti na levem krilu.
To je morebiti slepilo, z namero, izzvati Turke v napadni boj.
Usoda Odrina dvomna.
Precej razlike je v mišljenju, kako dolgo bo mogel Odrin jjrestati oblego Neka brzojavka iz Mustafa Paše, ki je sporočila danes nadaljevanje ponočne-ga bombardiranja, je bila zaključena s prorokbo bolgarskega generalštaba, da bodo v dveh tednih Turki prisiljeni k predaji
Turški časopis "Tanin" pa zatrjuje, da ima Odrin zadosti živeža za štiri mesece, in druga turška poročila izjavljajo, da se bo trdnjava gotovo lahko vzdržala več tednov.
Vojaški veščaki, ki precej poznajo mnoge okope in utrdbe,j ki tvorijo trdnjavo Odrin — kajti y.>anji-o1cop;"kl -o ira'oblegovavci njftkskOvali izza po-četka vojne, je zvezan' in podprt po drugih utrdbah prav tako močnih — mislijo, da se bo oblegana posadka lahko branila dalje časa, zlasti ker obsega več najboljših turških rednih čet.
Tako mislijo tudi v Odrinu samem, kolikor je znano. Sicer ne bi inostran-ski konzuli tamkaj smatrali za potrebno naprositi svoje poslanike, da zagotovijo spremstvo za inostrance v me-
SPRAVA.
Urednik našega lista, Rev. John Kranjec, in g. Paul Schneller, predsednik K. S. K. J. sta se na prošnjo glavnih uradnikov v popolno medsebojno zadovoljnost v prisotnosti vseh zbranih uradnikov pobotala ter si podala roke v znamenje bratske sprave. S tem je kontroverza med njima končana in postala sta boljša prijatelja, kot kdaj poprej.
Narodni Dom v Waukeganu.
Waukegan, HI., 2. svečana. — Slovenci širom Združenih Držav tekmujejo zadnje čase med seboj, ktera naselbina bode bolj napredovala bodisi na društvenem ali na gospodarskem polju.
Tu pri nas se je začelo že par let sem gledati, da bi si postavili lastni Dom. Seveda je precej zaspala dobra ideja, katerej se je že skoro zvonilo k pogrebu. Vendar je tlela iskrica počasi tako dolgo, da se je iz iskrice oživelo veliko zanimanje za prekoristno stvar. Ustanovilo se je: Društvo Slovenski Narodni Dom za ustanovitev Slov. Narodnega Doma, katero je storilo vse potrebne korake in pripravilo vse potrebno, da se z lastnim Domom prej ko mogoče prične.
Radi tega se sklicuje na dan 9. svečana t. I. ustanovni shod za vse Slovence in Slovenke iz Waukegana in North Chicago, 111., v dvorano slov. rojaka Math Slana na 10. cesti ob 4:30 uri popoldan. Vsi, kateri se morete, se udeležite omenjenega shoda! Vsak je dobro došel. Z gesiom: Z združenimi močmi vas pozdravlja za Odbor dr. Slov. Narod. Doma: Varšek.
Trije Hrvatje povoženi.
Mnogo volkov.
Fond du Lac, Wis., 4. febr. — Pre bivavci v Homistonu in okolici so zelo vznemirjeni vsled predrznega nasto panja mnogoštevilnih volkov, ki so posebno v zadnjem tednu pograbili mnogo živine po farmah in samotnih dvorih. Otroci morejo le pod močno zaščito pohajati šolo, in te dni je ne katere njih zasledoval volk nad miljo daleč. Pravcat volk velikan je bil u-streljen koncem zadnjega tedna in farmarji nameravajo prirediti splošno go njo v kratkem, da očistijo deželo zverin.
Uporniki hočejo mir.
Mesto Mexico, 4. febr. — Mehikan-ski uporniki so pričeli nova mirovna pogajanja, kakor je razvidno iz brzojavke, ki je dospela semkaj v nedeljo in v kateri je rečeno, da je odposlanec Marcclo Caraveros, ki poveljuje oddelek Orozcove vojske, prinesel generalu Antonio Rabagu tozadevno vest
Uporniki so bili pregnani iz svojih taborišč v južno od Morelosa ležečem gorovju po zaveznih četah, ki so imele s seboj topništvo. Pravijo, da je bilo več nego sto upornikov usmrčenih.
Boljše deželne ceste.
Springfield, 111., 31. jan. — Več sto zastopnikov združbe "Illinois Highway Improvement Association" se je zbralo danes v Leland hotelu na posvetovanje, ti ima namen, izvesti za državo Illinois splošno zgradbo deželnih cest v duhu včeraj zakonodajstvu predložene predlo&e.
Mesta Chicago, Rockford in Peoria so na konferenci posebno močno zastopana.
Guverner Deneen je imel otvoritveni govor.
Cesar Menelik umrl.
London, 3. febr. — Po danes iz Ad-dis-Abele dospeli brzojavki, je abesin-ski cesar Menelik umrl. Njegov naslednik princ Lidj Jeassu, pravnuk po kojnikov, je imel včeraj veličasten vhod v glavno mesto.
Buhl, Minn., 3. febr. — Trije Hrvatje, ki so nič hudega sluteč šli po železniškem tiru Mesaba Electric-proge, so bili danes tukaj po železniškem vlaku usmrčeni. Eden je bil na mestu mrtev, ostala dva sta umrla kmalu potem. Ponesrečenci so: Jovo Nešak, 29 let star; Ilija Knežič, 30 let; Joso letstax., ljrva dva sta dospela snoči iz Joljiistciwna, Pa., Vlak, ki jih je" zadel,	--
šini, tako da potniki niso mogli zapaziti luči.
Aretiran rojak.
La Salle, 111., 4. febr. — Ker je napadel duhovnika po pošti, je bil Matija Urbanija tukaj danes aretiran po pomožnem maršalu Sam Ilowardu.
Aretiranec je obtožen, da je poslal pi-stu, ki želijo izida skoz oblegovavno smo Rev. Alojziju J. Kastigar z napa-vojsko, ali zaščito za one, ki ostanejo jo,,, na zadnjega značaj, v trdnjavi.
Vztrajati hočejo v trdnjavi. Šukri paša, turški poveljnik, ki vodi obrambo Odrina, je den najodločnejših
Minneapolis za Balkance.
"Minneapolis (Minn.) Tribune" z častnikov turške armade. Izjavil je, dne 27. jan. t da ne preda trdnjave, dokler ne bo zadnji njegovih vojakov usmrčen. Dočim je bilo nekaj ubežnikov iz
poroča:
Lepo število Slovanov, zastopajočih vse slovanske rodove in govorečih vsak svoj jezik, se je zbralo na vse-rst posadke, so bili to predvsem kr-1 slovanskem shodu v Češki dvorani ščanski vojaki, služeči v turških pol- včeraj popoludne. Nabralo se je kih. Šukri paša ima še kacih 40,000 j od 400 rodoljubnih Slovanov m.nnea-mož, koje število mu zadostuje za poliških obrambo.
Mirovna poslanica carju.
London, 5. febr. — Dunajski dopisnik "Daily Telegraphu" poroča, da je princ Hohenlohe - Waldenburg- Schil-lingsfuerst izročil ruskemu carju Ni-
ki so se sešli, da čujejo o bedi in trpljenju svojih rojakov v balkanski vojni ter prispevajo denarno pomoč Rdečemu križu balkanskemu.
"Hej Slovani" se je večkrat zapelo t in tako izrazilo mišljenje poslušalcev. Še druge narodne himne so se pele ob spremljevanju orkestra na sedmera
kolaju v Carskem Selu lastnoročno pi- da,a -z	mlIzikantov.
..... __	T?__......	Kil riKfl-
smo cesarja Franca Jožefa ter bil obenem pooblaščen, pričeti pogajanje za boljši sporazum med Avstrijo in Rusijo ter razorožbo (?) obeh dežel.
Bankroti vsled vojne.
Dunaj, 3. febr. — Veliko število bankrotov ali kupčijskih propadov vsled
Štiri češka dekleta, opravljena v svoji narodni noši, so nabirala darove :n pripenjala darovalcem znake.
Prof. Anton Zeleny z vseučilišča je govoril angleški in pojasnil namen shoda. - Govorili so v svojih maternih jezikih dr. A. Kovaržik z vseučilišča,
balkanske vojne je zglašenih. Dvain-! po češko, A. Čop, hrvatski; J. Pišča-
Listnica upravništva.
Da jim zamoremo list redno dostav-, ljati, naj nam blagovolijo naznaniti naslove sledeči: John Tomažič, Bar-berton, O.; John Perte^el, Fr. Koste-lic, Fr. Podmilšek, vsi v Cleveland, O.; Pet. Karčič, Bulger, Pa.
Upravništvo Am. SI.
Jolietska novica.
— G. Jos. Stukel je kandidat za policijskega sodnika. Rojaki, pomagajte mu!
osemdeset bankrotov je bilo med janu arjem, v primeri s petnajstimi med januarjem 1912. ■
Mir pred viharjem?
Carigrad, S. febr. — Po semkaj dospelih poročilih vlada ob celi črti na Čataldži mir. Bolgari so Se baje po obnovi sovražljivosti zadovoljili z eno-Urnim bombardiranjem, ki je pač le pomenjalo jekleno naznanilo o koncu premirja. Z druge strani se potrjuje poročilo, da se je desno bolgarsko krilo umaknilo v svrho, da se prepreči morebitni napad od strani s tem, da se podaljša severno in zapadno ospredje.
London, 5. febr. — O ponesrečenem izpadu turške posadke iz Odrina se danes poroča semkaj. Bolgari so baje ujeli 1,000 Turkov.
London, 5. febr. — Izza dveh dni brez prestanka nadaljevano bombardiranje Odrina po bolgarskih in srbskih ! četah je bilo snoči ob 11. uri za 24 ur prekinjeno, da se oblegancem vroči predlog za predajo trdnjave. Tako poroča danes iz Sofije dospela brzojavka.
rič in J. Mijovič, Srba; J. Stejo-čič, Črnogorec; J. Panicky, Rus; John Jager, Slovenec, in E. D., kanadski Bolgar; Boris Bostandčik, vseučilišč-nik, ki je nedavno dospel z Balkana, je živo opisal položaj. Jos. Tyra je predsedoval.
(Od naših rojakov so se shoda udeležili gg. John Jagcr, Belopavlovič in Čop.)
Pred časom.
Živ pokopan.
Virginia, Minn,, 4. febr. — Neki italijanski rudar imenoma John Mondqri je bil snoči v nekem rovu zasut. Zapušča mlado soprogo in enega otroka.
Nelson je rekel nekoč: ' Za ves svoj uspeh v življenju se imam zahvaliti dejstvu, da sem bil vedno četrt ure pred svojim časom." To je lep nauk za tiste, ki radi odlašajo stvari. Morda imajo nekateri izmed vas izkušnjo, da je v slučaju bolezni nekaj minut rešilo bolnika. To kaže, da se mora tudi najmanjše nerazpoloženje t-akoj zdraviti. Če izhaja iz želodca ali iz dro-ba, pričnite brez odlašanja uživati Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo je prav dobro v vseh boleznih prebavnih organov, ker jih izčišča in obenem krepi. Mnogi napadi resnih bolezni so se odvrnili po uživanju tega zdravila o pravem času. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-39 So. Ashland ave., Chicago. Trinerjev liniment vedno zadovolji vsakogar. Adv.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 5. febr. — Pepelnična sreda je danes, in pričenja se 40danski post. Kratek je bil letošnji predpust, in porok ni bilo premnogo v naši fari. Vreme smo imeli do zadnjega tedna jako lepo, skoro prelepo za januar, a svečnica nam je prinesla resničen mraz, ki je občuten predvsem ponoči in zjutraj. Vendar je zimi že hrbtenica zlomljena, kajti dan je daljši in solnčni žarek toplejši — prihodnji mesec se prične spomlad.
—	Poroka. G. Frank Bambič, edini slovenski zlatar v Jolietu pod h. št. 210 Ruby St., je sklenil dosmrtno zvezo z gdčno. Ivanko« Cankar, doma iz Iga pod Ljubljano, dne 25. januarja t. 1. v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Poročil ju je domači g. župnik', Rev. John Kranjec. Tovariši in tovarišice so bili gg. in gdčne.: John Kadunc in Elizabeta Sekola, Josip Horvat in Katarina Rogina, Frank Skudel in Antonija Papež, Martin Goršič in Roža Papež, Frank Zupane in Ana Teran. Svatov-vanje se je vršilo pri ženinovej sestri gospej Mariji Kunstek pod h. št. 306 Granite St. Navzoča sta bila tudi ženinov brat g. Mihael Bambič iz Brad-docka, Pa. in ženinov bratranec g. Jos Žagar iz Chicage. Bilo srečno na mnogo let!
—	Poročena sta bila zadnjo soboto v slovenski cerkvi g. George Flajnik iz Pittsburga, Pa., star 54 let, in vdova ga. Ana Vogrin iz Jolicta, stara 53 let, ki sta hodila skupaj v šolo v stari do movini. Odpotovala sta v Pittsburg. Z njima je zapustil Joliet njen sin, g. Anton Sneler, po domače "Doc", ki je bil znan po vsem mestu. Ga. Vogr'n-ka je izvrstna babica. 2elimo mnogo sreče na mnogo let!
—	Umrl je dne 26. jan. t. 1. g. Peter Mlaček, 1110 N. Chicago St., star 54 let, oženjen, doma iz sela Kamanje, občina Ozer na Hrvaškem, a bivajoč v Ameriki že 24 let in v Jolietu 22. Bolehal je pokojnik samo dva tedna za pljučnico. Pogreb se je vršil dne 29. jan. od hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa, kjer se je brala sv. maša zadušnica, na slovensko pokopališče. Pogreba so
Nekoliko od mojega slovojema od njih, ko sem se zadnjikrat poslavljal od njih 26. apr. 1888, ko sem se podal na dolgo pot v Ameriko. In kakor dobra mati so mi govorili sledeče dobesedno: Preljubi moj sin Juri, danes je nastopil dan, da se ti od mene ločiš v daljno amerikansko deželo in mene kakor tvojo mater veže dolžnost, da ti podam sledeče nauke: 1.) Koderkoli bodeš hodil po sveti, glej, da ohraniš v svojem srci sv. katoliško vero. 2.) Živi pošteno med svojim in tujim narodom in glej s kom bodeš občeval 3.) Ako ti se primeri poznejše čase, da bi se oženil, glej, da izpolnuješ svoje zakonske dolžnosti, kakor nam naša katoliška vera zapoveduje izpolnovati.
Lepšega nauka ne more dati nobena mati svojemu sinu, kakoršnega sem jaz prejel od svoje ljube pokojne nepozabne matere.
Nekoliko podatkov o življenju naše nepozabne matere: Rojeni so bili leta 1836 v vasi Geršiče, fara Podzemelj blizu Metlike na Belokranjskem, roje ni Neža Papič. Potem so stopili v zakon ter se so zaročili z mojim pokojnim nepozabnim očetom Stonichem, kateri je pred 43. leti umrl. In leta 1872. so se zopet zaročili s pokojnim Markotom Vraničarjem št. 14, vas Ču-rila pri Metliki blizu Treh Far, in isti je umrl pred 22. leti. In so povili v svojem zakonskem stanu 7 sinov, 4 od prvega moža Stonicha in 3 z dru gim možem Vranicharjem; in od istih so 4 umrli, toda med živimi se nahajamo sledeči sinovi: Geo. Stonich, Joliet, 111.; Nikolaj Vranichar, Joliet, 111.; Matija Vranichar v Celovci na Koroškem, ki je tam bil pri vojakih in potem se je tam priženil; svojih zadnjih 6 let pred smrtjo jim je bil dober in zvesti pomočnik na njih stana leta do zadnje ure, so bivali pri njem. Izpolnili so zadnje leto starost 76. let in kot mi brat sporoča, da v zadnjih 10. letih jim ni bilo drugega pri srci na misli, kakor da so zmirom molili za se in pa za nas sinove, ki živimo tukaj tej deželi, in za naše družine, da bi nas Bog blagoslovil, da bi tudi mi lahko rekli na našo zadnjo uro: "Izpol-novali smo svoje dolžnosti v celem
se udeležili društvo sv. Jožefa št. 2 K. svojem življenju." In pripoznavamo S. K. J., društvo Zrinjski-Frankopan N. H. Z. in zastopstvo društva sv. Alojzija W. C. U., katerim društvom je pokojnik pripadal kot član. Poleg soproga Elizabete žaluje je za pokei-
kraju. Sorodnikom naše pokojniku svetila večna luč!
ožalje,
—	Vesela vest ^a jeklarje. Z dnem 1. t. m. so se povišale plače delavcem po vseh tovarnah United States Steel-korporacije, tako tudi v Jolietu. D. R. Mathias glavni superintendent v jo-lietski jeklarnici Illinois Steel kompa-nije, je rekel, da se plače dninarjem zvišajo od 17c na uro na 19^ic na uro, ali 25c na dan. V jolietc'leklarimi je zaposlenih kacih 3000 tnCŽ. Prav-tako se poviša plača delavcem v tovarni Illinois Steel & Wire-kompanije. Povišbe bodo deležni predvsem delav* „ci Z najmanjšimi plačami,
«— Nesreča. Frank Stefanič, rodom Hrvat, stanujoč pod h. št. 1208 N. Scott St., je bil po nesreči ustreljen v salunu Alberta Busclia v ponedeljek popoludne, Ustrelil ga je njegov prijatelj Martin Uretič, ki je med odsotnostjo salunarjevo našel v salunu revolver in neprevidno ravnal z njim, tako da se je sptožil in je krogla zadela Stefaniča v sence. Mrtveca so prepeljali v Neinanichev pogrebni zavod.
—	G. J. Petritz, slovenski pivovar-nar v Rockfordu, 111., je dne 30. jan. t. 1. obiskal svoje tukajšnje prijatelje in znance ter si ogledal tudi tiskarno Am. SI.
—	Nov list je začel izhajati v tem mestu: "Joliecki Przeglad" (čitaj: Pr-zeglond), poljski mesečnik, ki mu je urednik Rev. A. S. Olszewski, a manager Paul Wcllnitz. Mnogo sreče!
—"Naša kri." F. S. Finžgarjev igro-kaz v štirih dejanjih "Naša kri" vpri-zori prvikrat na ameriškem odru Izobraževalno društvo "Slovenija" na belo nedeljo, dne 30. marca, v Sternovi dvorani. Spored prireditve bo vele-zanimiv.
—- Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bidak Jakob, Fritz John. Grubišič Danilo, Konet llijaš, Tomazin Alojzij, Varlej Bogomil.
mi sami, da ljubi Bog je vslišal njih prošnje in želje, zato mi njih sinovi jim danes ne moremo nič drugega porn—iti kakor moliti za njih dušni blagor iti to boiienio storili kar bo največ » i : t prosimo ljubega Bo->,.t, da bi sc ciikfat vsi skupaj sestali v
Geo. Sionich, Joliet, 111.
Nikolaj Vranichar, Joliet, 111.
Matija Vranichar, Celovec, Koroško.
Marija Stonich. Neža Vranichar,
Antonija Vranichar, žalujoči.
Joliet, 111., 3. febr. — Slavno uredništvo A. S.! Žalostno vest sem dobil po pošti zadnji petek 31. januarija t. ko sem dobil pismo od svojega brata iz Celovca na Koroškem pisano 18. januarija in <pa zraven istega priložen mrtvaški list, podpisan od pogrebnega zavoda v Celovcu, da so moja oziroma naša preljuba mati 13. januarija ob šesti uri zvečer izdihnili svojo blago dušo in sprevideni s svetim zakramentom v miru v Gospodu zaspali. Oh, ta tužna vest nas je vse tukaj tako presenetila in ožalostila, da drugega nam ni bilo mbgoče, kakor točiti britke solze za svojo dobro nepozabno mater, toda Bog jim daj več mir in pokoj iu vživati nebeško veselje na onem svetu.
Joliet, 111. — Cenjeni g. urednik! Vlak "Rock Island"-želcznice je zažvižgal, in premaknili so se vozovi, na katerih je bilo Izobraževalno društvo "Slovenija". Odpeljalo se je v milijonsko Chicago — v Narodno Dvorano — kjer je priredilo igro "Cigani", izpod peresa Jožefa Dolinarja (Fr. Milčinski), pod pokroviteljstvom mla-deniškega društva, "Danice", dne 26. januarja.
Že med potjo se je razvila med člani in članicami "Slovenije" lepa zabava, kakor se pač malokaterikrat dogajajo na vožnjah. Petje — včasih sami moški, včasih samo ženske, večkrat oboji skupaj — je bilo že tako lepo in prikupljivo, da se je nudil tujcem kratkočasen prizor in spogledovaje so se obračali eden do druzega ter povpraševali nas, odkod da smo, ker se pač ne sliši vsaki čas tako lepo in krasno petje. (Povdarjati moram, da se je pelo izključno le slovenske narodne pesmi.) Da jim je pa to res ugajalo, nam je značilo, ker so eni začeli pomagati — a ni jim šlo. Obžalovali so. tako so pravili, da je škoda, ker ne razumejo naših pesmij —našega jezika.
Prišli smo na postajo v Chicago, nevede, kdaj in kako — kakor bi trenil. Stopili smo iz vozov, in stopili na peron — a glej, že nas je pričakovala velika gruča "Daničinih", kateri so nas bratfcko pozdravili in povedli na cestno železnico, kjer smo se pogovar-jaje in pripovedaje si ene in druge reči naenkrat znašli pred Narodno Dvorano -na Center cesti. Ker smo bili jako zgodnji, (kajti, ko smo zapustili Joliet, je bila jedva sedma), smo stopili preko ceste k gostoljubnemu Košičku, kjer nam je takoj pripravil zajutrek, za kar mu bodi na tem mestu izrečena srčna h^aHi in zahvala. Po okrepčilu pa seveda takoj v dvorano. Ker še ni bilo društvo privajeno odru ter nastopom istega, je bilo treba poizkusiti najprvo z igro nekatere prizore. Vse je šlo gladko. Za petje pa sploh ni bilo treba, ker 'ako ima društvo tako vrlega in učenega človeka za učitelja, kakor ga ima .društvo "Slovenija" v osebi g. prof. Rafkota Zupanec, potem se ni bati nastopov.
Po vsakojakih pripravah k igri (ma-skiranje in kostume, kulise i. dr.) pozove društvo "Danica" nas na kosilo, kjer smo se prav dobro okrepčali in pripravili z;j dolg nastop. (Društvu "Danici" izrečem na tem gostoljubnem delu hvalo in povračilo ob enaki priliki.)
K:\zjici ure so kazali dve in dvorana je bila napolnjena, kakor mogoče še
nikdar popreje. Rekel bi, kakor vžigalice v "škatljici", a to tako, da ni bilo čuti nikakega šuma. Manjše priprave in neko popravljanje na odru pa je nekoliko zakasnilo začetek, tako da se je stvar začela še le ob pol treh. Pohvaliti moram seveda pri tem chica-ško občinstvo, ki je vstrajalo tak'o mirno in dostojno, kakor tudi pozneje med dejanji, da se pač malokje tako "vtrefi".
^lavnost otvori g. Fr. Mravlja, predsednik "Daničin". "Ravno danes je tri leta," prične, "ko se je ustanovilo v Chicagi naše društvo. Sprva je bilo težko, a danes je lažje, ker društvo že stoji na dobri podlagi, in po različnih težkočah, katere obremenjujejo zlasti dramatična društva in z vztrajnostjo delavnih članov, smo dosegli to kratko — a lepo dobo." Našteval je, kaj je že društvo dobrega stoiilo za narod in bode še, ako bode občinstvo vedno naklonjeno, tako kot je bilo do sedaj. "Da bode pa slavnost še večja," je rekel, "smo povabili še društvo "Slovenijo", katero nastopi s petjem in igro." Sledi buren aplavz, nakar nastopi bivši predsednik društva "Slovenije" g. Jos. Zalar. V kratkih, a jedernatih besedah je povedal, da društvo "Slovenija" deluje složno zmerom ter vsaki čas med narodom. "Izobrazba," je nadaljeval, "je tako nekaj vzvišenega, tako nekaj svetega, da se sploh ne sme nikjer in nikdar vtikati v strankarske in politične stvari, ako-ravno so mogoče člani različnih prepričanj in mislij — povsod morajo nastopati v korist, probujo ter čast naroda." Razložil je še v kratkem vsebino igre, nakar mu je občinstvo gro-movito zaploskalo....
Zagrinjalo se dvigne. V polukrogu stoječi pevke in pevci — navdušene Slovenijanke in Slovenijani — so zapeli II. Sattnerjevo za mešani zbor: "Opomin k petju". Kako krasno in čarobno so prehajali glasovi iz forte na piano, iz crescendo v decrescendo in obratno; kako so se natanko razločile vsake besede, da se je mogel poslušalec kar utopiti v pesem; in kako s ponosom je dirigiral zbor prof. Rafko Zupanec in vodil svoje marljive in nikdar trudne ter ubogljive učence, vedoč, da kar on izuči, dobro izuči, nam dokazuje silovito ploskanje občinstva.
Sledil je moški zbor s pesmijo "Planinska", v kateri že pesnik sam tako lepo peva, ko pravi: "bratje, le ven na plan, le ven na plan, na vrh planin". Pesem je že sama na sebi lepa, a ko se jo še poje, potem se pač duša vskipi in misli kar pohiteti ven, le ven, i:a prosto — v daljno "Slovenijo". Tudi tej pesmi je dalo občinstvo duška in liikdo je ni mogel prehvaliti.
visoko.
Vse pevske točke so se i::\ ršile ► krasno in umetno, kajti upoštevalo in naglaševalo se je vse, kar tudi ni neobhodno potrebno. Zatorej izrekam na tem mestu našemu učitelju, vyleiiiu narodnjaku in domoljubu hvalo, ter mu čestitam obenem na njegovem velikanskem moralnem uspehu. Bog dal in zemlja junaška, da bi nam jih še yodila mnogo mnogo tacih mož, kot je prof. Rafko Zupanec.
Nato nastopi za društvom "Slovenije" moški zbor iz South Chicage — "Slovan" s pesmijo "Sirota", lil pelo se je tako, da je tudi občinstvo bilo s tem uprav zadovoljno. Želim društvu največjih uspehov na pevskem polju!
Kakor že rečeno, pelo se je izvrstno. Ako bi postavili besedico "neprekos-ljivo" k temu petju, potem nima sploh pomena ne, in je že tako nizkotna, da je ni vredno upoštevati, kajti je premajhna. Govorilo se je pozneje po Chicagi, da Joliet v resnici napreduje in da so Jolietčanje lahko ponosni na tako petje, katero se pač ne da primerjati z drugim in nadkriljuje daleč na okolo ostal*....
Prične se igra, katera je vzbudila toliko zanimanja in smeha med občinstvom. Ker je bila že vsebina te igre v tem listu svoječasno objavljena, orej se mi zdi neumestno, jo zopet ponavljati. Pozornost obrnem le do igralcev in igralk, kateri so zaslužili \ si, od prvega do zadnjega, lovorjev venec. Igralo se je brez napak, kajti ponavljajoče >e skušnje in pa g. režiser, je vse to odpravil v par vajah. Naj manjši stavek se ni izpustil in šepeta-lec je bil nekaj, kar se reče — odveč.
Sedaj pa k osebam. Glavne uloge so bile že tako razdeljene, da bi si >ploh ne mogli jih drugače .misliti, kakor v resnici.. Sodni nadzornik (g. John Jelenič) je že tako častno izvršil svojo ulogo, da si boljše ne moremo predstavljati. Ko je ponavljal besede: "to ne gre, to ne gre," je delal že tako line kretnje, da ga je občinstvo vedno spremljalo z očmi. Sodnik (g. Josip Rogina), pravi tip kranjskega sodnika, je pa že tak vtis napravil na občinstvo, da ga je vedno burno pozdravljalo. Radoslav Zajec, avskultant (g. Frank Drašler) je bil pa uprav ljubimec na svojem mestu. Le častitati je g. režiserju, da si je izbral to osebo kot ljubimske uloge. Peter Brenk, sodni sluga (g. Frank Završnik) je pa pre* kosil sedaj samega sebe s svojimi dč>v-tipi, katere more le on storiti. Trikrat se je moralo zagrinjalo dvigniti, ko je pel kuplet (kuplet je bil v zadnji številki Am. Slov. deloma natiskan). Občinstvo si ga je pač želelo videti in komaj je čakalo vse, da je nastopil. Dr. Veselko, odvetnik (g. John Langflos) je bil pa" popolnoma cel advokat. Razburil se je do skrajnosti in fijegov glas je tako počasi prešel v navadno pozicijo, da se sploh občinstvo ni moglo
načuditi njegovemu krasnemu izgovarjanju. Je pač igralec, ki se da kosati z vsacim. Čast mu! Gospa Puc, go-stilničarka "Pri kroni" (gdč. Rose Brunskole) je pa že tako izvršila ulogo, kakor je bi pač nobena druga oseba ne pogodila. Rezika, natakarica (gdč. Tereza Nemanich) je pa pokazala pravi tip starokranjske "kelnarce". Živijo! Cvetan, član slov. drame (g. John Pettovčič) je pa igralec, ki se v resnici zatopi in uglobi v igro, ter od kraja in do konca misli vedno z ulogo. Je pač vreden posnemalcev. Cvetana, njegova soproga (gdč. Frances Kom-pare) je pa fino premetavala svoje nežne oči po odru, da zasluži največjo pohvalo, s svojim sinom (Johnny Lu-kanič) vred. Popolnoma vojak na mestu je bil Črne (g. Jos. Grill). Prav dobro s je obnesel tudi kot "Rajtgu-zen" ali Obloški Tonček. Juro Brajdič (g. Frank Meteš), Katarina Brajdič (gdč. Katarina Lukanič), Marija Brajdič (gdč. Marija Lukanič) ter Danijel Brajdič (g. Fr. Sodeč) so bili pa v resnici pravi cigani. Nič druzega, kakor krasno so izvršili svoje uloge. In kako so zapeli! Občinstvo se jih nikakor ni moglo naslišati. Dr. Pacek, zdravnik (g. Frank Kostelc), dasi še mlad dečko, in kako je izvršil svojo, napram njemu, jako težko ulogo! Vse ga je občudovalo in si mislilo: to je igralec, ki pogodi popolnoma zdravnika. Anica Puc (gdč. Jean Dečman), hči Ane Puc, je pa že po svojih prejšnjih nastopih občinstvu znana in je pač najboljša naivka "Slovenije".
Skratka, vse na svojih mestih in vse ob pravem času.
Po igri je še nastopil Slov. del pev. zbor "Orel" iz Chicage, ki je zapel krasno — "Pesem".
Po sporedu se je vršil običajni ples. I.e škoda, da je bila velika dvorana premajhna; kajti plesaželjna mladina se je vrtela — da jih je bilo'veselje gledati; drug poleg druzega in nikdar ni prišlo do pravega plesnega reda.
Čas je prihajal, ure so tekle in oditi smo morali v zmagoslavni Joliet, podajajoč si roke, da tacega dne pač še nismo doživeli v Chicagi. Nekaj članov "Danice" nas je šlo spremit na postajo, in poslovli smo se drug od druzega veselo v nadi, da smo do dobra utrdili vez med Chicago in Jo-lietom. Vlak je zažvižgal in potegnil, kot bi trenil v Joliet. Slovenijanke in Slovenijani pa sedaj dobivajo razna laskava priznanja za svoje delo od brhkih Chicažank in Chicažanov____
Neutrudljiva sila Izobr. društva "Slo venija" je pa priredila takoj v torek dne 28. jan. ob 8ih zvečer v prostorih Jednotine dvorane veselico v počast glavnim odbornikom K. S. K. Jedno-te Brez vsake reklame je bilh dvora n» <\h -D.-i<ri že nabasana. In kako jej bilo tu? live z \sake prisiljene raba nr|
so se veselili odborniki v krogu svojcev — Slovencev — in nestrpno pričakovali petja. Ericksonov orkester, kateri je najimenitnejši v Jolietu, je krasno in divno proizvajal poleg druzih tudi slovenske in sploh slovanske komade, za kar gre seveda vsa čast dirigentu g. prof. Rafkotu Zupanec. Ni jeden bi ne mogel imeti boljšega vpliva na svoje godbenike kakor le on. Njegova trdna volja vse premaga in zmagoslavno je ubiral po piani, da ga je bilo kar veselje gledati. Seveda, nikdar trudne in neumorne "Slovenijanke" so bile pa v pravo zabavo gg. delegatom ter jih pripravljale v najboljšo voljo. Vsakdo se jim je čudil, kot tu rojenim, da morejo tako lepo in gladko govoriti tudi očetov in materin jezik, to je slovenski. Ne sramujejo se ga, ker vedo, da jih je rodila slovenska mati in da hočejo tudi one biti vredne hčere svojega naroda. Vsa čast jim! Tako je prav!
Ob 10. uri je bilo napovedano petje. Društvo je ponovilo one pesmice, ki jih je zapelo v Chicagi, zakar je želo vsestransko pohvalo, in v kar so nam priča gg. govorniki, ki so se prav laskavo izrazili o petju in njenem pevo-vodji.
Po končanem petju je g. Josip Zalar v imenu društva "Slovenije" nagovoril vse č. goste, jih pozdravil ter jim dal priliko, da naj izrazijo svoje misli o naši cvetoči in lepo napredujoči naselbini.
Med znamenitimi govorniki je bil g. Rems iz daljnega New Yorka. Ni kakor ni mogel prehvaliti "Slovenije" in povedal je javno, da kaj tacega se mu sploh ni sanjalo, kajti mislil si je, da naselbina Joliet je tudi le samo na papirju, kakor druge, v čemur se je pač sam varal, dokler ni slišal našega div-nega petja — iz čistih grl 'Slovenijank' in "Slovenijanov". "Le tako naprej," je končal, "imejte svojega učitelja kot za vzor rojaka domoljuba, in ne boste se nikdar ustrašili javnih nastopov."
V jako finih besedah so povedali isto gg. Mravintz, Ostronič in Zulich ter povdarjali, da kaj tacega še sploh niso slišali, in da kjerkoli bodo hodili, bodo imeli vedno pred očmi naše milo petje ter pripovedovali ostalim, da Joliet v resnici napreduje. Njih besede so prihajale iz srca in s popolnim zadovoljstvom ter veselo so stopili raz odra zopet v dvorano.
O prelepi slovenski pesmi je pa povedal kaplan č. g. A. Berk: "Le na slovenskih tleh se zamore kaj tacega izvršiti in zapeti," je rekel in povedal nato Cankarjevo pripovedko, katera je bila v 9. številki t. 1. Am. Slovenca ponatisnjena. Da, lepa si domovina in ne prideš več mi iz spomina.
Vse govornike in poslušalce ter goste je pa gotovo iznenadil naš vrli podjetni rojak g. Anton Nemanich. V
kratkih besedah je povedal pome! slavnosti in veselice, katero je priredilo društvo "Slovenija" le c. gg. delegatom. "Naša jednota," je rekel, "j( tista, ki zmagoslavno in s ponosoB koraka naprej po začrtani poti in kop se ni bati, da bi med njo in njeni® zvestimi ter navdušenimi člani pri*-3 do kakega nesporazuma. Je najstarejša in najmočnejša trdnjava, ki z velikim ponosom gleda in opazuje ostal' raz trdnjave Jolietske." Gromov® ploskanje mu je sledilo, kakor tudi C' stalim gg. govornikom, nakar se je ® enkrat g. Josip Zalar zahvalil njim sploh vsem in pripomnil, da bode drt' štvo, katero se je komaj izleglo 6 gnezda, vsem ostalim društvom ' zgled in spodbujo in to je društ Slovenija v Jolietu.
Orkester je zaigral, g. prof. Ka®1 Zupanec ubrali čarobne akorde iz lodoneče piane in "Hej Slovenci " pač sladka pesem — je zadonela f dvorani. Vse je pelo in bilo navduši no do kraja. Pari pa so se zasuto" po dvorani in se vrteli pozno v noc. ■ Med gosti je bil tudi naš č. g- M nik John Kranjec, dalje g. John hek, vseučiliščnik v Illinois in mno?4 mnogo še drugih odličnih gospo«"4 gospodičen ter dam.
Skratka, bil je večer, ki je bil ?rf' kosil vse ostale in pridemo še do čerov, ki bodo tudi tega nadkrililj 111 do tistega časa pa na veselo — svidenje 1	Louis Švigelj-
East Helena, Mont., 26. jan. — v\ lecenjeno uredništvo A. Slovenj Redkokedaj se čuje kakšen dopis naše naselbine, ali žalibog tudi se1 nimam nič kaj veselega sporočati. % njo sredo, 22. t. m., je umrl t«* splošno priljubljeni rojak in gosti' čar Nick Veržuh v 49. letu svoje ?ta' rosti. Bolehal je samo en dan in '' za pljučnico. Pokojni je bil rojen Lukovem Dolu na Hrvaškem, v A®f riko je prišel pred 20. leti. S sv") skrbno marljivostjo preskrbel si J® lepo urejeno doma'čijo in zadnje 'e ^ kupil si je še farmo tu v bližini, katero se je mislil nastaniti na zad"' leta in malo dati počinka svojemu z1
ljenju. A prišla je prerana bridka
sflirt
... ga rešila iz borbe vsega nadaljP®^ trpljenja. Tu zapušča žalojočo vd? in 10 otrok, izmed katerih sta hčeri že omoženi. Pokojni je prip3
v tri društva, eno angleško, potem štvo Jutranja Zvezda N. H. Z. in
dru-
štvo sv. Cirila in Metoda št. 45 K K. J., katera so mu priredila kra= sprevod, da tacega še ni bilo v >
mestu. Da je bil pokojni dober c
čla".
je dokaz to, da je bil pri zadnje
itff
to, ua je uu pil zaun.^" novanem društvu nad 5 let blagaJ in zastopnik.
Tukaj vidite, dragi rojaki, kako P (Nadaljevanje na 7. strani.)'
Ali vas nadleguje kašelj?
Tisti rhskavi, suhi kašelj je učinek razdraženja mrenic v grlu. Kadar za-kašljate se vam trgajo te mrenice in tkanine pljuč. To jih oslabi in pripravi pot za bolj resne bolezni.
Severov Balzam za pljuča
(Severa's Balzam for Lungs)
I je sestavina primernih snovi. Pod njegovim učinkom ozdravijo vnete mrenice, srbeči občutek izgine, vnetje olajša in kašelj izgine. Že prvi popitek da mnogo olajšbe. — Cena 25 in 50 centov.
I
PREHLAD
je ponavadi učinek izpostavljanja mrzlemu, vlažnemu ali mokremu vremenu. Navaden prehlad lahko postane zelo nevaren, zato je dobro odpraviti Prve znake s
Severovimi Tabletimi zoper prehlad in hripo
(Severa's Cold and Grip Tablets) Te preženejo prehlad iz ustroja in dajo zaželjeno olajšbo. Cena 2!) centov-
Tistim, ki trpijo vsled revmatizema.
Pravi način zdraviti revmatizem, odpraviti vodno kislino, vzrok revmatiz«'3 in olajšati okrajne bolečine je rabiti vnanje in notranje zdravilo.
Notranja rhba
Severovo zdravilo zoper revmatizem
\
(Severa's Rheumatic Remedy) ki olajša okorelost sklepov, vnetje in revmatično nevralgijo. Odpravi okorelost mišic, otekline in bolečine vsled revmatizma. Cena $1.00.
Ynanja raba
Severovo Gothardsko Olje
(Severa's Gotliard Oil) ^ ki je okrajna nadeva za °'ai^n^Cietje lečinc v hrbtu ali nad obistimi, VIs(ra_ prsne mrene, bolečine v prsih 111 'jgjje neh okrajnega revmatizma, Pevl'. zilo in vseli bolečin, kjer sc more nia rabiti. Cena 50 centov.
Naprodaj v lekarnah. Zahtevajte "Severova". Ako jih nima vaš
lekarnar, naročite jih od
v 1A# C" Opiirn m	CEDAR R»P|0S
W. T. oEVERA	WO. I0WA J
_
me« i rite-dele-
1501«
feoji ni® iris'® arej-vefr .stale ovit« di fr
nt'
IZ STARE DOMOVINE
lo » m <
■vir
tati®
I & ?"-: a P» dušf
)C.
žsr Gra-nog"' odo'.
pre-o Tt'
lili f
. Veen«'
313
ed>i
Zsi tukaj stil«'" e stain t" jen 1 A«if
svoi"
si )e
» leto A 113
:adn!» u ž'v' smrt
jne«3
^
i i", ipa« od* , dr"' K-
, te* čl"1' . iiiif' jain''t
:o C
KRANJSKO
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 12. jan. 9 Slovencev, 10 Kočevarjev in 40 jtllrvatov, a nazaj je prišlo 20 Hrvatov
n 20 M acedoncev.
—»Katoliški hrvaško-slovenski shod bo letos v Ljubljani v drugi polovici meseca avgusta.
—	Hrvaško-slovenski izvršilni odbor je imel v Opatiji dne 10. jan. svojo redno sejo; razpravljal je o političnem položaju hrvaškega in slovenskega naroda in storil primerne sklepe.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je po-s'ala '"Kolinska tovarna kavinili prime-sij" zopet lepo svoto 1000 K.
—	Nabori. Letošnji nabori novincev se začno najbrže v Avstriji in Ogrski s 1. marcem, v Bosni in v Hercegovini pa s 1. aprilom.
—	Belokranjsko vino. Iz Radovice, 'j- jan.: Belokranjsko vino ni tako k'slo, kakor še nam je obetalo. Le nekako "čudno" leto je bilo lani za trto. Nekaj vinogradov bogato obloženih, da še ne zlepa tako, takoj tik stoječi pa niti za kebel grozdja. Pa smo škropili in žvepljali, pa vse ni nič Pomagalo. Upanja pa le ne izgubimo. Nekateri zdaj še rigolajo, znamenje, ua bodo še sadili, dokler se nam ne °dpr0 drugi boljši viri dohodkov. Pa
Žalah g. Fran Golob z gdčno. Mici Flcrin, hčerko trgovca. — V Šmarjah na Vipavskem c. kr. okr. sodnik v Ajdovščini dr. Herman Ferjančič z gdč. Mirni Gruntar iz Šmarij. — G. M. Ko-stelec, trgovec v Št. Rupertu, z gdč. J. Cimermanovo iz Dobrove pri Ljubljani. — Na Vrhniki g. Franc Homo vec z gdč. Milavec. — V Ljubljani odvetniški kandidat dr. M. Šubic, sin vladnega svetnika I. Šubica, z gdč. Belo Kavčnik, hčerko višjega dež sodnega svetnika Ivan Kavčnika. -Na Rovih učitelj g. Smole z gdčno. Franjo Gril, hčerko najemnika Kole-zije.
— Smrtna kosa. V Dvoru pri Št Vidu nad Ljubljano je umrla v 70. letu blaga krščanska mati in skrbna gospodinja Marija Švajger, rojena Ko man. — V Dolskem pri Ljubljani je umrl nadučitelj g. Ivan Zupan. — V deželni bolnišnici je umrl Tgnacij Medved, 82 let star, ki je sH'ojcas služil pri škofih Vidmarju in Wolfu. — V. Kranju je umrla ga. Olga Šavnik, roj Mal-ly, soproga dr. Edvarda Šavnika; zapušča 7 otrok. — V Škocijanu na Dolenjskem je umrl vodja deželnega bo-letnega urada g. Andrej Kalan, posestnik v Kranju. — V Novem kotu je u-mrl zasebnik Valentin Turk, oče ing Jakoba Turka, ravnatelja kemičnega preizkuševališča v Ljubljani. — V Arcu na Tirolskem je umrla ga. Fani Seunig, soproga posestnika in trgovca Seuniga v Ljubljani, stara komaj 26 let. — Umrla je gdčna. Ivanka Ber
v
lobil je stavo — in bil je v treh dneh nrtev; ubil ga je alkohol. — Ondan ta pa imela izvošček in natakarica lavno razpravo pri deželni sodniji. lržavno pravdništvo ju je tožilo, da ta sokriva smrti Antona M., prvi zaradi stave, druga ker je prinesla smrtonosno količino špiritovca. Obsodili so oba, izvoščeka na šest tednov, natakarico na tri tedne hudega in poostrenega zapora. Javni tožitelj je bil v svojem govoru poudarjal, da bo državno pravdništvo take in enake na Kranj skem žal močno razširjene stave z vso odločnostjo preganjalo.
— Denar ga je zmotil. Dne 11. oktobra m. 1. je ležal v sobi posestnika Martina Kočarja v Šenturski gori na klopi za mizo 211etni Lojze Perne, posestnika sin iz ravno tiste vasi, v družbi dveh fantov, ki sta pa vsled pijanosti trdno spala. Kočar je pa imel v miznici v neki kuverti spravljenih 710 kron gotovine, za katero je Perne dobro vedel. Sklenil je se jih polastiti
t»di letos se dobi prav dobra kapljica | ton cel j, poštna aspirantinja v Gorenj na prodaj.	vasi Pri Retečah pri Škofji Loki. — V
' Prevojah pri Brdu je umrla ga. Roti
ka
Lovska sreča. Proti strupenim •<cam. Kakor znano je lani deželni °dbor Kranjski razpisal nagrade za P°končavanje modrasov. Uspeh je izreden. Na tisoče in tisoče se je pokončalo strupenih kač. Samo v občini Radovica v Beli krajini se je po-oncalo 695 modrasov! Jernej Jurjevič
-am je prinesel 168 pristnih gadovih glav.
. ~~ V Radovljici se bo napravila nova železniška postaja. Država bo dala zanjo 150,000 K in mestna občina 50,-000 K.
O železnici Loka-
aJe rekel železniški minister t
ker
Sv. Lucija je da se
ja Kurent v visoki starosti 92 let, mati poduradnika "Kranjske hranilnice" Jožefa Kurenta. — V Premu je umrl g. Blaž Del^leva, soposestnik grajščine Turn. — Umrla je mlada mati Ivana Valenčič (Lunovka) iz Bitenj. — V Radovljici je umrla ga. Frančiška Me gušar, stara 67 let. — V Ljubljani je umrl nanagloma za srčno kapjo usluž benec električne cestne železnice Ig nacij Žnidaršič, rodom iz Sv. Nikolaj pri Celju. — V Ljubljani je umrl u službenec tobačne tovarne Matej Aleš
— Ob grobu učitelja-poštenjaka. N
Mirni dne 7. jan. umrli vpokojeni nad
učitelj g. Martin Grčar se je rodil dne
nf. ,	.,	., , ... . 28. oktobra 1838. v Dupeljnah, župnij
/bo gradila, ker manjka drobiža m Brdo Kamnjku na Gorenjskem,
* .nana zgradba te proge vec tistega y.., se je žc dQma ljanja, tem "dtegicnega pomena, kakor pred letom.
f" t, ^:'bvala Bulgarov Slovencem. So-Jjska lista "Mir" in "Večerna Pošta" z /vi U P0sebno zahvalo Slovencem ( k atsko pomoč, ki so jo poslali cas". balkanske vojne. Posebno v. Jena je požrtvovalnost neke slo-darfl Ui'teljice v Ljubljani, ki je post" r i, Sv°j° Postelj in vso svojo poljsko opravo z dostavkom: "Kei
KOROŠKO.
—	Andrej Einspieler. Dne 16. jan je poteklo 25 let, kar je legel k zemeljskemu počitku prezaslužni probuditelj in voditelj koroških Slovencev—msgr. Andrej Einspieler, c. kr. realčni profesor v p. Slava njegovemu spominu!
—	Vojaška godba prvikrat pri slovenski veselici v Celovcu. Iz Celovca z dne 20. jan.: V nedeljo, 25. t. m., priredi v hotelu Trabesinger slovenska čitalnica v Celovcu predpustno veselico. Pri veselici svira godba 17. peš-polka. Polkovno povelje vabi k veselici tudi častnike.
—	Tolstivrh. Dne 8. jan. smo imeli občinske volitve, ki so se vršile v najlepšem redu in so bili izvoljeni skoraj vseskozi soglasno naši slovenski možje.
—Polom socialnodemokraškega pocl-vzetja. Iz Celovca se izve, da je tamo- ^ kar je tudi storil. Priča Angela Ko- šnja socialnodemokraška pekarna pro-ar. ki se je mudila z drugimi domači- padla s primanjkljajem 9000 kron. So-, ni zunaj sobe, je slišala, kakor da bi se ciji so zopet enkrat dokazali, kako dobila miznica trdo zaprla, takoj nato je bri in vestni gospodarji da so. V pe-
OZOR, ROJAKI V SO. CHICAGC IN OKOLICI!
Sweathers in Sweather Coats, spod nje volnate obleke, moški, ženski in o troški čevlji, obleke za ženske in otro ke, kakor tudi za neveste — vse to st dobi pri nas po zelo nizki ceni. Zi slednje se sprejemajo tudi naročila.
V zalogi imamo tudi Severova zdra vila in Slov. Pratike za 1. 1913. Vse to dobite po najnižjih cenah pr
FRANK CHERNE
9584 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
Priporočam se za obilni obisk; pri dite in prepričali se boste, da ni hum
bug.
S spoštovanjem
Frank Cherne.
JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, Hi
SLOVENSKA GOSTILNA Dvorana za veselice. Plei vsako mk boto in nedeljo. Phone South Chicago 387.
Kadar imate s sodiščem opraviti nite se n«
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, DL Z g. Welluitzom se lahko domeaite v slovanskem jeziku, ker je Slovaa
stopil obdolženec iz sobe in odšel. Sum te tatvine se je takoj obrnil na Perne-Ta je spočetkoma tatvino tajil, konečno pa je priznal, da je on denar vzel. To priznanje je pa takoj zopet preklical, pri sodniji je pa obstal, da je on storilec, da je dal denar spraviti Janezu Habjanu z naročilom, naj ga lastniku vrne, ker je njega sram, in da je to v pijanosti izvršil. Poizvedbe so pa dognale, da Habjan ni niti krajcarja od njega prejel ter je vse to izmišljeno. Ker se je sodišče o njegovi krivdi prepričalo, ga je na 8 mesecev težke ječe obsodilo.
ŠTAJARSKO
Slovenec ne more v deželno služ-
karni je baje vladal škandalozni nered in treznejši sodrugi so opetovano na-glašali, da preti nevarnost propada. Čudno, da najvestnejši in točni rdeči listi nič ne poročajo o krahih v njihovem taboru, dočim vsako nezgodo pri-nasprotnikih obesijo na veliki zvon, da neljube jim osebe opljuvajo s švind-lerji, lumpi, zapravljivci, požeruhi itd. Čegav pa je denar, ki ga tako zabije-jo? Delavski žulji so to!
—	Smrtna kosa. V Celovcu je umrl hišni posestnik in tovarnar 'dežnikov ces. svetnik Karel Fornara, star 71 let.
—	Ustrelil se je v Beljaku topničar Valentin Krebs.
Martin Nemanich
1900 W. 22 St., Chicago, 111.
se priporoča si. občinstvu za obil;n obisk njegovega saluna na vogalu 22 in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80.
|V\ Nemanich, Chicago
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in sm*4ke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago. ^
pa se šolal v Kamniku pri oo. Frančiš kanili in v Idriji. Leta 1875. je prišel kot učitelj na tedanjo enorazrednico na Mirno, kjer je opravljal obenem tudi organistovo službo do leta 1903., ko je stopil v zasluženi pokoj, tedaj celih 28 let in je vzgojil ves sedanji mladi naraščaj v župniji. Bil je blag značaj, vesten učitelj in dober kristjan. Ostal je samski celo življenje. Kako je bil priljubljen na Mirni, kjer
nj	------»vtr ra
Juncev ne morem v svoje stanovanje ' je prebil ^skupaj celih 38 let, je pričal 'Prejemati in jim streči, pošiljam vse,1 "jegov pogreb, ki je bi! tako slovesen. ar 'mam za svoje ležišče; bom lahko da ga stari ljudje ne pomnijo.
po .g?.'ih t,eh Počivala, dokler nova J tova " M-" P0ste'jna oprava ne bo go-' ](; .' Jen ginljiv zgled so posnema-ljicSee "ekatere druge slovenske učite-
no.
' Na konjih k ,Je sv. Štefan
maši. Kakor zna-
Sy0-*~ 0>' ^tetan patron konjereje, sv VV SO "a Poseben način častili' zadn-	v konjercjskih krajih, v
\\( J.em času so pa ti običaji izumrli. pr. '!" sv-' Štefana, torej na božične h V! • -S0 imeli v ^t. Jerneju mašo, Ho i! ^ P' 'jezdilo 94 jezdecev na Stv _ r:išenih in ovenčanih konjih. s0 U niso jezdili v cerkev, ampak Ko S(irazPostavili zunaj pred cerkvijo
k'Zdil;
"eju,
—	Ivan Murnik umrl. Dne 18. januarja je umrl v Ljubljani cesarski svetnik Ivan Murnik, vpokojeni tajnik trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko, v 75. letu svoje starosti.
—	V vodnjak je padla in utonila dne 17. jan. V Stražišču pri Kranju 67 let stara posestnica Marija Volčič.
—	Samoumor. Dne 14. jan. se je v svojem stanovanju v Križevniški ulici št. 7 v Ljubljani obesil mestni delavec Mihael Žagar, rojen 1845. leta v JJnaj-narjih in pristojen v Ljubljano. Pra vijo, da je starčku, ki je vse moči pustil pri mestu, nadzornik Magister od-kazal t^žje delo v jami in da se mu je
bo! V deželi prebiva ena tretjina Slovencev, deželni'uradnik pa ne sme postati Slovenec. Slovenec gospod Pirk-mayer je bil že sprejet v deželno služ bo, toda ko se je zvedelo, da je Slovenec, je moral iti. Ali ni to brezpri-meren škandal, radi katerega bi se rao ral dvigniti cel narod?
— Dež. šolski svet gre Nemcem pri ustanovitvi njihovih privatnih ponem-čevalnic vedno kolikor najbolj mogoče na roko. Kjer se spomnijo in kadar se spomnijo, dober Nemci svoje privatne šole. Kako s-e pa ravna napram Slovencem? Že leta se potegujejo Slovenci za privatno slovensko šolo v Studencih in v Mariboru, a razne nemške oblasti, v prvi vrsti dež. šolski svet. zavlačujejo vso stvar, da ne more priti do nikake rešitve.
—	Nova slovenska dekliška šola v Celju. Stavba nove slovenske dekliške šole se bo sedaj pričela. Zidali jo bodo na Gologrančevem prostoru v Gaberju tik Celja. Zidalo se bo dvonadstropno poslopje s 13 šolskimi sobami. Deset jih bo za osemrazredno dekliško šolo, tri pa za paralelke za okoliško deško šolo. Stroški so pro-računani na 150,000 kron. Gaberje bo s tem veliko pridobilo.
—	V Ameriko pobegnil je posestnik in gostilničar Joiyef Praznik iz Zabu-kovcev." Pregnali so ga dolgovi. Ve-leindustrfjcu Petru Majdiču je odnesel 40,(XX) kron.
PRIMORSKO.
Je bilo "a lepi leno v
|it° dobili poseben blagoslov, je od-a ta močna kavalkada po Št. Jer- grozilo tudi z odpustom. To je sta-JtT je bilo polno gledalcev. Saj roga moža tako potrlo, da se je obesil.
tla lepi','8.tUl1' 1CP° gledati čvrste fante
konjih, ki so imeli grivo sple-
"o s si "lale kitice- ki so ,)i,e preplete-ovenskimi trakovi in cvetlicami.
P o ^ in pravica na Kočevskem.
z« geni trudu se je posrečilo dobiti ko1Kx^u'nce v Kočevju gostilniško tjjanjn'10" uSe<laJ je po dolgem prega. Pu ••!> K željan otvoril gostilno. To m„ "tsche Stimmen
menda
•nibijo VJ«, ne
ki	ninenja, da bi za take ljudi,
čcvh, ;jo 111 lr in 119 hujskanja v Ko-
— Smrtna kosa. V Št. Vidu pri Ptuju je umrl občinski svetovavec Oz-vald Toplak, "vzoren nemški mož" in opora tamošnjega nemštva. — V Brežicah je umrl posestnik in lončar Josip Hafner. — V Št. Štefanu pri Šmarju je umrla učiteljska kandidatinja gdčna. Hedvika Podpečan. — V Forminu pri f Moškanjcih je umrl posestnik Franc ^ Korpar. — V Arnivasi je umrl posestnik in čebelar Anton Debelak, vrl narodnjak, 77 let star. — V Celju je umrl
—	Za Balkance. Odbor "Rdečega križa" v Trstu, ki obstoji iz Slovencev, Hrvatov in Srbov, je zbral nad 50,000 K za bulgarski, srbski in črnogorski "Rdeči križ".
—	Kdo bo poreški škof? Glede vesti "Triester Tagblatta", da postane naslednik poreško - puljskega škofa Flappa goriški prošt dr. Faidutti, bodi omenjeno, da krožijo tu že najrazličnejše kombinacije. Po eni naj bi zasedel poreško-puljsko stolico škof dr. Mahnič, po drugi pa dr. Kvirin Boni-fačič, dekan v Lušinju. Seveda so to, kakor že omenjeno, le kombinacije. Dal Bog, da bi zasedel to škofovsko stolibo mož, pod katerim bi prišli tudi istrski Hrvati in Slovenci do svojih pravic vsaj v cerkvi, kjer jih po mnogih krajih dosedaj niso bili deležni. Ne zahtevamo nikakih priviligijev ali pred pravic, ampak ravnopravnosti z laški mi verniki. ("Slovenec".)
—	Smrtna kosa. V Lošinju je umrl trgovec in posestnik Ivan Rode. — Na Dobrovem pri Biljani je umrl 881etni Radeckijev veteran Anton Markočič.— V Št. Andrežu je umrla ga. Lucija Pavletič, roj Budal.
—	Zdivjana mačka umorila dva o
t roka. V Skopem na Goriškem sta štiriletni sinček in šestletna hčerka posestnika Martinellija mučila mačko. Otroka sta navezala mački na rep papir in papir zažgala. Pri tem je ma čka zdivjala, skočila na otroka in ju tako razpraskala, da sta oba otroka umrla. Nekemu domačinu, ki je otrokoma prihitel na pomoč, se je mačka zapodila v obraz in 11111 oči tako razpraskala, da je izgubil vid.
HRVATSKO.
^'a. ' smelo biti nobenega zbirali-Mtro' Pa menijo Nemci, da je Bog in (1 KaP'jico ustvaril samo za Nem-Hsl 31 Vsak> ki ni pristaš izvestnih
z«Jen?

•Ui
nioral biti v Kočevju lačen 1 orej le nekoliko več trez-
manj prenapetosti!
'Jen «Qri
a župana v Višnji gori je izvo
Jakob
— Poboj. Na Sv. Treh Kraljev dan je prišel graščinski hlapec Janez Grimšič, doma iz Kamnja, že nekoliko I vinjen v graščino Pogance pri Novem mestu. V kuhinji se je pogovarjal z deklo. Domači graščinski hlapci so to opazili, se na poziv kočijaža Martina Makovec oborožili s plankami in ga na izhodih, to je na treh potih pričako-zelo jezi, ker | vali. Ko se je ta poslovil, so skočili nanj Štefan Prešiček, Lovrenc Ivančič in Martin Makovec in po njem udriha-Pobili so ga na tla in ga pustili na prostem ležati ter odšli v hleve. Gri-mašiča, ki ga je dekla našla v krvi,nezavestnega pred hlevom ležati, so iz-mili in odposlali v bolnišnico, kjer je padel v nezavest in šele tretji dan pri-el k sebi. Ima mnogo poškodb in na glavi smrtno rano. Nečloveške hlapce so pa odpeljali v hišo pokore. Grimšič bo težko okreval.
— Po Cuvajevem odhodu, poroča baje iz posebnega vira
"Zeit da je
V Važno uprasanje!
lf§ ft mi opravi
_J\gf «1 najbolje in najceneje
Konzularne
vojaške^tjZ 220'/i drove st ' /^Milwaukce.Wis.
Anton Kirlnčič
Oor. Columbu in Chicago Hit-
Pri meni j« največ zabare !■ in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Rub v St. JOLIET, ILL
JOSIP ZALAB
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko strok« spadajoče zadeve za Združene Držare in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih bar», ol)«» m firnežev Izvršujejo »e knf» rarska dela ter obešanje itculufi i>apirja po nizkih cenah
Alexander naras^
f% Chi. Phone 376 U N. W. 927.
Točimo izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Brew ng Company.
FIRE INSURANCE. <adar zavarujete svoja poslopja zopc ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicago Street « nuv hiši Joliet National Bank*
KADAR STE V MESTI
•te vabljeni, da se greste okrepčat s ča(o okusne pljate In jedil t salun In restavracijo
120 Jefferson St.
JOLIET, ILL.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AT.
Popravljamo
Delo jamčimo.
403 N. Chicago
vogal Cass Sis.
BAR CAFEA?
Postrežb* izhorna-— prav po domače
.....JOLIE'i
orožniški postajevodja Jakob Stermsa. dobi] ogrski minjstrski predsednik Lu--VRogoznici pri Ptuju je umrl gO- ^ of, cfsarja nar0iil0f uvesti na stilničar m posestnik J. Ireff, vrl Slo- Hrvftškem normalne razmere. Čuvaj
Vidic, posestnik v Višnji-

Vk
011 k u
rzu je tvrdka Lenard del
tr»ov"ca,Kaz(lrtem. — V konkurzu je , an Vrisk v Gorenji Straži.
V Radovljici se bo naselil kot svetnik Fran Koblcr iz Lju-
ft**
"Jane
C Sl°vensko 35lt.,„f praznoval g
gledališče. Danile
Dne 27.
(Cerar)
"dt, , , vojega delovanja na sloven-
8,edališču.
k'k Loh° Poročili so se: G. Hen-Si *V 1,adučitelj s Krke, z gdč SičniL iz Ambrusa. — G. Fran ■ ici y . "'Kpvec v Kamniku, z gdč 8osU'|U"tnik°vo, hčerko posestnika n,carja v Ljubljani. — V Dom
— Strašna rodbinska žaloigra v Stu» denčicah pri Mariboru. V mariborski okolici v Studenčicah se je zgodil zlo-ki je v Mariboru in v okolici vz-
— Nesrečni vUjenec. 16 let stari Al. KruSnik, sedlarski" vajenec pri J. Je-lovšku na Erjavčevi cesti v Ljubljani, je hodil k l.uckmannovemu hlapcu konje snažit. Dne 17. jan. zjutraj je pa konj vajenca tako udaril v obraz, da je vajencu desno oko takoj izteklo.
—' Smrtonosna stava in njene po sledice. Dne 18. novembra 1. 1. je 1 neki gostilni blizu Bleda stavil že ne koliko opiti fant Anton M. z ivošče kom Jurijem K. za pet kron, da izpijc zaporedoma 10 šestnajstink žganja Natakarica je torej nalila in po mizi razvrstila 10 polfrakeljev doma zineš.i nega polšpiritovca, fant se jih je po gumno lotil in jih vase zvračal brez odmora drugega za drugim vseh deset
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino ia po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne * lepimi kamni, stenske in kndilne ure. Se priporočam slavnemu
prvemu pozivu, da naj demisijonira, ni sledil, poziv se je zato ponovil. Njegov
namestnik Unkelhaeuser je uvedel nov nmiim% ui<_ rmmr___________
režim, pod katerim so persekucije ča- ofc-jnitvu e<jiBi slovenski zlatar v Jo-
sopisja ustavljene. Med Hrvati 111 via-
do ne vladajo take razmere, da bi bilo	FRANK BAMBIČ,
budil velikansko pozornost. Delavec ustavno življenje nemogoče. Ogrska ^ Ruby Street,	Joliet, Ills
Reiter se je moral preseliti v drugo vlada je pripravljena popustiti glede _________
stanovanje in je izročil svoji ženi Ma- železničarske pragmaHke in dati kon-3 krone, da plača težaka, ki ji je cesije glede krajevnih imen. Obljub-, pomagal seliti pohištvo. Žena, ki je Ija dalekosežne investicije za promet, udana pijači, je pa malone vse tri kro- ki dosegajo morda 50,000,000 K. V ne zapila. Ko je prišel zvečer mož kratkem se imenuje novi ban ki bo | domov, je ležala pijana ženska v sobi; takoj odredil nove volitve v sabor, /.a
možu, ki je bil lačen, ni pripravila ve- bana pridejo v postev pojeg Ra« o«y-1	IH
čerje, vsled česar je začel razgrajati, ja grof Pejacevic, grof Kulmer in m.-,51» »1/	*
Drugo jutro je bilo v Reiterjevem sta- nister Josipovich.
novanju vse mirno, Reiterja in Reite^r- f _ N;ko Mihanovič _ baron. Cesar jeve niso sosedje nič videli m so sli podejj, ]irvaškemu multimilijonarju zato v nezaprto stanovanje, kjer so bivšemu av.stro-ogrskemu general-za gledali strašen prizor: Marija lezi z ()lemu konzuUt v Buen0s Airesu, Niki razbito glavo v krvi sred. sobe mrtva MihanoVi-u baronstvo. Hoje se. da se je Reiter, ko je ubil ^^
ženo, tudi usmrtil. Reiter je znan kot (--
zelo priden delavec.—O tem se še po-; roča: Orožniki so Reiterja prijeli. Ne-rečnež je zapustil svoje stanovanje | dne 16. jan. ob pol 6. uri zjutraj, ne da bi vedel, da je žena mrtva. Šel je v| Maribor, kjer je v neki žganjarni pripovedoval, ko je spil nekaj kozarčkov
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačn« NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL. VVWAWAWAWsVAVVSV^
Oscar J. Stephen
t
Bob« Ktt In SOK Barber bldg JOLIKT, ILLIMOI8
J AV1M NOTAH
National Studio
(K. PAWLOVSKI.)
Ediaa gloranske fotografija t JoiietD.
žganja, da je pretepel svojo zeno; po-tegnil je vrv iz1>od obleke in rekel, da mu. ni več za živeti, ker je žena taka pijanka, in da se hoče obesiti. Orožniki so potem prijeli Reiterja pri njegovi materi v Dago.šah. Bil je ves potrt in je plakal.
Chicago Telephone 3462.
Jos. Plisich,
GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost.
UMOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE.
CENE VEDNO ZMERNE.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Louis Wise
"MEET ME FACE TO FACE"
gostilničar
200 Jackson St.,
Kupuj« in prodaja x»-uljUč»
* mestu in na deželi.
Zavaruje hiie in pohištva pro ti ognju, nevihti ali 4rug po ikodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in bolei.iim
Izdeluje vsakovrstna v notar sko si« oko spadajoča pisanja
Govori nemiko in anglciko. VVWWAW^WiWVWW
Anton Košlček
Slovenski gostilničar
Pri menije vedno najreČ zabav« in najboljše pijače.
Joliet. 11
Prijateljem in znancem naznanjan da sem kupil Mauserjev salun, kjer m lahko najdete vsak čas in se okrepčat« V zalogi imam najboljša vina in drug pijače.
"Tontek Is 0. K.
99
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1
1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene držaje $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111
Advertising rates sent on application
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
CERKVENI
febr. Nedelja
KOIEDAR.
Apolonija, Cir. Pondeljek Solastika, Viljem Torek Deziderij; Adolf. Sreda Eulalija. Četrtek Katarina de R. Petek Valentin, muc. Sobota Faustin in Jovita.
SVETOST VERE.
(Prva postna nedelja.)
Današnjo nedeljo se bere pri sv. maši odlomek iz druzega lista, katerega je pisal sv. apostol Pavel Korinčanom. Sv. Pavel zahteva od vernikov veliko svetost in tudi pove, v čem naj obstoji ta svetost. Sveti so nauki in zapovedi naše vere, sveto je bilo življenje apostolov, sveto je tudi življenje vsili onih, ki hočejo biti pravi kristjani. Da bomo pa bolje spoznati svetost, katero je povzročila na tem svetu naša vera, poglejmo nekoliko grozno pokvarjenost, ki je bila poprej razširjena po celem svetu.
Judovska vera je vodila k postavni svetosti, ker je to vero Bog razodel deloma po Mojzesu, deloma pa se je ohranilo pravo spoznanje po izročilu. Vendar pa so pačili to vero judovski veroučitelji se svojim napačnim razlaganjem sv. pisma. Sicer so bili pa judje za čas Jezusa Kristusa razcepljeni v razne stranke, mej katerimi o-menjani farizeje, ki so se zadovoljevali z vunajnim spolnjevanjem postave, v srcu pa so bili hudobni in spačeni; saduceje, ki so bili pravi lahkoživci, esene, ki so sprejeli mej svoje nauke tudi nauke pafeanov.'
Mej pagani pa je bila pokvarjenost tolika, da so ti obožavali celo najhujše pregrehe, da so pripisovali svojim bogovom tudi najhujše strasti. Pagani so bili, da rabim besede sv. Pavla "polni vse krivice, hudobije, nečistosti, lakomnosti, napačnosti, polni nevošč-ljivosti, ubijanja, krega, goljufije, hu-dodelnosti, podpihovavci, obrekovavci, Bogu sovražni, zasratnovavci, prevzetni, napuh njeni,1 izmišljevavci hudobij, starišem nepokorni, neumni, razuzdani, brez ljubezni, brez zvestobe, brez usmiljenja." (Rim. 1.) Temu pa se ne bomo čudili, ako pomislimo, da so oni s tem menili posnemati le svoje bogove. Paganstvo je zabredlo tako daleč, da je hotelo častiti svoje bogove z najostudnejšimi pregrehami.
Sredi tolike pokvarjenosti se je pa pričela naša sv. vera, ki je začela raz-svitljcvati gosto temo pregreh, sama pa je vedno ohranila svojo prvotno svetost. Naša vera je spremenila pohotne pagane v prave svetnike. Kar piše zgodovinar Muratori o začetku cerkve in njenih vspehih v Paraguaju to velja več ali manj splošno o začetku krščanstva: "Narod, ki je bil poprej divjim zverinam podoben, s katerimi je v pragozdih prebival, in ni mislil na druzega kakor na boj in maščevanje, narod, ki je užival poprej človeško
meso, se je spremenil v čredo krotkih jagnjet. Med njimi se je v obče lahko zapazila bratovska ljubezen, skromnost in krotkost.
Odveč bi bilo ko bi hotel popisati vse junake svetosti, katere je rodila naša cerkev. Ona lahko pokaže na brezštevilno množico spokornih pu-ščavnikov, svetih redovnikov, vzgled-nih duhovnikov, neomadeževanih devic. O vsili teh ahko reče sv. cerkev: moji otroci so. Po vsej pravici je mogel slavni Tertulijan zaklicati paga-nom: "Samo mi smo nedolžni, ker je nam nedolžnost potrebna in znana, učimo se je od Boga, ki je naš najpopolnejši učenik, katerega ljubimo in se ga bojimo zajedno."
Eden največjih sinov sv. cerkve je našel v besedah sv. pisma ono moč, da je mogel raztrgati verige, ki so ga vklenjenega držale na greh. — Sv. vera je spremenila lahkoživega vojaka v junaškega strežnika bolnikov in svetnika Janeza od Boga. Ona je navdušila sv. Frančiška Ksaverija, da je postal apostol indijanov. Sv. vera je naredila občudovanja vredne svetnike: Frančiška Asiškega, Dominika, Ignacija Lojo-lanskega, Filipa Nerija. Ali naj še omenim razne vstanove v korist člo-veka-trpina, ki so zrastle na podlagi sv. vere? Kaj naj rečem o bolnišnicah, sirotišnicah, hiralnicah, zavodih za slepe, mutaste, umobolne? Na vse to pagani niti mislili niso. Kako neusmiljeno so n. pr. pagani ravnali se sužnji. "Bolne sužnje so Rimljani vozili na nek otok ne zato, da bi tam okreva-i, marveč da bi tam umrli. Neki rimski cesar je ukazal napolniti tri velike la-dije se slabotnimi sužnji in pustil jih je potopiti.
Leto 1890 se je odpravljala iz Londona mlada redovnica na otok Hawai, da se popolnoma posveti postrežbi gobavcev. Bila je to S. Roza iz reda sv. Dominika. Njen oče je bil anglikanski pridigar, deklica je postala katoličanka in z nepopisljivimi žrtvami si je nabrala toliko, da je mogla v Pariz učit se zdravilstva zlasti z ozirom na gobavce. Ko je izvršila svoje študije, se je vrnila na Angleško, je vstopila v samostan in po storjenih obljubah se je odpravila iz ljubezni do Boba mej gobavce. Kje bi našli izvan krščanstva podobne požrtvovalnosti?
Dne 19. septembra 1877 je spremlje-vala v Toulardu na Francoskem redovnica S. Simplicia nekaj otrok na
ampak ta človek so vsi njegovi potomci, ki bodo imeli očeta in mater; zato \ eljajo Adamove besede vsem poznejšim in naslednjim rodovom, ki so, ka kor Adam navezani na to božjo nared bo in pogodbo, dokler Bog ne ukrene drugače. Bog je torej začetnik vsa kega zakona; on je. ki zveže dve osebi v n e r a z v e z 1 j i v zakon. Zato je rekel Kristus o zakonu: "Kar je Bog zjedinil, naj človek ne loči." Bog torej dva zjedini v zakon in ju blago slovi. Zakon je torej n a t o r n a-b o ž j a pogodba med možem in ženo, in si cer do smrti nerazvezljiva pogodba. Tako je bilo do Kristusa; od Kristusa sem pa je zakon n a t o r n a-b o ž j a -zakramentalna pogodba, ker je Kristus zakon povzdignil v zakrament. In to natorno - božjo - z a k r a m e n-talno pogodbo morajo, če vstopijo v zakon, skleniti vsi oni, ki so bili krščeni v katoliški cerkvi, ki je od Kristusa prejela 7 sv. zakramentov. Ker je zakon resnično eden izmed sedmih sv. zakramentov, zato je pravove-ljaven med katoličani samo oni zakon, ki je zajedno zakrament.
Katoličan, ki bi vstopil v n e z a -krame n talen zakon, bi zakramente zametaval, bi torej tudi nauk in vero Kristusovo zametaval in se veri odpovedal. Tak katoličan bi živel v konkubinatu, ker bi njegov nezakra-mentalen zakon ne bil veljaven. Nikomur še ni prišlo na misel iti k posvetni gosposki in od nje prejeti, sv. zakramente: Sv. Rešnje telo, zakrament sv. pokore in druge; sv. zakramente deli samo katoliška cerkev, in zato more katoličan tudi zakrament sv. zakona prejeti samo od katoliške cerkve. To pa velja samo za katoličane, ne pa, kakor zopet laž-njivo Glas Sv. za v s e ljudi.
Glas Sv. piše: "Rimska katoliška cerkev pa pravi, da tisti, kateri so bili poročeni v sodniji ali od protestantov-skega svečenika, žive v konkubinatu in njihovi otroci se smatrajo za nezakonske." Lažnjivi in nevedni Skubic, kdaj, kje pravi to katoliška cerkey? Nikjer in nikdar! Pokažite katoliško knjigo, ki to pravi!
To pravi le sleparski Skubic. Kaj pa je nauk kat. cerkve? Katoliška cerkev uči, če oni, ki že od rojstva niso katoličani, sklenejo zakon pri svetni gosposki, je tak zakon veljaven
katerih so jih opozarjali kako velika sreča jih je doletela, ko jim je dana naloga, da v znamenju križa poženejo nevernike iz Evrope. To je silno delovalo na armado, kajti srbski kmet bi v sili vse prebolel, le vere bi ne dal za živo glavo.
Karakteristično je, da se srbski vojak ne boji umreti, le to vsakega skrbi, da bi ga, če bi padel za domovino, ne pokopali brez duhovnika, ker to vsak smatra za največjo nesrečo, za najhujše zlo, ki ga more zadeti. Zato spremlja armado na bojno polje veliko število duhovnikov, da pokopavajo mrtve in tolažijo ranjene. Mnogi duhovniki s križem v roki vodijo čete v sedanji sveti boj.
Pred odhodom v vojno so duhovniki blagoslovili orožje in klicali z neba božjo pomoč.
Canada šteje skupnega prebivalstva nad 7,000,000 duš.
Skoraj milijon kron je v enem mesecu nabral češki narod za balkanske Slovane.
Slovanski časnikarski kongres evropski se bo vršil letos baje v Skoplju na Balkanu.
0ISS18S E=
3000 članov je lani izgubila organizacija socijalnih demokratov med avstrijskimi Nemci.
Trimilijonsko poneverjenje. V Draž-danih aretirani notar dr. Becker je po-neveril 3 milijone mark.
Uniforme za žurnaliste je predpisala ruska vlada; velja pa to le za žurnaliste, ki se kot poročevalci udeleže kake državne akcije ali dvorne prireditve.
Koliko so šteli Italijani za Tripolis? Dunajski "Sonntagsblatt" prinaša poročilo laškega časnika "Labaro", da je
\ eljal Tripolis Lahe 2 Čedna številka!
milijardi lir!
Javna dražba
Podpisani bo prodal na javni dražbi na svojem domu, 5 milj južno od Court House, Joliet, in 2 milji južno od Orphan's Home cestne že!., in 1 miljo zah. od Manhattan Road, na Jackson, New Lenox, Manhattan, Joliet vogalu, na Wilson-ovi farmi, Joliet Township.
'■v
Pondeljek, dne 10. feb. 1913
10 konj, 37 glav goveje živine, 9 prascev, kakor tudi mnogo kmetijskega orodja.
PETER DORR.
3BIEII
Pozor!
Pozor!
Vsi blagi možje,, kateri ste vneti za napredek slovenskega naroda, vsi® kateri imate prodajalne z grocerijo in mesnico, se Vam uljudno naznanja I"" potom, ne zamudite lepe Vam priložnosti.
Mlad fant,, resno treznega mišljenja, lepo značajnega, poštenega vede# zelo priporočljiv, bi rad nastopil kje tako službo, pri pridnem gospoda^ Seveda, fant dosedaj še ni delal v takih prodajalnah, toda v resnici pričakovS' je od njega prav lepih uspehov.
POSKUSITE, NE BOSTE SE KESALI.
Za naslov naj se poizve pri upravništvu Amerikanski Slovenec.

Redka starost. V Bukareštu je u mrl dne 14. jan. vpokojeni davčni nadzornik George Salamon v starosti 142 let. Dva rajnikova pravnuka sta člana rumunske poslaniške zbornice
in
rika. Imenovala se bo "Imperator bo še večja, kakor potopljeni "Tita nic". Odplula bo prvič v Ameriko dne
7. maja t. 1.
Katoliško vseučilišče. Kakor se iz Solnograda poroča, je katoliško vse in sicer tako veljaven in pravokrepen, ; učiliško društvo kupilo za 500,000 K sprehod. Ko pridejo do gojzda, za-' da katoliška cerkev pod nobenimi po- j eno najlepših stavbišč sredi mesta Sol pazi redovnica steklega psa, ki hiti goji ne dopušča katoličanom zakon' nograxla, na katerem naj se zgradi ka proti otrokom. Brez pomisleka skoči sklepati z onimi drugoverci ali brez- toliško vseučilišče.
sestra proti psu, ga zgrabi in z vso verci, ki so že poročeni na sodišču;	■ -
silo drži, otrokom pa veli, naj urno tudi ne, če bi svetna gosposka razpo- Največja ladja sveta se bo v krat beže. Strašno je ogrizel besni pes ročila take na sodišču poročene, kajti kem zgradila za črto Hamburg-Ame ubogo redovnico. Poklicali so zdrav- ' na sodišču med nekatoličani .sklenjeni " ilika, a za sestro ni bilo pomoči. Želela zakon smatra katoliška e'erkev za veje le, da jo prepeljejo v samostan, da Ijaven do smrti enega zakonskega dru-umrje mej sestrami. Prve dni okto- j žeta. Po d r ž a v n i h postavah se tu-bra se loti steklina redovnice. Ona kaj ljudje poročajo lahko v sodniji ali klice sestram: "Ne bližajte se mi, da v cerkvi. Združene države pustijo katere ne ognzem," potem pa poklek- ljudem svobodo v verskih zadevah in ne na bolniško posteljo in moli: "O se ne vmešavajo v nobeno vero, kakor Gospod, prosim te, skrbi, da bodo o-1 se neprestano vmešava lažnjivi Glas troci, za katere umrjern, vedno dobri Sv. in ruje torej proti ustavi, ki jamči kristjani." Dne 19. oktobra je sestra svobodo vsakemu.
v strašnih bolečinah um riti. Ali se naj-1 A katoliška cerkev zahteva od kato-de izvan krščanske vere toliko juna-' ličanov in katoliških odpadnikov za stvo? Vera, ki rodi tako svete junake veljaven zakon oni zakon, ki je objed-m junakinje ljubezni, mora biti pač nem zakrament, katerega pa more de-tudi sama sveta. Ako spoznamo ka-, liti samo katoliška cerkev, ne pa dr-covost drevesa na njegovem sadu, kaj žava. Nekatoličani pa lahko store ka-naj potem rečemo o sv. cerkvi, ki rodi kor hočejo, in njih zakon smatra tudi tako krasne sadove svetosti? Sicer katoliška cerkev za veljaven, če je le je res, da jih je tudi v cerkvi mnogo,1 sklenjen med samskimi ali vdovskimi,
ne pa na sodišču razporočenimi osebami, kajti zakon je nerazvezljiv. (Konec prih.)
ki ne žive sveto, toda temu ni kriva era, temu so krivi sami, ker se ne avnajo po zapovedih sv. vere.
REV. JOS. POLLAK.
GLAS SV. IN ZAKRAMENT SV. ZAKONA.
V št. 2. svetuje G-las Sv. katoliča-oni, naj se dado poročit pri svetni gosposki, ne pa v cerkvi, potem pa slepi svoje bravce, da rimska kat. cerkev uje s papežem vred proti ustavi in postavam Združenih držav in sicer ato, ker kat. cerkev ne pripozna za e 1 j a v n e pri svetni gosposki sklenjene zakone med katoličani. Poučimo nevednega Skubica!
Kaj je katoličanu sv. zakon? Sv. zakon je pogodba, kajti ženin in nevesta obvežeta drug drugega k dolž-ostim in pravicam zakonskega življenja.
Ta pogodba je naj prvo n a r a v n a. Zakaj? Ker se je taka pogodba že sklenila. predenj je obstojala kaka družba, predenj je bila ali mogla, biti kaka cerkvena in državna postava. Kajti to pogodbo sta prva sklenila Adam in kva. Ta pogodba je pa tudi božja. Zakaj? V raju nastopi Bog ne le kot stvarnik Eve, ampak tudi kot prvi družbanj ali tovariš njen. Ko je Bog ustvaril Evo, pripeljal jo je sam k Adamu, (I. Mojzes 2. 22) nato je oba blagoslovil rek.ši: "Naraščajta in množita se in polnita zemljo in podvrzita si jo." (I. Mojz. 2. 27.) Da je Adam takoj razumel, kaj Bog hoče, ali kakšno zvezo Bog med njima namerava, izpričujejo besede Adamove: "To (f'.va) je kost od moje kosti, meso od mojega mesa, zatorej bo človek zapustil očeta in mater in se bo držal svoje žene."
Kaj pomeni pri tej prvi poroki pri-čujočnost Boga, ki prvo nevesto pripelje k prvemu ženinu in oba blagoslovi? Ali hoče Bog samo ta par blagosloviti, samo ta par zvezati v zakon? Ali hoče poznejše zakone prepustiti človeški samovoljnosti, ali pa jih urediti in omejiti na gotove naredbe?
Adam nam odgovarja: "Človek bo zapustil očeta in mater in se bo držal svoje žene." Kdo je ta človek, ki se bo držal svoje žene in se ne bo ločil od nje? Gotovo ni samo Adam,
SRBI IN VERA.
(Dopis "Slovencu" iz Belgrada.)
Srb je pobožen in ne začne nobenega dela, preden ni prosil pomoči Boga in Matere božje. Srbski kmet vestno drži vse poste, tako tudi sredo in petek. Redek je kmečki človek, ki bi se pregrešil proti postu. Cerkev spoštuje, popa ljubi in sluša, zato je vpliv dobrega popa na njegovo okolico izredno velik. Odtod tudi dejstvo, da imamo v skupščini med poslanci vedno veliko število popov.
Vse to velja tudi o Bolgarih.
V	trenutku, ko se je napovedala vojna, je bil vsem cerkvam dan nalog, da se opravijo molitve za zmago srbskega in zavezniškega orožja nad "ne-krstom": mohamedanstvoni. CerkVt so bile prepolne. Vse, kar je živega, je ob tej priliki prišlo v cerkev, da moli za svoje mile in drage, ki so šli v boj "za krst časni i slob.odu zlatim".
Prvo delo Srba je, ko zjlitraj vstane, da se v molitvi obrne k Bogu in nihče se zvečer ne vleže k počitku, preden ni molil. Naše ljudstvo nikdar ne vzame v usta niti koščka kruha, ne da bi se preje pokrižalo in pred vsakim delom vzdihne: "Pomoz Bože i krsno imet'-' (Pomagaj mi Bog in moj krstni patron!)
Kakršna je masa naroda, tak je tudi naš kraljevi dvor. Nekaj dni pred napovedjo vojne je bila v vasi Topoli posvečena veličastna cerkev, ki jp je kralj Peter na svoje lastne stroške sezidal kot svojo zaobljubo. To je ena najlepših srbskih cerkva in je stala krog 2 milijona dinarjev. Kralj gre redno vsako nedeljo v cerkev. Kadarkoli gre na potovanje, gre najprej v cerkev in potem na kolodvor, in kadar se vrne, gre zopet v cerkev in šele od tam na dvor.
Telovadna društva Sokolov in Junakov vse svoje slavnosti pričenjajo s cerkvenimi obredi in med njihovimi člani je mnogo popov.
V	šolah se na verouk polaga velika važnost, istotako v armadi. Pred%d-hodom na mejo so polkovni duhovniki imeli na vpjake ognjevite govore, v
Zahvala.
Podpisana se v svojem in svojih o trok imenu najtoplejše zahvaljujem vsem, ki so za časa bolezni mojega soproga Petra njega obiskovali ter ga po prerani smrti spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujem čla nom društev sv. Jožefa št. 2 K. S. K J., Zrinjski-Frankopan št. 23 Hrv. Zaj in nemškega dr. sv. Alojzija Zap. Kat Jed. za obilno spremstvo na pokopališče.
Pokojnik zapušča poleg žalujoče u-dove dve omoženi hčeri in 6 nepreskrbljenih otrok.
Bodi mu lahka žemljica, a njegova duša naj uživa večni mir in pokoj!
Joliet, 111.. dne 28. januvarja 1913. x ELIZABETA MLAČEK.
Naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da se je preselil v boljše življenje Anton Eržen. Pokojni je bil doma iz fare Trebelno na Dolenjskem, kjer zapušča stariše, tri brate in eno sestro.
Po dolgem bolehanju je umrl dne 1. febr. 1913, previden s sv. zakramenti. Pogreb se je vršil v dne 5. februvarija na pokopališču sv. Jožefa.
Tem potom izrekamo najprisrčnejšo zahvalo rodbini Markelc, posebno go-spej, ki mu je z materinsko ljubeznijo tregla v bolezni ter dopustila da je v njeni hiši ležal na mrtvaškem odru tri dni in štiri noči.
Nadalje se zahvaljujemo članom dr. sv. Jožefa in sv. Alojzija, ki so ga v mnogobrojnem številu obiskovali za časa bolezni in ga istotako spremili k večnemu počitku.
Prisrčna hvala bodi za isto izrečena tudi vsem njegovim prijateljem in
znancem!
Iz obil ne udeležbe pri spremstvu k preranemu grobu smo spoznali, kako priljubljen je bil naš bratranec; zato tudi upamo, da ga njegovi prijatelji tudi po smrti ne bodo pozabili, ter ga priporočamo vsem v blag spomin in molitev.
Tebi. dragi Anton, naj pa sveti večni
na luc Joliet
[II., dne 5. februarja 1913. Mary Goloblch, sestrična. John Obstetar, bratranec.
Vredno čitanja.
Iz pisma, katerega nam je prostovoljno poslal Mr. Mihael Cuchran iz l.ansford, Pa., objavljamo sledeče vr-stiee: — "Ne veni, da bi bila kaka druga zdravila v tej deželi, ki bi prekašala Severova. Ko sem trpel vsled pljučne bolezni, sem poskušal zdravnike brez vs.acega uspeha, ampak ko sem pričel uživati Severov Balzan^ za pljuča (Severa's Balsam for Lungs) sem si kmalu pridobil zdravje." — Prodajajo'ga lekarnarji; cene 25 in 50 centov steklenica. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.
Cek za $15
prost.
Kadar kupiš uro, kupi najboljšo. Elgin in Waltham ure so najboljše na svetu. Da seznanimo našo tvrdko z občinstvom, Vam s tem nudimo priliko, omisliti si eno izmed naših svetov-no-slavnih ur.
Postavite po enkrat št. 1—9 v kroge zgornje slike tako, da bo znašala vsota
število 23, ako seštevate počez ali & vzdol, in pošljite rešitev nam- . prav uganete, Vam takoj dopošl)e ^ ček za $15.00, ki ga morete rabiti P nakupu ene izmed naših ur. . danes po katalog, kjer si zamorete^ brati uro po svojem okusu, in Pr' nite znamko za 2c.
NEW YORK CREDIT CO
354 East 55th St.	Dept. 33	NEW YORK Cl?v
^'""""»'""»""""'"»»»mmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmar*^!!!!^ ||
Za
Zavarovanje
proti požaru, mali in velika
• ••
POSOJILA POJDITE K
A. Schoenstedt & Co.
203 Woodruff Bldg.
Oba tel 169
Joliet,
*0mmmmmmmmmmm,
'"»»"mmmmmmmmammmmmmmmmmammm
mmmttmmmmmmmmmmmi
'mmmmmmmmmmmmm***0*'
111. i
J
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča z« to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali Pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah-First National Bank
Cor. Chicago and Tan Btiren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Olavnica in preostanek $400,000.00.
EDINA SLOVENSXA TVRDK*
________ _
Zastave, regalije, znake, kape, pečate potrebščine z društva in jednot®'
DELO PRVE VRSTE.	CK»K
KERŽE €<>•
2616 S. Law n dale Ave.
CHI CA 00,
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZAS'i'ON-1
******
K. S' K
******
******
JEDNOTA
******
f:
Bell Phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................paul Schneller, Calumet, Mich.
j- podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
Podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
j Wavm tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
romozni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Uuhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
y "Pnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sis., Forest City, Pa
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI, ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
j.	PRISTOPILI ČLANI.
društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 18827 John Mutz, roj 1896, zav. za $1000, 1- razred; 18828 Jacob Chinderle, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18829 Anton Chinderle, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 18830 Martin Prah, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 2. febr. 1913. Dr. št. 281 članov.
SV" Družine 5' La Salle> 18831 Matija Urbanič, roj 1890, zav. za M000, 2. razred, spr. 9. jan. 1913.	Dr. št. 103 člane.
SV' J°Žefa 7' Puebl°- Colo, 18832 Joe M. Steblaj, roj 1896, zav. za i. razred; 18833 Frank Žumberger, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 18834 Max Sajatovič, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. jan. K d s	Dr. št. 259 članov.
SV- J°Žefa 12' Forest City' Pa" 18835 J°hn Sever- r°j 1893- zav- za
*W00 1. razred, 18836 Blaž Celar, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 18837 Zupančič, roj 1878, zav. za $1000, 5. razred, spr. 12. jan. 1913. U j .	Dr. št. 222 članov.
ti™U SV- Roka 15, AlleSheny. Pa- 18838 Frank Tomec, roj 1895, zav. za
/M000, i. razred; spr 19 jan 1913	Dr .t 129 _lanov
sv- Jožefa 16, Vrginia, Minn., 18839 Steve Cegar, roj 1881, zav. za Too ' 4' razred; 18840 Frank Gradišar, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 1«81 Louis Devich. roj 1877, zav. za $1000, 5. razred; 18842 Tony Lourič, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred; spr. 17. jan. 1913. Dr. Št. 191 članov arustvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 18843 Mihael Sajnič, roj 1883. zav.
za $1000, 3. razred, spr. 13. jan. 1913.	Dr. št. 141 članov,
društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.j 18844 Peter Majerle, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 5. jan. 1913.	Dr. št. 67 članov,
društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 18845 Josip Burlovich, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 18846 Joseph Zatkovich, roj 1885, zav za $10(X)!
K-drJfT?; Spi" 21 I913-	Dr. št. 78 članov,
ustvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 18847 JoM Žugčič, roj
$100n Z5V' Za $100°' 1 razred' 18848 Štefan Vučkovič, roj 1888, zav. za K društvi' raZred' Spr' 12' jun' 1913'	Dr- št. 228 članov.
za $ifWiV' Jozefa 55, Crested Butte> Colo., 18849 Frank Sutej, roj 1881, zav. K društv 4' raZred' Spr" 16' jan' 1913'	' Dr- ®t. 59 članov,
za <SVmSV' J°Zefa 56' Leadville> Colo, 18850 Anton Kostelic, roj 1885, zav.
K društv 1 razred' spr' 14' jan" 1913'	°r. št- 126 čl-
z i	I,ranž'ška 66> Cleveland, Ohio, 18851 John Barle, roj 1885, zav.
K društv ' 3; razred' spr 2- febr' 1913'	Dr- št. 36 članov.
za SlmT' Nlkolaja 67> Steelton, Pa., 18852 John Nemanič, roj 1889, zav. K društv ' raZred' spr' 1S' jan 1913'	Dr. št. 41 članov.
$10m" -T' Barbare 68. Irwin, Pa., 18853 Jakob Rogina, roj 1886, zav. za K društv' razred' sPr' 14 ia»- 1913-	Dr. št. 63 članov.
1887 SV' Antona Pad- 7l- Crab Tree' Pa-> 18854 Ferdinand Verbanič, roj
K društv, U * 2- razre<l spr' 2' febr' 1911	Dr- št- 25 članov.
189=;	K Vnebovz'ete 77, Forest City, Pa., 18855 Louis Osolin, roj
$100(1 T' Za $1000' razred: 18856 Frank Peterlin. roj 1892, zav. za 1885«' p rfr|d; 18857 Frank Maček' r°i 1888> zav- za ?100°. 2. razred; delia , Zlgon' r°j 1886> zav- za ?1000- 3- razred; 18859 Valentin, Koza SiWi0J, 6' 2av" za $1000> 3- razred; 18860 Matija Čuk, roj 1885, zav. K društv, raZred> spr' 12' ian- 1913-	Dr. št. 147 čl.
zav S4, Alojz'ja 83- Fleming, Kans., 18861 Dominik Jeriha, roj 1884, • za ?1000, 3. razred; 18862 Franc Trtnik, roj 1868. zav. za $1000, 6. K du,št., MPr' 12' jan' 1911	Dr. št. 86 članov,
roi 1R04 Sedem žalosti 84, Trimountain, Mich., 18863 Filip Miloševič, $1000 , ZaV' Za $1C00' U razred; 18864 Marko Fak' r°i 1887, zav. za K društv' razred> sPr- 19- j'a"- 1913.	Dr. št. 103 člane.
$1000V*' Ant- Pad 87' J°liet- IH - 18865 J°hn T"rk. r°i 1896- zav- za
• razred; 18866 John Govednik, roj 1896, zav. za $1000, 6. razred, K društv,, Ja"' 1911	Dr. št. 91 članov.
$10mV' o a in Pavla 89> Etna> Pa - 18868 Andrej Kirin, roj 1883, zav. Sdp i, .' razred; 18869 Josip Dubič, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred,
. 11. iar» inn	v _ . v, '
Dr. st. 84 članov.
Crv < ' w' 1 0/.1 t
^ dr^" 1913-
t. 1888 ,-SV' a in Pavla 91> Rankin. pa., 18870 Martin Martinčič, roj dr«štvu dV' ZAa $I<XX}' 2- razred, spr. 12. jan. 1913.	Dr. št. 97 članov
sv. Alojzija 95. Broughton, Pa., 18871 Frank Kotula, roj 1871, zav
1 dri
Dr. št. 97 članov.
2a $100n" /l'UJZ,Ja Brou8hton, LJa„ 18871 Frank Kotula, roj 1871, zav. t spr 12 ' razred; l8872 Urban Kozel, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, društvu c JaiD 1913' '	Dr. št. 65 članov,
i- $1000 T' Uarbare 96> Kaylor, Pa., 18873 Paul Jeloushan, roj 1893, zav. za društvu c TrcA> Spr" 12' jan' 1913'	Dr. št. 39 članov,
tf $10(VlV'o lrbare 97' Mt °live> I1K- 18874 Andrej ICrivačič, roj 1889, zav.
društVll Vrazred« sPr' 5- ian- 1913.	Dr. št. 64 Članov,
t- $100f|V'o a 103, Milwaukee, Wis, 18875 Alojz Sekula, roj 1890, zav.
društv« ' 2- razred, spr. 12. jan. 1913.	Dr. št. 16 članov.
W zav v-A^V* žine 109, Aliquippa, Pa., 18876 Alojz Cvetnič, roj 1891, zav. drfštvu T 2- razred- sPr- 16- j'a»- 1913.	Dr. št. 27 članov,
za igon^' Jožefa 110, Barbcrton, Ohio, 18877 Martin Oblak, roj 1889, zav. ruštvu ' ZaDV' Za $50°- 2- razred, spr. 19. jan. 1913.	Dr. št. 59 članov.
Zav za	132, Frontenac, Kans., 18879 Stanislav Tribolsky, roj 1885,
v fazrert ' 3' razred- 1888() Mihael Bresnik, roj 1875, zav. za $1000, 5.
dr»štvu 26' jan' 1913-	Dr. št. 44 članov.
V 1871 za ,rila Me,oda 135> Gilbert, Minn., 18881 Franc Giinpel, roj društvu V Za . ' 6" razred- sPr- 16' ian- l913-	Dr. št. 54 članov.
i> Za ?10(X)V 9Jurija 142, Lansford, Pa, 18882 Stjepan Marincel, roj 1889, zav. dr»štvu raZred' spr" 14' jan' 1913-	Dr. št. 30 članov.
$l(XX)V'/aneZa Krst' 143, Joliet- ln- 18883 Martin Persha, roj 1896, zav. 18885 An/ razred; 18884 Franc Kostelc, roj 1896, zav, za $1000, 1. razred; ton Kompare, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 30. jan. 1913. Vštvu	Dr. št. 25 članov.
)r *av. zaS$ifJ^llentina 145, Beavcr Fa,Is. Pa-. 18886 Josip Zvonar, roj -1893, Uštvu sv T : V raZrC<3' Spr 12' jan' 1913'	Dr. št. 22 članov.
Za$5()0 9 Ze a 146, Cleveland, Ohio, 1887 Josip Gregorčič, roj 1889, zav. *Va'n raz.red: 18888 Miha Solar, roj 1889, zav. za $500, 2. razr<fd, 18889 1885, zavP ciC' ro-> 1887. zav. za $1000, 3. razred; 18890 Ivan Bradač, roj • za $500, 3. razred, spr. 19. jan. 1913.	Dr. št. 41 članov.
%Uno,.	PROŠNJI.
Jednoto' Jt|"" dri,Stvo Sv- Jožefa, Bridgeport, Conn, prosi za vsprejem v Jožef £ | nicna Prosilcev in prosilk so: Josip Sobočan, Andrej Kavas,
J-;tefan j, ar- Jožef Litrop, Anton Tivadar, Franc Stefanec, Stefan Ceh, Jožef pu °rvat' !van Markoja, Marka Raj, Stefan Žižek, Ivan Matjašič, Wa n' tvan Tkalec, Janoš Dominko, Ivan Sver, 1st van Dominko, lln Sobo'-0mi?k0-iva" Dominko, Istvan Stefantc, Istvan Bohnec, Mar-L ' Martin Skrinjar, Klara Tkalec, Ba,rbara Denšy, Ana Pucko,
Ana Dominko, Verona Dominko, Katarina Skrinjar, Barbara Kovač, Rev. M. J. Golob.
Novoustanovljeno žensko društvo sv. Ana, Cleveland, Ohio, prosi za vsprejem v Jednoto. Ivana Cvelbar, Mc.rija Peskar, Terezija Lekan, Marija Novak,- Antonija Novak, Alojzija Škufca, Marija Globokar, Marija Novak, Ana Baznik, Terezija Godec, Marija Miklavac, Frančiška Globokar, Ana Zaletel, Ana Skufca, Terezija Novak, Frančiška Ftirlan, Ivana Miklavčič, Josipina Perko, Ana Lekan.
PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111, k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 18418 Josip Pucelj, 14. jan. 1913.	I. dr. št. 278 čl. II. dr. št. 258 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu vitezi sv. Martina 75, La Salle, 111, 12362 Ferd Strehar, 17650 Jože Štrekelj, 17435 John Uranič, 12699 Ludovik Ka-stigar, 538 Math Urbanija, 20. jan. 1913.
I. dr. št. 102 člana. II. dr. št. 62 članov. Od društva sv. Jožefa. 56, Leadville, Colo, k društvu sv. Roka 113, Denver. Colo, 11408 Gregor Martinčič, 13. jan. 1913.	I. dr. št. 125 članov.
II. dr. št. 56 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Jožefa 110, Bar berton, Ohio, 11802 Jožef Mačerol, 19. jan. 1913. I. dr. št. 153 članov.
II. dr. št. 57 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O, k društvu sv. Jožefa 146, Cleveland O, 16684 Anton Kovač, 19. jan. 1913. I. dr. št. 154 čl. II. dr. št. 37 čl. Od društva sv Antona Pad. 87, Joliet, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O, 12884 Anton Gliha, 20. jan. 1913. I. dr. št. 88 članov. II. dr. št. 370 čl. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 15471 Mihael Hrebec, 2. febr. 1913. I. dr. št. 56 članov.
II. dr. št. 217 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk. Mich, k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont, 11099 Frank Kocjan, 22. jan. 1913. I. dr. št. 55 članov.
II. dr. št. 151 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn, k društvu sv. Srca Jezusa 54, Chisholm, Minn, 16964 John Grandovec, 26. jan. 1913.
I. dr. št. 54 članov. II. dr. št. 59 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Chisholm, Minn, k društvu Marija sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn, 10150 John Zabukovec, 26. jan. 1913.
I. dr. št. 53 članov. II. dr. št. 48 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111, 16641 Mijo Fabek, 12. jan. 1913.
Dr. št. 75 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo, 17542 Anton Malenšek, 13. jan.
1913.	Dr. št. 60 članov.
K društvu sv. Cirila in ^letoda 59, Eveleth, Minn, 7447 Jurij Šustaršič, 11.
jan. 1913.	Dr. št. 202 člana.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa, 5767 John Mostar, 6659 Pavel Mahko-vec, 15. jan. 1913, 6739 Josip Markovič, 2. febr. 1913. Dr. št. 64 članov. K društvu Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich, 15914 Mitar Mrvoš, 17928 Štefan Stimac, 19. jan. 1913.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa, 9883 Ignac Cvitko, 12. jan. 1913.
Dr. št. 39 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 2607 Josip Godec, 9270 Jožef Urbančič, 22. jan. 1913.	Dr. št. 256 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111, 18205 Josip Boštnar, 1. febr.
1913.	Dr. št. 94 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa, 8567 Josip Greguraš, 23. jan.
1913.	Dr. št. 226 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind, 15707 Franc Žagar, 7955 John Fatelič, 13738 Jos. Lovišček, 20. jan. 1913.	Dr. št. 115 članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo, 18711 Ivan Vatovec, 28. jan.
1913.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O, 17152 Martin Gorišek, 9211 Andrej Mojstrovič, 23. jan. 1913.	Dr. št. 152 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa, 13974 Marka Micir, 15394 Fabijan Mardin, 20. jan. 1913.	Dr. št. 65 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa, 12247 Jos. Louše, 12248 Anton Boltes, 15. jan. 1913.	Dr. št. 62 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa, 17663 Stanislav Žožič, 18345 Valentin Sadejski, 17664 Stanislav Petrik, 6. jan. 1913. Dr. št. 24 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111, 18130 Jos. Petan, 20. jan. 1913.
Dr. št. 58 članoc.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa, 17091 Franc Jelenčič. 20. jan.
1913.	Dr. št. 82 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn, 16854 Anton Mamor, 13. jan.
1913.	Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 1250 Jakov Miklavčič, 9039 Jos. Peternel, 18700 Jos. Mikrot, 3218 Martin Kristan, 31. jan. 1913.
Dr. št. 63 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa, 18141 Alojz Bajec, 12. jan. 1913.
Dr.'št. 38 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 16596 Štefan Golobich, 17494 Anton Meršnik, 20. jan. 1913.	Dr. št. 82 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 12560 Jos. Mohar, 26. jan. 1913.
Dr. št. 55 članov.
ODSTOPILI .ČLANI. •
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111, 6630 Ivan Brence, 19. jan. 1913.
Dr. št. 184 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y, 12597 Franc Hotko, 15. jan. 1913.
Dr. št. 133 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva Marije Device 33, Pittsburg, Pa-, 16827 Ivan Osredkar, 26. jan.
1913.	Dr. št. 140 članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo, 14031 Marka Težak, 13. jan.
1913.	' Dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa, 17871 Lacko Učbinac, 12. jan. 1913.	Dr. št. 96 članov.
PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 5523 Franca Lipič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. jan. 1913.	Dr. št. 142 članic.
K društvu sv. Petra 30, alumet, Mich, 5524 Ana Kalčič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; spr. 21. jan. 1913.	Dr. št. Jll članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 5525 Jela Zadrevec, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 5526 Katarina Piščetak. roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 19. jan. 1913.	Dr. št. 22 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111, 5527 Ana Šinkovec, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5528 Marija Kremesec, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5529 Marija Kavčič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 5530 Ana Če-plak, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 5531 Ana Hainrihar, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred, spr. 19. jan. 1913.	Dr. št. 127 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago 111, 5532 Marija Hočevar, roj
1894,	zav. za $1000, 1. razred, spr. 19. jan. 1913.	Dr. št. 129 članic. K društvu Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa, 5533 Ana Šutej, roj 1895,
zav. za $1000, 1. razred, spr. 26. jan. 1913.	Dr. št. 108 članic.
K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo, 5534 Alojzija Novak, roj
1884,	zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. jan. 1913.	Dr. št. 45 članic. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton. Pa, 5535 Ana Česnat, roj 1873, zav.
za $500, 5. razred, spr. 12. jan. 1913.	Dr. št. 29 članic.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa, 5536 Katarina Hodak, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. jan. 1913.	Dr. št. 18 članic.
K društvu Mar. Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo, 5537 Jožefa Roje, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5538 Rozi Oblak, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5539 Ana Pucelj, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18. jan. 1913.
Dr. št. 49 članic.
K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y, 5540 Franca Keršmanc, roj 1880, zav. za $500, 4. razred, spr. 12. jan. 1913.	Dr. št. 54 članic.
K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa, 5541 Katarina Cvetnič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 12. jan. 1913.	Dr. št. 6 članic.
K društvu sv. Srca Marije 111, Barberton, O, 5542 Marija Šerjak, roj 1881, zav. za $500, 4. razred, spr. 5. jan. 1913.	Dr. št. 32 članic.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 5543 Rozalija Grebene, roj 1888, zav. za 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 20. jun. 19J3.	Dr. št. 31 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, 5544 Ljudmila Majerle, roj
1895,	zav. za $1000,' 1. razred; 5545 Julijana Tomac, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 5546 Matejka Ozbolt, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 5547 Johana Petrina, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. jan. 1913.
Dr. št. 85 članic.
K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, III, 5584 Magdalena Colarič, roj
1885,	zav. za $500, 3. razred, spr. 13. jan. 1913.	Dr. št. 19 članic. K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111, 5549 Franca Mavtinger, roj 1895, zav.
za $500, 1. razred; 5550 Marija Varšek, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 5551 Neža Krašovec, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5552 Johana Rozman, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 26. jan. 1913. Dr. št. 69 čl. K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans, 5553 Antonija Trojan, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 20. jan. 1913.	Dr. št. 10 članic.
K društvu sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich, 5554 Marija Murkovič, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 5555 Katarina Jelič, roj 1883, zav. za $1000, 3 razred; 5556 Lucija Murkovič, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 18. jan. 1913.	Dr. št. 20 članic.
PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111, k društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111, 1508 Jera Opeka, 26. jan. 1913. I. dr. št. 70 članic. II. dr. št. 65 čl. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa, k društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111, 4458 Ana Laharne, 19. jan. 1913. I. dr. št. 9 članic. II. dr. št. 34 čl. Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111, k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O, 5059 Katarina Gliha, 20. jan. 1913. I. dr. št. 23 čl. II. dr. št. 114 čl. Od društva sv. Ane 139, La Salle, 111, k društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111, 5329 Pavla Kastelo, 20. jan. 1913. I. dr. št. 15 čl. II. dr. št 17 čl SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa, 1993 Franca Mustar, 15. jan. 1913.
Dr. št. 10 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 1937 Marija Gobec, 22. jan. 1913.
Dr. št. 141 članic.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 891 Marija Miklavčič, 4706 Franca Kristan, 31. jan. 1913.	Dr. št. 28 članic.
Od društva sv. Ane 134, Indianapolis, Ind, 4575 Neža Česnik, 24. jan. 1913.
Dr. št. 34 članic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111, 4421 Marija Tokar, 31. jan. 1913-	„	Dr. št. 18 članic.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis, 10598 Josip Pugelj, zvišal zavarovalnino 21. jan. 1913. Razred 3. Pri društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111, 16540 Ivan Sirk, zvišal zav 19
jan. 1913. Razred 2. Pri društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 13065 Josip Ozimek, zvišal zav
12. jan. 1913. Razred 2. Pri društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 3950 Ivan Smrdel, zvišala zavarovalnino 12. jan. 1913. Razred 6.
POPRAVEK.
V štev. 5 Jednotinega glasila se je vrinila neljuba pomota pri pristopilih članih. Vsled tega naj se blagovoli čitati:
Pristopil k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 18796 Jakob Gruden, roj 1869 in ne 1889.
Pristopil k društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111, 18798 Josip Rogina, namesto Josip Panian.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Kakor članom in članicam iz uradnih naznanil znano, vršilo se je zadnji teden zborovanje gl. uradnikov Jednote. Zapisnik sej bode priobčen v glasilu, kakor hitro mogoče. Rešilo se je dokaj važne točke, izmed katerih hočem v prvi vrsti vzeti ono radi "ZAVAROVANJA PROTI POŠKODNINI IN BOLEZNI".
Mnogokrat se me je povpraševalo kako je radi poškodninskega oddelka. Ker se je jako malo število članov in članic zavarovalo, radi tega nisem zamo-gel na vprašanja povoljno odgovarjati. Večkrat sem povdarjal in uradno poročal v glasilu, da stvar še ni določena, ter se bode rešila pri seji gl. odbora K. S. K. Jednote. Kakor bilo poročano tako se je tudi zgodilo.
Vsled tega prosim cenjene člane in članice, da blagovolijo vpoštevati sledeče:
Brat Boje predlaga, da se vsi udje K. S. K. Jednote smatrajo udom poškodninskega oddelka. Ako bi se kdo temu protivil, označiti mora to z svojifti lastnoročnim podpisom. Samo ob sebi umevno je, da v tem slučaju dotični nima nikake pravice do kake poškodninske podpore. O vsaki poškodbi, naj da na formularjih, kateri se morajo v to svrho vposlati, vrh. zdravnik svoje mnenje, za kateri trud naj se mu v vsacem slučaju plača $1.00. Brat Banich podpira predlog s pripombo, da naj stvar postane pravokrepna z dnevom, ko so se nova pravila izdala.
Predlog po dolgi debati enoglasno sprejet.
Predstoječe odredilo gl. odbora je jako velicega pomena za napredek in naraščaj Jednote, radi tega prosim cenjene gg. uradnike in uradnice krajevnih društev, da blagovolijo istega pri sejah članom(icam) prečitati, da bodo znali kako se imajo ravnati.
Kakor razvidno iz zgoraj omenjenega sklepa, se vsi člani in članice brez izjeme smatra članom poškodninskega oddelka. Le oni, ki se temu protivijo ali nočejo biti zavarovani proti poškodbam, morajo to izjaviti pri društvu in z lastnoročnim podpisom (križeme) pred društvenim odborom potrditi, da se odpovedo vsem pravicam do poškodninske podpore. Taka izjava oziroma potrdilo naj se blagovoli vposlati na gl. urad Jednote.
Kar se zavarovanja proti boleznim tiče. je dano na prosto voljo članom in članicam, kakor označeno v pravilih člen 21, stran 45 in 46.
Pravni odbor Jednote, pregledal je tudi pravila in poroča, da je zasledil v slovenščini tiskanih pravil več tiskovnih napak. Zahteva tudi, da se odstrani oziroma razveljavi nepravilno vknjižene točke na strani 41 pod "PODPORA KI JO PLAČUJE JEDNOTA."
Vsled tega stavi predlog predsednik pravnega odbora brat Banich, da se v pravilih stran 41, točke a, b, c, črtajo, oziroma proglasi v Jednotinem glasilu, da so omenjene točke bile na jednajstem gl. zborovanju z leta 1911 razveljavljene, ki so pa pomotoma prišla v nova pravila. — Predlog podpiran ,po bratu Zuiich in Petkovšeku, nakar se enoglasno sprejme.
Priporočati je, da se predstoječe sklepe in določila vpošteva in po njih ravna.
Od društev prejel sem jako veliko certifikatov za premenitev dedičev. Ker sem bil pa s zaključkom letnega poslovanja jako zaposlen, mi je bilo nemogoče certf. zdelati. Vsled tega prosim slavna društva malo potrpljenja. V najkrajšem času hočem vse zaostalo poravnati.
Spoštovanjem in bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
VRNJENA POSOJILA K. S. K. JEDNOTI LETA 1912.
t
Od 1. jan. do 3L dec. 1912 so bila Jednoti vrnjena sledeča posojila:
Matija Kambič in soproga, Joliet, III...................$1,400.00
Wolf et al, Joliet, 111................................. 1,500.00
John in Katarina Hladnik, Waukegan, III.............. 1,300.00
Od cerkve sv. Jurija, So. Chicago, 111.................. 500.00
Obveznice City of North Chicago, 111.................. 800.00
Obveznice City of Waukegan, 111...................... 3,000.00
Frank in Jera Opeka, Waukegan, 111................... 2,500.00
Anton in Ana Nemanich, Joliet, 111..................... 8,800.00
Skupaj .........................................:.. .$19,800.00
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
N. W. Phone 135
Chicago Phone 2400
JOS. J. PLESE
Mesnica p Grocerija
911 N. Scott Str. Joliet, Illinois
Se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni.

Postrežba najbolja.
Dobrodošli!
1	Peter Barbarič,	Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J. ^ Poslovenila A. B. in V. S.
Vz >r mladeniči! *z Hercegovine.		
(Dalje.)
Dolgčas sta si preganjala prijatelja z veselimi in koristnimi pogovori. Ker sta bila navdušena za iste vzore, sta odkrila drug drugemu odkritosrčno svoje srce, ter si zaupala vse, kar mislita in nameravata.
"Najini pogovori so bili skozinskoz prijateljski in zaupljivi. Razgovarjala sva se o raznih stvareh. Peter je znal govor napeljati zmiraj na take stvari, ki so naju spodbujale k boljšemu in popolnejšemu duhovnemu življenju. Rad je vpletal v govor spodbudljive prigodbice iz življenja svetnikov. Ker je bil nadarjen in si je lahko zapomnil, kar je čital, je vedel mnogo jako lepih zgledov.
Razgovarjala sva se o kongregaciji, o najinem napredku in življenju, o najinem bodočem delovanju v vinogradu Gospodovem. O koliko sva imela načrtov, kako sva si obetala, da se bova drug druzega podpirala in pomagala! Na stotine zlatih upov je polnilo najino srce in že naprej sva se veselila lepih uspehov. Mislila sva tudi na težave, ki naju čakajo, a to naji je še bolj spodbujalo in hrabrilo k složnemu in skupnemu delu. Tako sva midva tedaj govorila, pa Bog je drugače ukrenil; bodi mu slava!"
b) Marija Zvezda.
V Požegi so svetovali hrabrima Hcr-cegovincema, naj obiščeta tudi beli Zagreb. Pa ker so se že počitnice
esel in poln zdravega humorja, tako la je lahko vsakega zabaval in razveselil. Potovala sva gotovo mesec dni skupaj. Celi ta čas nisem opazil, da }i kedaj bil postal nevoljen, ali siten lli kaj podobnega, kar bi ne bilo v edu. Junaško je prenašal vsako nezgodo, nikdar ni tožil. Kako je bil 'ivaležen za vsako najmanjšo uslugo! Ako naji kje niso sprejeli s posebno prijaznostjo, vedno je znal to opravi čiti in na dobro razlagati. S takim obnašanjem je seveda ostal pri vsa komur v dobrem spominu."
Z Banjaluke kreneta naša srčna popotnika proti Jajcu in sicer po novi cesti ob Vrbasu, ki pa tedaj še ni bila povsem zgotovljena. Ta klanec je dolg 72 km. Prek nepristopnih in strmih pečin je izsekana zdaj lepa cesta, kjer današnjih časov drl samo besni Vrbas. Naša -mlada dijaška popotnika sta bila morda prva, ki sta pogledala v skrivnostne jarke Vrbasa. A drago sta plačala svoj drzni korak. Bar-barič je to potovanje, nedvomno naj-zanimivše in najmučnejše, takoj opisal živo in krepko, da bode gotovo bralca zanimalo, ako priobčimo celi dopis.
c.) Iz Banjaluke v Jajce in do sinjega morja.
Žarko solnce se je že nagnilo proti zapadli, ko kreneva s tovarišem iz Banjaluke. ■ Jutri je sv. Ilija, zaščitnik Bosne ponosne; morava torej v Jajce prispeti k sv. maši, to se pa ne more
bližale koncu in sta hotela še obiskati ^ drugače zgoditi, kakor da potujeva po Dalmacijo, se vrneta prek Hrvatske v ( noči. y ganjaluki pa se ne moreva Bosno. V nemški naselbini Wind- j^je zadrževati.
horst (Maglaj) in Rudolfsthalso ju. Ko sva zapustila Banjaluko, se nama pričakovali tovariši iz semenišča; od- je reklo, da lahko dospeva po novi tod jo kreneta naravnost v Banjaluko, cest; tik Vrbasa v Jajce v šestih urah.
v glasoviti samostan čč. oo. trapistov. i Kar je Barbarič tu doživel, naj nam sam pripoveduje:
"Pozvonila sva pri vratih. Bil sem radoveden, kdo se bo prikazal, ker do-
Midva sva ubogalh ter se podala na pot v imenu božjem. Brez kake zapreke dojdeva v vas Karanovac, ki je dve uri oddaljen od Banjaluke. Tu naju zaloti noč. Pa oh žalost! Tu je
zdaj še nisem nikdar videl trapista. • lreba pre]j yrbasa a brodarja ni. Vi-Nek brat nama odpre in midva vpraša- 1 diva na obeh straneh Vrbasa ogromne va po o. Kazimiru. Vč. oče naji jako skale, ki zro temno na naji nalik glad-prijazno sprejme ter pogosti po trapi- njm volkovom. A tu morava skoz! stovskem običaju s sirom, kruhom in Vrhtega pa se še začne nebeški svod pivom. Nato naji predstavi prec. o. zakrivati z debelini, temnim zagrinja-opatu, ki je bil nekdaj častnik. l"a jom gostih oblakov; nato pa se začne redovnik se mi je izvanredno dopadel. bliskati, grometi in dež lije kakor iz Prigovarjali so nama, naj pri njih vedra; rešiva se pod neko vrbo; tupa-ostaneva vsaj dva ali tri dni; nndva tam se nama izvije iz prs tih vzdih: pa se vljudno zahvaliva, ker še nisva gog jn sv uija, čuvajta naju to noč. bila nič doma, a sva še hotela potovati k0 naju tak0 preganja plusk dežja in do sinjega morja.	I nama rojijo raznovrstne misli po gla-
Drugi dan bi bil rad šel k sv. spo- vj zagledava brodarja, ki vesla z one
vedi; zato prosimo, naj me pošljejo k vlč. o, ki razume hrvatski. Rečejo mi, da se lahko spovem. toda zjutraj ob štirih. Dobro! Ko odmolim spovedne molitve, povem, da sem bil pred toliko in toliko časa zadnjič pri spovedi, a spovednik me ne razume.
"Pred koliko meseci?" me vpraša.
"Ne pred meseci, ampak spovedal sem tedaj in tedaj."
A zopet me ne razume. Nato mu povem po nemško, a on reče:
"Zakaj govorite hrvatski, ko vendar razumete nemški?"
"Ne razumem dovolj dobro nemščine in posebno se še bojim, da bi se pri spovedi ne mogel dovolj jasno izraziti."
"Ali niste vi dijak iz Travnika?" "Da."
"O gimnazijci moirjo znati nemški. Le govorite nemški!"
"Če je pa tako, potem pa prosim, da smem jaz čisto počasi govoriti hrvatski, vi pa me slobodno vprašate nemški."
Govorila sva hrvatski, nemški, latinski in vlč. joče tudi nekaj slovenski, ker je rodom Slovenec.
S težko muko sva se razumela, jaz pa sem bil »vesel, da sem vsaj pokoro razumel. Bila je to torej spoved v štirih jezikih.
Kako je Barbarič svojo pobožnost opravljal na potovanju, o tem piše njegov tovariš in prijatelj tako-le:
"Peter je svoje verske dolžnosti o počitnicah ravnotako marljivo izvrševal kakor med šolskim letom. Da, celo še več je storil, če je imel priliko. V duhovnem življenju ni poznal počitnic. Običajne molitve je zmiraj o-pravil, tudi na potovanju. Kot družbenik Peter ni opuščal tudi tistih molitvic, katere so dolžni moliti družbeniki. Kjerkoli je bilo mogoče, sva bila pri sv. maši in ineni se je zmeraj zdelo: Peter je danes pobožnejši nego včeraj. Večkrat je na potovanju stre-gel pri sv. maši. kar je sploh rad delal. Ako ni bilo ministranta pri roki, takoj se je Peter ponudil. Navadno sva vsaki dan molila skupaj rožnivenec in angelsko češčenje. Ki) nama je razgovor pošel, je rekel Peter: Moliva sv. rožnivenec, ker pozneje morebiti ne bo prilike. Kolikor se spominjam, tega dvojnega nisva nikdar opustila, ker ako bi bil tudi jaz pozabil, me je spomnil Peter." Ali se to ne strinja s tem, kar je Peter pisal o počitnicah: "Počitnice niso za to, da dijak manj moli in opušča službo božjo, ker za službo božjo ni počitnic. Ravno v počitnicah moramo marljivost v službi božji podvojiti, ker je ravno v počitnicah dijak izpostavljen večji moči duševnih sovražnikov kakor drugače."
Ta Petrova pobožnost ni bilo nič drugega kakor izraz in odsev njegove ljubezni do Boga, zato mu ni omračila vedrega čela. Kako naj nebeško solnce omrači naravno krasoto? "Barbarič 'e bil," pravi Kelava, "v družbi jako
strani k nama. "A kje si bil dozdaj, človek?" ga prašava oba naenkrat. "Bog z vama! Bil sem po svojih podili; vozil sem Ličanom hrano; kakor nravelj jih je, ker delajo cesto. Pa <aj vidva tu delata?"
"Namenjena sva v Jajce in bi rada je dospela do jutri rano."
"Kaj? V Jajce? Kod pa mislita priti v Jajce?" "Eh, prijatelj, po novi cesti." "A, ljudje božji, sta še li pri pameti? šje imata novo cesto, ko še niti po-ovica ni zgotovljena. Še kakih 100 ■ orakov odtod, pa ne moreš dalje, ra-iun če imaš peroti; prosim vaji, pomi-lita: na obeh straneh velikanske ska-e, po sredi teče Vrbas, a podkopi po-;ajo ves božji dan. Kam torej lioče-a, pod oblake?" "Dober mož, nama se je reklo, da e tod lahko pride."
"Kaj. priti? Pa še v tem času, in v eni vremenu. Niti opoldne ne dovo-ijo nikomur tam hoditi, in naj bi prišel sam okrajni načelnik. Samo glav-li nadcestar sme iti po tej novi cesti 'o Jajca, drugače pa žive duše ne pustijo."
"Tega se midva ne vstrašiva." "Dobro." nadaljuje on. "ako vama udi dovolijo, ali pa vesta, kaki ljudje o Ličani? Strga ti kapo z glave, če le nore; in koliko jih je! Torej, če ima-a kaj v žepu, ne pojdita tam, ker se narsikaj sliši. Kaj je Ličanu na tem, e oropa človeka in ga sune v Vrbas! s do ga vidi razuu Bog?"
Te besede naju precej prestrašijo \"ar se tiče denarja sicer nisva bila v strahu, nama je bilo le za glavo. Pre-nišljujeva. Hm! Jutri biti brez sv naše! Nocoj se podati v smrtno ne-arnost, a jutri še vendar morebiti no 'ospeVa v pravem času. Moj Bog, kaj toriti! Premisliva si, saj ljubi Bog '"nosročega ne zahteva. Obrneva se k brodarju: "Prijatelj, kaj naj torej storiva?" "Ne pojdita, sicer pa kakor hočeta." "A kje naj prenočujeva, ko ni nikjer 'obene koče?"
"Glejta tam le je nekaka uta, v njej 8 <'ost' sena, tam spim jaz in tudi vi-'va lahko tam prenočita."
Po kratkem obotavljanju se udava roda moral nama je obljubiti, da naju Irugi dan pred zoro prepelje prek Vr-'»asa, da čim prej zapustiva nesrečni klanec, kjer podkopi pokajo od jutra do temnega mraka. Nato odidemo in ležemo v seno.
Ze okoli tretje ure sva bila na nogah in naš "Sergij" naji pripelje na drugo stran. Tu mu stisneva nekaj drobiža v roko, se mu zahvaliva ter ■losloviva od njega. Oddaljiva se nekaj korakov, kar zakliče za nama:
"Čujta, ako vama ne dovoli višji inženir, ne pojdita skozi, ker sc vama bo slabo godilo."
To naji nekoliko vznemiri, pa izro-čivši se božji previdnosti, ohrabriva
se in kreneva dalje. Še nekoliko korakov in že sva v neprijaznih klancih Skale so le tupatam presekane. Tu se spenjava, laziva, kotava, da komaj lekoliko prekoračiva strašne pečine. Kmalu se pojavi pred nama mala rav lica. Tu je Ličanov cela vojska. \"c-:ateri še spijo, drugi so že vstali, tretji že gredo na delo. Ličan ne pozna sv. •-lije. Stopava popolnoma resno; oni >a naju smatrajo za nekake nadzornice ter naju spoštljivo pozdravljajo !\o tako korakava, nama v glavi rojijo misli: "Kaj tedaj, če naju sreča kak ladzornik?" A zopet pokličeva na po-noč Boga in sv. Elija in greva dalje
Ravnica se kmalu zoži in zopet se skalovje temno dviga proti nebu, kjer se valijo črni oblaki, iz katerih curlja dež polagoma. Nikjer žive duše! Ko greva tako zamišljeno, čujeva naen krat človeški glas, ki poje tanko in raz ločno, da' se razlega po trdih pečinah. Stopava še dalje in zapaziva, da priha ja glas od Vrbasa ter se nama pribli žuje. Čudiva se, postaneva in kaj za gledava! Smeli gorjanec si je napra vil splav iz štirih debel zvezavši jih < protjem, brezbrižno sedi na njih, si ■ioje in z dolgim drogom krmari svojo čudno ladjico, bistri Vrbas pa jo na •srebrnih valovih tira po bliskovo. Že-leč smelemu brodarju bo^jo pomoč greva naprej. Ko potujeva še poldrugo uro, razprostre se pred nama krasna dolina, na obeh straneh se dvigajo na trdi skali po ena starodavna trdnjava Krupa. Okoli nje je vse pusto in nepristopno, ovita je s črnim mahom kakor da žalujejo za svojim gospodarjem. Še korak naprej in pred seboj zagledava kočice z deskicami pokrite.
Ker je bilo že poldne, sva mislila, da sva se že precej približala Jajcu, zato vpraševa človeka, ki je stal pred neko kolibo:
"Ali je še daleč do Jajca?" "Okoli šest ur," odgovori. "Ali je že vsaj tukaj cesta zgotovljena?"
"Tupatam je, tupatam ni; več je negotovo ko pa gotove. Ali pa tudi vesta, da tukaj ne smeta hoditi? Ravno prej je odišel neki bradati mož, ki nadzoruje cesto; ako vaju zasači, se vama ne bo dobro godilo!
"Kakor Bog hoče," odvrneva, a vendar se naju loti nekak strah, ker ako naju sedaj nažene nazaj, kam pa potem! Toliko trpljenja zastonj! Pa vseeno, naj bo, kar Bog hoče in Marija, samo naprej!
Ko greva nekoliko dalje, pojavijo se pred nama trije gospodje, ki grejo proti nama. Ko se nama malo približajo, zapaziva, da oni na sredi popolnoma odgovarja bradatemu. Bil je to mož močnih črnih brk, bistrih in živih oči, srednje postave in dostojanstvene hoje. Grede mimo njega ga lepo pozdraviva, on nama odzdravi, postane u vpraša:
"Prosim, gospoda, kdo sta in kam potujeta?"
Odvrneva mu, da sva potujoča dijaka. Spregovori še z nama par prijaznih besed ter reče naposled: "Naj bo, ker sta dijaka' smeta iti, sicer se tu ne sme hoditi." Zahvaliva se mu in kreneva dalje. Zdaj nama je malo odleg-'o. Vse težave so premagane, nadzor-lik je dovolil in cesta se pred nama lepo odpira. Pa ne za dolgo! Ko gre-• a še četrt ure. zopet nove neprilike! ''red nama se dviguje ogromna še ne-lotaknjena skala, na desni in levi navpične stene, a pota nikjer! Kam se-!aj? Nazaj je daleč, naprej ne gre. Ko gledava okoli, opaziva neko vrv, jo kateri se spuščajo od vrh skale dol. Takoj razumeva, da služi to za prelaz. Zagrabiva vrv ter leževa in se vspenja-,a, dokler se po velikem naporu ne spustiva na drugo stran. Pa zopet laju stiskajo skale, mrači sc, črni o-ilaki so takorekoč na zemljo padli. Priporočiva se Bogu. BI. Devici Mariji n sv. Eliji, pa skačeva od ene skale la drugo, nato rijeva skozi tri ali štiri iredore, gaziva prek potokov in liudo-lrnikov, dokler slednjič okoli devetih u- zagledava Podmilačja in cerkvice sv. Janeza Krstnika. Gredoč mimo •udotvorne cerkvice* se iz celega srca tahvaliva Bogu in Mariji, da sva še irinesla živo glavo iz tolikih nevarnosti. Še pol ure, in pred nama leži cilj najin — lepo Jajce.
Po" kratkem odmoru v starodavni nestolnici bosanskih kraljev obiščeta nlada popotnika skoro celo jugoza-padno Bosno in Dalmacijo tja do palače Dioklecijanove. V Splitu se ustavita na obrežju čarobne Adrije, — najveličastnejša slika po tolikih divnih laravnih prizorih, ki so jima do sedaj minili srce in dušo Odtod se napotita v svoj domači kraj, da pozdravita svoje mile in drage. V enem meseci' sta prepotovala skoro tri kraljestva in o vse peš.
(Dalje prih.)
POZORl
Rojaki pomislite s" poprej kot p' •rošite' vaš težko zasluženi denar 1 slabih tovaršijah in to brezpotrebn« Boljše je, postrezite si vaše telo. Ak' hočete biti dobro postreieni in dobr. pivo piti, pridite k meni, ker točin najboljšo E. Porter Lager pivo, d. n.ača in kalifornijskr. vina ter nai boljše žganje in imam lepo dišeč smotke, ter imam prenočišča Prijs-telj pridi, da se prepričaš sam P' strežba dobra, cena zmerna, ker p' meni je en* največjih slovenskih zs-log s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v ob len poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliei
Metropolitan Diug Store
s Chicago St Jackson St.-
Slovanska lekarna
JOHNSONOVI
BELUDONNr 0BLI2I
juj obub a volčjih čsdbnj so k0cu3to1 »i.
revmat1zmu	slabostih * členkih
hromosn	pljučnih in prsnih boleznih
bolesti t kolku	mrazenju » živohj
bolestih v &enwh	vnetju oprsne mrene
nevralgijl prot1nu	prehlajenju
otrplosti mišic	bolestih » ledjih
slabotnem križu	bolestih » križu hudem kašlju
!
ROST&KKEli
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste kje je dobiti a&jboljie m« 40 po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesni«
L & A. Pasdertj
n>b«l« aaifroMt« »v«rz> u> jir. .i» (iiiiMM m uiotLus;i<-.i' ur, » pi .la .m/.; r.u Hnditr inr». custi. »d.*« m«*.. Shr.lci- -rnr iti lonr« in.*trf*l>» -n< geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas » n^šej mesnici in grocenji na vogs. In Broadway and Granite Streets->ic. Phone 4531 N W Phon* n
AUSTRO-AMERICAN A PARO-BRODNA DRUŽBA
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMOL K
Posebnost so naš« The U. S." 10c. in "Meerschaum' v-Na drobno se prodajajo povso«
na debelo pa na » lefterson Street	Joliet \
J. P. KING^
°bšate\e.I80n	Lesni
Clinton in Desplaines Sta. Joliet
Rojaki, če hočete imeti lepo očišče-io perilo pošljite ga v edino slovenska lerilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
VV. tel. 218. Chicago telefon 924 Naše delo je izborno. Podpirajte iomačo obrt!
Direktna črta med New Yorkon, ir Avstro-Ogrsko.

The Will County National ■ Bank
of Joliet, Illinois.
t __
Prejema raznovrstne denarne ulop ter pošilja denar na vse dele sveta
Kapital in preostanek $300,00t>.00.

C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
__________—---—M
Antonija Rifel
izkušena babica.
512 N. Broadway	Joliet, H*
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava lobra kuhinja, vino brezplačno, kabine V razreda na parobrodih Kaiser Franz fosef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski leziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Wash-ngton, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni ia glavne zastopnike:
°HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y.
ili na njih pooblaščene zastopnike v tied, državah in Kanadi.
Emil Bachmai
i71S South Center Avenu« CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvre ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, R h GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO V A itd.
Prodajemo zlatne znakove za sv. slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani ci« nik, tiskan n svih slavjanskih jezicil koji šaljemo na zahtjev svakome bi dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dni štev
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, l"
Angleščina
Mi poučujemo že peto leto angl«®^ 10 potom dopisovanja. Dobri
usp^
. ahka metoda. Učite se doma. raja do šest mesee'ev. Pišite p" H usnila še danes. Šolnina nizka.
Slovenska Korespondenčna Šola |
(Prejšnji naslov: 6119 St. Claif Ave. S. B. 10.) .380 E. 40th St. Cleveland,

Garnsey, Wood & Leim0"
Advokati.
Joliet National Bank Bldl
Obi tel. 891	JOLIET. ^ ^
jf^ V
Geo. Lopart^
(Jrocerijska prodajali'8
N W telefon 8IW »02 Ohio Street	JOLIET,
| Ljudsko Krepčilo
Tekom zadnjih par let so se'zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko
VINO

To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih
ELIXIR
BITTER-WINE
zabasanosti, bolečinah in koliki, tieprebavnosti, glavobolu, bledesti iti slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, r eprijetnosti po jedi.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na gla vobolu, nervoznosti, protinu in splon slabosti. Dajte g* onemu, ki rabi moči
fv
T RIK _,, „ , _
HoftKE VlHO
rER'wlHf
TRINEROVO
b/JOSEPH TfOHt" SAstiUnd AV -HICACO, H-j.
V lekarnah.
1333-1339
JOSEPH TRINER,
ASHLAND
IP'
atj
uloft veta.
*.<X>.
NEBO
cork tip cigarettes
*
t
Kakovo&t Cigaret
kot Turkish Blend
10 za 5c
naprodaj povsod
Najfinejše na svetu.
.se
;dnik
fel
U
*
Co.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.

Ill
a
Igle«8; uspetj;
pO«'
pO P0"
ca.
>la
llaif ) Oifc
ttllOH
iidr
. ti*
i
a
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v Ine®tu> iroa lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevn.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovene1
Mestna hranilnica ljubljanska
v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, LOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA
bilijon 300 tisoč kron.
Vložen denaa obrestuje po
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
trebna so podporna društva za nas rojake tu v tujini. Kaj bi počela sedaj žalujoča vdova s toliko otroki? Ali to ji bo osušilo mnogo solza. Slovenski rojaki v Ameriki, vzemite si za vzgled pokojnega Veržuha, ki je pripadal v tri društva!
Članom društva sv. Alojzija št. 43 J. S. K. J. in društva sv. Ane, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku, pa izrekam najprisrčnejšo zahvalo Pokojniku pa bodi lahka zemlja tu v tujini in počivaj v miru!
Pozdrav na vse člane in članice naše K. S. K. J.	John Sašek.
%
brez vsakega odbitka.
fROl JARN0ST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-»sem °D VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s lZGu®V°JIm Premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA den»rja — tudi za ča$a vojske — je IZKLJUČENA.
^Ih" P°Šiljajte po PoSti ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-KlCo teVaitC °dloČno' da se Vam poJlje denaT le na "MESTNO HRANIL-Vrk LJ,PBLJANSK0 V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno 4S° • NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vai
NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO I
I
Naravna ohiska vina najboljše kakovosti Delaware, Catawba in Concord, prodaja

I JOSIP SVETE
^80-82 E. 28th St.	Lorain Ohio.
Delaware po 90c galona, Catawba po 70c galona, g .	Concord po 50c galona
naroillah znaten popust, /a vina jamčim tla so Tino W«šiljam v sodih od 25 gal. naprej.
!
k\\\\\\\\\\\u\v;
I
Rojaki pozor!
z v" ceilienim rojakom v Jolietu in okolici naznanjam, da sem od-
re'
0v,m letom 1913, svoj
Saloon i

t ri
Pijači?"'' ',ostc dob''' vsak čas najboljša okrepčila, naj si bo za jed ® ' • Zato me sigurno posetite, ker to bo Vam in meni v korist.
BOlte, 1005 N. Chicago St. JOllCt.
ti K&OR hoče dela

'<«. nnj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
veilki slovensko-Angleški TolmaC"
sWahk°/"^itro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega godilo za i s,?vnice' *Iov- »"gl- razgovore za vsakdanjo potrebo, i„ rikansk' h - P.'savo' sPisovanje angleških pisem in kako se postane it slov , av,ian- Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. V®5'- star„'*o^ar- ~~ Knj'*a' trdo okusno v platno vezana, ima 424 • J k" T m Se dobi pri:	Piiit* po ceniki
S^dino i kfl'538 W* ,45th St> NeW York» N'Y-
založništvo slov, angl. in raznih slovenskih knjig.
Ely, Minn., 29. jan. — Te dni so se v cerkvi sv. Antona poročili: g. John Kaplan z gdčno. Kristino Šuštar in* g. Nikolaj Kurent z gdčno. Frančiško Puš. Obema paroma želimo obilo sreče! — Na oklicu je sedaj g. Josip Novak z gospico Anico Skala, druga hči našega gostilničarja Josipa Skala.
Te dni so se tukaj mudili nadzorniki Jugoslovanske Katol. Jednote: gg. Alojz Kostelec, Peter Špehar in Mike Klobučar. Vsi trije so se povoljno izjavili o napredku Jednote.
V župnijski odbor so bili letos izvoljeni sledeči rojaki: Jos. J. Peshel, načelnik; John Hutar, tajnik; Jos. Pluth, blagajnik; Frank M. Delač in Štefan Malnarič, redarja.
Zastopnik Am. SI.
S POTA.
Duluth, Minn., 13. jan. — Prirontal sem v to mesto, ki leži ob vznožju peščenih hribov in na obrežju slavnega, zmrzlega severnega jezera. Mesto je dokaj veliko in precej podobno Chicago in Milwaukee, zlasti sredina ali trgovski distrikt. Šteje do 90,000 duš in je znano trgovsko mesto, zlasti kot luka, odkoder se na milijone tonov železne rude, žita, moke in lesa pošlje na vse kraje po jezeru. Zdi se mi, da niso potrebščine tu nič dražje, kakor i v mestih Chicago in Milwaukee. Mestna vlada je v dobrih rokah, kar zna-čijo lepe ceste, dobra zveza in hitra vožnja na pouličnih karah in plin, ki se kupuje po.75c od tisoča, kar je res nizka cena, če se vpošteva, da stane plin v Jolietu in Chicagi mnogo več, dasi je premog, iz katerega se dela plin, tam izkopan in ne stane dovaža-nje toliko, kot sem.
Slovencev je tu le par družin, le eden Salun slovenski in eden hrvatski ter list "N. V."
Posetil sem tiskarno, kjer sem našel g. J. Zupana ali Majka Cigareta, ki je moj star znanec že iz pittsburške konvencije K. S. K. J. leta 1908., črkostav-ca g. Koščaka, ki je pred 10. leti delal pri A. S., in njegovo soprogo, ki tudi dela v tiskarni. Tiskarna je mala, u-rada ni. skoro nič, par kesov črk sem videl, pa dva stroja, kar ne izgleda, da je dovolj pripravno za izdajanje lista. Saj so mi tudi povedali, da se tiska list "N. V." v neki tuji tiskarni.
Tam sem našel tudi g. J. Povsha, nadz. K. S. K. J.,'ki se je mudil v tem mestu po opravkih. Ko smo se malo pomenili "o vremenu", sem zasukal pogovor na ono lažnjivo "pojasnilo" priobčene v njih listu "N. V." dne 19. dec. 1912, da bi onečastili moje dobro ime. G. Zupan, urednik, ni vedel, kaj bi odgovoril. IzgovarjA se je sem in tam in je obljubljal stvar v listu pojasniti resnici na ljubo. Izjavil je, da nimajo nobenega dokaza za potrditev svojega pojasnila in da bode še ta teden prjobčil nekaj v list, da se popravi storjena mi krivica.
Ko sva ropotala nekaj časa, se je približal g. Koščak, ki se je pokazal kot bolj star žournalist. Začel je stvar sem ter tja sukati in zvijati, ter se to-gotiti nad osebami, ki nimajo priti vpoštev, ko se gre za moje osebne stvari. Čudno se mi je zdelo, sem rekel, da že skoro mesec dnij nabirajo dokaze zoper mene in pisali so v listu, da imajo vse v redu, a zdaj pa mi nočejo nič in se drže kot "mokre pure", ko sem se sam prijavil. Tu sem Vam, sem rekel, če imate kaj zoper mene, zdaj me lahko brez truda odvedete kamor hočete, če sem kaj zakrivil. Skoro en mesec bi vendar lahko kaj našli bolj trdnega, če ste že pred več tedni pisali, da imate kaznive dokaze zoper mene. Bil sem na Ely pri lastniku "N. V.", pa se' mi ni nič zgodilo, zato sem hotel še tu prijaviti, da ne bodo rekli, da se jih bojim. Da se nisem prijavil, ko sem prišel iz Michigana sem, to jih naj ne boli, ker jaz se ne rab^m javiti v vsaki luknji, ko pridem sem. Ne vem, če bodo kaj popravili ali ne. Rekli so, da bodo popravili — resnici na ljubo. •
Ker se sen^ mudil tu nekaj časa, mi je došlo krasno božično darilo, ki so mi ga poslali tiskarji "A. S." na Eve-leth. Dobil sem ga sicer nekaj ted nov po Božiču, a sprejel sem ga prav veselo, ter se jim zanj najiskrenejše zahvaljujem, zlasti gg. Grill, Ausec in Ross.
Na zdarl	J. Klepec
Katedrala ni posebno veličastna od zunaj; skoro bi človek dvomil, da bi to bila škofovska cerkev, ker je pri-prosta, z enim stolpom. Tu se vidi, kako zmerni so Amerikanci v teh ozi-rih.
Skoro na vrhu mesta, ali na najvišjem hribu, sem zagledal neko hišo in želel sem priti do nje, ker zdelo se mi je, da me Vabi: Prid' vrh planin, slovenski sin; in nastopil sem pot po strmih stopnicah, a kasneje pa po ozki s snegom zameteni stezi, na kateri sem le tu pa tam zapazil človeške stopinje. Že sem skoro obupal, pa spet sem dobil nov žarek korajže, da sem stopal naprej. Prišel sem do nekake pod-hribne ceste, nad katero se dviga krasna stavba, kakor nekak gradič. Polovica hiše je lesena, a spodnja polovica in pritličje ter ograja in stopnice, je vse iz nekega špičastega, črnega kamenja, da res izgleda kakor nekaka trdnjavica.
Vrnivši se s hriba, sem si hotel ogledati še Incline Electric Railway, ki vozi naravnost Via hrib. To je nekako tako urejeno, da od vrha gre ena kara doli, a od zdolaj pa ena gori, kakor v rudniških šaftih. Na vrhu je pa mož, ki rona celo stvar. Bal sem se, da bi se vrv ne utrgala, če bi se jaz šel pe-ljat, kar bi gotovo zveselilo par ljudi v tem mestu; in ker sem imel več časa na razpolago, sem stopal v dol po strmih stopnicah in potih.
Iz Dulutha sem se podal v Superior, ki je tudi krasno mesto, zlasti zato, ker se razprostira po izredno lepi ravnini, kojo pogrešajo po vseh krajih, kjer sem bil, severno od Chicage.
To mesto je jako prostrano in na glavni ulici je še mnogo prostora za poslopje. Slovencev ni tu, morda par, a več je Poljakov in Slovakov, ki irrja-jo svoje cerkve.
Od tu se bom podal dalje na St. Paul in Minneapolis, potem pa ne vem, najbrž nazaj v Joliet, da si uredim svoj program.
Vsem iskren pozdrav!
Josip Klepec.
Deerwood, Minn., 17. jan.—Cuyuna Range je okoli sto milj zapadno od Dulutha. Prišel sem v malo, novo mestece Crosby po "Soo" železnici. Tu ni veliko Slovencev, a več je Hrvatov in ostalih Jugoslovanov, zlasti v mali vasici Ironton, eno miljo zapadno od Crosby, kjer že poslujejo tri rudniki, a par drugim pa še le delajo šafte, in po okolici je več prostorov, kjer iščejo rudo. Najbrž, da bo tu kakor je na severu od Dulutha, kjer je nastalo stotine rudnikov v desetletju. Salun je samo eden v Crosby, a edne-ga imajo v Ironton, a nobeden ni v rokah naših ljudi. Delo po rudnikih je sila mokro. Vsak rudar, koje sem videl opoldan, ko so šli na obed, nosi visoke gumaste škornje do ledij, potem pa še oljnato opravo. Iz rudnikov prihajajo mokri kot miši, da se bi človek zjokal nad njimi; res prava sužnost. Vode je po rudnikih tu posod veliko, ker je zemlja jako nizka, a jezer vsepolno po vsi okolici. Vsak rudnik ima velike sesalke ali pumpe za vodo, in od pump vidiš široko, iz desak narejeno strugo, po kateri se voda odpejava od rudnikov. Ruda je podobna oni na Mesaba Range.
Mestece Crosby in Ironton hitro rasteta. Lote in zemljišča so že zdaj tu jako drage, a zemljiških agentov in oglasov pa je vsepolno naokoli. Ponujali so mi lote, ker so mislili, da sem se prišel naselit. Za 50 nog loto na glavni ulici, ki je dolga par blokov in na kateri stoji nekoliko hiš, hočejo imeti do štiri tisoč dolarjev, a na Ely, kjer je stal prej najboljši hotel sredi mesta, bi baje lahko zdaj kupil cel vogal, skoro pol bloka za $1500. Povsod grejo cene gor, a ko se prestane z priseljevanjem, pa gre cena hitro' dol, ker se hoče vsak znebiti zemljišča.
Ljudje tu večinoma stanujejo po gozdih v nizkih barakah ali kempab, ki so začasno narejene. To ti je žalostno življenje, posebno v hudem mra zu. Res žalostno, komur je sojeno v takih kempah nadaljevati svoje stanovanje, ker to ni življenje amerikan-sko, temveč je vresnici cigansko.
Ze v Towerju sem se zagovoril, da se ne peljem več po zmrznjenem jezeru, kjer to ni nič preveč varna vožnja, pa vendar sem se moral spet, pa to pot še delj. Nisem vedel, da vozi bus-line čez več milj široko Serpent jezero iz Crosby na Deerwood, kjer se prestre že Northern Pacific vlak za na vzhod in .zapad. V Crosby pride vlak "Soo" proge le enkrat na dan, zato grejo potniki sem. Ko smo srečali dva para konj vleči sila velik voz lesa po ledeni ravnini, mi je odleglo- in čudil sem se debelemu ledu na Serpent jezeru.
Draga vožnja je tudi. Železnice računajo po 3c na miljo, zato se bo treba pomakniti.
S pozdravom	J. Klepec.
deje me je zbudil klerk že ob tretji uri zjutraj, da ne zamudim osebnega vlaka. Jezil bi se bil, ker se nisem naspal, pa sem se zmislil, kako gostoma smo morali doma zgodaj vstajati, da smo se odpeljali v vinograd v Ra-doše, in koj sem bil bolje volje.
V Little Falls sem prišel rano v temi. Gosta megla je ležala nad mestom, kakor srebrno-svilnati plašč. Ko se je zdanilo, sem šel v malo mesto, da obiščem g. John Vertina, uspešnega zemljiškega trgovca in hotelirja, g. Jos Medveda. To sta edina Slovenca v tem mestu. Sprejela sta me jako prijazno, za kar jima sem hvaležen.
Slavna reka Mississippi je tu nekako tako široka kot Kulpa ali Krka. Jezov ali slapov je vsepovsod, ker je več mlinov in žag. Mesto šteje do deset tisoč duš. Raztrešeno je na oba kraja mogočne reke. Sredi veže vzhodno (glavno) stran mesta velik železen most, ter Slovanov je tu precejšno število. Tudi tu bodo imeli železne rudnike, kakor pravi g. Vertin. Bliža se tudi tej okolici zora boljše bodočnosti.
Na zdar!	J. Klepec.
Hex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN. Dulutli Brewing & Malting Co. Duluth, Minn.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstev, v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 04 Jefferson St., blixu most«, JoHot,
JOHN PRUS
N. W. telefon 170.
STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, III.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi čemi. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Pr'edne kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit« bomo zadovoljili in ti prihranili denac
,W. «j. LYO]>S
Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
WINE GARDEN SALOON
/
(po domače: Vinski vrt)
MARKO MATEKOVICH, Gilbert, Mtnn.
Točim najboljše pivo, domače vino, fina,žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli!
Superior, Wis., 16. jan. — Prišedši zopet nazaj v Duluth, sem si ogledal skoro vse mesto, ki je izredno dolgo ha vzhod in zapad ob jezeru. Bil sem prav pred katedralo presv. Srca Jezw-sovega, ko je bil nekak pogreb, in ker me cerkve zanimajo, sem vstopil. Našel sem jako lepo hišo božjo, nekako podobno odznotraj slovenski cerkvi sv. Jožefa na Calumetu. Pa ta je naj-brže še bolj okrašena. Videl sem, kako lepo so spremile v belo oblečene de-vojke svojo umrlo tovarišico. Tako lepih sprevodov sem še malo videl
Little Falls, Minn., 18. jan. — Iz Deerwooda sem se odpeljal na večer v Br^inerd/ in sicer na takem vlaku, kot še nikdar prej v svojem življenju Tiket sem plačal za "first cl&ss", pa smo se vozili na tovornem vlaku v kabusu. i To ti je cukal naš lukamatija, zdaj naprej, zdaj nazaj, da smo mislili, da smo na barki. Vedno se je bilo treba česa držati, da- se ne prekucne človek V zamazan kot ali na razbeljeno peč.
Na vlaku, ali v kari, je bilo kratko časno, ker Amerikanci so precej zgovorni in šaljivi, zlasti če ni nežnega spola zraven, zato je bilo dovolj smeha in klafanja.
V Brainerd smo prišli ponoči, kjer sem se nastanil za čas, da prestrežem vlak za v Little Falls. Izpod tople o-
Joliet Si« Die House
Professional Cleaners and Dyer«
STRAKA & cs- ' Office and Works. 642-644 Cas» Oba telefona 488
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N Hickory St..
Joliet, ID
John Povsha
311 Third Ave.	Hibbing, Minn.
Slovenska gostilna.
Javni beležnik.
Prodajem šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po najvišji dnevni ceni.
SE NE PRIPOROČAM,
a vsi vseedno dobrodošli!
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržin. najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi ia mehki premo«
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, IL1
Northwestern Phone 210.
ANTON ANZELC
Gostilničar.
120 Moen Ave., Rockdale, 111.
Se priporoča rojakom v obilen obisk
Najboljše klobase!
Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: ::
s
Kadar se mudite na vogalu 1 Ruby and Broadway ne I pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO |
kjer boste najbolje posteeženi. Fino pivo, najboljša vina in smodke. ^
Wm. Metzger |
Ruby and Broadway JOLIET || IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIll
W. C. MOOINEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
♦th fL Joliet Nat Bank Bid«., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem
svojo
trgovino z obleko
v zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tu d ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke ceue!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Loughran & Conway
108 Loughran Bidg. Cass and Chicago Sts. JOLIET
-s-
\
Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.)
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave.
Rockdale, III.
Vljudno vabi vse r^'ake, Slovence in Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI !
Peter Staudohar,
Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Minn.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, DL
t
Rezervni sklad nad pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih yf £ 1 Of brez odbitka rentnega davka. t£~rmL XXX 3 /O
Frank Sakser,
Nas zaupnik v Zjed. državah je
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih
vlog dvajset miljonov kron
Chisholm, Minn., 30. jan. — Iz urada dr. Friderik Baraga št. 93. K. S. K. J. se naznanja, da je dr. dne 12. januarja na svoji redni mesečni seji sklenilo, da se pristopnina izniža na $3.25 za dobo treh mesecev. Vsi novi pristopli člani plačajo samo $3.25 pristopnine. Zatorej priporočam vsem tistim tukaj v Chisholm stanujočim rojakom, kateri ne spadate še v nobeno društvo, katero je v zvezi s K. S. K. Jednoto. Zdaj imate priložnost z malimi prispevki postati član dr. in Jednote, katera prav po materno skrbi za svoje člane, bodisi v slučaju smrti ali bolezni ali poškodbe, kateri je zavarovan proti temu. Zatorej naj se vsaki zaveden rojak brez odlašanja požuri, da postane član društva in Jednote.
Iz urada tajnika zgoraj imenov.anega društva se naznanja vsem članom stanujočim na Chisholmu, da se polno-številno udeleže seje 9. februarja 1913.
Tem potom tudi prosim člane gori omenjenega društva, da bi se na društvenih sejah obnašali kakor se spodobi dobrim dr. bratom, ki gledajo za korist in uspeh društva, ne na dr. sejah doprinašati take stvari, ki k društvu ne spadajo, kakor se je godilo to na zadnih dr. sejah, da bode vsaj mogel dr. predsednik malo reda držati. Ker to je jako žalostno, kakor je bilo do sedaj. Glejte! člani in bratje se imenujemo. Pa mesto ljubezni in sloge, ki bi morala biti med nami, je sovraštvo, in zakaj? Zato ker ako ima eden ali drugi kako stranko, pa na dr. seji ž njo prepir dela. Bodimo združeni in delujmo vsi skupaj za korist in blagor društva in njegovih članov, ne pa v propast. Vedni prepiri in nov društveni odbor, to se ponavlja, ker ni sloge in ker se člani ne zavedajo, kaj da so.
Ob koncu pozdravljam vse člane in članice slavne K. S. K. J., posebno pa društva Friderik Baraga št. 93.
Jakob Petrich, tajnik, Box 96.
Steelton, Pa., 1. febr. — (Iz urada predsednika društva sv. Alojzija št. 42 K. S. K. J.) Opozarjam vse člane zgoraj imenovanega društva: kateri dolguje društvu na doneskih, naj to poravna, kakor mu je hitro to mogoče, ker stari dolg se mora plačati, to zahtevam po pravilih.
Društveniki ali udje, kateri ste izvan Steeltona, pošiljajte točno in o pravem času mesečne doneske. Poglejte Jednotina pravila ctran 27 člen III.' Potem glej stran 40. To naj zadostuje. Vsaki ud mora znati društvena in Jednotina pravila in po njih živeti.
Z bratskim pozdravom
Martin Krašovic, predsednik.
St. Louis, Mo., 2. febr. — Društvo sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J. je sklenilo na redni seji 19. januarja 1913, da se mora prihodnje redne seje 16. febr. 1913 vsaki član • udeležiti, ker se bodo društvena pravila prenarejala za leto 1913. Torej polagam na Srce vsem članom stanujočim v St. Louisu in okolici, da se udeležijo te seje zgoraj omenjenega dne, zato ker je enemu ravno tolijco v korist kakor drugemu. In d;; ne bo nobeden potem rekel: "Saj ko bi bil jaz tam na mitengu, ne bi bilo tako narejeno, kakor je.'' Torej, dragi sobrati, potrudimo se zdaj dokler je čas, da ne bo potem nobenega prigovarjanja. Vsaki bo imel čas govoriti. Seja se bode začela ob 2. uri popoldan točno.
Nadalje opomnim vse člane in čla nice zgoraj omenjenega društva, da mi naj prinesejo ali pošljejo certifikate ali police, ker bi rad zapisnik oporok članov in članic uredil kar bo najprej mogoče.
K- sklepu pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote. Tebi, Am. Slovenec, pa veliko uspeha. Vedno udani sobrat
John Mihelčič, tajnik, 2842 S. 7 St.
V odgovor "Narodnemu Vestniku".
V eni zadnjih številk je "Narodni Vestnik" posvetil meni še več kot celo kolono "v album". Prav kratek odgovor na to:
Laž je, da sem društvo "Zvon" št. 70. J. S. K. J. opustil, ker se mi je škoda zdelo plačevati 50c na mesec.
Če hoče "Narodni Vestnik" imeti natančnejšega pojasnila, naj se obrne na primer na brata Antona Gregoriča, 2327 W. 23 St., Chicago. Vredno pa je zabelježiti, da najnovejša je ta: Anton Sojar — skopuh.
Kar se pa drugih psovk tiče, jih pa prav mirno prenesem, ker sem jih vajen. Čudno pa je, da je urednik "Narodnega Vestnika" začel posnemati u-rednika "Glasa Svobode".
ANTON SOJAR.
Ali ste kedaj nadlegovani
s zapeko, nečistim jezikom, grenkim okusom, omotico, medlim glavobolom? Ako ste, bi morali takoj poskusiti Severove Jetrne kroglice (Severa's Liver Pills) in se seznaniti s njihovimi učinki na jetrih in črevih. Te krog-ljice ne grizejo in ne ščipljejo čreva. Dobite jih od Vašega lekarnarja. Cena 25 centov. V rudečem zavitku, ki nosi napis W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.
ZASTOPNIKI AM. SLOVENCA: (dosedaj priglašeni)
Ivan Adamič — New York, N. Y. Fr. Bavdek — Indianapolis, Ind. Fr. Boštnar — Little Falls, N. Y. L. Berce — Iron Mountain, Mich. John Dobravec — Girard, Kans. Fr. Gorenc — So. Chicago, 111. St. Geshel — Manistique, Mich. John Gosenca — Calumet, Mich. Jos. Hochevar — Bridgeport, Ohio. Math Hribernik — La Salle, 111. Jak. Juvančič — La Salle, 111. Anton Kostelo — La Salle, 111. Nick Kozjan — Great Falls, Mont. Ant. Koroshetz — Leadville, Colo. John Koshir — Rock Springs, Wyo. Jos. Kerstolič — Rankin, Pa. Mih. Krakar — Anaconda, Mont. Fr. Kranjc — Lorain, O. Miss Lena Krapf — Wathena, Kans. John Loushin — Soudan, Minn. John Lekan — Cleveland, Ohio. M. J. Maurin — Ironwood, Mich. Math. Ogrin — Waukegan, 111. J. J. Peshel — Ely, Minn. Ant. Petrovčič — Broughton, Pa. John Poglajen — St. Joseph, Minn. John Rus — Cleveland, Ohio. Jos'. Rus — Cleveland, O. Ant. Skubic — Pittsburg, Kans. Mat. Stefanich — Bradley, 111. John Skrubej — Port Washington, Wis.
Frank Tarman — za Minnesoto in sosednje države.
And. Tomec — Johnstown, Pa. Math. Tomec — Biwabik, Minn. Miss Mary Torkar — Valley, Wash. Geo. Veselich — Calumet, Mich. John Vodovnik — Milwaukee, Wis. Charles Zalar — Forest City, Pa. Jos. Zupančič — Chicago, 111. Mih. Železnikar — Barberton, Ohio.
Dowiak & Prosen
N. W. Phone 382. 1100 N. BROADWAY, JOLIET, ILL.

SLOYENSKA GOSTILNA
NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike.
Slogar Brajte, Ely, Minr,
trgovci z mešanim blagom. .Obiščite nas in oglejte si naš
5 in 10c Counter
kjer dobite vsakovrstne potrebščine po najnižji ceni. Svoji k svojim!
Slovenci inHnati
v Pittsburgh Pa. . JZORI
Naznanjam rojakom, da sem kupil is prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.
Pittsburg, Pa
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam > obilen poset. Posebno rojaki, Sloven ci in Hrvati, vsi dobrodošlil
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa
100 proof močan tropinovec, 4yZ ga-lone $12.00. 10 gal. $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in Distilerija blizo postaje. Pošlite vsa pisma na:
S. Jackse, Winery
SAINT HELENA, CAL. BOX 161.
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Cenjenim rojakom priporočam svoja
Naravna Vina,
katera nadkriljujejo vsa druga.
Lanski rudeči Zinfdndel 35c gal., belo vino iz muškatel in tockay grozdja 35c gal., resling 40c gal. Vino od leta 1911: zinfandel 40c gal.,, belo vino resling" 45c gal., staro belo vino 1910 po 50c gal.
Rojaki Slovencil Obrnite se vsi, k ste na katerikoli bolezni bolni, m SLOVENSKEGA zdravnika. Tam bo ste ozdravljeni popolnoma, ako je ti sploh mogoče. Tisočerim naših roj* kov je bilo pomagano do čvrstega b popolnega zdravja, ker so se obrnil s popolnim zaupanje..! do tega slavne ga zdravnika. Pridite osebno ali p* pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111.
Chicago Phone: Office 658, Res. 141.
Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Dr. S. Gasparovich
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor, Room 405.
Pozor, rojaki!
Dobil sem iz gtona za svoje z*>'*
serialno številko'
jamči, da so z"™ prava in koristna.
Po dolgem &SJ mi je posrečilo ir pravo Al peli '"" in Pomado pr1 danju in za, ns'
kakoršnešedosefl
sv tu ni bilo, od ki moškim inžamff™ sti in dolgi
čnh popolnona z™ •o in ne bodo ver" dali, ter ne osivi Ravno takoi r moškim v b-
krasni brkipof Revmatizem v r nogah in kN"1 dneh popolno™1 vini. kurja o£e» davice, potoe r ozeblini; se p°P i idstrauijo. B* ' Iresnica janK>ni 'Pišite po cenik, . rega pošljem
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St.	Cleveland,
N. W. Phone 406.
JOLIET
ILLINOIS.
Time Schedule
Effective Sunday, Nov. 3, 1912.
Chicago, 0ttawa& Peoria Railway
INTERURBAN CARS
Leave Joliet.	Arrive.
6:05 a. m. Princeton...... 6:25 a. m.
6:30 a. m. Rockdale...... 6:58 a. m.
7:05 a. m. Ladd.......... 7:40 a. m.
8:05 a. m. Princeton...... 8:40 a. m.
9:05 a. m. Ladd........... 9:40 a. m.
10:05 a. m. Princeton......10:40 a. m.
11:05 a. m. Ladd...........11:40 a. m.
12:05 a. jn. Princeton...... 12:40 p. m.
1:05 p. m. Ladd.......... 1:40 p. m.
2:05 p. m. Princeton...... 2:40 p. m.
3:05 p. m. Ladd v......... 3:40 p. m.
6:05 p. m. Princeton..... 7:40 p. m.
5:05 p. m. Ladd.......... 5:45 p. m.
6:45 p. m. Princeton...... 7:45 p. m.
8:05 p. m. Princetou-Ladd 9:40 p. m.
9:50 p. m. LaSalle........10:40 p. m.
11:05 p. m. Morris.........11:40 p. m.
Direct connections - at Ott^w;i, for Streator and Grand Ridge.
And to following stations: ^r-Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, Mar-, quette, Howe, DePue, Bureau.
F. E. FISHER, Gen. Supt. | Office and Station—Van Buren, near Joliet St. Chicago phone 2511.
V NAJEM ODDAM LEPO TRGOV-sko poslopje, ki je pripravno za vsakovrstno trgovino. Posebno pripravna bi bila za kacega Slovenca. V istem sem jaz sam vodil svojo trgovino celih 12 let, kjer sem imel lepi napredek. Ko sem si pred dvemi leti sezidal lepo moderno poslopje na vogalu Chicago in Will St. sem se v isto preselil z vsemi svojimi oddelki oziroma z grocerijo, mesnico in drugimi trgovskimi predmeti. Radi tega hočem dati v najem svojo bivše poslopje, katero stoji ravno poleg moje nove prodajalne. Za podrobno pojasnilo ste naprošeni, da se oglasite pri meni kjer me lahko najdete v moji prodajalni. Geo. Stonich, 813-15 N. Chicago St., Joliet.
NA PRODAJ FARMA 80 AKROV, in sicer 75 akrov obdelane zemlje in 5 akrov lože (hrastovja), hiša s 7 sobami, 3 staje in vse drugo pripravljeno. Lega: 75 milj od Chicage v Indiani, Pulaski county. Cena: $4000 v gotovini. Vse podrobnosti pove: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos
A. Boyne.
,_i-
IŠČE SE VALENTIN TOMIČ, DO-ma iz sela Mrkopolj na Hrvatskem. .Kdor zna zanj naj ga javi, aH se naj sam oglasi na Milkota Polak, 1208 Scott St., Joliet, 111.
LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
Slovenska --
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
Frank P o do«
920 N. Chicago Street JOLIET, ILLINOIS.
Vabi rojake Slovence i Hrvate, d* gostoma posetijo v njegove® salunu.	,:}m
DOBRO DOŠLil
FARMA NA PRODAJ. 80 akrov v Slovenski naselbini, 7 milj od mesta. Nova hiša, 6 sob in velik nov hlev. Lep travnik, 30 akrov, lani so prodali mrve za petsto dolarjev. 10 a-
krov pašnik, ostalo je orana zemlja. Ni treba vse na enkrat plačati. Cena tri tisoč tri sto in šestdeset dolarjev $3,360.00). Lepo drevje in dobra voda. Oglasite se za natančna pojasnila. Math. Mayer, Xeodesha, Wilson County, Kansas.
KJE BIVATA ZDAJ ALOJZIJ LA-vrič in Karol Lavrič? Podpisani je izgubil ob selitvi njihove naslove ter jima zdaj ne more niti pisati. Prosita se imenovana, da podpisanemu takoj pišeta ter navedeta svvoj naslov. Josip Lavrič, župnik na Brez-nici, Gorenjsko, Austria, Europe.
SLAVNOZNANl
SLOVENSKI proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo sladkih pijač za krepcilo.
BELO
to so naši domači čisti pridelki, K0|ei izdeluje domača tvrdka. j
Joliet Slovenk pottlia* Ci
913 N. Scott St.
Joliet,
John Chapuran
SLOVENSKA I HRVATSKA
GOSTILNA
Rojaki dobrodošli!
N. W. Phone 1251.
200 Ruby St.,
Joliet, 111.
$15.00 ČEK ZASTONJ.
Postavite eno izmed štev. l-j-9 vsak prostor zgornjega trikotnika tako, da dobite štev. 20, ako štev. šeštejete ob eni drugi strani. Isto štev. smete postavite samo po enkrat.
Za pravilno rešitev Vam pošljemo kreditni ček za $15.00, ki ga zamorete rabiti, ako kupite zlato uro za gospode ali dame z zlato verižico in obeskom. Garancija 20 let. Zajedno Vam pošljemo tudi cenik, kjer si morete izbrati uro in verižico. Ta ponudba je veljavna le malo časa; zato pišite takoj, ter priložite znamko, da Vam pošljemo cenik.
HOME CREDIT CO.
502 E. 13th St., Department 63.
NEW YORK CITY, N. Y.
KJE JE ALOJZ LEHAN IZ PUŠ-nega št. 187, Primorsko pri Kanalu? Pred enim letom je bival nekje v Kansas. Prosim cenjene rojake, da mi ga naznanijo, ali naj se sam o-glasi. Imam mu naznaniti dosti novic iz starega kraja zaradi njegovega umrlega brata. Alojzija Gerbek, 714 Holmes Ave., Indianapolis, Ind. .-!___
FINO PIVO V STEKLENIC^;
Both Telepho^
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	. S. Bluff St., Joliet, ji