Leto XIL, štev. 138 LJubljana, četrtek 18. junija I93I Cena 2 Din Upravnidtvo; Ljubljana, Knafljeva v ulica 5. — Tetefoo St 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratai oddelek: Ljubljana, Selen* burgova oL 3. — TeL 3492 in 2492 Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta St 13. - Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova uMca St Z — Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub* l]ana St 11542 Praha čirio 78 180 Wleo St 105 241. Nad $00 potopljencev Število žrtev francoske parmške katastrofe Se vedno narašča — Brezuspešno iskanje potopljene ladje — Tragična smrt cele ženitovanjske družbe Pariz, 17. junija, č. Nedeljska katastrofa na Loiri zavzema čim dalje večji obseg. Čeprav si francoske oblasti kar najbolj prizadevajo, da bi čim prej dognale točno število izletnikov odnosno žrtev, ki jih je zahtevala ta nesreča, še sedaj ni točno znano, koliko je število žrtev. Dočim so sprva zatrjevali, da je našlo smrt pri potopu paraika »Saint Philibert« okrog 440 ljudi ,to število od dne do dne narašča. Dopoldne je uradni komunike, izdan od županstva v Nante-su, zatrjeval, da znaša celokupno število žrtev 503, do večera pa je bilo ugotovljeno, da je utonilo 511 oseb. Oblasti še vedno zaslišujejo svojce po-grešancev. Od prirediteljev izleta ni ostal nihče živ, tako da bo bržkone zelo težko dognati točno število udeležencev. Polagoma prihajajo na dan tragične podrobnosti. Tako poročajo sedaj, da se je izleta udeležila tudi svatovska družba 14 oseb. Vrnil se ni nihče. Utonili so vsi z ženinom in nevesto vred. Pomorski strokovnjaki si sedaj prizadevajo, da bi čim prej ugotovili lego potopljenega parnika. Danes so ga ves dan iskali z letali in torpedovkami, pa ga niso mogli najti, ker je voda zaradi deževja in viharja precej motna. Izvršene pa so že vse priprave, da parnik čim prej dvignejo, čim bo točno znana njegova lega. Morje je včeraj tn danes naplavilo na obalo mnogo trupel utopljencev. Doslej so dobili 139 trupeL Identificirali so jih komaj 27, vsi ostali pa bodo bržkone pokopani neidentificirani. Računajo, da je v parniku samem najmanj 300 ljudi, ki po se potopili z njim vred. Pariz, 17. junija. Danes dopoldne je bila objavljena uradna lista žrtev ka* tastrofe na Loiri. Lista navaja 503 ime* na, a pripominja, da je po vsej verjeti nosti število žrtev še večje, ker še ved* no ni bilo mogoče točno ugotoviti, kdo je bil vse na parniku. Doslej so našli vsega samo 139 trupel, tako da se na* haja v trupu potopljene ladje najmanj še 300 trupel. Na obalo je naplavila vo* da razne predmete, kakor ženske ion bice. čevlje, otroške vozičke itd., ki po* tekajo očividno od te katastrofe. Potopljeno ladjo bodo morali na vsak način dvigniti, ker po mnenju po* morskih strokovnjakov ogroža plovbo. Na tem mestu je le ozek pas, ki je prehoden tudi za večje parnike, a baš na tem mestu leži potopljeni parnik. • Ljubljana, 17. junija. Porodom katastre« fe parnika »Samit Phillibert« je poslala Zve« za gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani Zvezi francoskih konzuimnih za« drug kot osrednji zvezi gospodarskih za* drug v Franciji naslednje kondolenčno pismo: Zveza gospodarskih zadrug za Jugosla* vtjo kot osrednja zveza vseh delavskih za* drug v Jugoslaviji vas ob priliki strafne nesreče, ki se je pripetila 14. t. m. na Loiri povodom katastrofe parnika »Salnt Phitl* beri« M pri kateri je našlo smrt nad 400 sodrugov, med njimi tudi mnogi delavski zadrugarji, prosi, da izrazite iskreno soža* Ije vsem prizadetim zadrugam, zadružni* kom in delavskim organizacijam. Z zadruž* nimi pozdravil Cvetko Kristan, L r. Fran Kobler, L r. Ikb.: Razprava o aferah posL Stnbernega Zaključne seje parlamentarnega preiskovalnega odbora Glavni korupcijski očitki proti Stribernemu Prazau T7. junija h. Včeraj se le sestal parlamentarni preiskovalni odbor, ki^ razpravlja o takozvani aferi poslanca Stfiber-nejra. Kakor znano, je poslanec Stransky v javni seji iznesel proti Stribernemu hude očitke, da je svoj ministrski položaj in svoi po?lanski mandat izkoristil za to, da ie obogatil svoie sorodnike in da ie morda pri tem zasledoval tudi svoie osebne koristi. Ker gre za bud napad na osebno čast. zadeva ni bila izročena imunitetnemu odboru, marveč ie poslanska zbornica izvolila poseben nreiskovalni odbor, ki nai zadevo preišče in stavi plenumu primerne predloge. Preiskovalnemu odboru predseduje poslanec Stefanek, rodom Slovak, član agrarne stranke in bivši prosvetni minister. Referent odbora je socialno-demokratski poslanec Koudelka. Poslanec Stranskv obtožuje Stnbernega v glavnem naslednjih dejani: 1. St?iberny le kot nrometm minister opravlial svoje dolžnosti tako. da ie nie-gov brat František zaslužil 20 milijonov Kč na provizijah, ki jih ie dobival od dobaviteljev državne železnic«. 2 Kot prometni minister ie t 1923 sam dobavil državnim železnicam za časa rudarske stavke takozvani zasilni premog in pri tem obogatel. 3. Kot prometni minister le omogočil in prikrival nerednosti na škodo države pri dobavi tovornih vagonov iz Nemčije. 4. Kot minister pošt je razbil državni avtomobil (to pa se ni moglo ugotoviti). 5. Kot poslanec je sprejemal plačila za svoje intervencije 6. Pri sanaciji banke, katere predsednik ie njegov brat, ie omogočil na podlagi nepravilne bilance podporo iz državnega sanacijskega fonda in imel od tega materijel-nP koristi. 7. Svojim sorodnikom in osebnim prijateljem ie izdajal tajne sklepe vlade, na podlagi katerih so mogli potem špekulirati in se s tem okoristiti. 8. Kot minister ie sistematično oddajal razne dobave svojim sorodnikom, zlasti svoiemu bratu in ie dobival za to nagrado Fredsednik preiskovalnega odbora je pojasnil način odborovega poslovanja. Odbor je zasedal 22 dni ter je zaslišal 69 prič. Postopal je strogo objektivno. Odločno je vzel V zaščito odborovega referenta poslanca Koudelko, ki ga zadnje dni tisk Stfiber-nega ostro napada Ker gre za to, da se češkoslovaško javno življenje temeljito očisti, odbor ne namerava podati nikake svoje sodbe, marveč predlagati zbornici, da izroči vse zbrano gradivo pristojnim oblastem. Po obstoječih zakonih in predpisih jp namreč minister odgovoren za vse svoje urariovanje in se lahko zasleduje, če se izreke za to poslanska zbornica z dvotretjinsko večino. Pristojna sodna instanca je v tem primeru senat, ki mora postopati po določbah posebnega zakona o ministrski odgovornosti. Tega zakona pa še ni. Redjo sodišče za presojo ni pristojno. V skrajnem primeru bi mogla torej Stribernega zasledovati finančna prokuratura zaradi neprijavljenih dohodkov. V tem primeru pa mora poročevalec staviti tozadevni predlog. V noročiln referenta so najvažnejše izpovedi vodilnih uradnikov prometnega ministrstva Vse te obdolžitve proti Stribernemn so bile že ponovnokrat objavljene v raznih listih in so se vršili tudi procesi, ki pa so ostali brez rezultata, ker uradniki prometnega ministrstva niso smeli ničesar izpovedati, ker jih je vezala službena taj- nost. Sedaj pa Je zadeva docela drugačna, ker so morali ti uradniki pred parlamentarnim preiskovalnim odborom povedati vse, kar jim je znano ln jih ni vezala uradna tajnost. Kaj so Izpovedali, v divji časopisni kampanji ni jasno razvidno. Vsa ze-deva se komplicira še po dejstvu, da gre za dolgoletna poslovanja, Izvržena skoro že pred desetimi leti, in pa zaradi političnega ozadja cele afere. Stfiiberny sam zatrjuje, da si on na ta način • pridobljenega denarja ni obdržai, marveč je ves ta denar porabil za finansiranje narodno-sociallstič-ne stranke. Narodno-socialistična stranka to priznava, naglaša pa, da je takoj, ko Je za to zvedela, prelomila s Stfibernim du ga izključila te stranke. Ves češkoslovaški ti*V se dane« obširno bavi s to afero in jo slika kot največjo politično senzacijo. Preiskovalni odbor Je danes dopoldne nadaljeval svoje zasedanje. Na današnji seji je imel poslanec Stffbernjr poldrugo nrnl obrambni govor, v katerem je zelo ostro napadal poročevalca ln mu med drugim očital tudi n ©objektivnost. Dokazoval je zelo fcčrpno svoje trditve in izjavil, da mu je v sedanjih političnih prilikah dobro zna-no, da nima ničesar pričakovati, ker je koalicija pod diktatom. Zato za sebe ne zahteva ozirov, niti milosti. Seja je bila nato od-godena do večera ln ob uri še traja. Popoldne so zborovale koalicijske stranke ln zavzele glede te afere stališče. Spor Vatikana in Litve Vatikansko mesto, 17. junija, g. Apostol« ski nuncij iz Kovna Bartoloni, ki so ga iz* gnali iz Litve, je bil danes sprejet v daljši avdijenci od kardinala Pacellija. Vatikan" ski tisk ostro napada Litvo m meni, da bi bik morala svoje ugovore proti konkprda« tu, ki ga je siklenil Voldemaras, uveljaviti na zmernejši način. Očividno so dogodki v Italiji ojunačiK litovsko vlado k temu koraku. Mednarodna pomoč Nemčiji Newyork, 17. junija g. Od vrnjena vladna kriza v Nemčiji je našla v ameriških finančnih krogih dober odmev m je povzročila, da se pomožna akcija za nemško državno banko nadaljnje. »Federale Reserve Bank« je danes za stabilizacijo marke nakazala nadaljnjih 13 milijonov dolarjev. Danes se tudi oficijelnto priznava, da je zlato, ki je bilo nakazano v Nemčijo, v resnici izviralo od francoske banke. Tudi nizozemski kapital se hoče udeležiti pri ntrditvi zlatih, rezerv nemške državne banke. Trgovinska pogajanja Madžarske In Nemčije Budimpešta, 17. junija d. »Pesti Napltx poroča, da se bodo madžarsko-nemška trgovinska pogajanja nadaljevala 22. Junija v Berlinu. Madžarski trgovinski minister je predložil nemškem predloge zastopnikom madžarskih gospodarskih krogov v presojo. Nemška industrija zahteva celo vrsto znižanj carin, oziroma stabilizacijo dosedanjih carin. Povišanje uvoza žita v Francijo Pariz, 17. Junija AA. Uradni Hst objavlja nove odredbe o mešanju domače moke s tujo. Po teh določbah se poviša procent dovoljene tuje moke za primešan je s 25 na 30 odstotkom 1 mM Naročnina znaša mesečno 25,— Din, aa inozemstvo 40.— Din. Uredmi§tvo: Ljabljana: Knafljeva ufcca 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefoo St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL a Teief. St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. AVSTRIJSKA POLITIKA NA USODNEM RAZPOTJU Za rešitev vladne krize bodo merodajni zunanjepolitični momenti — Klerikalci streme za homogeno manjšinsko vlado socialne stranke Dunaj, 17. Junija č Se nobena vladna kriza avstrijske republike ni bila tako značilna za notranje in zunanje politične odnošaje Avstrije kakor sedanja. Vse kaže na to, da rešitev krize ni v toliki meri odvisna od skrajno nezdravih notranje političnih prilik kakor od zunanje političnih odnošajev. Dr. Schober, ki je že pred dvema letoma, ko je stri strankarsko diktaturo in uvedel v notranje-političnem življenju red, veljal za preudarnega državnika, se je dal od takrat, ko je pri zadnjih volitvah aktivno stopil v politično areno, speljati na led ter je očividno kot neizkušen strankar nasedel Seiplovim političnim intrigam. Njegova popularnost, ki jo je užival kot bivši kancelar in zunanji minister v inozemstvu, pa Je na mah splah-nila, ko se je dal dr. Schober od Berlina zapeljati k ponesrečeni avstrijsko-nemški carinski uniji. Ta velenemški načrt je dvignil proti njemu ne samo avstrijske gospodarske kroge, zlasti Industrijo, temveč tudi inozemstvo. Francozi, Angleži in Američani so postali previdni. Pojavil se je beg Inozemskega kapitala in posledica je bil polom Creditanstalt katere sanacija je dala neposredni povod za Izbruh vladne krize. Glede nadaljnjega razvoja ln končne rešitve krize še ni nikake jasnosti. V političnih krogih vlada skoro popolna desori-entacija, a odločilni dogodki se odigravajo za kulisami. Rešitev vladne krize je v glavnem odvisna od tega, kdo bo zmagal za kulisami, ali angleško-francoski ali nemški kapital, ki si oba prizadevata za-sigurati si v Avstriji odločilen vpliv. Od tega je tudi v glavnem odvisno, ali bo bodoči mož Avstrije dr. Schober ali dr. Sei-pel. Na vsak način pa bo od rešitve te krize v veliki meri odvisna vsa nadaljnja bodočnost avstrijske republike. Na zunaj se razvija vladna kriza po običajnih formalnostih. Predsednik republike Miklas je danes pričel s konzultacijami. Prvi je bil sprejet v avdijenco dr. Schober, katerega je predsednik republike konzultiral zlasti glede zunanje političnega pomena in odmeva vladne krize. Dr. Schober Je zagovarjal svojo dosedanjo politiko in naglasil, da je finančna transakcija, ki jo je sklenila dr. Enderjeva vlada z angleškimi in ameriškimi upniki Creditanstalt znatno izboljšala finančni položaj Avstrije. S tem je postalo inozemstvo zainteresirano na rešitvi krize in dr. Schober je priporočal iz zunanje političnih ozirov kar največjo previdnost Kot drugI je bH v avdijenci predsednik največje parlamentarne skupine socialni demokrat dr. Renner. O svoji avdijenci novinarjem nI hotel dati pojasnil, izjavil Je le, da za enkrat še ni bilo govora o sodelovanju socialnih demokratov v vladi. Predsednik krščanske socialne stranke dr. Bureš je bil sprejet skupno z ministrom narodne obrambe Vaugoinom. Nasvetoval Je obnovo dosedanje Enderjeve vlade. Nato Je bil sprejet v avdijenci še predstavnik Heim-wehra, nakar je predsednik republike povabil v avdijenco kancelarja dr. Enderja ia mu zopet ponudil mandat za sestavo vlade. Dr. Ender je mandat odklonil z motivacijo, da na obnovo njegove vlade v sedanji situaciji ni misliti. Skrivaj si krščanski socijald prizadevajo, da bi prišlo do homogene krščansko-socialne vlade, ki bi seveda v parlamentu ne imela večine. V tej vladi bi Ul dr. Sel pel zunanji minister. Ce bi dr. Ender ne hotel načelovati taki vladi, bi prevzel dr. Seipel tudi predsedstvo. Taka rešitev krize bi imela seveda za posledico razpust parlamenta in razpis novih volitev. To pa bi vrglo avstrijsko republiko v nov vrtinec najhujših strankarskih borb, kar bt JI Škodovalo tako na znotraj kakor Sprejem poleno vinar je v v Zagreba Zagrebško prebivalstvo jih je pozdravilo nad vse prisrčno - Intimna svečanost na banski opravi - Sprejem pri mestnem županu Zagreb, IT. junija AA. Poljski novinarji so se danes ob 7.25 pripeljali te Splita v Zagreb. Na postaji se je zbrala velika množica ljudi, med njimi v prvi vrsti seveda zagrebški novinarji, zastopniki banske uprave in poljskega konzulata. Ko se je vlak na postaji ustavH, Je sodba 35. polka zaigrala poljsko himno, nakar je v Imenu novinarjev ln mesta Zagreba pozdravil goste Slavko Jutriša, predsednik zagrebške sekcije Novinarskega udru-ženja. V imenu banske uprave Je želel poljskim novinarjem dobrodošlico banski svetnik Uzorinac. Za pozdrave se je zahvalil v imenu poljskih novinarjev Gilzin-eki. Nato je vojaška godba zaigrala našo ln nato zopet poljsko himno, nakar so novinarji spremili svoje poljske goste v hotel, kjer so se nastanili. Za pol 10. uro je bil dok*, a ogled mesta. Ob 11. so prišli poljski novinarji v spremstvu svojih zagrebških tovarišev v bansko palačo, kjer jih je sprejel v imenu banske uprave podban dr. Hadži ln jih pozdravil. Nato je predal petim poljskim novinarjem odlikovanja sv. Save UL, IV. in V. stopnja Pri predaji odlikovanj je dr. Hadžl naglasil, da je to najvišje priznanje jugoslovenske kraljevine poljskim novinarjem. Za odlikovanja se je zahvalil v imenu svojih tovarišev GilzlnskL V svojem govora je rekel, da ne vedo, s čim so si -,a<-;':žili tako odlikovanje jugoslovenskega kralja, vendar se bodo v bodoče s svojim delom za poglobljenje jugoslovensko-polj-skih odnošajev potrudili, da bodo zaslužili ta dokaz najvišjega priznanja. Na koncu svojega govora je prosil dr. Hadžija. naj na najvišjem mestu ferazi njihovo zahvalo ln njihova iskrena čnvstva za jngoslovea-ekega kralja Aleksandra. Dr. Hadžl Je gostom obljubil, da bo sporočil Nj. Vel. kralju zahvalo poljskih novinarjev za vieoka odlikovanja. Nato je ipoljski konzul Roman Lazarski izročil zagrebškima novinarjema Jutriši ln Krznariču odlikovanja, ki jih jima je po- delil predsednik" poljske republike MoStekl. V kratkem govoru je naglasil, da je g. Jutriši podeljeno odlikovanje v spomin na 25-letnico njegovega novinarskega dela ln slovanskega občutja, ki £& je »edno kazal. g. Krznarič pa je prejel odlikovanje kot star prijatelj Poljske. V Imenu odllkovan-cev se je zahvalil g. Jutriša. Nato je bila gostom prirejena v banski palači zakuska, nato pa so odšli v mestno posvetovalnico, kjer jih Je sprejel župan dr. Srkulj. Ob 13. je priredil župan dr. Srkulj na čast poljskim gostom slavnostno kosila Občinski svetovalec Peršlč se je v napitni-cl spominjal zgodovinskih zvez med poljskim in jugoslovenskim narodom in skupnega trpljenja ki žrtev za osvoboditev. Napil je predsedniku poljske republike Mo-šickemu. Vodja poljskih novinarjev Gilzin-skl je v ognjevitih besedah popisal potovanje poljskih novinarjev po Jugoslaviji in napil Nj. Vel. kralju Aleksandru. Predsednik novinarskega udruženj* Jutriša je orisal sorodnost usode Poljakov in Jugoslovenov pred vojno, med vojno ln po vojni. Za njim so še govorili urednik »Ga-zete Varšavske< Vižinskl, (predsednik društva hrvatskih književnikov ln Kola poljskega dr. Andrič, urednik »Muzikec ki podpredsednik Društva poljskih kritikov Glinski, dr. Steinhofer pa v imenu potjako-jugoslovenskega društva. Popoldne so si poljski gostje ogledali Zagreb hi okolico, jutri zjutraj pa se odpeljejo v Ljubljano in od tam na Bled. Nato se preko Jesenic in Avstrije vrnejo v svojo domovino. ■1— m V Ljubljano pridejo poljski novinar}! danes dopoldne ob 10.52 s splitskim brzovlakom. Ponovno apeliramo na člane kulturnih in narodnih društev, da se udeleže sprejema na glavnem kolodvoru. Demanti vesti o atentatu na kralja Zoga Protifašistične demonstracije z bombami V raznih delih mesta so eksplodirali trije večji peklenski stroji - Razburjenje med fašisti Turin. i7. junija, sg. V raznih zunanjih delih mesta so danes ponoči eksplodirale tri bombe. Storilci so pri tem imeli očividno samo demonstrativne namene. Ljudje niso bili poškodovani in tudi stvarna škoda je neznatna. Policija je uvedla zasledovanje storilcev, ki bodo najbrž v vrstah proti-fašistov. Turin, 17. junija. Na stičen način kakor pred 14 dnevi v Bologni so bili tudi v Turinu v pretekli noči izvršeni trije atentati s peklenskimi stroji. Peklenski stroji ao bili nameščeni na različnih krajih mesta ter so ponoči eksplodirali s strahovito detonacijo. Zdi se, da je Slo zgolj za demonstracijo, ker eksplozije niso povzročile večje rnate-rijalne škode, niti zahtevale človeških žrtev. Dva peklenska stroja sta eksplodirala na trgih, eden pa v bližini neke vile. na kateri so zaradi eksplozije popokale šipe 0 storilcih ni nobenega sledu. Fašistične oblasti so uvedle strogo preiskavo, ki pa je doslej ostala brez uspeha. Listi dolže teh atentatov katoliške kroge, domnevajoč, da gre za maščevanje zaradi razpusta Katoliške akcije. Fašistična mladina je priredila danes ▼ Turinu bučne protikatoliške demonstracije. Ker se je' bilo bati, da bodo demonstranti napadli škofijsko palačo in druge objekte, 7 katerih je nastanjena duhovščina, so po- stile oblasti vse take objekte strogo zastra-ži ti. Med prebivalstvom vlada zaradi teh dogodkov veliko vznemirjenje. Demonstracije po deželi Milan, 17. junija- g. Kakor je zvedela >Li-bera Stampa«, so se vršili v preteklem tednu v Lombardiji precej veliki kmetski nemiri. Po, nekaterih občinah so kmetje odkorakali z rdečimi zastavami pred občinske hiše, kjer so zahtevali odpravo raznih davščin. V neki občini so demonstrantja razobesili celo rdečo zastavo na občinski hiši. Ko so jo pozneje odstranili, so razburjeni kmetje napadli občinski dom in razbili pisarniško opravo. Med vsemi nemiri je bilo aretiranih 80 oseb. Po številnih italijanskih mestih, tako v Benetkah in Neaplju, so se medtem vršile precej burne demonstracije brezposelnih. Požar na univerzi v Brna Brno, 17. junija d. Na prirodoslovni fakulteti tukajšnje Masarykove univerze je včeraj izbruhnil velik požar, bržkone zaradi slabe izolacije električnega voda. Ogenj je nastal v filmskem ateljeju fakultete ter je uničil več dragocenih znanstvenih filmov. Povzročeno škodo cenijo na približno ped milijona kron, London, TI. jon^a. AA. AJbsmfco nfitvo kategorično demutha vest Rfluttf jovo agencij« o doodeviKim stentetn na ba* Ua Zoga. ^ ^ Beograd, TI. M. Revtnjer uad je včeraj objavi vest ki se je anoffi kot ve« Trka senzacija širila tudi po Beograda, ds je bfl na alban&ega kralja Zoga Uiiiot atentat in da je bil kralj Zoga psi tem obit Tukajšnje poslaništvo je danes objavita komunike, v katerem te odločno ca* n&a. Zagrebški proces 17. junija, n. V procesa prad Hramkrviču in tovarišem sta na danaSnji razpravi uneHa svoje obrambne govore dva zagovornika. Vseh je prijavljenih Se devet zagovornikov, tako da bodo govori odveb« trikov trajali Se par dnu Računajo, da bo razprava v soboto definitivno zaključena« sodba pa bo objavljena bržkone SeJe prve dni julija. Francoska kolajna m bivše vzhodne bojevnike rita, 17. junija AA. Uradni Bat prinaša predpise in navodila za osebe, ki ima-i Jo pravico na spominsko kolajno za vojaške operacije v svetovni vojni v Dardane-lah, Srbiji, Solunu, Albaniji in vseh vzhodnih bojiščih sploh. Pravilnik našteva pogoje, ki veljajo za bivše Jugoslovenske in francoske bojevnike, ki so sodelovali v svetovni vojni na teh frontah in ki lahko dobijo omenjeno kolajno. Neugodna situacija Jorgove vlade BukareSta, |7. junija. M. V romunskem političnem življenju so nastopile zanimive spremembe. Liberalna stranka, ki je šla ▼ volitve skupno z vlado, je sedaj naenkrat prešla v opozicijo. Vodstvo stranke je imelo snoči dolgotrajno sejo, na kateri je sklenilo, da bo vodila stranka najostrejšo opozicijo proti Jorgovi vladi. Posamezni govorniki so naglašali, da je šla stranka pri volitvah skupno z vlado samo zato, da si zagotovi svoje mandate, ker bi bila 6icer izšla iz volitev decimirana. Veliko nezadovoljstvo v liberalni stranki je izzval prestol-ni govor ob otvoritvi parlamenta, zlasti oni del, ki govori o »romunskih narodih«. Liberalna stranka je mnenja, da je to v popolnem nasprotju z zgodovinskim razvojem Rumunije in da znači taka izjava, za katero smatra stranka odgovorno vlado, priznanje separatizma. Zdi pa se, da biOsservatore Romano« odgovarja danes na očitke nekaterih fašističnih listov, ki označujejo različna stališča Vatikana napram protiverskim dogodkom v Španiji, Franciji, Italiji kot nerazumljiva. Ti listi so tudi naglašali, da je bil protest Vatikana proti Italiji mnogo osor-nejši in ostrejši kot proti Španiji. Vatikansko glasilo odgovarja, da so španski in francoski katoličani z enoduš-no solidarnostjo protestirali proti kršitvi svojih pravic in verske svobode. Italija je življensko središče katoliške cerkve in Rim je škofovski sedež papeža. Celo konkordat priznava Rim za središče katoličanstva in tudi Mussolini je priznal, da je edina univerzalna ideja danes v Rimu, kjer jo re-prezentira Vatikan. List zaključuje, da so dogodki v drugih državah zadeli samo člane cerkve, incidenti v Italiji pa so zadeli glavarja cerkve kar je dvignilo viharnejši protest Vatikana, posebno še zaradi tega, ker so oči milijonov vernikov obrenjene ob takih prilikah aa Italijo in na Vatikan. Hitlerjevci groze, da bodo padale glave Burni prizori v bavarskem deželnem zboru — Izzivajoč govor hit-lerjevskega voditelja « Pretep med poslanci Munchen. 17. junija č. Na današnh seji bavarskega deželnega zbora je prišlo do zelo viharnih prizorov Zaradi izzivajočega nastopa narodnih socijalistov. Bavarski voditelj narodnih socijalistov Helmuth ie imel izzivajoč govor, ki je izzval odločne proteste na levici in zmerni desnici. Ko je svoj govor zaključil z besedami: Čeprav bo morda trajalo par tednov dalje, kakor se misli, da bo prišel Hitler na krmilo, že danes novem, da bodo padale glave v pesek, ko bomo dobili oblast v ro- ke«. je nastal v zbornic? strahovit hrup. Poslanci vseh strank so ogorčeno protestirali in zahtevali takojšnjo izključitev Helmutha. Predsednik zbornice ga ie res pozval, naj se odstrani iz dvorane. Ko se Helmuth temu pozivu ni hotel pokoriti ga ie pustil predsednik s silo odstraniti. Helmuth in njegovi pristaši so se nato deiansko spopadli s svojimi političnimi nasprotniki. naposled oa je narlame^larna straža Helmutha vrgla iz dvorane. Seja je bila seveda prekinjena. Mussolini arditom Rim, 17. junija. AA. Mussolini je poslal predsedniku zbora arditov, ki je bil prej« šnjo nedeljo v Rimu naslednji odgovor: Odgovarjam na pozdrav, ki »te mi g« po« slali v imenu arditov Italije, z vzklikom arditskih in fašističnih bitk preteklosti in bodočnosti: Mi! Sestanek prekooceanskih letalcev Bukarešta, 17. junija AA. Na konferenci mednarodne federacije za letalstvo so sklenili, da bo prihodnje leto v maju sestanek vseh pilotov, ki so preleteli Atlantski ocean. Sestanek bo v Rimu. Veliko neurje pri Nisu Beograd. 17. junija. AA. Snoči je divja« lo nad Nisem in okolico hudo neurje. Oko« H 23. ure je udarila strela v električno cen« trlao, tako da je bil Niš dalje časa brez luči. Ob 2. zjutraj jc vnovič udarila strela v stebre električne napeljave in tri po« drla. Škoda je precejšnja, tudi na polju. Neurje je zlasti prizadelo vinograde in sa« dovnjake. Silna vročina v Hercegovini Mostar, 17. junija n. Tu je bila danes zabeležena največja vročina v letošnjem letu. V senci je bilo danes 38 stopinj Č. Smrtonosna vroana Rim, 17. junija. AA. V Italiji je za vla« dala silna vročina. Bolnice so prenapolnjene od bolnikov, ki imajo sobičarico. V Foggiji je bilo 39 stop. C v senci. Rim, 17. junija, sg. V Italiji vlada že ne« kaj dni tropična vročina. V Rimu so me« rili že v prvih jutranjih urah 28, v teku dneva pa do 36 in celo 38 stopinj Celzija v senci. Vročina je zahtevala tudi mnogo žrtev za solnčarico. V Toscani je pri ko« panju utonilo šest oseb. Po raznih provin« cah so divjale hude nevihte s točo. V Al« pah se zaradi visoke temperature zelo na« glo tali sneg, zaradi česar so narastli hudo» urniki, ki povzročajo v dolinah velika opustošenja. V južni Italiji so zaradi pre« lomov oblakov zelo naras-tle reke, presto« pile bregove in povzročile mnogo škode. Tudi okoli jezera Oomo so nevihte po* vzročUe mnogo škode. Lizbona, 17. junija. AA. V pokrajini Alentejo je zaradi vročine umrlo pet polj« skih delavcev. Število smrtnih primerov bo najbrže še večje, ker se več ljudi, zadetih od solnčarice. bori v bolnici s smrtjo. Sklicanje razorožitvene konference Ženeva, 17. junija, č. Generalni tajnik Društva narodov sir Erik Drummond je v smislu sklepa sveta Društva narodov raz« poslal povabila k splošni razorožitveni kon* ferenci. Konferenca je sklicana za 2. febru* arja 1932 v Ženevo. Poziv k udeležbi na tej konferenci je bil poslan vsem državam čla* nicam Društva narodov, izmed nečlanic pa pa so povabljene na konferenco sovjetska Rusija, ameriške Zedinjene države. Mehi« ka, Brazilija, Equador, Turčija, Egipt in Afganistan. Obenem s povabilom so prejele vse te vlade poziv, naj čimprej imenujejo svoje delegacije za to konferenco. Nizozemska kraljica na pariški kolonialni razstavi Pariz, 17. junija AA. Nizozemska kraljica je prispela v Pariz. Kraljico spremljata njen soprog princ Henrik in presto-lonaslednica Julijana. Kraljica si bo in-cognito ogledala kolonialno razstavo. Visoki nizozemski gosti so se nastanili v vili pariške okolice. Nizozemska kraljica se bo udeležila le dveh oficielnih prireditev; zajtrka pri predsedniku srancoske republike Doumerju in večerje pri maršalu Ly-auteyju. Redukcija generalov v Španiji Madrid, 17. junija AA. Vladna odredba ukinja v španski vojski položaj generalnega kapitana in generalnega poročnika. Najnižji generalski čin v španski vojski je sedaj čin divizijskega generala. Resolucije agrarnega kongresa v Pragi Mednarodni agrarni, kongres v Pragi je končal 8. junija svoje delo s plenarno sejo; na njej so prečitali resolucije, ki so jih izdelale poedine sekcije kongresa. Sedem sekcij je predložilo skupaj 20 resolucij. . Prva sekcija, ki je pretresala možnost, kako zaščititi rentabilnost žitnih cen, je dognala, da morejo voditi do uspeha tri pota: 1. začasna omejitev pridelovanja, 2. povečanje uporabe in 3. organizacija žitne trgovine. Prvi dve poti te resolucije se označujeta za precej težki in je treba zaradi tega posvetiti največjo pažnjo najboljšim načinom pri prodaji. V to svrho se namerava ustanoviti slična mednarodna organizacija pridelovalcev žita, kakor jo imajo sladkorne tovarne in pridelovalci sladkorne pese, da bi tako v vsaki deželi zagotovili rentabilne cene. Prva sekcija mednarodnega agrarnega kongresa v Pragi izraža prizadetim faktorjem željo, da se nadaljujejo razgovori, ki so jih v tem pravcu začeli v ženevi, Parizu in Rimu, da bi se ustanovila splošna prodajna organizacija za svetovni žitni pridelek. Kot drugo željo navaja resolucija, da naj evropske uvozne države ukrenejo vse potrebno za sporazum z izvoznimi državami v posebnih ugodnostih, na primer naj uvedejo preferenčni sistem. Carinska zaščita uvoznih držav na žito naj se omeji na tako mero, da bo zagotovljeno prodajnim organizacijam izvozniških držav, da se bo trgovina vršila po rentabilnih cenah. Druga sekcija se je bavila s kmetsko prosveto in propagando ter je predložila članom kongresa na plenarni seji dve resoluciji, v katerih je predložila prosvetne težnje kmetijstva. Predlagala je posebna predavanja po radiju, v katerih naj se gleda, da se dovolj zgodaj naznanijo preteče vremenske izpremembe, in osnovanje kmečkih muzejev za propagando in pouk. Tretja sekcija za kmetijsko zadružništvo je priporočala uvedbo rednih revizij zadrug in izmenjavo raznih praktičnih izkustev med zadrugami. Četrta sekcija je pretresala vprašanje pridelovanja rastlin; predložila je nič manj kakor šest resolucij. V njih priporoča zaščito novosti v rastlinski produkciji, zelenjavi, povrtnini in drugih plemenitih rastlinskih vrstah ter širjenje teh novosti kakor pravih iznajdb, za kar je treba izdelati predlog za mednarodni zakon o zaščiti novih rastlinskih vrst. Dalje je priporočala ustanavljanje vinorejskih postaj za zdravljenje trte. Sekcija za živinoreje je predložila 3 resolucije, v katerih priporoča izpopolnitev v gojenju plemenske živine in daje o tem tudi navodila. Potem priporoča večjo propagando za ribarstvo, ki lahko koristi kmetu več kakor se danes splošno misli. Sekcija za kmetijsko industrijo je izdelala resolucijo za racionalizacijo pridelovanja. Med drugim priporoča, da naj se špirit kot odlično pogonsko sredstvo meša z bencinom. Tako se da zelo povečati uporaba špirita in pospešiti pridelovanje krompirja. Zadnja, sedma sekcija se je bavila z ženskim vprašanjem na kmetih in si je stavila nalogo, da določi smernice, kako naj se prepreči beg delavcev z dežele v mesto. Ta sekcija je predložila dve resoluciji, v katerih zahteva izboljšanje socialnih in obratnih prilik na kmetih. Plenarna seja je odobrila vseh teh 20 re-soluciz, ki bodo služile za smernice delu delegatov v njihovih domovinah. S tem je mednarodni agrarni kongres v Pragi končal svoje tehnično delo. Predsednik markiz de Vogue iz Pariza Je v kratkem govoru zajel vso odlično organizacijo kongresa in je bilo na njegov predlog sklenjeno, da se bo bodoči aerrarni kongres vršil' leta 1932. v Budimpešti. Neuspeh frankovskega emisarja v Sofiji Pavelicev in Perčecev odposlanec je v Sofiji povsod naletel na zaprta vrata Zagreb, 17. junija, M. Kakor poročajo iz Sofije, je te dni prispel tjakaj z Dunaja kot »odposlanec hrvatskega naroda« neki Gruber z nalogo, da v Bolgariji »zastopa hrvatske interese«. To je najnovejši agent Gustava Perčeca in Ante Paveliča, ki skušata po znani bla-maži z »atentatorskim procesom« na Dunaju započetf zopet novo akcijo, da bi svojim maloštevilnim pristašem, še bolj pa svojem podpornikom dokazala potrebo svoje žalostne eksistence. Ta »hrvatski zastopnik« je najprej stopil v stike z makedonstvujuščimi ter jih prosil za izdatnejšo finančno, moralno in dejansko podporo. Paveliču in Per-čecu se je očividno zopet zahotelo atentatov in krvi, zdi se pa, da je njun odposlanec slabo naletel. Makedon-stvujusči polagoma uvide vajo, da so taki zavezniki kakor sta Perčec in P?-velič s svojim habsburškim priveskom zanje ne samo brezpomembni, marveč jim le še škodujejo. Zatrjuje se, da so makedonstvujušči odklonili vsake nadaljnje stike s frankovskimi emigranti. Gruber je skušal priti v stike tudi z raznimi oficijelnimi krogi v Sofiji, pa tud tam ni imel mnogo sreče. Zdi se, da polagoma tudi v onem inozemstvu, kjer j« imel Pavelič doslej največjo oporo, uvidevajo brezplodnost njegovega početja m se ga otresa.io. Prej aH slej ga bo zadela usoda vseh izdajic in ni več daleč čas, ko bodo Perčec, Pavelič in tovariši pozabljeni izginili s površja, na katerem se vzdržujejo sedaj samo še s podporo naših najbolj neizprosnih sovražnikov. Al Capone pred sodiščem Sloviti ameriški tihotapec se zaradi gospodarske krize umfka za nekaj let v New Y«rk, 17. junija, č. Danes se je vr» šila v Chicagu razprava proti slovitemu tihotapskemu glavarju Al Caponu. Raz« prava je bila zelo kratka in je trajala ko« maj pet minut. Al Capone je priznal razna tihotapstva, kršitve prohibicijskega zako* na in utajo davkov. Sodba bo objavljena 30. junija. V Al Caponovi okolici zatrjujejo, da je ves proces le poslovni trik tihotapskega glavarja. Zaradi splošne gospodarske krize, ki se vedno bolj občuti tudi v Ameriki, »o tudi tihotapski posli zelo slabi. Al Ca» pone mora plačevati za vzdrževanje 6vo« jega aparata težke tisočake. Ker so v zid« njem času, zlasti, odkar je postal chicaški župan Čeh Čermak, oblasti nanj zelo po« jeco zorne, je moral skoro popolnoma prekiniti svoje posle, tako da je 06tal brez dohod« kov. Zato mislijo, da se bo pustil prav rad zapreti za kaki dve ali tri leta S tem si bo mnogo prihranil na reižijskih stroških in kakor se bo medtem gospodarska kriza omilila in bo morda tudi ukinjen prohibi« cijski zakon, tako da bo mogel pozneje 6e* danio izgubo dvakrat nadomestiti. Chicaški listi obširno pišejo o tem pro« cesu in naglašajo, da so oblasti nastopile tako odločno proti Al Caponu na izrecno zahtevo predsednika Hoovra. Prav danes je Hoover izdal posebno pohvalo vsem uradnikom v Chicagu, ki se niso pustiji podkupiti in ki so vestno vršili svojo 6luž« t>o pri zasledovanju tihotapcev. Nova ekspedicija v Gronlandijo Kopenhagen, 17. junija. AA. Od tu je odpotovala pod vodstvom danskega polar« nega raziskovalca Lange-Kocha, doslej naj« večja ekspedicija v Gronlandijo. Vodja ekspedncije je bil dolgo let prijatelj pokoj» nega nemškega raziskovalca prof. Wege» nerja, čegar tragična smrt med gronland« skimi ledeniki je javnosti v živem spominu. Ekspedicija je napolnila dva parnika. Ob* stoji iz 66 oseb s 54 psi in 8 motornimi čol* ni. Od udeležencev ekspedicije je 13 Dan« cev, ostali so Nemci in Švedi. Ekspedicija ostane na vzhodni gronlandski obali tri le« ta, kjer bo znanstveno proučevala tamo« šnje razmere. Od časa do časa se bo spu* stila v notranjost dežele. Vlaki s propelerjem Berlin, 17. junija č. V soboto ponoči se bodo vršili na 300 km dolgi prozi Altona-Berlin ponovno poizkusi z novim železniškim vozilom Zeppelinovega tipa. z motornim vozom v obliki zrakoplova s propelerjem. Pri prvih poizkusih, ki so se vršili na ravni progi je doseglo to vozilo naravnost baino hitrost. Sedaj bodo preizkusili vozilo na daljši progi, da ugotove s kako brzino lahko vozi na ovinkih in s kako brzino lahko pasira kretnice na postajah. Strokovnjaki računajo." da bo vozilo rabilo za 300 km dolgo progo eno in triče-trt ure. Če se bodo poizkusi dobro obnesli, nameravajo v Nemčiji uvesti taka vozila za daljše nroge kot posebne brzovlake. Izgubljeno življenje ameriške milijonarke Newyork, 17. junija, s. Pred dnevi so našli na Long Islandu strašno razmesarjeno tiuplo mlade deklica, v kateri so sedaj spoznali hčerko znanega ameriškega milijonarja. Pri truplu so našli tudi dnevnik umorjene, v kateri opisuje grozne podrobnosti i i svojega življenja. Deklico so že v mladosti zapeljali in pozneje se je vdajala mamilom Doživela je vse senzacije, ki jih more človek doživeti. Živela je v razmerjih z rizni-m! znanimi osebnostmi in tudi neki znani avtomobilski industrijec ter neki angleški pomorski častnik sta zapletena v aferi O umoru samem dnevnik nima nobenih podatkov. Mlss Universum Galwestown, 17. junija s. Za svetovno lepotno kraljico »Miss Universum« je bila izvoljena belgijska kandidatinja. Nova lepotna kraljica je brinetka in nosi dolge lase. Novo jesenisko olepševalno društvo Jesenice, 17. junija. Ob lepi udeležbi se je vršil v nedeljo ▼ Tancarjevi restavraciji ustanovni občni zbor Olepševalnega društva. Pred zborom je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru. Zborovanje je vo« dil šolski upravitelj in predsednik priprav« Ijalnega odbora g. Pibrovec, ki je zboroval* cem pojasnil namen društva glede na jese« niške prilike. Alojzij Poženel je poročal o pripravah m uspehih pripravljalnega odbo« ra. g. Tancar pa o gmotnem stanju, ki je jako zadovoljivo. Po določitvi višine letnih in mefscčnih pri sppvkov je prišlo do volitev nrve društve« ne uprave. Na nredlog medicinca g. Roga« taja je bil izvoljen za predsednika, šolski upravitelj g. Leon Pibrovec, kot podpred* sednica ga Marčičeva. soproga zdravnika, tajnik je g. Lojze Poženel. blagainik g. Tancar Martin, gospodar g. Janko Černut. odborniki pa: Rabič Alojzij, Markovič Ivan in Bertoncelj Franc, namestniki gg.: Kri?« man Andrej. Svete Henrik. Javooreki Jože. Sorgo Friderik, gdč. Žerjav Mari ia in Hrast Kristina, člani nadzorstva na: duhovni svet* nik-g. Anton. Kastelic. Toricar Franc, no* sestnik .tn ga Bert* Rabičeva,, mestna u??te* liici. "Želimo društvu mnogo uspeha! Dela ie dosti, saj manika Je-enicam mnogo ne* ge, da bodo ugajoJe vsakemu tujcu. Kamniški gasflci imajo svoj kino Kamnik, 17. Junija Naši gasilci so v svojem domu uredili lepo dvorano za kino. Stremijo že dolgo za tem, da si nabavijo reševalni avto in opremijo snitetno kolono, vendar jim primanjkuje denarja. Skrb za varnost in hitro pomoč v nezgodi jih je privedla do tega, da so si skupno z Rdečim križem omislili kino, ki bo, ker je edini v Kamniku in če bo imel dobre filme, lahko kar uspeval. V torek zvečer Je bila nekaka glavna preizkušnja aparature, ki jo je dobavila tvrdka Kinetik iz Zagreba. Predvajali so gasilski film, ki nam je pokazal veličastne kongresne dneve in lepe nastope gasilcev na igrišču Ilirije v Ljubljani. Lep" pogled je nudilo vrvenje na Kongresnem trgu, kjer je bila zbrana vsa gasilska armada. Posnetki na Iliriji pa so znatno boljši kakor oni iz sprevoda in zbora. Videli smo tribuno s častnimi gosti, dalje lep nastop samaritancev in samari-tank. »Požarni alarm« ljubljanskih prostovoljnih in poklicnih gasilcev je bil prav dobro posnet, prav tako tudi vožnja po mestu. Skratka: gasilski film Je sijajno uspel in bo dobro pripomogel k propagandi gasilstva. Umestno bi bilo, da bi ga predvajali po naših mestih in vaseh. Otvoritev gasilskega kina v Kamniku se je zaradi tehničnih ovir zakasnila in bo izvršena šele v nedeljo z novim filmom. Junak noža Dol. Toplice, 17. junija. V nedeljo se je vračal iz svojega vino« grada na Riglju pri Toplicah na Dolenj* skem posestnik Primic v precej vinjenem stanju, lrrišedši do domače vasi Sela pri Toplicah je zapazil na vasi nekaj domačih fantov v medsebojnem razgovoru, veselem razpoloženju in prepevanju. Trdeč, da so se fantje njemu smejali, je potegnil nož ter začel napadati nič hudega sluteče in mirne fante. Bra'. .a Šenica je zadal več ran, sta« rejšemu celo tri smrtno nevarne. Nato je pričel groziti, da mora tretjega fanta, sina tesarja Žefrana ubiti s sekiro. Temu se je posrečilo, da je pobesnelemu napadalcu ušel v domačo hišo, ki so jo hitro zakle« nili. Oba ranjena brata so odpeljali k zdrav« niku v Toplice. Mlajšemu, ki je bil par dni prej potrjen k vojakom, je zdravnik zašil in obvezal precej veliko, a ne nevarno ra* no, za starejšega brata pa je odredil ta« kojšnji prevoz v bolnico v Novem mestu. .tanez Primic je znan vročekrvne?, ki je bil radi tepežev že večkrat kaznovan. V treznem stanju je sicer priden delavec in dober gospodar, vinjen pa postane ves div« ji in nevaren. Bil je več let v Kanadi, od koder se je vrnil pred par meseci. ČSR v evropskem finalu za Davisov pokal Kodanj, 17. junija g. V boju za davisov pokal proti Danski je danes češkoslovaška z zmago v dvoje osvojila tretjo točko ter si s tem priborila dostop v finale v evropskem pasu, ki ga bo morala odigraH ž Anglijo. Češkoslovaška se že pogaja, da bi se ta boj odigral v Pragi. Rezultat dou-blea je bil naslednji: Menzel-Maršalek : Ulrich-Worm 9:7, 1:6, 6:3, 6:3. S to zma-jaro stopa češkoslovaška prvič v finale za Davisov pokal. Vremenska nauoved Zagrebška vremenska napoved sa dane«:' Vedro, stalno toplo vreme, s porastom * tem-perature.— Sitnari ja včerajšnjega dne: Severni del ^kontinenta še vedno pokriva relativno nižji pritisk, v južnem delu pa prevladuje višji pritisk z vedrim nebom in visoko temperaturo. V Primorju je barome-terski^ pritisk neznatno narasel, v ostalih pokrajinah naše države pa je padel za 1 do. ♦ mm. Temperature so v Primorju nadle za 1 do 3 stopinje, v ostalih pokrajinah pa so prav toliko narasle. Dnnajska vremenska napoved ea fetrtek: Jasno in tonlo vreme bodo motile kraievns nevihte; pozneje morda hladni zapadni vetrovi Naši kraji in ljudje Tragedija mladega sokolskega življenja Rimske toplice, 16. junija. V ponedeljek dopoldne je po dolgi m mučni bolezni, zvesto vdan v usodo, za tis« mil svoje blage oči br. Vinko Supanič. Kdo bi bil mogel verjeti, da ga bo kruta usoda ugrabila v najlepši moški dobi! Toda on j« čakal pripravljen na to. Kako težko mu je moralo biti zadnje slovo, ko je ob posled« njih utripih še pri polni zavesti videl ofe svoji strani svojo ubogo soprogo in komaj 7*letnega ljubljenčka Slavka! Pokojnik se je rodil 3. januarja 1898 v Frankovcih pri Ormožu. Novembra 1921 je vstopil v železniško službo in se priselil v Rimske toplice. Poln mladeniških sil se je hotel uveljaviti v vseh področjih. Kot glo« bok« zaveden narodnjak se je vrgel v po* litično življenje in je kaj pogosto našel ozke zveze s pokojnim dr. Žerjavom, ki je visoko cenil njegovo delavnost, preudar« nost in propagatorske sposobnosti. Marši* kaka beseda je padla v tistih dmeh na ra« čuti njegove osebe, marsikaka beseda je padla še tudi danes na račun njegove glo« boke narodne zavesti s strani onih, ki niso mali ceniti dela in ideale, ki jih je gojil pokojnik med nami z živo vero in trdnim prepričanjem, da dela le dobro. Bil je v edin o zvest in marljiv dopisnik »Jutra« in »Domovine«, pri slednji je prevzel tudi po* verjeništvo za nabiranje novih članov! V letu 1927 je z majhnim številom bratov io se«ter začel snovati Sokola. Poztneje se je pričel z vsemi silami ude jstvo vati v dru« Itvu; prevzel je tajniško mesto, katero je zvesto, z vzorno požrtvovalnostjo vodil vse do svoje bolezni, ki ga je v decembru lani priklenila na posteljo. Še je takrat upal, da bo okreval. In niti sam ni trakrat slutil, da je bil baš oni dan, kakor je sam pripo« vedoval, tako usodepolm za njegovo mla» do življenje, ko je ves moker od deževja po naporni železniški službi prenočil skup« no z ostalimi železničarji in je naslednjega dne s popolnoma premočeno obleko nada« Ijeval službo. V njegovem telesu ie začela ki ju vati neizprosna morilka — jetika ... V ponedeljek, ko je usahnilo mlado srce, Je zatisnil svoje oči mož Sokol in borec v najlepši dobi življenja. Končal si, dragi brat Vinko, svojo življ-ensko pot. Bridko je bilo slovo ob poslednjih urah, ko sem pre« sedel ob postelji pri Tebi, ki bi še lahko poln živi iemskih sal živel in delal med na* mi. Saj takšnih ljudi, takšnih delavcev, ka« kršen si bil Ti, bi potrebovali še mnogo. Tvoja neumorno delavnost bodi vzor nam vsem. ki smo Te poznali im ki smo znali ceniti ideale, ki si j:h navdušeno gojil v raših vrstah. Vinko, dragi prijatelj, brat Sokol, organizator in poln mož — sladko spi in čui nad nami! V naših sokolskih frcih Ti bo ohranjen časten in bolezen 6pomin! Lev Tičar Tretjič v Pariz! Ljubljana, 17. junija. Tretji »Jutrovo« potovanje v Pariz na fcoloniialno razstavo bo v dneh od II. do 21. julija, ako se do 4. julija priglasi ra tako skupinsko potovanje zadostno števi« lo udeležencev. Program potovanja bo ob« segal približno vse one točke, kakor jih je imel že znani program I. in II. našega po« tovanja. Posebna zanimivost tega potova« n ia pa bo okolnost, da pade v čas pari« skega bivanja največji francoski narodni praznik 15. julija (quinze juillet), ki se po« sebno v Parizu obhaja nad vse veličastno z velikimi prireditvami, vojaškimi parada« mi in ra-zsv etl j a vami. Tudi pogoji bodo za tretje potovanje Isti kakor doslej. Potovanje 6tane pavšal« no vsoto 3300 Din, v kateri so obseženi vsi stroški za vožnjo III. razreda Ljubi j a« na—Pariz in nazaj do Ljubljane (daplaci« lo za II. razred znaša za vso vožnjo 710 dinarjev), stanovanje in prehrana v prvo« vrstnem, modernem hotelu, avtokari za oglede in prevoze, vodniki, vstopnine za prireditve, obsežene v programu, napitni« ne itd. Kakor doslej, se bo vršilo tudi to notovanje pod spretnim vodstvom osebe, ki dobro pozna pariške razmere. Aranžma pariškega bivanja pa je v rokah dobro Enane pariške potne agenture. V prihodnjih dneh bomo objavili na« tančni program tretjega potovanja in po« drobne pogoje. Vsi interesenti, ki bi se na« meravali udeležiti tega na užitku in vti« 6ih bogatega potovanja, naj se blagovolijo nujno čimprej priglasiti ustmeno ali pis« meno v tajništvu našega uredništva Ljub« ljana, Knafijeva ulica 5, ki daje tudi ra* devolje vsa potrebna pojasnila. Kakor sta prvi dve potovanji v svetovno metropolo uspeli nad vse zadovoljivo in v zadošče« nje vseh udeležencev, tako smo prepričani, da bo tudi* nameravani tretji izlet v Pariz poln najpestrejših vtisov in da bodo tudi 6edaj \isi udeleženci odnesli najbolj zado« voljive spomine. Iz ljubezni skupno v smrt Tragedija hrvatske književnlce in ruskega zdravnika Beograd, 17. junija. Danes je došk pretresljiva vest o samo« moru znane književmice iz Zagreba ge. Ql* ge Morovičeve in znanega ruskega zdravni« ka, ki je živel dolgo časa med ruskimi emi« gramti v Jugoslaviji, g. dr. Nikole Sapeška. Morovičeva in dr. Sapeško sta se iz Jugo« slavije izselila v Besarabijo in sta sedaj v Kišinjevu sporazumno zaključila svoje živ« 1 jen je. Spoznala sta se v ruskem zdravilišču na Vurberku pri Ptuju. Oba sa bila bolna na pljučih in sta se zatekla k znanemu ruske« mu zdravniku dr. Okolu»Kulaku, ki vodi vurberški sanatorij. Enaka usoda ju je združila tudi v ljubezni, pretrgala sta vse prejšnje vezi ter se združila za življenje. Kakor vsi j etični, sta bila tudi ta dva pol* na nad in sta bila prepričana, da bosta v skupnem življenju lažje premagala za vrat« no bolezen. V Besarabiji sta se nastanila v početku 1. 1929 im se je dr. Sapeško tedaj počutil še precej dobro. Lani je začel zopet hirati in je bil sedaj že v zadnjem stadiju zavratne bolezni. Kdaj sta sklenila skupno smrt, bo ostala njuna skrivnost, izvršila pa sta svoj sklep v noči na 14. t. m. Ob 3. zjutraj je zbudilo njunega slugo trikratno zvonenje. Ko je potrkal na vrata spalnice, se ni nihče odzval, slišal pa je i z sobe ječanje. Pozval je službujočega straž* nika im ko so vrata vlomili, se jim je nudil strašen prizor. Na eni postelji je ležala Ol« ga Morovičeva s prestreljenimi prsi že mrt« va, na drugi postelji pa je ležal dr. Sape« ško, ki je imel tudi strel skozi prsa, a ie bil še živ. Še preden so poklicali reševalni avto, da bi ga odpeljali v bolnišnico, pa je izdihnil. Pod zglavjem postelje je nesrečna dvojica zapustila svoj denar, razne drago» cenosti in več poslovilnih pisem. Oproščen zaradi sinove smrti Zaključek strašne družinske tragedije pred senatom Maribor, 17. junija Danes je stal pred malim senatom mariborskega sodišča 69-letni posestnik Miha Jurgec iz Zgornje Pristave pri Ptuju, obtožen, da je 6. aprila zaklal svojega sina Ivana. V skromni kmečki hiši se je odigrala ena tistih tragedij, ki privede prej ali slej do nasilne smrti tega ali onega družinskega člana. Usodnega dne je grozil sin Ivan v silni jezi svojim staršem. Tako je pretepel svojo lastno mater, da se je onesvestila. V hipu, ko se je nesrečna mati zgrudila pod udarci težke sinove roke, je stopil v sobo oče Miha. V rokah je imel nož, s katerim je prej rezal kruh, stopil je k sinu in ga je resno posvaril zaradi postopanja z bedno materjo. Mladenič pa je namesto opravičila dvignil roko tudi na očeta in ga dvakrat udaril s pestjo prav močno po obrazu, da se je stari mož zgrudil na tla. Svak podivjanega sina, Simon Gabro-vec, je stopil nato med na tleh ležeče starše in sina ter ga skušal pomiriti, ta ga je pa zavrnil z dvema udarcema s pestmi. Medtem se je oče dvignil od tal, ko pa je vstajal, je skočil sin znova proti njemu, da bi ga zopet udaril. Do tega pa ni prišlo, kajti v naslednjem hipu se je sam zgrudil na tla. Oče ga je dvakrat sunil z nožem v trebuh. Poškodbe so bile tako hude, da je Ivan čez tri dni podlegel. Pri razpravi, ki jo je vodil deželno-sod-ni svetnik Zemljič, je starček zagotavljal, da se ne more spominjati, kako se je izvršilo krvavo dejanje. Po sirovem sinovem nastopu je izgubil vso prisebnost ter je dejanje izvršil brez prave zavesti. Zagovornik dr. štor je s toplo občutenim govorom zagovarjal obtoženca ter predlagal njegovo oprostitev. Sodni dvor je po kratki seji res izrekel oprostilno sodbo, nakar se je Jurgec s solzami v očeh poslovil. Milijonska škoda po nevihti V posameznih občinah je popolnoma uničen ves pridelek — Komisijski ogledi Škode — Nove podrobnosti V dveh občinah za 7 milijo- nov Din škode> Celje, 17. junija. Ponedeljkovo neurje je v celjskem sre« zu najhuje zadelo občini Drami je m šmart« no v Rožni dolini. V obeh občinah je med silnim nalivom in viharjem, ki je odkrivat strehe, padala celih 17 mimut za kurje ja j« ce debela toča. Zbila je v tk in uničila vs« pridelke. Zoreči ječmen m pšenica sta tako zbrta, da se miti me vidi me, kaj je raslo na njivah. Travniki so potlačeni, da jih bo le težko pokositi. Vinogradi in sadno drevje so za več let poškodovani, deloma celo uničeni Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izbomo učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Rojaki iz Amerike na izletn v domovino 2elja po stari domovini se je letos vzbudila pri mnogih naših rojakih v Ameriki. Drugega izleta po francoski liniji s parnikom »Ile de France«, ki je 5. t. m. od-plul iz New Yorka ter po 5 in poldnevni vožnji pristal v francoskem pristanišču Le Havreu, se je udeležilo okrog 120 Jugo-slovenov, od katerih je 70 rojakov v nedeljo 14. t. m. z jutranjim brzim vlakom preko Jesenic prispelo v Ljubljano. Naši rojaki so potovali pod osebnim vodstvom f rancoske linije v New Torku g. Johna Voleka, ki je med vožnjo za nje tako skrbel, da so bili vsi zelo zadovoljni. Preskr-bel jim je tudi direktni vagon od Pariza do Ljubljane. V Parizu pa je dala Cie. Gle. Transatlantique izletnikom na razpolago več avtomobilov, da so se vozili po Parizu ter si lahko ogledali vse znamenitosti. Izletniki niso mogli prehvaliti divne tn hitre vožnje s francoskim brzim parnikom »He de France«. Zabavna, prijetna vožnja, okusna domača hrana ter izborna postrežba jim bo ostala v trajnem spominu. Rojakom želimo mnogo zabave in razvedrila v domačih krajih! Ravnatelj g. Volek se bo vrnil v Ameriko z brzim parnikom »He de France«, ki odpluje iz Le Havrea 2. julija. S tem brzim parnikom se bo vračala večja skupina ameriških Slovencev pod vodstvom agencije francoske linije ▼ Ljubljani, katero zastopa g. Ivan Kraker v Kolodvorski ulici St. 35. gknpipa ameriških Slovencev oa brzoparniku »Ile de France« strehe kažejo rebra, nod kapi so pa celi kupi zdrobljene ope^e. V Šmartnem so s« prijeli zadnja leta poleg že starega sadjar« stva v večji meri vrtnarstva im so posebno t&mošnje jagodne kiritrure spravili do splošnega slovesa. Grozna katastrofa pa je uničila to cvetoče vrtnarstvo im bo tudi celjski trg občutil letos to nesrečo. Uradna komisija celjskega sreskega na» čelstva je ocenila škodo v teh dveh občinah na 7 milijonov dinarjev. Ljudstvo joka io obupuje: »Kje bomo vzeli denar, da pokri« jemo strehe, kje živež za celo leto, ko ne bo mogoče ničesar prodati! Zadnji rep bo moral iz hleva. Kaj pa potem, S čem bomo gnojili, s čem orali?« Sreski poglavar g. dr. Hubad je obljubil hudo prizadetim občinam, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da bodo oblastva priskočila hitro na pomoč bednim nesreč« nežem in jim dobavila dovoljmo množimo ajde za setev, da bodo vsaj še nekaj žita pridelali. črno popoldne za mozirsko pokrajino Mozir£e, 17. junija. IPo tropični vročini prejšnjih dni so se začele 15. t. m. okrog 14. zbirata temme megle nad mozirsko planino. Zgostile so se v kratkih trenutkih v pogubonosen oblak, iz katerega se je usuk kakor oreh debela toča s strašno ploho. Utrgal se je nad planino oblak in Trnava je hipoma na« rastla v vseuničujoč hudournik. Kakor ve» Wk zid se je zagnalo razljučeno vodovje v dolino, prebivalstvo pa je zrlo brez moči, kako mu ruši besni element plod truda. Ob 16. uri se je stemnilo kakor da je že večmo luč odzvomilo. Vse je hitelo, da bi najbolj prizadetim pomagalo rešiti, kar se rešiti da. Povsod je bilo videti na čelu g. župana in naše vrle gasilce. Neurje je p«o» sebno v katastrainih občinah Šmahelu in Radigumdi povzročilo velikansko Škodo, kjer je »suha« toča pokončala vse pridelke ■Kamor je udaril bič iz zrn ledenih zvit, so orni čeme vse nade pridnih gospodarjev. Edina uteha je, da bodo oblastva im dr» žava storili vse, da se po cemilni komisiji ugotovljene rame vsaj deloma zacelijo. To naj tolaži tudi one obrtnike in posest« nike v trgu Mozirju, katerim je povodenj popkvila im poškodovak vse pritlične pro« store, obratovalnice, kleti itd., uničik jim premičnine, orodje, bkgo im drugo. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo vseh pri« zadetih po imenu našteti, naglašamo samo. da imajo gostilničarji Strenčan, Dolšek in Skrubec ogromno škodo. Odneslo jim je več sodov vina, trgovcu Maroltu je nniče* no razno blago in trgovinska oprema, klo* bučarju Lekšetu je povodenj pokvari k nad 200 klobukov. Najbolj prizadet pa je menda mizar Sovec, ki mu je pokočamo vse no« vo pohištvo. Hudo oškodovan je tudi v isti hiši stanujoči sedkr Čop. Ko je zadnji grom daleč m Sv. Križem odjeknil, so prevzeli gasilci stražo ob obeh mostovih, ki sta bik porušena in je bil talko BAJAZO ZA MOTOCIKLISTE. dežne plašče za dame in gospode, pomladanske površnike, trenchcoate prodaja po neverjetno nizkih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana schicmtov ' ' ' \ RADI0N Mala Majdica gre posebno rada sama nakupovati. Nedavno ji je hotel dati trgovec mesto ^chkhto-vega Radiona nekaj bajč .prav ta« ko dobrega*. Ali Majdica s tem ni zadovoljna, ker se ona že spozna v tej stvari, .jaz in moja mamica jemljeva samo Schiditov Radion; nekaj boljšega sploh ne morebiti", odvrne ona trgovcu in vse žene v trgovini ji smehljajoč pritrdijo. S C H I C H T O V PERE SAM ! RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA ves promet z Gornjim gradom nemogoč. Na županovo brzojavko je kmalu prispel g. sreski načelnik. Našim gasilcem so pri« šli na pomoč tovariši iz Nazarij in Rečice, za kar jim bodi izrečena topk zahvak. V kratkih orsticah smo mogli podati le površ« no sliko velike nezgode, ki je zadek trg in okolico. Naša kronika ne beleži sličrne, razen požarov v prejšnjih stoletjih. Naš Sokol je da! prvi svoj prispevek 1000 Dim, nadejamo se pa, da mu bodo sledili drugi v požrtvovalni akciji in vpisali svoj obo« lus v nabiralno polo. Žito — za klajo živini Litija, 17. junija. Po poročilu iz Javorja ne bo gori letos nikakega žitnega pridelka. Kar je ostalo po neurju v ponedeljek nopoldme. bodo no« kosili za klajo živin; Tako žalostno sliko kaže tudii jablanska dolina. Posebmo je bila prizadeta Spodnja Jablanica. Kakor bi se odorle vse nebeške zatvornice, s tako silo se je usuk voda z bregov nad Soodnjo Ja« blanico. Kalni vodni tok se je usmeril po občinski cesti, ki vodi nad Hauptmamovo kmetijo. Tik nad naseljem pa se je valovje razlilo no bregu navzdol, voda je vdrla v shrambe im hleve. Živina je bila nenadoma obdana od vode. Ob najhujšem nalivu so hiteli domačini reševat preplašeno, muka« jočo goved. Med epodnjejafclanškiirti hišicami, kjer se vije ^otoček, ki ima le za iprgišče vode, se je pojavilo narastlo vodovje. Pesek in bkto je zamašilo obcestni požiralnik, voda pa se je vsuk v hišo pod Hauptmamovo domačijo. Valovje se je zlilo skozi vežo in je odtekalo pri zadnjih vratih na dvo» rišče, od tam pa na njivo. Sredi najhujše« ga neurja so hiteli kmetje branit svoje nji« ve. da bi z deskami preprečili poškodova« nje pridelka in speljali vodni tok v drugo smer. (Pa je bilo ob nastopu toče zaman vse prizadevanje. V razburjenju zaradi poplave je domala prišlo v Spodnji Jabkmci med kmeti do osebnega obračuna. Eni so menili, da je kriv poplave sosed, ki ni dovolil položiti po svoji zemlji odvajalnih cevi. Razburjeni kmetje so se pričeli zbirati pred hišo do« mnevnega krivca. Da mi prišlo do neljube« ga dogodka, se je zahvaliti zgolj posredo« vanju uvidevnejših posestnikov in cestnih funkcij onar j ev, ti so pomirili ljudi ki od» redili, da se polože v Sjpodnji JaHanci cevi, ki naj v bodoče preprečijo slične nesreče. Smrt priljubljenega župnika v hudi vročini Stari trg ob Kolpi, 17. junija. V ponedeljek je bik tudi pri nas s tiraš« na vročima in je kazal toplomer na soflncu 47 stopinj Celzija. Ob tej vročini okrog poldneva se je vračal peš iz Črnomlja na Plemenitaš po hribovitem potu tamoSnjl župnik g. Leopold Čem«. G. župnika s® nekateri na poti srečali. popoJdne pa so ga našli neki cigani na vrhu gore poleg eeste mrtvega. Včeraj so truplo pokojmega žtip« nika pripeljali v naše župmišče ia položili na mrtvaški oder. Pravi vzrok še ni znan, splošno pa ee domneva, da je g. župnika v hudi vročimi zadek srčna kaip. Pokojnik je bil vzorcu dušni pastir ter se je zlasti mnogo priz®« deval za popravila farne cerkve na Pleme« nitašu. Vsa fara žaluje za njim im vsi ga bodo ohranili v blagem spominu. Po roda je bil iz D. M. v Polju in star 52 let. V mašmika je bil posvečen 18. jtrfija 1903. V dolenjskih vinogradih Dol. Toplice, 17. junij«. V ponedeljek je Toplicam im bližnji oko« Iioi zopet grozila nevihta. Že v predpoldan« skih urah se je pričelo oblačiti ia votlo "gl" meti. Kmalu se je usula ploha, ki pa Jo kmalu prenehala. Popoldne okoli 15. so se pričeli ponovno kopičiti oblaki in je padal debel dež, pomešam s točo, ki pa ni napra« vik posebne Škode. Občutno pa so prfza* dete bližnje kočevske Poljane Zlasti j« razsajala toča po kočevskem hribovju, po« sebno v Rogu. Po dežju se je soparno ozračje nekolilko oihladilo. Poljski pridelka kažejo v spfo&ieui pTO* cej dobro. Tudi vinogradi obetajo lep pri« delek. Glavmo sedanje delo je SbropJjenje z galico, ki pa je v splošnem primanjkuje ln mnogi vinogradniki ne bodo mogii jih vinogradov poškropiti, če pravočasno ne prispejo nove zaloge. Posestniki samo« raslih trt im šmarmice so se slednjič vendar odločili za precepi jem je, h kateremu zlasti vleče bamovinska nagrada in podarjeni gu» mi za preoepljevamje. V tem času se vrši zeleno precepljemje trt v splošnem. ' Predstave ob: 4«, % 8. in 3410. Danes premiera ^ prvega in najlepšega francoskega govorečega velefttma Pod padskimi krovi Sons les toits de Pariš Albert Prčjean Polla Illery Gaston Modot Pariško življenje bohemov. Petje, ljubezen Montmartre, Pariz mesto 1000 zabav in veselja! Elitni kino Matica Telefon 2124. Nastop Sokola II. na Prulah Lepa sokolska prireditev je bila v nedeljo tudi na Prulah, ko je Sokol H. nastopil na letnem telovadišču in pokazal uspeh svojega letošnjega delovanja. Nastopili so vsi oddelki in pokazali telovadbo, kakor se v resnici vrši v telovadnici, številni g!e-dalci so imeli priliko spoznati, kakšen je potek telovadne ure, za kar so bili nastopi nad vse poučni. Znano je, da ima Sokol n. vedno dobre orodne telovadce, ki so se tudi to pot izkazali z vzornimi vajami. Na zgornjih slikah je videti dva lepa salta kot zaključek vaje na drogu. dni traja prodaja srečk. V soboto se bo vršilo že prvo žrebanje. Torej zadnji čas za nakup srečk. Srečke morete kupiti v podružnicah „Jutra" v Mariboru, Celju, Novem mestu, v Trbovljah in na Jesenicah ter v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c% 19 Domače Testi * Sožalje slovenskih delavskih zadružni-nikov francoskim tovarišem. Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani je Doslala v torek Zvezi francoskih zadrug kot centrumu francoskih delavskih zadrug sožalno pismo zaradi strašne nesreče parnika »St. Philbert«, kier ie izgubilo življenje nad 400 ljudi, večinoma delavskih za-drugarjev. + Pogreb uglednega idrijskega trgovca. V sanatoriju v Trstu ie dne 5. t m. preminul ugleden idrijski meščan, trgovec in posestnik g. Ludvik G o I j v najlepši dohi Ni Se dopolnil 40 let. Pogreb se ie vršil 8. t. m. v Idriji in se ga ie udeležilo ogromno število meščanov in njegovih trgovskih prijateljev iz bližnje in daljne okolice. Imoo-zantna žalna povorka je bila najboljši dokaz. v kaki časti in priljubljenosti so pokojnika imeli meščani ter njegovi ♦rgovski prijatelji iz mesta samega, iz okolice. Gorice. Trsta itd. Nemila smrt ga ie dohitela sredi najintenzivnejšega dela ter ga ugrabila neutolažljivi soprogi, materi in troiici mladoletnih otrok. * Druga »Jutrova« ekskurzija v Parizu. Druga »Jutrova« skupina, ki je odpotovala v ponedeljek zvečer v Pariz na kolonijal-no razstavo, je glasom brzojavnega porodila dospela srečno po programu v Pariz. Družba ložira, kakor smo že javili, v modernem hotelu Charleston, 55 Boulevard Rochechouart, kamor lahko svojci udeležen cev naslovijo pošto za udeležence. Družba je prestala 26urno vožnjo Ljubljana - Pariz dobro Vsi udeleženci so, kakor poudarja brzojavno poročilo, v prav dobrem razpoloženju. * Ponos naše civilne avljaclle. Kakor smo že poročali, je bil v torek otvorien redni zračni potniški pr>met na orogi Beograd - Sarajevo - Split - Zagreb. Na tej progi, ki znaša dobrih 1000 km. ie nastopil službo naš prvi tromotorni avijon »Far* man 301«. ki ie obenem niš največji potniški avijon in pravi ponos naše civilne avijacije. Društvo za zračni promet ie nabavilo ta avijon v Franciii za 780.000 Din. Je popolnoma nov. ima na za seboi za no-skušnio že 1000 km leta * Učitelistvu ln Javnosti sporočamo, da se bo cerkljanska šolska proslava in razstava vršila za šolo in učiteljstvo v četrtek 25. t. m. ob priliki skupnega zborovanja kranjskega in kamniškega učiteljskega društva. Javna šolska proslava (razvitje prapora, razstava) Pa bo na Vidovo nedeljo 28. t. m. od 9. do 11- ure. popoldne pa po odkritju spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignacu Borštniku s šolsko prireditvijo v Društvenem domu v Cerkljah. Vsi, ki reflektiraio na vožnjo (avto) in obed, naj se takoj priglase z navedbo dneva udeležbe. * Maturantinjam goriškega učiteljišča Iz leta 1906. Petindvajset let je minilo, odkar smo zapustile šolske klopi. Ker bo letos skupščina UJU v Ljubljani 3. in 4. julija, predlagam, da se sestanemo 4. ju1;;-> ob 16. na vrtu restavracije Zvezda v L'"b-liani. Oglasite se vse. ki se mislite udeležiti sestanka. — Dora Mervič, Ptuj. Volk-merjeva 5. * Esperantisti za naša letovišča. Glasilo balkanskih eperantistov -»Balkana Kon-kordo«. ki izhaja v Sofiji, Je posvetilo svojo najnovejšo (5.—6.) štsvilko tujskemu prometu na Balkanu. V obilni in L po ilustrirani številki, ki so jo razposlali po vsem svetu, kjerkoli obstoje esoeiantske organizacije, se vrstijo števiin« članki o znamenitih letoviščih na Balkanu. Po zaslugi Esperantskega kluba v Ljubljani je posebno lepo zastopana Sloverija. V dalj- ; sem članku s slikami Ljubljai.e. Bleda. Bohinja, Rogaške Slatine in Kranjske zore se omenjajo lepote naše pokrajine in mikave udobnosti naših glavnih letovišč Tudi iz Dalmacije je objavljenih več markantnih slik. Na prvem mestu te prikupne številke je izšel Franja Modrijana orevod Aškerčeve pesmi »Caša nesmrtnosti«! (Pokalo de I' senmorteco) z biografskimi podatki o nie avtorju. * Ribarstvo zakupnega ribarskega okraja 21 Cerklle. obsegajoče Reko od izvira do Janezov, mlina v Gradu, Všico o J Šmartno, se bo vsled naročila kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani od- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liubliani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura prve številke najvišjo druge nai-nižjo. 17. junija. Liubliana 7, 7652. 18-8. 81. tiho, 10, —. —; Maribor 7. 764.0. 18.7. 85. tiho, 0. —, —; Zagreb 7, 764.3. 21. 7. 70. SI,. 0. —. —; Beograd 7. 764.1. 22.6, 71. tiho, 1. —. —; Sarajevo 7. 763.8. 22.7. 70. tiho, 1, —. —; Skoplie, ni depeše; Kumbor 7. 762.2. 25.1. 73. El. 0. —, —: Split 7. 762.8. 25.0, 86, SW2. 0, —. —; Rab 7, 764.7. 24-6. 83, tiho, 0. —. —. Temperatura: v Ljubljani 29.9. 16.2; Mariboru 24.3. 13.4: Zagrebu 28.6. 19.4, Beogradu 29.4. 18.2; Sarajevu 29.4. 17.2: Kumbor 33.6. 21.2:' Split 33.4, 21.2; Rab 33.0, 20.8. Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.49. Luna vzhaja ob 4.32. zahaja ob 22.1. dalo na javni dražbi v zakup pri sreskem načelstvu v Kranju dne 13. julija 1931 ob 9. dop. za dobo deset let, t j. od 1. avgusta 1931 do 31. julija 1941. Zakupni in draž-beni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu v Kranju. * Prenos zgodovinskeza spomenika. V Krušanečkem logu na ooJročiu občine Ca-kovac je stal tik ob lev! obali Drave zgodovinski spomenik Nikoie Zrinskega. Bil ie v veliki nevarnosti, da razpade aii pa da ga odnese Drava. SeJaš se je čakovska občina pogodila z upravo mazeja v Varaž-dinu, da bo ta zgodovina spomenik prenesen v muzej in tako rešen propasti. * Stric Je najboliše plaval. V vasi Pe-čincih blizu Sremske Mitrovice ie prišlo do krvi zaradi nekega travnika Kmet Pavle Savič je hotel bujno t/avo na »vojem travniku prodati ter ie iskal dobrega kupca. Poleg sosedov se je interesiral za travo tudi njegov stric Dušan Savič. ki ie ponovno prosil nečaka, naj trave nikomur drugemu ne proda, ker jo bo on najboliše plačal. Pavle pa je le prodal travo nekemu sosedu in ko je ta prišel z njim na travnik, da jo pokosi, je pritekel tia tudi stric Dušan, oborožen z dvocevko Najnrej je nečaka ozmerjal, da je prelomil besedo potem pa je pomeril nanj puško ter snro-žil. Pavle je bil zadet v nogo ter se je zgrudil od strahu in bolečine. Tedaj je stric dejal: »Vidiš, da stric najboljše plača!« Ko se mu ie jeza ohladila, ie ponuja! nečaku 10.000 Din za bolečine- Ker so nečaka odpremili v bolnišnico, ie bila zadeva prijavljena obiastvu in bo sedaj sodišče razpravljalo o stričevem plačilu. * Novi grobovi. V Mariboru je umrl 39 letni železniški uradnik Leopold Mulec. Pogreb se bo vršil danes ob pol 17. iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. V mariborski bolnici pa ie preminil 71 letni upokojeni poštni poduradnik Juri. Šprajc Pogreb bo danes ob 17. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Tragična smrt otroka. V Vinkovcih so na stavbišču Bohnove opekarne globoki jarki, polni vode. Ker v nl.žim ni vode za kopanje, so se mnogi. z'asti pa otroci v sedanj; hudi vročini koinii v teh jarkih, dasi je vodstvo opekarne dostop zabra-nilo. Včeraj pa se je v teh jarkih kopalo zopet nekaj otrok, med katerimi je bil tudi petletni Mihajlo Jankovič. Starejši otroci se za malega tovariša n-so brigali in šele. ko so se odpravljali domov, so ga začeli iskati. Končno so klicali na pomoč odrasle, ki so brez uspeha preiskali ves jarek. Nesrečni otrok je utonil in bo treba najbrž jarek izprazniti, da se najde trupelce. * Vse Ciril - Metodove podružnice opozarjamo. da se bliža predvečer godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, 4. julij, ko sp prižigajo kresovi do vsej Sloveniji. CMD prosi vse svo'e podružnice, da potrebno ukrenejo, da se zažgo kresovi na gorah in vrhovih, da ž niimi ožar-jena domovina utrdi bratom onstran meja vsenaokrog up in nado v boijšo bodočnost Kresovi naj bodo vidni znak rase ljubezni Morebitne zbirke v koiist niš; obrair.beni družbi bodo dobrodošle. * Požar. V noči od 15. na 16. ie izbruhnil požar v Podobu pri Konjicah. Posestniku Simonu Rozmanu je upepelil gospodarsko poslopje. Živino so domači pravočasno rešili. Vzrok požara še ni pojasnjen. * Gad ugrlzel kosca. Iz Ribč pri Litiji nam poročajo: Letos je. kakor vse kaže, pravo kačje leto. Ne mine dan da ne bi naši šolarji in- pastirji v Zasavju pobili po nekaj strupenih kač. ISIetni Smrekar Je šel na travnik kosit. Fanta so žuiili čevlji, zato se je sezul. Zaverovan v svoj pose!. Pa Smrekar ni opazil, da se mu je zvii pod noge gad. Mladenič je stopil na kačo. k; mu je vsa divja zasadila svoj strupeni zob v noge. Smrekarja je ugriz zaskelel, ko oa je opazil kačo, se jp domala onesvestil. Brž je odhitel domov, kjer so mu močno prevezalj nogo in ga neutegoma prepeljali v Litijo k zdravniku dr. Vidmarju ki mu je vbrizga! protistruo. Zdaj se zdravi fant v domači oskrbi. * Tovarna Jos. Relcb sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. ITO zobna pasta najboljša! * Mnogo prihranite, ako nosite PAN -ovratnik. Iz L]ubl]ane u— V operi se drevi ponovi z* red D melodijozna Kalmanova opereta »Vijolica z Montmartra« z go. Ribičevo v »-klovni partiji. V vlogi Raoula nastopi e. Ivelja, kot Florimond g. Peček. ostala zasedba kakor pri premijeri. To je poslednja predstava v sezoni. u— V spomin Antona Balca. Beležili smo. da ie na Tržaški cesti št. 34 na svojem domu v torek umrl po krajši bolezni vešči in ugledni ljubljanski vrtnar . trgovec g. Anton B a j e c, rodom iz Doba pri Domžalah. Star je bil 65 let. V mladosti se ie izučil vrtnarstva pri znanem ljubljanskem vrtnarju Ermakoli. Mnogo ie potoval no svetu in je bil več let na Predarlskem. Leta 1902. se je osamosvojil in ustanovil lastno vrtnarsko obrt in trgovino s cvetjem. Pokojnik je bil mirnega značaja, z vnemo se je zanimal za napredek vrtnarstva, bil je vedno naprednjak in narodnjak. Pogreb se bo vršil danes ob 16. izpred hiše žalosti k Sv. Križu. Pokojnik ie bil več let pred- sednik pokrajinske zadruge trgovskih vrtnarjev. ki bodo pokojnika v polnem številu spremili na zadnji poti. Bodi vrlemu vrtnarju ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! u— Grafičarjem na pot. »Grafika«, moški pevski zbor v Ljubljani, odpotuje danes na turnejo v Prago. Lažne Podebrade in na Dunaj. Turneja bo obenem nudila članom »Grafike« vpogled v razna tiskarska vele-podietia. ki jim bodo pričala o naglem razvoju tiskarske obrti izven naših meia. — »Grafiko«, ki šteje 25 pevcev, vodi g. prof A. Grobming. Program koncertov ima namen pokazati bratskemu čsl. narodu, kai in kako se poje pri nas: je izbor dobrih skladb iz naše glasbene literature in obsega v prvi vrsti narodne pesmi in skladbe, ki so z njimi v zvezi, v drugi vrsti pa umetne pesmi, med drugimi tudi balado češkega rojaka Forsterja. ki je vse svoje življenje in vse svoje bogate zmožnosti daroval Slovencem in tako ojačil tesne vezi ki spajajo Slovence z velikim narodom Če-hoslovakov. »Grafiki« želimo na poti mnogo uspehov! u— Ljubljanski hi okoliški pevci naj se v obilnem številu udeleže koncerta poljskega pevskega zbora »Echo« iz Krakovega, v ponedeljek ob 20. v Filharmonični dvorani. Zainteresiraimo za ta koncert znamenitega zbora tudi svoje znance in ljubitelje petja, da z razprodano dvorano pokažemo pozornost bratskim poljskim pevcem. Prihod gostov sporočimo naknadno. Vsa pevska društva vabimo nadalje, da se udeleže z vsem zborom ali vsaj po zastopstvu proslave odkritja spominske plošče Davorinu Jenku na Vidov dan ob pol 15. v Cerkljah pri Kranju, o prihodu in eventuelnem sodelovanju naj društva pravočasno obveste upravo Huba-dove župp JPS. Proti poletni utrujenosti se varujemo na ta način, da skrbimo, da ne postane naša odporna moč manjša. Zato je potrebna lahka pijača, ki ne samo, da telo mo-mentano osveži, temveč tudi poveča njegovo odporno moč. Po vročini utrujeno telo osveži in okrepi 7214 Mladna OVOMMfJVE Razstava naše likovne ometnostf na ljubljanskem velesejmu, paviljon »K«, bo otvorjena samo še danes od 10. do 18. ure. Oglejte si razstavo in se odločite za nakup katere izmed razstavljenih umetnini Od kulturnega človeka, ki so mu sredstva dana. pač smemo pričakovati, da ne bo »okinčal« svojega doma z ničvrednimi reprodukcijami, marveč — če že ne z dražjimi olji. vsaj z originalnimi grafikami in akvareli. Nakup umetnine, ki nosi vs« znake kvalitete, pomenja dragoceno in plodo-nbsno investicijo, ki v tem pogledu daleč prekaša kapital, naložen v perzijance. Poleg lastne koristi pa ima kupec še zavest, da ie podprl naše umetnike, ki se žal morajo boriti s skrito in zatajevano, a zato tem krutejšo bedo. u— OmlatHnski klub Jugoslovenska Iskra bo imel redni članski sestanek v soboto ob 20. v svojih prostorih v hotelu Tivoli, H. nadstropje. Dnevni red: Društvene zadeve in nameravana proslava Vidovega dne. Za člane prisotnost obvezna. Vabimo pa vse prijatelje in somišljenike, ki jim je močna in enotna Jugoslavija Pri srcu. da stooiio v naš omladinski krog. — Odbor. n— VH. lavna produkclla gojencev dri. konservatorija bo jutri in nastopijo v Filharmonični dvorani gojenci instrumentalnega in solopevskega oddelka. Nastopi čelist Bajde. pianisti Kančeva, Lipovšek in Me-nardijeva, dalje violinista Marin in Pianec-ki ter pevci: Bernot-Golobova, Lahamarje-va. Sokova in Švigelj. Program je skrbno izbran in izredno zanimiv. Začetek produkcije točno ob 20. sedeži od 8 Din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. Prav tam Sp dobi tudi natančni program produkcije. Naslednje produkcije bodo: v torek orkestralna v Unionu. v sredo instrumentalna in solopevska v Filharmoniji in v petek absolutorijska absolventa visoke šole konservatorija g. Pavla Šivica v Filharmonični dvorani. HOhiŠrVO MEDENO NAJSOLIDNEJŠE m NAJCENEJŠE PRI ZAGREB BARONA. JEIAČIČA 2 X/FVGL95 u— Poročni oklic. Civilno se nameravata na mestnem magistratu poročiti g. Cvetko Kristan, sin pokojnega ministra Antona in tajnik Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, ter gdč. Hermina Po-tisek, okrožna knjigovodkinja Konsumnega društva za Slovenijo. u— V poročilu n zaključenem štetju prebivalstva je bilo pomotoma izpuščenih nekaj imen gospodov, ki so bili istotako v odboru banskega popisnega odbora, in to g?. Knez Aleksander, veletrgovec. dr. Pipen-bacher J., gimnazijski ravnatelj v o., dr. Rupnik Ivan, delegat fin. min. v p., in We-ster Josip, v. šolski nadzornik v p., vsi bivajoči v Ljubljani. u— Počitniška kolonija krajevne?-' odbora Rdečega križa v Ljubljani bo letos v Polhovem gradcu. Priprave so končane. V prihodnjih dneh dobe v kolonijo sprejeti nakaznice, v« katerih bo tudi označen čas odhoda. Krajevni šolski odbor v Polhovem gradcu je dal na razpolago šolske prostore za meseca julij ter avgust ln tamkajšnji krajevni odbor Rdečega križa Je z vso ljubeznijo pomagal pri pripravah, za kar jima gre najiskrenejša zahvala. Kakor vse kaže, se obeta našim kolonistom med prijaznim polhograjskim prebivalstvom prav udobno in prijetno letovanje- u— Vsa uradniška društva In organizacije opozarja policijska uprava, da poteče 30. junija rok za prilagoditev društev določilom člena 345 urad. zakona. Pozivajo se vsa društva, da prilagodijo svoja pravila predpisom člena 76 in 345 in naj zato i-i 00 TERPENTINOVO MILO idealno in hitro očisti Vaše perilo! čimprej skličeio izredne občne zbore, na katerih se naj sklepa o spremembi pravil in se naj občni zbori izjavijo o nadaljnjem obstoju društva ali njega likvidaciji. V primeru, da društva ne bodo upoštevala roka za prijavo spremenjenih pravil, bodo pač morala nositi zakonite posledice. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. obvezna vaia vsega zbora. u— Na trgu. Pet kmetic je včeraj prineslo na trg prve borovnice- Sprv-i so zahtevale po 6 Din za liter, a ooznee so se zadovoljile s 4 in 5 Din. Tržno nadzorstvo uradno še ni določilo cen borovnicam. — Včeraj je bil velikanski dovoz češenj na trg. Tudi domačih češenj iz dobrunjske okolice in z Orl je vedno več. Na trg ie bilo pripeljanih nad 12.000 kg češenj. Bosanci so lepe češnje prodajali po 3 in celo 2 Din kg. Domačinke . kmetice Da so zahtevale za manj zreli sad kar 6 Din in so se branile prodajati češnje do uradni ceni 4 Din. n— Tatvina kolesa. Na Celovški cesti stanujočemu ključavničarskemu pomočnucu Francetu Novaku je bilo izpred gostilne Lasan v Zgornji Šiški ukradeno 1000 Din vredno kolo. znamke »VVaffenrad«. u— Aretirani sta bili neka babica, stanujoča v Šiški, in neka natakarica zaradi od pravljanja plodu. Natakarica je bila iari novembra noseča že sedmi mesec. Na nasvet neke prijateljice se je zatekla k šišen. ski babici, ki je izvršila gotovo operacij >. Natakarica je nato porodila dete. ki je baje živelo pol ure- Še nerazviti plod je natakarica nato vrgla v stranišče. Babica in natakarica sta bili začasno pridržani v za-Doru. Policija je informirana, da tudi nekatere druge ženske izvršujejo odprave za nagrade po 1000 do 1500 Din. n— Nezgoda pri delu. V torek zjutraj se je ponesrečil pri regulaciji Ljubljanice za-poselni delavec Bosanec Franio Šaka. Zlomil si je desno nogo. Delal je pri regulaciji Ljubljanice na Vrazovem trgu. Zdravi se v bolnici. n— Nesreče otrok. Erna Oberškova. 41et-na hčerka sprevodnika državnih železnic, ki stanuje v Mostah v Predovičevi ulici 7. je včeraj pri zajtrku tak/O nesrečno padla s stola; da si je zlomila desnico. Nekoliko se je na stolu zagugala in omahnila, ker je izgubila ravnotežje. — Posestnik Kržič v Borovnici je včeraj popoldne peljal s travnika mrvo domov. Njegov petletni sinček Francek se je zadaj obesil na žrd ter se gugal. Pa je omahnil in priletel pod voz. Dobil je težje poškodbe na levi nogi Oba otroka se zdravita v ljubljanski bolnici. n— Modras na IJublianskl ulici. Na Mestnem trgu je včeraj zjutraj nekdo opazil ob podboju veže Skabernetove veletrgovine kakih 30 cm dolgo kačo. zvito v klopčič. Prav nič se ni brigala za okolico. Ljudje so se začeli zbirati in študirati, kakšen plazilec naj bi bila živalica. Nekateri so kratko in odločno zatrjevali: »Belouška! Ne napravi nič zlega!«... Prišli pa so zraven tudi pravi strokovnjaki in ti so kategorično zatrdili: »Mlad modras je!« Ah. koliko je to bilo strahu! Mnogi so jo odkurili. Sovražniki gadje zalege pa so sklenili, da modraska brez pardona ubijejo. In sluga Skabernetove trgovine je potolkel prite-penca. ki je prilezel Bog ve odkod. n— Prepoved zahajania v gostilne. V Ljubljano pristojnemu. 241etnemu samska-mu delavcu Francetu Žagarju, je deželno sodišče v Ljubljani prepovedalo za dobo enega leta zahajanje v gostilne. Prepoved je v veljavi od 10. aprila letos. u— Ples v hotelu Tivoli bo danes 18. t. m., nadalje oa vsako soboto, nedeljo in četrtek. Cene običajne. Jazz kapela. Pridite vsi še danes! Iz Maribora a— župan dr. Juvaa se povrne z dopusta v ponedeljek 22. t. m. in bo takoj zopet prevzel svoje posle. a— Višji tečajni izpit je položil v ponedeljek na tukajšnji realni gimnaziji s prav dobrim uspehom zasebni uradnik Julij Gorup, ki se bo — kakor čujemo — podal na novinarsko visoko šolo v Pragi. Čestitamo! a— Sprejem gojeneev v artiljerljske podoflcirsko šolo v Č uprl ji. Komanda ar-tiljerijske podoficirske šole v čupriji razglaša, da sprejema v tekočem letu 150 gojencev iz meščanstva v starosti od 17 do 21 let. Natančnejši tozadevni podatki so interesentom na vpogled med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11. v Mariboru. a— Zaključek glasbene sezone v gledališču bo v soboto 20. t. m. opera »Evan-geljnikc, ki se je občinstvu izredno priljubila ter žela vsestransko priznanje. Sodelujejo kot gostje ga. Zamejič-Kovičeva in gg. Jarc ter Neralič. Opozarjamo na to poslednjo predstavo, ki bo za ab. B ter za one C abonente, ki so prejeli izkaznice za predstavi v ab. B. a— Podiranje opekarnlgkega dimnika. Danes med 17. in 18. uro bodo na Glaser-jevi opekarni nad Meljskim dvorom, blizu glavne carinarnice, z dinamitom podirali opekarniški dimnik, visok 50 m. a— Ce človek zaspi sredi ulice, lahko doživi neprijeten dogodek, kakor ga je snoči posestnik M. Anton is Cerknice, ki je prišel o polnoči precej dobre volje iz nekega lokala na Koroški cesti. Ubral jo je proti Splavarski ulici, kjer pa ga je premagal spanec. Ko se je prebudil, je žalostno ugotovil, da mu je odnesla neka nočna ptičica iz listnice v notranjem žepu 740 Dra. i— Vlom v vlničarfjo. Ko je danes zjutraj prišel v svojo viničarijo v Košakih št. 135 posestnik PSltzl Ivan. je ugotovil, da je imel ponoči nepozvane goste, ki so -vlomili v hram ter odnesli iz njega več kosov obleke, nekaj parov čevljev in razne jestvine. a— Klnopredstave. Graiski kino od četrtka dalje: 100% govoreči in zvočni nemški velefilm »V službi cesaria«. — Union-kino do vključno četrtka: nemški govoreči in zvočni velefilm »Atlantik«. a— Nezgoda male medvedarke. Najmlajši član znane medvedarske družine, ki je nastopala s svojim medvedom tudi v ljubljanski okolici, 3-letna Mileva Vučkoviče-va. je tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. Prepeljali so jo v bol- nico. Iz Celja e— Planinsko kresovanje na Peci. Me» žiška podružnica SPD bo priredila letos ob svoji petletnici CiriUMetodov kres na Peci. Na predvečer bodo goreli velikanski kresovi na vrhu Pece, obenem pa se bo vršil tudi krasen ognjemet. V nedeljo 5. julija bo ob 9. dopoldne opravil mašo član Aljaževega kluba iz Maribora. Sodelovala bo polnoštevilna rudniška godha iz Meži« ce. Po maši bo koncert godbe na prostem. Za prenočišča bo v polni meri pre.skrblic« no. Savinjska podružnica SPD v Celju se namerava udeležiti prireditve. Če se bo priglasilo vsaj 10 udeležencev, bo mogoče dobiti polovično vožnjo. Prijave spreje« mata g. Krajnc v Kmetski posojilnici in g. Vrtovec v drogeriji »Central«. Zadn ij dan za priglasitev je 23 junij. e— Veliko zanimanje vzbuja med vsemf krogi tukajšnjega prebivalstva, kakor tudi med številnimi tu jci«letoviščarji, veliki koncert, ki ga bo priredilo jutri zvečer ob pol 21. in v nedeljo popoldne ob 17. v ve« liki dvorani Celjskega doma Celjsko pevsko društvo. Spored je skrbno izbran in bo nudil tudi najrazvajenejšim poslušalcem izreden užitek, e— Gasilna produkcija bo drevS ob pol 19. na dvorišču mestnega magistrata. De« monstriralo se bo gašenje z najnovejšimi gasilnimi napravami. e— Dobava ledu v klavnici. V renctr* rani mestni klavnici se izdeluje zdaj tudi umetni led z najmodernejšimi aparati in pripomočki. Led je izdelan iz čfste tn zdrave vode, ki jo črpa klavnica iz Listne* ga vodovoda pri cerkvi sv. Maksimilijan na. Led prodaja klavnica dnevno od 6. do 8. zjutraj in od 16. do 17.. ob nedeljah ln praznikih pa samo od 6. do 8. zjutraj. V celjskem okolišu pa se led dostavlja stran« kam na željo tudi na dom, kakor je to uvedeno v drugih naprednih mestih. e— Nesreča na cirkularki. Včeraj do« poldne se je pripetila na Sodi-novi ža-gi ob Mariborski cesti 64 letnemu delavcu Ivanu Gabru iz Tmovelj nesreča. CirTcularka, pri kateri je bil G-ber zaposlen, mu je od* rezala palec leve roke v prvem sklepu. Ga» ber ee zdravi v bolnici. e— Še danes si nabavite srečke drž. rar* redne loterije v celjski podružnici »Tutra«, ker bostfe sicer prepozni. Žrebanje I. raz« reda 22. kola bo že v soboto 20. t m. Iz Kamnika ka— Razstrelfevanje. V torek so pred Galerijami razstreljevali skalovje za cesto v Kamniško Bistrico. Kakor je videti pri* dejo te dni galerije na vrsto, odstrelili bodo več ko polovico, ker bo šla cesta r>eka>» ko sredi sedanjih Galerij. Razstreljevanje vodijo domači strokovnjaki. ka— Zadnja dela na kopališču se wše z veliko naglico, kajti vročina pritiska m dan otvoritve je blizu. V nedeljo je bilo mnogo kopalcev ter je bila voda izredno topla. Do* bro bi pa bilo, če bi kopališče že cforato« valo pred oficijelno otvoritvijo, kajti se« daj manjka še marsikaj, zaradi česar se •mnogi ne hodijo kopat, posebno ne mala deca, ki dobi svoj otroški bazen. Dobili pa smo že tudi letovišča rje. Iz Novega mesta n— Nesreča ne počiva. Poljski delavec Cvet Franc iz Stelčic pri Škocjanu je bil na dnini pri sosedu, kjer so sušili seno. Po napornem delu in veliki vročini se je podal z domačim sinom k bližnjemu po« točku, da si v njem vsaj nekoliko znebi potne nesnaige. Ker je bila voda premij« hna. sta fanta ozko strugo potoka zajezila z blatom, kamenjem in vejevjem, da sta tako prišla do zadostne količine vode. Za« radi tega pa se je nižje stoječe mlinsko kolo ustavilo. Mlinar je ves v strahu šel iskat vzrok temu pojavu in našel oba ko« palca v umetno narejenem jezercu. Pričel jih js preganjati. Kopalca sta urnih krač pobegnila iz vode, a Cvet se je spotaknil in priletel & kolenom leve nojge na oster kamen, ki mu je prizadel hudo poškodbo. Fant se zdravi v kan dijaki bolnici, kamor so morali pripeljati tudi Martinčiča Jako« ba iz Hrvaškega Broda pri Raki, ki je zle« zel na domačo češnjo. Veja 6e je ulomila in fant si je pri padcu zlomil nogo. Na sli* čen način se je ponesrečil Kovačič Srečko, sin graščinskega oskrbnika v Bajnofu, ki je splezaj na jablano. Pri padcu si je zlos mil desno nogo nad kolenom. Gregorič Mihael iz Dolenje vasi pri Šmarje t i pa je dobil od konja hud udarec po glavi. Jeruc Leopold, sin kočarja iz Stopnega pri Skoc« janu, pa se je zopet ponesrečil pri češnjah. Pri padcu z drevesa si ie zlomil desno ro« ko nad zapestjem. Iz življenja na deželi LITIJA. V sredo eo se pričeli vojaški I nabori v Sokolskem domu. Komisiji pred« seduje komandant celjskega vojnega okrož« ja polkovnik Purič. Rezervni oficirji iz li« tijskega okraja se javijo g. komandantu v petek 19. t. m. dopoldne. Uniforma z ešarpo! — Šolska mladina bo razstavila v nedeljo svoje risarske in ročne izdelke. Razstava, prva te vrste v našem kraju, bo odprta od 7. do 19. ure. — Litijska okoli« ca je znana na obilnem črešnjevem blago« Slovu. Iz Kresnic in zlasti po češnjah zna« ne Stange zalagajo tudi ljubljanski sadni trg. Te dni so se pojavili pa že tudi prvi češnjarji iz Moravske gore pri Sv. Križu. Prodajali so zvrhan liter zgodnjih »vipavk« po 2 Din. GORNJI GRAD. V petek, na predvečer godu^ prevzvišeneiga nadškofa g. Antona Jegliča je priredilo naše mesto njemu v čast razsvetljavo in gasilci so odigrali pod njegovim stanovanjem podoknico, za kar 6e je prevzvišeni prišel sam z drugega nad« stropja zahvalit Želimo g. nadškofu še mnogo srečnih in zadovoljnih godovani! — V naši flosanski prestolnici smo že dolgo pogrešali zanimanje za ustanovitev društva za tujjski promet Vendar imamo v naši STedini g. nadoPcijala Fluksa, ki je v vedni brigi za procvit našega mesta in vsega sre« za. Na njegovo pobudo se je vršil v soboto zvečer sestanek pripravljalnega odbora, na katerem se je v prvi vrsti razpravljalo o gradbi kopališča, kakor ga že imajo tudi manjša ali večja letovišča, ne taiko lepa in tudi ne v tako lepih plan;nah, kakor leži .Gornji grad. Šport Concordia (Zagreb) : IDriJa V nedeljo odigra Ilirija svojo peto Hgi» no. tekmo, in 6icer proti državnemu prva* ku Concordiji iz Zagreba, ki 6e je tudi v vseh dosedanjih tekmah krepko afirmirala ter vodi v prvenstvu prve grupe z 9 toč* kami pred drugimi klubi. _ Izgubila ni še nobene tekme, edino s Haškom je remizi* Tala. Concordia ima seveda najlepše iz* glede, da tudi v Ljubljani odprava Ilirijo, ki je zadnje čase v zelo nestalni formi. Za nedeljo bo Ilirija moštvo reorganizirala in upa, da ji bo uspelo častneje zastopati naš šport, kakor v prejšnjih dveh tekmah, zla* sti ker bo menda lahko postavila več igra* čev, ki so bili bolni in blesirani. Tekma 6e bo vršila v nedeljo ob 17.30 na igrišču Ilirije, sodil pa bo mariborski sodnik g. dr. Planinšek. Prva tekma med Concordio in Ilirijo v Zagrebu je končala s 3 : 2 za Concordijo. Poleg tekme Concordija : Ilirija se bo* do v nedeljo vršile še naslednje državno* prvenstvene tekme: V Beogradu: BSK : SaSk, sodi g. Ku* jundžid. V Zagrebu ali Splitu: Hajduk : Gradjan« ski. Tekma je bila prvotno določena za Split, toda Hajduk je prosil JNS, naj se vrši prva tekma Hajduk : Gradjanski za« radi naraščajskega zleta v Zagrebu, a dru« ga v Splitu. Gradjanski se je odločno izja« vil proti temu predlogu. JNS dosedaj še ni rešil tega vprašanja. Tekmo bo sodil g. Joksič. , V šabcu: Mačva : Slavija, sodi g. Pad« V Osijetu: Gradjanski : Vojvodina, sodi g. \Viiler. V Velikem Bečkereku: Obilič : Backa, sodi g. Avramovič. V Subotici: Sand : PSK, sodi g. Pod« hraški. Propozicije za žensko prvenstvo Jugo« riavije. JLAS priredi 4. julija ob 16. in 5. iulija ob 9. prvenstvo Jugoslavije za ženske z naslednjim sporedom: 4. julija: 1. predteki 60 m, 2. skok v višino z za. letom (tudi za troboj), 3. finale 60 m, 4. met kopja (tudi za troboj), 5. predteki 100 metrov (tudi za troboj, 6. met krogle, 7. finale 100 m. 5. julija: 1. tek 80 m z za* prekami, 2. tek 800 m, 3. skok v daljavo, 4. finale 200 m, 5. met diska, 6. štafeta 4 krat 100 m. 2. Tekmovanje 6e vrši na igrišču PSKa v Pančevu na tekališču, dol« gem 390 m, ki iona štiri zavoje. Tekališče je pokrito z lešem. — 3. Nagrade dobe v vsaki točki najboljše tri tekmovalke ozi» roma moštva. Zmagovalka v vsaki discipli« ni si pribori naslov »Prvakinja Jug06la« vije«. 4. Zadnji rok prijav je 30. junij ob 12. uri. Prijave je poslati na naslov savez« nega tajnika, Zdravka Frančiča, Zagreb, Jurišičeva ulica 8«II. Prijavnina po osebi in točki je 15 Din, za moštva 30 Din (iz« ven Pančeva); za moštva iz Pančeva 60 Din. 5. Tekmovanje se vrši po pravilih JLASa. Tajnik I. Frančič. Službeno iz LHP. Seja u. o. bo danes ob 18.15 v damskem salonu kavarne Emona. ASK Primorje. Danes ob 20.30 seja centralnega odbora v restavraciji Miklič. Vljudno vabljeni vsi odborniki in načel« niki sekcij. Obenem sklicujem sestanek vsega članstva plavalne sekcije danes ob 18. "v restavracijski sobi gostilne Kolezija. Udeležba vsega verificiranega članstva obvezna. — Ivo Sancin, t. č. predsednik. Iz SK Ilirije. Plenarna izTedna 6eja upravnega odbora bo danes ob 20.30 v ka« varni »Emona«. — Sestanek I. nogometne« ga moštva bo jutri ob 20. »Pri levu«. Važno! — Seja načelstva plavalne sekcije bo ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evrope- . , , - SK Grafika poziva vse igralce, ki po« sedujejo klubovo opremo, da jo vrnejo si» gumo v društvenem lokalu navzočemu od« borniku. Oprema se sprejema danes in ju« tri do 20. ure. Proti zamudnikom se bo strogo postopalo. Torej vsi in sigurno! Smučarska koča Draga, Smučarski klub »Begunje« na Gorenjskem, ki obstoja šele dve leti, je zgradil v vznožju Begunj« ščice v romtantični dolini Draga deloma zidano, deloma leseno lično kočo. Stoji ob cesti na Begunjščico, ki jo v zadnjem času lahko uporabljajo tudi avtomobili. Koča ima lep razgled na naše vrhove in na znano razvalino »Kamen«. Koča ob nudila posetnikom vsak čas okrepčila in prenoči« šča za turiste, ki obiskujejo na planinski flori oblagodarjeno Begunjščico. _ Klub se trudi z vso naglico, da bo koča še ta me« sec popolnoma opremljena in slovesno otvorjena 5. julija t. 1. — Zal da smo za« radj raznih zaprek zamudili čas modrega svišča, dišečega volčina in avriklja. Pri« hodnje leto bo mogoče poleg koče občudo« vati vso našo raznovrstno planinsko floro. — Program otvoritve bo pravočasno objav« Ijen. SK BeguiTJe se nadalje obilne udelež* be posebno iz smučarskih vret. GOSPODARSTVO Zagotovitev pomoči Zadrugi za prodajo hmelja • Pred dnevi se je mudila v Beogradu de« pufcacija glavnega odbora Hmeljarskega društva iz' Žalca im Zadruge za prodajo hmelja, ki jo je vodil podpredsednik dru« stva in predsednik zadruge g. Alojz MiheU tič. Deputacija je obrazložila na pristojnih •mestih obupen položaj naših hmeljarjev, ki so bili v dobrih letih krepek steber držav. >nih dohodkov, danes pa grozi najlepšim in najnaprednejšim posestvom propast. Le hi* tra državna pomoč po vzgledu drugih hme« liarskih držav more rešiti dobršen del Sa« vin 'Sike doline pred neizogibnim zlom. Obenem se je zahvalila deputacija za mo« 'der ukresp vlade, ki je izpolnila dolgoletno 'željo hmeljarjev, da jih je zaščitila pred največjim zlom zadnjih let, pred škodljivo prodajo v naprej. Vsa pristojna mesta so obljubila pomoč in vso podporo Zadrugi za prodajo hmelja, da bo že letos, ko se obeta pri nas in v vseh ■inozemskih okoliših pičla letina, mogla v polni meri ščititi hmeljarje m jim poma« gati, da v redu vno-včijo svoj pridelek. _ Nov glavni ravnatelj Strojnih tovarn »n livarn v Ljubljani. Kakor nam poročajo, »o Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani dobile novega glavnega ravnatelja v osebi g. Juraša Stjepana, dosedanjega dolgoletnega ravnatelja Osiješke liv-niče železa in tovarne strojev. G. Juraš je znan strokovnjak v metalurgični stroki. = Stan fe hmeljnikov v Savinjski dolini. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu nam je poslalo naslednje poročilo o stanju 15. t. m.: Dasi je bilo od našega zadnjega poročila zelo ugodno vreme, se stanje hmeljskih nasadov ni izenačilo. Rastlina se ie nadalje lepo razvajala in je v posamez« nih legah d o račk že čez tričetrt visokosti drogov. O škodljivcih ni kaj slišati. V no« vejšem času so se vnovič zmanjševale za« loge letnika 1930. Sikoro vse lepo zeleno blago je razprodano. _ Obrtno izposojanje kotlov za kuha* nje žganja. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je izdal razpis o načinu obdav« čevanja kotlov za kuhanje žganja, ki se izposojajo. Razpis posebno naglaša, da se mora izposojanje smatrati samo tedaj za obrt. podvrženo davku, če se res vrši za,ra« di obrtnega zaslužka in ne samo od pri« mera do primera. To se bo presojalo po tem, ali ima lastnik kotla sam dosti češ* pelj za žganjekuho. Oo jih ima, tedaj se posojanje kotla po normalnih lokalnih pri* likah ne smatra za obrt, če pa nima šaro* vin ali če vrši izposojanje v večjem obse« gu, tedaj se bo to smatralo za obrt. = Naš izvoz v maju je dosegel po podatkih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine količino 169.226 ton in 61.693 komadov proti 221.189 tonam in 393.384 komadom meseca maja 1930. Ti podatki nam seveda ne dado prave slike, ker še ni znana vrednost našega izvoženega blaga Napačno Je štetje po komadih, ker število živine in število železniških pragov gotovo ne spadata skupaj. Med glavnejšlml Izvoznimi predmeti beležijo napram lanskemu maju padec po količini: gradbeni' les, turščl-ca, pšenica, železniški pragovi in drugI. Povečal se je izvoz svinj, goved in nekaterega dragega blaga. Izvozilo se Je v omenjenem mesecu več vina kakor v istem času lani. _ Izvoz turičlce !n cenitev žetve. Po vojvodinskih listih povzemamo, da se v zadnjem časn izvažajo velike količine tur-ščice v Madžarsko. Nekaj pa se je Izvozile turščice tudi preko špilja in Jesenic. Zaloge pšenice niso več velike. Posevki dobro kažejo povsod razen v nekaterih krajih Srema Sodi se, da bomo imeli dobro fetev in da bo previsek pšenice za izvoz dosegel 30.000 vagonov. = Trgovinska informacijska služba in kreditna zaščita. V Milanu bo letos drugi svetovni kongres informacijskih uradov, zavodov za zaščito kredita in pisarn za izterjevanje. Da izvede postopno sklepe prvega kongresa, se bo bavil drugi kongres z vsemi aktualnimi nalogami na polju tr-govinsko-informacijske službe, s problemi kreditiranja in zaščite kredita, z organiziranjem izterjevalnega postopanja, s tozadevnimi državnimi zakoni in mednarodnimi konvencm-bor 100—102. Moka: baška •jO« m >00i 260—280, >2« 250—260; »5« 240—250; >6« 225—230; >8« 120—130. — Otrobi: baški. sremski in banatski 110 — 115. 4- Budimpeštanska terminska borza (17. t. m.). Tendenca slabša. Promet omejen. Pšenica: za junij 14.76—14.78. Turščica: za julij 1357—13.60: za avgust 13.62—13.63, za maj 1932 11.55-11.57. ŽIVINA 4- Ljubiianski živinski sejem (17. t m.) Doson: 113 konj, 38 volov. 38 krav, 20 telet in 163 prascev za rejo. Prodanih je bilo: 20 konj, 21 volov, 16 krav. 7 telet in 10o prascev. Cene neizpremenjene, le teleta so se pocenila za 1 do 2 Din. Trgovali so se za kilogram žive teže: voli I. 7.50, II. 6.0O, III 6, krave debele 4.50 — 6. krava kloba-sarice 2.50 — 4, teleta 7 — 8 Din. Konji so se trgovali tudi neizpremenjeno, dočim so ee prasci malo podražili, in sicer na 120 do 150 Din za komad. Obisk ie bil spričo košnje slab in se zato tudi kupčija ni razvijala. ___ Iz službenih objav . Trška občina Muta Dri Dravogradu raz-pisuie prvo pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo vodovodnih del v Muti ori Dravogradu- Proračun znaša 323.000 Din. Županstvo mesta Brežice razpisuje javno pismeno ponudbena licitacijo za oddalo del pr? zgradb! uradnega poslopja za sre-sko načelstvo v Brežicah na 30. t. m. ob 11 v mestni posvetovalnici v Brežicah-Proračun znaša 903.506 Din. Uprava javne ženske bolnice v Novem Sresko načelstvo v Celju razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo izvršitve kanalizacije v Javni bolnici v Celju na dan 2. Julija ob 11. »Akcijska družba za kemično Industrijo na Dunaju« bo imela v soboto 20. t. m. ob 12. v poslovnih prostorih družbe na Dunaju T.. Schottenring 17, svoj 28. redni občni zbor delničarjev. Delniška trgovska fn industrijska družba Hartner v Murski Soboti bo imela 26. t. m. ob 17. v prostorih Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti svoj redni občni zbor. Banska uprava je odredila razpoložitev razlastilnega predloga Kranjskih deželnih elektrarn v Ljubliani glede na uvedbo razlastilnega postopanja zoper posestnika zemljišč parcelne številke 784. 776-3. 776-5. 606-5. 606-2. 609-1. 610 in 829 k. o. Črnuče, last g. Jerka Franceta, posestnika v Pod-borštu št. 10 pri Črnučah, ker se namerava pri teh zemljiščih ustanoviti služnostna pravica in izvršiti delna razlastitev privatne lastnine zaradi postavitve drogov ter napeljave in vzdrževanja elektrovodov. Ta predlog je z načrti vred razpoložen od 8. do 22. t. m pri županstvu občine Črnuče. V trgovinski register je vpisana nanovo tvrdka Semenič Stanko, trgovina z govejo živino in drobnico. V zadružni register sta vpisani nanovo: Strojna zadruga v Stojncih r. z. z o. z. ter Hranilnica in posojilnica v Kupšincih r. z. z n. z. Prometna banka d. d. v Ljubljani bo imela 30. t. m. ob 15. Pred škofijo št 1-1. svoj redni občni zbor. Delničarji Grelnltz Industrije železa d. d. železarne Muta v Mariboru bodo imeli 30. t. m. ob 16. v pisarni notarja Šorlija. v Mariboru 9. redni občni zbor. Beseda mesca gospodinjam * • IM 1 H Ljubljana, 17. junij«. Na trgu je sedaj mnogo jagod, posebno gozdnih. Kmetioe jih orodajajo po 4 do 5 dinarjev, malokdaj po 6 EHn. Gospodinje jih ogledujejo, sprašujejo, »zglihajo«. Čim več košar vidijo, tem cenejše hočejo. To je seveda vse prav po pravilih trgovine. Toda rada bi povedala našim gospodinjam, naj bodo pri nakupovanju malo bolj žen« ske, bolj uvidevne in socijalne. Kmetom se godi jako slabo. Cen«, poli« skim pridelkom, živini in lesu je zelo pad« la .Vse se le težko »pravi v denar. Koliko p« dobi gospodinja za mleko, jajca, mas* lo? Posebno tista, ki stanuje daleč od več« j«ga kraj«! Kar pa sama kupuje v trgovini, mora plačati tako drago kakor prej, ko so njeni pridelki imeli visoko ceno. Nam. meščanskim gospodinjam, seveda tudi ol dobro. Ali bolje le v toliko, da dobivamo živila vsaj n« trgu ceneje kakor pred leti. Kako težko čakajo kmetice sezone ja« god! Vsa družina čaka na ta zaslužek. Za izkupiček s.i kupijo v mestu blago za pred* pašnik in bomo obleko, sladkorja, kave in drugo. Ali mislite, da je to lahek zaslu« žek? Res, da nima prej nič dela z jagoda« mi, ali koliko pretrpi tiste dni, ko jih mora nab rati! Jagode rasto po posekanih kra« jih na najbolj vročem solncu% med robidov« jem in skalami, kjir gnezdijo kače. Po cele dneve se sklanja, križ jo boli, glava jo peče, žej« jo in jesti ne more. Doma je delo v neredu. Pa vožnja po železnici! Ti« ste, ki hodite na letovišče in imate v bli» zini jagode ali borovnice, jih raje kupujete nabrane od kmetic, kakor da bi jih šle same nabirat. Dobro veste, koliko trpite, koliko obleke lahko strgate in se obodete, predno naberete en liter jagod. Bodimo torej pravične sočutne ter vsaj pri tej priliki pokažimo kmetekim že« nam, da smo tudi me ženske in da raz« umemo km e tski trud! Gospodinja. Celjsko ribarsko gospodarstvo Celje, 17. Junija Sinoči se je vrSil v restavracijskih prostorih hotela »Hubertusa« občni zbor Ribarskega društva pod predsedstvom gosp. dvor. svetnika dr. Josipa Kotnika. Navzoči so se spomnili umrlih članov, tajnika g. Toneta Zdolška in g. Rafka Salmiča, nakar je podal obširno poročilo društveni gospodar g. viš. pisarniški predstojnik Anton Zorko: »V preteklem letu nam je bil dostavljen na vpogled osnutek novega ribarskega zakona z vabilom, da stavimo eventualne spreminjevalne predloge, kar smo tudi storili in jih v sporazumu z odborom poslali poljedelskemu ministrstvu. Naši. predlogi so bili zelo dobri in jih je komisija tudi vpoštevala, član te komisije univ. prof. g. dr. Rossler v Beogradu pa nam je k izborni sestavi celo čestital. Prvi del zakona, ki govori o ribolovu v sladkih vodah, je že popolnoma gotov, dočim so se pojavila pri drugem delu, ki obravnava ribolov v morju, razna nesoglasja in nasprotja. Zahteva ribarskih organizacij je, da se izda zakon o ribarstvu v sladkih vodah posebej, da ne bomo primorani po nepotrebnem čakati na Izdelavo zakona o morskem ribolovu. Najtežje poglavje je bila borba proti Westnovi tovarni zaradi onesnaženja in zastrupljanja Voglajne in Savinje 8 strupenimi odpadnimi vodami in okuženja zraka s plini in neznosnim smradom. Po neštetih intervencijah je tovarna napravila električno čistilno napravo za sežiganje plinov, ki pa ni bila narejena pravilno, tako da se smrad še vedno razširja med hišami v Zavodni in Gaberju. Odpadne vode pa še vedno tečejo v Voglajno, dasi se je tovarna zavezala, da bo zgradila 3 poni-kovalnice, v katere bo odvajala odpadne vode v zaprtih ceveh. Vršila se bo ponovna komisija v ponedeljek 15. t. m. Zaradi onesnaženja Voglajne in po njej tudi Savinje v toku pod Celjem je poginilo v dobrem poldrugem letu na milijone rib in zaroda. Ljudje v okolici Voglajne že obupujejo. Posestniki ponujajo svoje hiše na prodaj, toda ni najti kupcev, ker so poslopja zaradi smradu skoro neuporabna za človeško bivanje. Društvo je sodelovalo tudi pri Izdelavi pravilnika o pobiranju banovinskega davka na ribarske karte. Kakor znano, so ribiči v bivši ljublanski oblasti plačevali še lani od vsake karte 300 Din banovinske takse. Nam je s pomočjo bratskega društva v Mariboru uspelo prepričati merodajne faktorje pri banski upravi, da bi ta davek pri nas naenkrat uničil vsa ribarska društva. Naše članstvo se rekrutira večinoma iz finančno šibkejših slojev prebivalstva in bi tega davka nikakor ne zmoglo. Država bi izgubila na državnih taksah tri četrtine dohodkov, članstvo pa bi se rekrutiralo le iz imovitejših slojev. Uspelo nam je, da je bila ta taksa znižana za ribiče na bele ribe na 50 Din, za ostale ribiče pa na 120 Din, torej na ono višino, kakor jo imajo lovske karte. Naša dolgotrajna želja po ribnjaku-mla-dičnjaku se bo menda v kratkem uresničila. Tak ribnik bo napravljen v Stranicah. V našem vališču v Pečovniku smo imeli letos precej sreče. Vse naprave so se obnesle prav zadovoljivo. Banska uprava ima v Bohinjski Bistrici velikanski ribogojni zavod, kjer bo letno vzgojila do 40.000 kg postrvi za javni trg. Nasvetovalo se nam je, da ustvarimo tudi v Celju ribji trg s paviljonom, ki naj bi bil tedensko 2krat odprt. Naše društvo naj bi zalagalo letovišča Dobrno, Laško, Rimske Toplice in Rogaško Slatino z živimi postrvmi. Ribe pa bi bile tamkaj precej drage zaradi znatnih stroškov. Prišle bi postrvi na 50 Din kg. Siro-mašnejši sloji si jih pač ne bodo mogli privoščiti, a je v Celju in okolici dovolj ljudi, ki bodo zmogli to ceno. Pač pa bi se prodajale zelo poceni razne bele ribe, ki bi bile cenejše od govedine. Postavitev ribjega paviljona v Celju je zelo nujna in je upati, da bo rešena v najkrajšem času.« Blagajniško poročilo je podal g. Fran Turnšek in mu je bil soglasno odobren ab-solutorij. Vodni nadzornik g. Tramscheg je podal naslednje poročilo: »V našem vališču smo imeli letos 160.000 iker potočne ppstrvi, od katerih se je izvalilo 142.0000, torej skoraj 90%. Sulčja drst je bila letos slaba. Dočim se je prejšnja leta drstilo prt nas 40 do 50 parov sulcev, se jih je letos komaj 10 parov. Kljub temu pa se nam je posrečilo dobiti 32.000 eulčjih iker, od katerih se je izvalilo 29.000 aulčkov. Od teh TVORNICA ClKORIJE Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA! smo jih oddali 15.000 v Maribor, 10.000 v Nemško Avstrijo, 4.000 pa smo jih vsadili v Savino. Glavni vzrok nazadovanja leži v onesnaženju Voglajne. če se razmere ne bodo izboljšale, bo sulec pri nas kmalu nepoznana riba. Naše vode nad izlivom Voglajne v Savinjo so prav dobro zasedene. Lipan si je v gornjem toku Savinje prav lepo opomogel. Sulcev je bilo ujetih letos samo 14. Ribji tatovi so pridno na delu. Njihovo podjetnost bi mogle omejiti le najstrožje kazni. Kdor izmed naših ribičev ima pri ribolovu poseben blagor, naj ribe, ki jih ne potrebuje, odda pri meni za krmljenje postrvjih ikernic v vališču.« Tajniško poročilo je podal v odbor koop-tirani g. Zdolšek Bogomir, ki pa je navedel, ker je šele kratek čas v odboru, le statistiko sej in članstva. Društvo šteje 160 rednih članov. Volitve se niso vršile, ker je bil odbor izvoljen lani v smislu pravil za dobo 2 let Lepa sokolska manifestacija vžireh Preteklo nedeljo je bil zlet ljubljanskega Sokola v našo obmejno postojanko in trd* njavo Žiri ob državni meii. V dopoldan« skih urah se je zbralo celokupno članstvo z deco in naraščajem ter 6 svojimi funk« cijonarji na čelu, da dostojno in Sokolstvu primerno sprejme v svojo sredo svoje bra« te in sestre, ki so prihiteli k nam na mejo, da nam in našim bratom tam preko dajo novega poguma in moči v borbi za dosego narodnih idealov ^ V pričakovanju na bratska društva je n»* lo v našem domu vse živahno in nestrpn«. Ko se je na obzorju vzdignil val prahu m se pokazali prvi avtomobili, je navdušenje firikipelo do vrhunca in povsod je done« o: »So že tu.« Hitro so se vsi po6trojili v vrste in odkorakali pred dom. Izstopila je godba Sokola I. iz Ljubljane. Ni se še navdušenje poleglo, ko so v ozračju zao* rili novi bratski pozdravi. Prikorakali so člani, članice ter moški in ženski naraščaj ljubljanskih sokolskih društev. Navduše* nja ni bilo ne konca ne kraja. Na zvoke godbe so nato odkorakali vsi na letno te* lov ad išče poleg Sokolskega doma k sku5* njam. . . Ob 14. je na telovadišču zopet završala Godba je zaigrala strumno koračnico; sprevod zbranega Sokolstva je s konjeni« co in narodnimi nošami na čelu odkorakal skozi vas, ki je bila vsa v državnih tro« bojnicah. Ob 16. se je začel javni nastop. Nastopili so: domača moška in ženska de« ca, moški in ženski naraščaj, člani in čla« niče; člani in moški naraščaj je nastopil tudi z vajami na orodju. Na drogu in kro« gih so navzoče zadivile vaje bratov: Su« mi j a, Gregorke, Forteja in Antosijeviča. Sploh pa je bil ves program izborno izva* ian in jako pester. Ta nastop nam bo ostal dolgo v spominu. Po i izvedbi vseh telovadnih točk je n«* govoril zbrano članstvo br. podstarosta in učitelj osnovne šole Justin Ciril, ki je v izbranih m jedrnatih stavkih izrekel vsem došlim bratom in sestram dobrodošlico. V imenu občane je pozdravil navzoče župan. Za izrečene besede se je govornikoma za* hvalil v imenu ljubljanskih sokolskih dru* štev br. starosta Kajzelj. — Po kratko« trajni zabavi, ki jo je povzdignil ruski zbor balalajk s simpatičnim nastopom pevca Demakeja. so nas bratje Sokoli iz Ljubljane zapustili, od vseh burno po« zdravljeni. _ Prišli bodo zopet, ko pride čas in b« domovina rabila junakov. Še enkrat o odpustu delavstva v Kamniku G. Tone Rnaflič, usnjar v Kamniku, nam pošilja glede ra dvoje člankov pod zgor* njim naslovom, oziroma na popravek davč* ne uprave Kamnik v nedeljskem »Jutru« tole pojasnilo: Res je, da sem zaradi previsoke davčne podlage, ki predvideva za davčno leto 1931 124.800 Din moral odpovedati svojim de« lavcem in bom omejil svoj obrat na skraj« ni minimum. Ako bo ta davčna podlaga ob* veljala, tedaj bom moral plačati od tega zneska 124.800 Din z avtonomnimi dokla« dami in drugimi davščinami vred vsega skupaj na davkih nad 60.000 Din. Tročlanska deputacija mojega ddavstva se je res oglasila pri davčni upravi, želeč govoriti s šefom davčne uprave g. Ivanom Tome eni, pa jo je neki uradnik napotil ns sresko načelstvo, Icjer je vladni svetnik g. dr. Ogrin, uvidevajoč kritični pobožaj delavstva, obljubil svoje posredovanje. Ti moji podatki kakor tudi informacije kamniškega dopisnika »Jutra«, ki je o tej zadevi priobčil prvo poročilo, posetivši me osebno, ustrezajo torej povsem dejstvom in so neizpodbitni. Kamnik, 15. junij« 1931. Tone Rnaflič. : Prekfic Naznanjamo, da ne priznamo zneskov, ki bi jih dobavil gospod Jožko Miiller, dosedanji naš zastopnik. Srečko Potnik A drug, Ljubljana. Novi francoski državni predsednik Paul Doumer na obisku pred pariško mestno hiša Poleg njega na levi novi predsednik senata Lebrun, na desni predsednik parlamenta Buisson. Med Doumerjem in Lebrunom ministrski predsednik Laval, spredaj pred stopnicami vojaški in drugi dostojanstveniki. Iz življenja in sveta Predsednik Paul Doumer se pelje na pariški magistrat Predsednik Doumer pred pariško mestno hišo Običaj zahteva, da mora vsakokratni državni predsednik Francoske Republike posetiti pariški magistrat. G. Doumer se je peljal tja v spremstvu ministrskega predsednika Lavala Ženska z večno mladostjo V New Yorku živi 62-letna miss Edma VVaHace-Hopper, ki ji zdravniki ne prisodijo nad 16 let Ena najpopularnejših žensk v ameriških Zedinjenih državah, gotovo pa v New Vor-ku. je miss Edna Wallace - Hopper. Dami je 62 let in tega tudi ne taji. Vsi. ki jo vidijo prvič. Da jo smatrajo za mladostno dekletce. Miss Hopper se je torej posrečilo najti skrivnost večne mladosti, o kateri razpravlja zdaj z njenim dovoljenjem vsa Amerika. Miss Hopper se Je dala preiskati od komisije. sestoječe iz zdravnikov in fiziologov. Komisija je svojo preiskavo zaključila in napisala dolgo poročilo, ki bo zdaj predloženo newyorškemu Zdravniškemu društvu, katerega zanima ta slučaj. Ze zdaj je znano, da ie komisija overila sledeče ugotovitve: Edna Wallace - Hopper ima telo lffletne deklice, njena koža je rožnata, mišice so bujne in močne, obraz je brez gub in brazd. Tudi vrat je prožen in n? kaže niti najmanjšega sledu gubic. Dama ne čuti nobenih starostnih tegob Navzlic svoffm 62 letom je elastična in navdušena orivr-ženka SDorta. Zelo rada pleše, na teniščii in kot plavalka pa je bila že večkrat odlikovana. Ta ženska z večno mladostjo nič ne prikriva. da se je pred nekaj leti podvrgla Steinachovi pomlajevalni operaciji — a kakor pravi sama. ne iz potrebe, ker te zahteve ni čutila, ampak iz gole radovednosti. Operacija ji ni ne škodila, ne koristila. Miss Hopper pravi, da ni nikoli živela die-tetično in se ni prav nič trudila za ohranitev svoje mladosti. Zdravniki, ki 550 io preiskovali kot fenonem. so bili ponovno zadivljeni nad njeno mladostnostjo. ki si jo še danes ne morejo pojasniti V fiziološkem pogledu je miss Hopper tako mlade-niška. da so mladi ameriška dijaki še danes zaljubljeni vanjo. Sama pravi, da s! t»e ume razložiti te večne mladosti, j« 03 prepričana, da more to doseči vsakdo. če živi zmerno in pametno vse življenje. T T V«. J • • VV • Učitelj m vascani V va6i Kelze pri Kasslu se je te dni od« Igrala žalostna drama, čije račun bi bil kmalu plačal 28 letni učitelj Teschke s svojim življenjem. Llcrtelj je pred časom na vasi opomnil, da je mladina zelo posurovela. To je za-« dostovalo, da so se vaščani postavili proti njemu. Ko so Ijudjf pozneje videli, da na* kupuje Teschke svoje potrebščine v Ksss« 3u, ne pa pri vaških kramarjih, so začeli Se bolj podpihovati sovaščane. Posledice so se kmalu pokazale. Učitelja so večkrat na* padli iz zasede, k sreči pa vselej brez več« je škode. Ogorčeni nad dejstvom, da mu ne morejo do živega, so 6e surovine znesle nad učiteljevim nedolžnim dveletnim sine« kom, bi so ga občutno ranili s kamnom na glavi. Prošlo nedeljo je bi'a r vasi strelska slavnost. Po slavnosti se je napotilo pred Šolsko poslopje sedem miadeničev, ki so začeli razbijati šipe učiteljevega stanova« nja g kamenjem. Teschke je odprl vrata, da bi napadalce pregnal. To priliko so su» roveži porabili, da so se vrgli na učitelja s silo. Tolkli so ga s kamni po glavi. Tesch« ke, • videč, da je v smrtni nevarnosti, je pograbil pištolo in začel slepo streljati v napadalce, ki so klečali na njem in mu grozili s smrtjo. Tri je težko ranil, ostala pa so se ustrašili in umaknili. Iz tega spo« pada s posurovelimi fanti pa je tudi učitelj odnesel- težko poškodbo. Na levo oko bo zaradi močnih udarcev najbrže oslepel. Krivci pridejo pred sodišče. 300.000 gasilcev na Češkoslovaškem Statistični pregled češkoslovaškega ga« silstva za L 1930 kaže, da so imela lani če« škoslovaška gasilska društva 291.298 čla« nov in članic. Slednjih je 7700, naraščaj« nikov pa 1653. Pri samaritanskih postajah je vpisan;h skoro 30.000 oseb. Prost o v olj« ne gasilske orgaizacije razpolagajo s 14 tisoč 111 ročnimi in 1696 motornimi briz« galnami ter s 3159 km gasilskih cevi. Letalska katastrofa v Saarbruckenn ameriška lepotica in milijonarska hči, ki so jo našli umorjeno v bližini Long Islanda. Storilce še iščejo. Ladja smrti Gasilci in policija na prostoru, kjer je letalo »Merkur« pokopalo pod seboj pilota, radiotelegrafista in dva potnika- K strašni katastrofi francoskega rzletni« skega parnika »St. Philibert« poročajo še naslednje podrobnost': Katastrofe po dosedanjih ugotovitvak al zakrivila samo zla usoda. »St. Philibert« sploh ni bil določen za promet proti oto. kom pred nonmandijsko in bretonjsko oba« lo. Bil je premajhen in se je zadovoljeval z nenevarnimi vožnjami na mirni Lom med Nantesom in St. Nazaiorm. Le ob po« sebno lepih nedeljah se j« upal tudi na morje, a te vožnje so bile za posadko ved* no tvegana dogodivščina. Zdi se, da ao k usodni vožnji pripustiK tudi preveč potnikov. »St. Philibert«, ki so p* zgradili L 1923, jih je baje lahko spre« jel do 500, a zadnje vesti vedo poročat«, d« je bilo poleg 467 odraslih potnikov na krovu tudi do 150 otrok, ki jih 6ploh niso vpisali v pasažirsko knjigo. Čudno je, da sta se komaj dva toeata izletnikov ustrašila nevarne vožnje po raz« burkanem morju nazaj in 06tala na otoku Noirmoutieru. Med temi izletniki «0 bilo nekatere dijakinje, ki so ljudem prigovar* jal«, naj se ne podajajo v nevarnost, toda prigovarjanj« je naletelo na ironične opaž« ke, češ, da se dekleta boje malo morske boflezmi. Mnogi izmed nesrečnikov niso hoteli menda izgubiti že plačane vozinine za povratek. Čuvaj na svetilniku St. GiMas je opazo« v«l 6 skrbjo na svojr samotni skali parnik, ki je s težavo plul proti kopnemu. Hipoma jc videl, kako se je ladja prekucnila, potem je vse izginilo. Zdelo se mu je. da ga moti halucinacija. Obrisal je daljnogled in iskal dalje, a ni našel niti sledu za njim. S sve» tilnika ni bilo opaziti v morju absolutno nobenega ostanka za potopljeno ladjo. Ko 60 vprašali rešenega potnika Bertyja, ali bi naj vest o njegovi rešitvi sporočili njegovi družini, je odgovoril jokaje: »To ni več potrebno, moja družina počiva na dnu morja.« Izgubil j« pri nesreči mater, ženo in hčerko. Desnica je odsekala levico Proces proti koburškemu mehaniku Schadir ki je v suinfjfvft Okoliščinah izgubil levo roko in zdaj zahteva odškodnino od zavarovalnice .Vsak dan ena Plccardovi problemi Kozmično žarenje v naraščajoči višini — Temperatura v gondoli in izven nje — Stratosfera in toplota zemeljske oble Vremenoslovee dr. Friedrich Laoscher takole resumira znanstveni pomen Pic-cardovega poleta v stratosfero: Ta polet je seznanil najširšo Javnost z enim najzanimivejših problemov ozračne-ga raziskovanja, namreč s kozmičnimi žarki in tudi znanost pričakuje z nestrpnostjo Piccardovih sporočil o njegovih zadevnih merjenjih. Predvsem gre za definitivno ugotovitev, da-li postaja kozmično žarenje z naraščajočo višino res večje, kakor so kazala prejšnja merjenja. Ta pojav so raziskovali že dolgo prej, in sicer do višine 9 km, z baloni brez posadke, s tako zvanimi registrirnimi baloni pa še celo višje. Piccard nikakor ni odkril kozmičnega žare-nja, kakor je menil marsikdo ob njegovem poletu, temveč ga je ugotovil že leta 1911. tedanji asistent dunajskega radijskega zavoda dr. Hess, ki se je dvignil z balonom v zrak. Dr. Hess pa takrrat še ni vedel, da izvira to žarenje iz svetovnega prostora. Prof. Piccard Je povedal, da je bil v višini 16 km pogled na Alpe prekrasen. Dejansko se da v tej višini pregledati vsa veriga Alp od Apeninov do Dunaja. Seveda pa ovirajo ta razgled večinoma saje ali pa oblačno morje. Meteorologe je prese- netila izjava, da je vladala v Piccardovi gondoli vročina 40 stopinj, dočim je merila zunanja temperatura 60 stopinj pod ničlo. Da meri temperatura v stratosferi dejansko 60 stopinj pod ničlo vemo tudi že kakšnih 25 let, ko so jo merili prvič z registrirnimi baloni. Najvišje se je vzpel neki registrirni balon pri Uccleju v Belgiji. Dosegel je višino 38 km, tedaj več ngo 2-kra.t toliko kakor Piccardov balon in celo več nego izstrelki nemških 42-cen-timeterskih možnarjev v svetovni vojni, ki so dosegli višino 32 km. Stratosfero karakterizira popolno pomanjkanje navpičnih zračnih tokov in oblakov, zato bi bila zelo primerna za letalske in zrakoplovne zveze med celinami, ki jih danes že projektirajo. Seveda bodo morali zaradi silne razredčenosti tamoš-njega zraka uporabljati hermetsko zaprta zračna vozila po primeru Piccardove gondole. Stratosfero je odkril Teisserenc de Bort, ki ji je dal tudi ime. Spodnja meja ji leži v višini kakšnih 12 km, kjer so od segrete zemeljske površine dvigajoči se zračni toki že prešibki za nadaljnje dviganje. Stratosfera zato ne občuti več zemeljske toplote, temveč jo »ogrevajo« samo neznatne količine sslnčne toplote, ki jih lahko absorbira stratosferni zrak sam. Raketa za polet v višino 60 km Neki italijanski list poroča po virih ameriškega profesorja Darwina Lyona, da je ta skonstruiral novo raketo, ki jo bo spustil v zrak v tripolitanski puščavi in ki bo po njegovih računih dosegla višino 60 km. Opremljena bo z aparati, ki bodo registrirali ozračne razmere v višini, ki je štirikrat tolikšna kakor višina, ki jo je dosegel balon- prof. Piccarda. Lyon je izumil eksplozivno snov, ki bo gnala to raketo, a jo drži zase. V višni 60 km bo samo od sebe odpadlo padalo, ki bo nosilo merilne instrumente. K temu bi bilo pripomniti, da prof. Lyon že ves čas nekaj obljubuje glede svojih raket — izpolnil pa ni doslej še nič ali pa s precej klavrnim uspehom. Miss Stair Faithfull, Pred porotnim sodiščem v Koburgu se je v ponedeljek začel proces proti posestniku in mehaniku Alfredu Schadtu, ki mu obtožnica očita poskus zavarovalne goljufije. Naval občinstva k razpravi je velikanski. Obtoženec, ki je na svobodi, nosi namesto leve roke protezo. Manjkajoča levica — to je tisto, za kar gre v obravnavi. Porota naj razčisti vprašanje, če si je Schadt sam odsekal levo roko ali če so to storili drugi. Obtožnica se opira na indicije. Pravi, da je Schadtovo avtomobilsko ključavničarstvo slabo uspevalo. On in njegova družina so živeli v bedi. Zato se je mož zatekel k sredstvu, ki mu je obetalo prej ali slej nekaj uspeha: k zavarovalnini. Zavaroval se je za vse mogoče primere, proti ognju, proti nesreči z vozilom, proti nezgodam. Nekoč se mu je že posrečilo dobiti nekaj denarja na ta načun. Zaletel se je bil z avtomobilom v drevo in pogorel mu je bil skedenj; zavarovalnica mu je morala plačati za oboje 7000 mark odškodnine. Podoba je, da ga je to podžgalo za nadaljnje poskuse v tej smeri. Lani na Silvestrovo pa se je zgodilo tisto, zaradi česar stoji zdaj pred sodiščem. Vedno se je bal vlomov. V novoletni noči se mu je zdelo, da sliši ropot v avtomobilski delavnici in v kokošnjaku poleg nje. Vstal je, planil iz sobe in stekel na dvorišče, kjer ga je prestregel tuj oborožen moški. Naravno je skušal vlomilce prepoditi, toda v tem je že padel oster predmet po njegovi levici ter mu odsekal roko. Važno besedo bo imel v tem procesu ke- mik, ki je preiskal krvave madeže ▼ ko-košnjaku in avtomobilski delavnici. Njegova izjava bo tem tehtnejša, ker sodišču še zdaj ni jasno, če je bila kri, ki trdi obtoženec, da je odtekla njemu, človeška kri ali kri kokoši in piščancev, ki so bili zaklani na dvorišču. Schadt namreč pravi, da so mu vlomilci v novoletni noči ukradli tudi tri kokoši. Vzrokov, da Je državni pravdnik obtožil Schadta zavarovalne goljufije, je več. Predvsem je dokazano, da si je Schadt no-kaj dni pred Silvestrovim pri nekem znancu izposodil browning. Rekel je, da sluti, da se bo nekaj zgodilo... Zavarovan je bil za zelo velike vsote, ki jih je komaj zmagoval v zavorovalnih dajatvah. Zoper nezgode je bil zavarovan za 36.000 mark (skoro pol milijona Din). Pri neki frank-furtski zavarovalnici je bil zavarovan za primer invalidnosti za nadaljnjih 20.000 mark. Dokazano je tudi, da je bil preza-dolžen. Očitno je torej, da je špekuliral s zavarovalnino, ker je prejel za požarno škodo v skednju in za poškodbo avtomobila 7000 mark. Mislil je, da pojde ta metoda po sreči tudi naprej. Za primer da bi izgubil roko ali nogo, je pogodba določala, da mu mora zavarovalna družba plačati 60 odstotkov zavarovane vsote. V nizu nemških zavarovalnih procesov in zločinov v zvezi z njimi je ta obravnava nova zanimiva epizoda, čeprav ni bila stvar tako rafinirano pripravljena in izvedena kakor pri dunajskem inženjerju Mareku, ki si je bfl pred leti s sekiro odsekal nogo in je nato zahteval od zavarovalnice pripadajočo odškodnino. Nadprodufccfja profesorjev Kakor poročajo rz Brna, je na Češkem ostalo letos 347 profesorjev brez službe. Krivda je r t«m, ker preveč mladih ljudi študira za profesorsko službo. Zgoraj: Ameriški spomenik pri St. Nazal-reu s peščino. — Spodaj: Tipičen primer francoske strme obale ob izlivu reke Loire v morje. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« »Kako? VI imate papigo in goloba pi-smonoSo skupaj v kletki?« »Da, hočem poskusiti s križanjem, veste — rad bi imel goloba, ki bi tudi go-vorlLc Grob „St. Philiberta" Elastično zrcalo Laborantu v nekem kemičnem zavodu ▼ Kalifornija se je posrečilo izumiti zroalo, ki se da zviti kakor papir. V električni peči je stvoril z vročino 2000 stopinj lah« ko, elastično maso. To je prevlekel 6 ten« ko amalgansfco plastjo. Tako je nastalo zrcalo, ki se ne raztrešči, ki je lahko in #e da zložiti kakor žepni robec. P. Rosenhayn: (Oagabund v fraieu Roman Mac Coy je ustavil pred hišo. Redarja sta stopila vsaJk na svojo stran vhoda; državni" pravd-nik je segel v žep, potegnil iz njega browning in planil noter. V istem trenutku je krenil Cascapol po kletnih stopnicah nizdol. Ko je zaklenil vrata za seboj in si iskal poti po temi, je slišal državnega pravdnika, kako se je vzpenjal po stopnicah. Klet je segala po newyorškem načinu še pod cesto; tam je skozi rešetke navpično padala svetloba v cementirani prostor. A ta svetloba je bila slabotnejša, nego je bilo pričakovati po obsegu rešetk. To je bilo zato, ker je stal na vsaki izmed rešetk obakraj vhoda, po en redar. V tisti zvesti pozabi samega sebe, ki je zmerom odlikovala newyorško policijo. Cascapol je pobral izmed šare ob svojem vzmožju vrv ter jo neslišno zadrgnil okoli nog nad svojo glavo in okoli palic rešetke, na kateri so stak; noge. Nato je šel k drugi rešetki in storil takisto. Državni pravdnik Mac Coy je bil med tem splezal na streho. Z neskončnim naporom je bil vzdignil enega izmed poklopcev. Na strehi si je štel v dolžnost, da se »razgleda po sovražnem ozemlju«. Spretno je smukal okoli vsega, kar je utegnilo služiti beguncu v skrivališče: okoli slemen, dimnikov in napuščev. A Cascapola ni bilo nikjer. Državni pravdnik je stopil na ploščad, nad katero je visel mali žerjav škripca za premog, in pogledal dol. Spodaj sta nepremično stala redarja. Ne — kaj nepremično! Šele zdaj je videl: eden izmed njiju je čudno cepetal na svojem mestu — nato je drugemu nekaj zakKcal — in glej, že je jel tudi ta poskakovati in cepetati! Iz višave je bilo videti, kakor da bi se redarja kratkočasila z novim modnim plesom; čudno je bik) samo to, da se nista premaknila z mesta. A zdaj se je zgodilo tisto, kar je bilo najbolj čudno: iz hrše je prišel Cascapol. Prosto in brez strahu je stopil veirkaj, kakor človek, ki ima najboljšo vest na svetu m se upa vsakomur odkrito pogledati v oči. Kaj je bilo to? Ali je bilo vse človeštvo ponorelo? Redarja, ki sta oba okrenila glavi proti njemu, se niti zdaj nista ganila z mesta. Mac Coy je izdrl svoj browning in ustrelil v zrak. Redarja sta gledala proti njemu in kimala; a ganila se nista niti zdaj. Cascapol je prijazno pozdravil v višavo. Mac Coy je zletel po stopnicah. Ko je prišel na cesto, se mu je ponudila taJe slika: O Cascapolu ni bilo ne duha ne sluha. A redarja sta skakala po pločniku; vsakemu je bila privezana na noge velikanska železna rešetka. Tako ju je bilo gledati kakor otroke, ki skačejo v vrečah. »Kje je Cascapol?« je Mac Coy nahrulil redarja. Malodušmo sta mu pokazala za vozom, ki ,je bil pravkar odpeljal: »Tamle je!« * • * Popoldne tistega dne se je oglasil v pisarni državnega pravdnika Mac Coya gospod eksotičnega lica. Imel je temno šiljasto brado in črne obrvi. Bil je policijski prefekt iz Teherana. »Nekemu Cascapolu sem na sledi. Ali mi hočete pomagati, da Sa ujamem?« Državni pravdnik mu je ves srečen segel v roko. Peljal je zanimivega gosta po prostorih svojega uradnega poslopja in ga seznanil z visokimi starejšinami. Vsi so se strinjali, da je teheranski policijski prefekt najsijajnejši kolega, ki si ga je moči misliti. Angleščino je govori s komaj opaznm perzijskim naglasom. Seveda pripomnimo, da ni bil še nihče izmed njih slišal govoriti po perzijsko. Ljubeznivost teheranskega gospoda si je dala duška v prisrčnem smehu, ko so mu dali spise o Cascapolu, da bi se iz njih poučil, kako in kaj. Vsem se je zdelo lep dokaz njegove vneme, da se je z njimi takoj umaknil v svoj hotel, češ da se mora seznaniti z vsemi podrobnostmi in zlasti tudi z najnovejšimi policijskimi ukrepi zoper tega Cascapola. »Stanujem v hotelu ,Waldor!-Astoria' pod imenom ,markiz Rl-vala'. Ako mi hočete drevi izkazati čast, da večerjate z menoj, me bo zelo veselilo.« # Mac Coy je obljubil.--- Marfciz Rivalo je od dolgočasja postopal po veži svojega hotela m z očmi obletaval lepake varijetejev in gledališč. »Ali vam smem nekaj priporočiti, gospod marki?« je vsiljivo vprašal vratar. »Pojdite v 3oirbanijero\ Tam nastopa mlada, lepa plesalka, ves New York govori o njej. Ne samo o njesj, ampak posebno še o njenih briljantih. Baje so pravi; darilo nekega indijskega naboba.« Markiz je pokimal; stvar ga je očividno zanimala. »Dobodite mi izvoščka.« Markiz Rivalo je imel srečo. Ko je stopil v svojo malo ložo ▼ na pol zatemnjenem krogu gledališča, se je pravkar šum6 razdelilo zrcalo in Siri Lana je nastopila. Prosveta Naše kulturno delo v Južni Srbiji Izšlo je novo, veliko delo o Južni Srbiji. Francoski pisatelj Jaques Ancel si je bil zastavil nalogo, "dognati, kako se razvija Južna Srbija v kulturnem in gospodarskem oziru- Hotel je dobiti odgovor, ali je način, kako so južnosrbsko vprašanje rešili na mirovni konferenci, bil dober ali ne? 7 a francoskega avtorja je vse vprašanje v tem, ali se prebivalstvo onih delov nekdanje Makedonija, ki so po vojni pripadli Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji, kulturno in gospodarsko razvija na boljše ali ne? Pisatelj ima kar največ pogojev za to, da se resno in izčrpno poglobi v to vprašanje. Med svetovno vojno je bil ataše generalnega štaba francoske vojske na Vzhodu; nekaj časa je bil tudi na bolgarski fronti, nato pa ga je maršal Franchet d' Esperey postavil za načelnika politične sekcije generalnega štaba- Tako je imel dovolj prilike spoznati razmere na Jugu in je mogel dobiti gradiva, ki drugim ni dostopno. Po vojni se je neprestano bavil a tem vprašanjem. Njegova velika knjiga je plod 15-let-necra intenzivnega de^. Pisca ne zanima politika. Takoj v uvodu pravi, da vidi politiko v razvoju socijalnih in kulturnih razmer: če se te razmere razvijajo na boljše, tedaj bodo rešena tudi vsa politična vprašanja. Če prebivalstvo sedaj bolje živi, bolj napreduje in se vidnejše razvija, tedaj bo zadovoljno tudi v p-olitičnem pogledu. Za svoje delo je pisec uporabil ogromen nenatisnjen, po večini tudi težko dostopen material, kakor n. pr. poročila raznih mednarodnih komisij in institucij. Znaten del njegovega spisa sloni na avtopsiji. Prepotoval je vse kraja in vsa sela, o katerih piše in to ne kot turist, marveč kot znanstvenik, učenjak, ki se intenzivno zanima za vsako malenkost in vse primerja s podatki, ki jih ima v rokah. Pripovedovanje pri njem nič na velja: poglavitna reč so mu dejstva in stavil k e. Ob koncu svoje knjige je pisec prišel do fključka, ki je za nas prav pohvalen: Veliko kolonizacijsko delo onih delov, ki jih je dobila Grčija, je bilo izvršeno pod vod-pivom mednarodne komisije in tudi z mednarodnim kapitalom. Bolgarija je takisto dobila veliko mednarodno denarno pomoč za naseljevanje beguncev. Pisec pa je opazil, da se v Bolgariji delo ni vršilo dovolj sistematski in "intenzivno; politični oziri so bili jačji, zbog česar prebivalstvo ni moelo takoj priti do potrebnega miru. Z zadovoljstvom ugotavlja, da vpliv tako-rvane >niakedonske organizacije« pada in je sedaj že neznaten, kar ie samo v korist mirnemu razvoju teh kraiev. Jugoslavija za svoje ogromno delo ni dobila nobene mednarodne pomoči. Vse je morala izvršiti sama s svojimi sredstvi, ki so bila prav skromna, in s svojimi strokovnjaki, katerih ni bilo dovolj. Rezultati tega kulturnega in gospodarskega dela pa so prav v Jugoslaviji najlepši- Pisec ponovno poudarja velike zasluga, ki jih ima vojaštvo v Jugoslaviji za kulturni in gospodarski razvoj južne pokrajine. >Za vojaštvom« — piše — >so po poti iz moravske v vardarsko dolino takoj prišli zdravniki in inženjerji«. Vojaštvo ima velike zasluse za zidanje cest in železnic po vsej Južni Srbiji. Strategični oziri sa popolnoma ujemajo z gospodarskimi in kulturnimi potrebami prebivalstva. Voja-IIvo je dalo tudi mnogo dobrih upravnih strokovnjakov. Častniki so bili neodvisni o i vseh strankarskih ozirov in so zbog tega mogli svobodno vršiti svojo nalogo. ^Energični in inteligentni polkovniki« so mnogo pripomogli, da se je dobro reševala agrarna reforma. Po mnenju Jacquesa Ancela se da celotno delo za' kulturni in gospodarski razvoj Južne Srbije razdeliti na dva dela. Prva dnba sega od konca svetovne vojne do 1. 1923. Druga doba sega od 1. 1923 do danes Prva doba je čas raznih preizkušenj in ne-sistematskega dela. Zaradi tega napredek Di bil tako velik; pojavili so se celo manjši neuspehi. Od 1. 19?3 se je začelo delati sistematično in v velikem stilu; napredek je bil od leta do leta večji. Da bi razumeli ogromno delo, ki se je izvršilo in ki se še neprestano opravlja, je moral pisec pokazati črno sliko stanja, v katerem je bila Južna Srbija, dokler ni prišla izpod turške oblasti. Pokrajina je bila redko naseljena, a tudi to prebivalstvo se ni moglo doma preživljati; izseljevalo se je v tujino, ali pa odhajalo začasno v sosedne dežele iskat k niha. Tla so po večini tvorila nezdrava močvirja ali pa suhi pašniki brez vode, po katerih so nomadski pastirji pasli ogromne črede ovac. Kar je bilo plodnega sveta, je pripadal po večini turškim lastnikom. To so bili tako zvani čifluki Domače prebivalstvo je obdelovalo zemljo na najprl-mitivnejši način in je moralo še polovico pridelkov dajati begu, razen tega pa plačevati razne državne davke. V zdravstvenem oziru je pokrajina bila zelo zanemarjena in malarija je neizprosno kosila prebivalstvo. Kolonizacija Južne Srbije se je začela takoj po osvobojenju, vendar prvi uspehi niso bili veliki; suša in bolezen sta onemogočali kolonistom uspeh. Posebno so trpeli prvi kolonisti, ki so prišli iz Slovenije. Prve izkušnje so pokazale potrebo, da se akcija izvede v širokem okviru in kar moči smotrno. Začel se je predvsem boj proti malariji in drugim epidemičnim boleznim, prebivalstvo je bilo treba preskrbeti z vodo, morale so se zgraditi ceste in železnice .nato so prišle na vrsto šole in druge kulturne potrebe. Obširno opisuje avtor ogromno delo, ki se je izvršilo in se še neprenehoma vrši na zdravst polju. Centrala je Higijenski zavod v Skoplju, ki organizira higijensko službo po manjših mestih, pa tudi po najbolj oddaljenih vaseh. S točnimi številkami nam predstavlja pisatelj žalostno sliko zdravstvenega stanja v Makedoniji pred osvobojenjem, ki se je posebno kazala v veliki umrljivosti prebivalstva. V drugem poglavju navaja statistične podatke in tabele, iz katerih posnemamo, kako ponehava malarija v Južni Srbiji. Razmere se popravljajo od leta do leta in vedno hitreje. Od i923. leta je napredek šestkrat tako velik, kakor je bil od osvobojen ja do tega leta. Ne bo trajalo dolgo in Južna Srbija bo v tem oziru spadala ined popolnoma normalne evropske pokrajine; ker pa ie število porodov visoko, bo pokrajina v doglednem času popolnoma normalno naseljena. Imela bo zdravo, napi edno prebivalstvo. Druga velika skrb je bila voda. Baš najbolj rodovitni kraji so ali močvirni ali na popolnoma brez vode, kjer so pastirji mogli samo ob času deževja pasti svoje ovce. Treba je torej bilo osušiti močvirja in napraviti vodovode in vodnjake. V mnogih primerih je bilo to zelo težko in vodnjak so morali kopati 90 m globoko ali še globlje. Tako so se obsežni kraji, ki so bili popolnoma neobdelani, zopet odprli kulturi. Agrarna reforma je razdelila turške či-fluke med domače prebivalstvo, ki ie poprej obdelovalo zemljo za turške bege, in med koloniste, ki so prišli iz raznih siromašnih in slabo rodovitnih krajev. Pisec je obisal koloniste vas za vasjo; zlasti so mu ugajali Ličani in Dalmatinci, ki so si jako dobro uredili. Ugajalo mu je, da niso delali po šabloni kakor na Grškem. V Jugoslaviji je država sama dajala pomoč, strokovnjaki so bili na razpolago s svojimi nasveti, toda prebivalstvu se je pustila prosta volja, da si uredi samo, kakor zna in more in kot je bilo navajeno v domačem kraju. Radi tega vasi naših kolonistov nimajo šablonskega značaja in skoraj vsaki hiši se takoj pozna, iz katerega kraja je prišel njen gospodar. Tako si je Jugoslavija- prihranila mnogo stroškov in kolonisti so se lažje vživeli v nove razmere. Knjiga g. Ancela je prava apologija jugoslovenskega kulturnega dela v tej zapuščeni pokrajini. Še važnejša pa je v nekem drugem oziru. Ancel se je dotaknil vprašanja, (dasi ga ni podrobneje razvil), kakšen pomen ima Južna Srbija v gospodarskem sistemu cele Jugoslavije in srednje Evrope sploh? Pod turškim ražimom je bila to povsem pasivna pokrajina, ki ni mogla preživljati niti svojega redko naseljenega in siromašnega prebivalstva. Sedaj se razvija; dvignila se je že na znatno stopnjo in samo po sebi se stavi vprašanje, kakšno vlogo utegne imeti v našem gospodarskem sistemu? Pi-sec ni razvijal te slike bodočnosti, toda iz številk in tabel, ki kažejo gospodarski razvoj Južne Srbije, sklepamo, da utegne ta vloga biti zelo velika. Južna Srbija prideluje sadeže, ki jih ni po drugih krajih naše kraljevine. Produkcija se naglo razvija in popravlja. Nekateri pridelki, na primer bombaž in riž, nimajo velike bodočnosti, ker ne bodo mogli konkurirati s tujino, zato pa je mnogo drugih domačih pridelkov/ ki se utegnejo razviti do velike višine in dajati lepe dohodke. Poleg tega so kolonisti prinesli s seboj razna pridelke, ki so bili prej v Južni Srbiji neznani in ki sedaj dobro uspevajo. Če se Južna Srbija razvije do prjmeme višine, bo postala bogat rezervoar industriji drugih krajev naše domovine in sicer tako kot producent surovin kakor kot konsumant industrijskih izdelkov. Radio Izvleček Iz programov Četrtek, 18. jnnija* LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved Saša, plošče, borza. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Srbohrvaščina. _ 19.30: Gimnastič-ne vaje. — 20: Časnik in časnikarstvo. — 20.30: Koncert na orgle. — 21.30: Koncert akademskega pevskega zbora. — 22: Prenos z Bleda. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek, 19. junija. LJUBLJANA 11.45: Mladinska ura. -r-12.15: Plošče- — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Smernice sodobnega ljudskega teatra. — 19.30: Francoščina. — 20: Gospodinjska ura. •— 20.30; Preno9 koncerta iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošča. — 17: Jugoslovenske pesmi. — 17.30: Narodna melodija na harmoniko. — 18: Lahka glas ba. — 20-30: Simfoničen koncert — 21.30: Poslovilni večer ge. Zaludove. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.40: Plošče. — 20-30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.15: Plošče.' _ 19.30: Češke narodne pesmi. -20.10: Prenos koncerta iz Prage. — 21: Pevski koncert. — 21-30: Koncert na dveh klavirjih. — 22.15: Koncert iz Mor. Ostra ve. — BRNO 17: Plošče. — 19.05: Orkestralen koncert. — 20.10: Pesmi hanaških Slovakov. — 2l: Plošče. — 21.10: Koncert iz Mor. Ostrave. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra mandolin. — 19.20: Plošče. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Popoldanski koncert orkestra. — 20.10: Operetni večer. — 22.40: Jazz-band. — BERLIN 19.15: Baletna pantomina. — 20.30: Sluhoigra. — 22.30: Plesna glasba. — KONIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 20.30: Prenos sluhoigre iz Berlina. — 22.30: Godba za ples. — MOHLACKER .16-30: Orkestralen in pavski koncert. — 19.15: Harmonika in citraški kvartet. — 20.15: Simfoničen koncert — 21.15: Švedski večer. — 22.35: Plesna glasba. — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarske pesmi. — 19.30: Orkestralen koncert. — Prenos godbe na pihala. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Mešan glasbeni program. SOKOL Pred velikim sokolsklm zJetom np v« v v Trzic V dneh 4. in 5. julija t. 1. s« bo vršil zlet sokolske župe Kranj v Tržič. Predpriprave za zlet so v polnem teku. Za telovadišče 6e planira velik travnik, ki leži poleg So« kolnice in ga je dala za slavnostne dni brezplačno v uporabo vodstvo tržiške pre« dilmce. Osnoval se je za izvedbo zleta posebni slavnostni odbor, ki združuje več podod« sekov, ki imajo izvesti vse predpriprave za zlet. Program zleta je: V soboto 4. ju« liaj ob 18. uri se pričnejo tekme posamez« nikov in posameznic v višjem oddelku na orodju in v lahki atletiki. Ob 20. 6eja sod« nikov, po seji prijateljski sestanek tekmo« valcev, sodnikov ter ostalega članstva. V nedeljo ob 6. uri se pričnejo tekme vrst ter posameznikov in posamezni v vrstah v nižjem oddelku. Ob pol 10. bodo skušnje za popoldanski nastop. Istočasno bo v Sokolnioi sestanek starost, podsta« rost, tajnikov, blagajnikov, prosvetarjev itd. Popoldne ob 15. uri se bo vršila javna telovadba Sokolstva in vojaštva škofielo« ške garnizij« 6 puškami Po predpripravah sodeč, bo to najlepSa sokolska prireditev, kar jih je kdaj videl Tržič, zato pa naj ga ne bo Gorenjca, ki čuti 6okolsko. da bi ta dan ostal doma. Razpis tekem Slovanskega Sokolstva. Predsedništvo zveze Slovanskega Sokol« stva razpisuje za IX. vsesokolski zlet v Pragi naslednje tekme za prvenstvo: štafet« ni tek članov 4 krat 100 m za prehodno darilo, štafetai tek članic 4 krat 75 m za prehodno darilo, tekmo za prvenstvo slo« vanskega Sokolstva za člane in članice, ki obsega polog orodne tudi prosto tekmo, tekmo za prvenstvo v smučanju za člane jn članice ter prvo tekmovanje vrst članic. Tekmovalni red je "zdalo načelni štvo zve« ze SS. Smučarske tekme se bodo vršile v zimi 1932, ostale pa ob priliki vsesokolske« ga zleta v Pragi. Nastopi društev 21. t. m. bodo v Go* renjem Logatcu ter Dobu pri Domžalah, kjer bo obenem zlet vseh društev kam« niškaga okrožja. Jugoslovenska sokolska Matica je fe« dala brošuri »Dr. Miroslav TyrS« izpod pe« resa Jana Pelikana ter »CJlj sokolskih te« ženj«, ki jo je spisal Jan Kren. Prva je izšla v srbohrvaščini, druga v slovenščini. Cena 3 Din. Istočasno so izšle v založbi JSM vse predpisane proste vaje za nastop ju« goslovenskega Sokolstva na zletu v Pragi. Ta knjižica bo dobrodošla vsem vaditeljem in vad'teljicam, zlasti ker vsebuje sloven« ski iti srbohravtski tekst vseh prostih vaj. Cena 15 Din. VINO lastnega pridelka, priznano najboljše kvalitete, liter 10 Din, v zaprtih steklenicah, dobite v prodajalnah mlekarne Bernhard, Aleksandrova cesta 51 in Koroška cesta 10, Maribor. 8441 PRVOVRSTNI ANGLEŠKI motociklf t urin g in spiort vseh jakoeti, od 225, 350, 500, 570 in 1000 ccm. Vse modele ima na skladišču Gen. zastopstvo za Jugoslavijo: Opite trg.-ind. Uontoar Beograd Kralja Ferdinanda ul. štev. 15. Zahtevajte prospekte! 8132 MLIN naprodaj v mestu v najbolj prometnem kraju. Naslov se izve v ogl. odd. Jutra. 8431 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 Za čimprejšnji nastop iščemo Izprašane*a, vseskozi zanesljivega in energičnega stavbenega mojstra jugoslovenskega državljana, za veliko tovarno v dravski banovini. — Prosilci za to mesto morajo imeti bogat« izkušnje za izvršitev stanovanjskih, tovarniških, kurilnih in vodnih stavb ter jih naprošamo, da svoje ponudbe z navedbo referenc, študij, prepisi spričeval, zahtevkom olače družinskih razmer itd. pošljejo pod > Stavbeni mojster« na Jugoslov. Rudolf Mosse, d. d„ Zagreb. Jelačičev trg 5. 8434 »REKORD" Originalni dalmatinski bolhač iz motornega mlina Franca HalbSrtha v Trogiru uničuje zajamčeno vse vrsti golazni in tasektov. Dobiva se v vseh trgovinah z živili in materijalnim blagom, v lekarnah in drogerijah. Glavno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani. Jegličeva cesta 1. Zahtevajte izrecno samo znamko REKORD. Iščemo veščega Pismene ponudbe z navedbo plače na: Osječku Ijevaonicu žel jeza d. d. Osijek. 17 Tudi antiseptično preparirana olLa" je bila, je ia bo najboljSa. GUM..? Dokazano najbolj dovršena. Evo Vam tovorni FORD z dolgo šasijo Povečujoč uporabnost svojega že itak odličnega običajnega tovornega voza, ki je splošno priznan kot najbolj ekonomično in najbolj vztrajno prevozno sredstvo, izdeluje sedaj FORD tudi tovorni voz z dolgo šasijo. Ta tovorni voz ima vse značilne in druge lastnosti običajnega tovornega voza razen šasije, ki omogoča s svojo za 1 meter povečano dolžino, prevoz tovorov velikega obsega. Vsak pooblaščeni Fordov prodajalec Vam bo z veseljem pokazal to šasijo s potrebnimi pojasnili. tnreoiN AEKOPLANl m*sss iMRTIKCte K. $58 ^ 8 CdErteE, & TL Ml Cette fttoltfM oj/afont« ženttv, dopisovanju, naznanita ter oglati trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda h— Din. Pristojbina za Uho 5.— Dfn. Najmanjši metek 10.— Din. Ostali oglati: vsaka btaeda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, Je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbtne Je vposlati obenem s naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11MZ — Telefon številka 2492. 3492 Moli vtjlusi •Vasiere malih oglasov dobite takoj po izidu tista w podružnicah „Jutra' 9 •MaiJb&rsa* 9 Ce/fcc, 9 ^ooem metfu, 9 TSrhotfljah tn na temenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in tnserate. iuifadvvi Samostojen mizar ki j« rajem tudi dela na mizarskih strojih, dobi takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Samostojen mizar«. 28448-1 Elektromontc W j« obenem a ober ter Šofer, d-ebi takoj službo. Ponudbe j« poslati na oglasni odd. »Jutra« pod »Elektromeha-nik«. 26447-1 Učenca • prejme veletrgovina M fipreitzer t Ljubljani. 26369-1 Dober onduler obenem tudi dober v postrežbi gospodov, dobi stalno mesto v prvovrstnem salonu. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 36858-1 Učenca • primerno Šolsko izobrazbo sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši. — Istotam sprejmem tndi dekle staro 94—82 let. ki razume ku ho. Ivan Ban, trgovec. Brežice. 26795-1 Avtomehanika kvalificiranega monterja z dobro prakso išče »Dad«, Dubrovačko avtobusno •'rn-štvo. Mesečna plača 3000 Din. Nastop takoj. 26785-1 Šivilj, pomočnico pridno, ne pod 25 let staro sprejme takoj damski atelje v Celju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Chic«. 26782-1 Trgovski učenec fe boljše hiše, z zadostno šolsko izobrazbo, dober ra eurar, se sprejme v večjo tjgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod »Vesten učenec« na oglasni oddelek »Jutra«. 26710-1 Učenko s primerno šolsko iz obraz -bo sprejme v trgovino mešanega blaga Tomšič, Dunajska eesta 82. 26918 1 Treznega hlapca za vsa kmetijska dela, ki zna dobro postopati s k^-sjem in kravami, sprejmem takoj proti plači po dogovoru. Predstaviti se je ■na naslov: Golob, Le-Siio-brdo, postaja Drenov grič 26921-1 Čez počitnice ličem v nemščini perfektno gospodično k dvema deklicama. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36923-1 Postrežnico •a dopoldanska ure iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26907-1 Trg. vajenca s primerno šolsko prediz-obrarcbo sprejmemo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 26927-1 Prodajalko aaeSane stroke, z vsaj dveletno pomočniško dobo sprejmem. Cenj. ponudbe * navedbo dosedanje pla že, s Šolskimi in pomoč niSkrmi spričevali ter po motnosti s sliko na oglas, oddelek >J-ut.ra< pod šifro »Zdrava in poštena«. 367err-i Trgovsko učenko 1 dovršeno meščansko šolo sprejmem v industrijskem kraju v trgovino mešanega blag«. Hrana in stanovanje prosto. — Ponudbe po možnosti s sliko i»a oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »•Zdrava in poštena«. 26788-1 Služkinjo vseh hišnih del, sprejmem proti dobri plači Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26931-1 Učenko pogtenth »taršev, ki }e dovršila najmanj 2 razreda meščanske šole, sprejmem v trgovino mešanega blaga s brano in stanovanjem v hiSi. Prednost imajo z dežele. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26932-1 2 slikarska hi plesk. pomočnika dobro izurjena sprejme takoj J. Schatter, Guštanj. 26S00 1 Kuharico samostojno, z daljšo prakso, zmožno boljše kuhe za več ljudi, sprejmem takoj ali pozneje v stalno službo r trgovsko hišo v mestu •sa deželi. — V ponudbi je navesti starost, dobo posameznih služb, kdaj je nastop mogoč in zahtevek plače. Popolno zdravje in telesna brezhibnost pogoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa koliinja«. 26893 1 Pomočnico ca fina francoska dela »prejme ▼ trajno službo modni salon Michaliček, Stritarjeva 7(111. 26949-1 Stalno postrežnico od 7. do 4. ure popoldne i£črna tH^MO- Avtobus znamke »Ford«, 18 sedežen, dobro ohranjen, ki je prevozil do sedaj 17.000 km, se vsled opustitve av-to-prometa ceno proda. Naslov v oglasnem odielku »Jutra«. 26442 10 Ford Sedan skoro nov, z garancijo, ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sivorjav«. 26207-10 Elegantna limuzina šesteillinderska, pe-tsedežna. nemški kvalitetni voz, zadnja tipa, vsebuje vse tehnične pripomočke, po predpisu uvožena, naprodaj ali se zamenja za trgovsko blago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25396-10 Motorno kolo naprodaj v Knezovi ulici št. 28. 26909-10 Več avtobusov dobro ohranjenih ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26957 lo Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1. 214-20 Stavbno parcelo 700 aii 1400 m« veliko, v bližini nove eerkve v giški irodam. Poizve se ▼ Sp. iški, Cernetova uliica 32 fl. &4918-20 Enonadstropno hišo novozidano, eno štirisobno prodam globoko pod pravo vrednostjo Pod Rožnikom parketiraoo, 2 manjši stanovanji, elektrika, vodovod kanalizacija, 1400 m* vrta z nad 50 sadnimi drevesi (pri posestvu g. Kolmana). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26739-20 Vogalno parcelo pod Rožnikom ugodno prodam. Elektrik* in vodovod •tik parcele. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26665-20 Stavbne parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36659-30 Usnjarijo brec konkurence, » pose-stvom na Dolenjskem proda Zagorski, Maribor, Tat-tenbaehova ulica itev. 30. 28897-20 Kupim avto dobro ohranjen, v brezhibnem stanju, 4—6sedežeu, s kovčegom. Cenj. ponudbe pod šifro »Novejša tipa« na oglasni oddelek »Jutra« 216985-10 4k I dhiim Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3. 77 Lepo spalno opravo rožnat jesen, moderno jedilnico (oreh. korenina) ter kuhinjsko opravo proda Jože Žagar, mizar, Dravlje 3664.3 12 77/ Ugodna prilika za nakup moške obleke. Komur m za modo in Široke hlače, lahko dobi res dobro obleko za mal denar, ker sem se odločil oddati take obleke za polovično ceno. A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7. 25976-13 Parno pekarno prodam v Zagrebu na prometnem mestu na Ilici z trgovino poceni vsled od-potovanja iz Zagreba. — Vnašeti: Vjekoslav Ludaž, Zagreb, IT« a 100. Ž6480-19 Vi no toč na prometni točki v Ljubljani ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Promet dober«. 26817-19 Velik trg. lokal z izložbo in 2 skladiščema ugodno oddam v Florijan-ski ulici št. 19. 26942-13 Suho skladišče 9 X 7m oddam v Linhartovi ulici 28. 26934-19 2 lepi pisarni v I. nadstropju na Miklošičevi cesti oddam s 1. ju liiem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26910-19 Vino ljutomersko staro BaJfflteoo belo in rudeče ponuja od Din 8.25 liter naprej Alojz Krami, vinogradnik, Ljutomer. 26275-33 Med prvovrsten, trčan, cvetlični kupujem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Med«. 36713-33 Malinovec fini, pravi, pristni, ugodno dobite pri Lovru Sebenik, kuhanje sadnih sokov — Ljubljana. 26940-33 2 sobi za pisarno s souporabo telefona oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26926-19 Lokal blizu glavnega kolodvora, oa 7 X 6 m, z dvemi izložbenimi okni oddam s 15. oktobrom 1931. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 26937-19 Lokal z inventarjem ali brez oddam na prometni točki Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26967-19 Gostilna blizu postaje zunaj mesta naprodaj. V mestu pa v5-notoč - delTkatesa r. večjim prometom. Ponudbe na naslov: Crepinšek Ivan. Celje 26993-19 Majhno delavnico 11 m« veliko, na dvorišču na Mestnem trgu oddam s 1. julijem samo točnemu plačniku. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna obrt«. 26974-19 Stare obleke v dobrem stanju naprodaj Interesenti naj se javijo med 1. in ?. uro na Aleksandrovi cesti 10,TO, levo 26725-13 Lokal za trgovino in stanovanjem oddam na Jesenicah. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 26055-19 Lepo ln suho klet blizu kolodvora oddam s •i. julijem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26911-19 Restavracijo dobro idočo, najmolemeje opremljeno (reprezentanc«), v večjem mestu Slovenije pod ugodnimi plačilnimi po aroij in proti odkupu inventarja oddam v najem. — Pri restavraciji se nahaja tndi velika točilnica. Ponudbe na poštni predal 9, Ormož. 2851047 Malinovec is aromat.ičndh gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja stara lekarn« »Pri orlu« t Celju. 195-33 Namiznega vina zelo dobrega, 10* jakosti, iz vinograda Mandičevae, ■150 hI, v sodih kupca postavno kolodvor Djakovo (Slavonija) po Din 2.50 liter proda Eva Geiger, Djakovo 26454-33 S 150.000 Din pristopi inteligenten trgovee k dobremu in solidnemu podjetju. Sodelovanje pogoj Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec ali tovarnar«. 26792-15 Smrekovo lubje Smrekovo skorjo zdrobljeno ali celo kupim. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Takojšnje plačilo 89«. 26989-15 ftmH>tanja Trisob. stanovanje s pritiklinami, lepo, soinčno oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 26309 23 Stanovanje 2 sob, kuhinje, kopalnice, terase in pritiklin oddam s 1. avgustom majhni družini Naslov v oglasnem oddelku "Jutra«. 26801-21 Stanovanje 4 sob, z dvema vhodoma, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26922-31 Stanovanje 2 sob in pritiklin, v mestu išče za takoj mirna štiričlanska družina. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Predsoba«. 26908-21 Stanovanje S eob, kuhinje hi shrambe oddam si. avgustom v Zg. Šiški 205, poleg gasil •nega doma. 36944-21 Stanovanje 2 »ob, kuhinje m drvarnice, v pritličju blizu glavnega kolodvora oddam takoj stranki dveh »li treh odraslih os»b. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36036-21 Stanovanje 2 sob, kopalnice itd. 'Sče mirna in dobr«, finejša strank«, bolj v centru me-sta. Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »čeden stan«. 96886-21 Soinčno stanovanje 5 velikih sob, velike predsobe, kopalnice in vseh pritiklin, t strogem een-tru oddam < 1. avgnstom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1. avgust«. 26924-21 Čedno stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, v vili pod Rožnikom oddam 1 ali 2 osebama sa 450 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26941-21 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje in verande takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26946-21 Enosob. stanovanje za avgust išče mirna stranka 2 oseb. Ponudbe pod »898« na oglasni oddelek »Jutra«. 36962-21 Stanovanje iščem v bližini stolnice. — Ponudbe na trgovino A r k o. Semenišče. 26969-21 Zobozdravniki dentisti, zdravniki, advokati V centru mesta oddam večje stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz 3 ali več sob in pritiklin. Stanovanje je zelo primerno za zdravnika ali advokata. Cenjene ponudbe pod značko »Svetlo stanovanje 2000« na oglas, oddelek »Jutra«. 26966-21 Stanovanje 2 »ob, kuhinje in shrambe, z elektriko oddam s 1. julijem v Rožni dolini — cesta Vm/31. 26975-21 Odjemalcem izven Zagreba Samo kdor v miru izbira, kupi dobro! Dvosob. stanovanje išče n ovoporočeni par s 1 julijem. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 36978-21 Stanovanje 3 sob, majhnega kabineta in kopalnice, 5 minut od cestne železnice oddam za 1200 Din v Mostah, Krekova St. 9/1. 36973-21 Stanovanje S-, 4- in 6-sobno, z ▼ssmi pritiklinami, kopalnico in komfortom oddam za avgust, oziroma november. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Udobno 1893« 36998 21 Stanovanje obstoječe iz 3 in 4 sob, v sredini mesta oddam za avgust. Pojasnila daje L. Kambič, Poljanska cesta 18 med 2. in 3. uro. 36976-31 Stanovanje »obe in kuhinje, r sutere-nu nove vile za Bežigradom odam s 1. julijem. — Ponudbe pod »Snteren« na oglasni oddelek »Jutra«. 26987-21 Sobo pram« ali opremljeno, s posebnim vbodom, kopalni eo in telefonom — poleg opere oddam. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«. 36534-23 Razpis. Sokol kraljevine Jugoslavije v Toplicah pri Novem mestu razpisuje oddajo težaških, zidarskih, železobetonskfli, tesarskih, kleparskih in krovskih del za novogradnjo sokolskega doma v Toplicah Ponudbe, pravilno kolkovane, je vložiti ▼ zapečatenem zavoju najkasneje do 12. ure 1. julija pri podpisanem odboru. Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobe pri Sokolskem društvu v Toplicah proti povrnitvi stroškov. Odbor za gradnjo sokolskega doma ▼ Toplicah pri Novem mestu, Opremljeno sobo po možnosti s posebnim vhodom in skromno souporabo kuhinje, išče mirna obitelj (3 odrasle ose be) za čas od 15. julija do 15. avgusta najraje v Rožni dolini ali na Mirju. Ponudbe pod »Dunajčani« na oglasni oddelek »Jutra«. 36401-33 Sostanovalko aH 2 gospodični sprejmem v centru mesta v čedno opremljeno sobo s posebnim vbodom ln eJek-trično razsvetljavo. Nasl""v v oglasnem oddelku Jutra. 26075-23 Opremljeno sobo čiato, čedno in tračno, Miru kolodvora in Tabora oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 36774-23 Opremljeno sobo soinčno, e posebnim vho dom fn elektriko oddam. Naslov r oglasnem odde-lkn »Jutra«. 26906 23 Sobo ▼ novi hiši n a jra je v Sent jak obsk em ali trnovskem okraju išče uradnik. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod Šifro »Sobica«. 36887 33 dne 16. junija 193L 8438 Razpis. Županstvo občine Zazorie ob Savf razpisale mesto s sedežem v Zagorju ob Savi. Pogoji so predpisani z odredbo kralj, banske ttpravs z dne 13. decembra 1930, štev. III No 18.408. SL list štev. 286/45 z dne 27. decembra 1930. Reflektanti z nekai let prakse imajo prednost Prejemki: 1. mesečna plača vključno z banovin, subvencijo Din 2000. 2. Za stanarino se prizna mesečno Dta 306. 3. Prosto bolniško in starostno zavarovanje^ Nastop službe čimprej. Prošnje, sestavljene v smislu zgornje naredbe kralj, banske uprave ad H. je vložiti na podpisano županstvo do 15. InBla t.L Županstvo Zagorje ob Savi, dne 16. junija 1931. 9439 Mirno sobo zračno in svetlo, opremljeno, i eJektriko in posebnim vhodom oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36901-23 Opremljeno sobo snažno in soinčno. najraje sa Bežigradom išče sa takoj inženjer. Ponudbe m oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »83«. 26938 23 Veliko sobo krasno, s postrežbo, razsvetljavo in uporabo kopalnice oddam za 400 Din v vili. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26917-23 Opremljeno sobo takoj oddam 1 ali 3 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36913-23 Gospodično hrano in stanovanje v centru mest«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26909 23 Opremljeno sobo oddam 9 gospodoma v Flo-rijanski ulici 91/1, desno. 96964-23 Sobo novoopremljeno, zračno, ▼ bližini Evrope oddam boljšemu gospodu, »rent. dvema. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26950-23 Ako morate hiteti od prodajalne do prodajalne, da si ogledate blago, tedaj se morda v naglici in stiski odločite za nekaj, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate časa, da si ogledate vzorce, komad za komadom, glede vrednosti, nikdo vas ne more pregovoriti za nakup česa, kar ni po vašem okusu. Zahtevajte zato na&o kolekcijo: svile, svil in tkanin za pranje, tn vi dobite to kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Tedaj s&Bte, Izberite ono, kar najbolj odgovarja vaši postavi, vašemu okusu! Ker dobivamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajam« naravnost vam, odpadejo zato razne provizije, vi torej kupite pr| nas boljšo kvaliteto za manj denarja. Največja trgovska in Izvozna tvrdka Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. T nekoliko dneh ga imate v rokah brezplačno! Mirno, stalno osebo sprejmem v čedno opremljeno sobo z elektriko in posebnim vbodom, v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36812-23 Opremljeno sobo veliko in zračno, z 3 po steljama, posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26930-23 Miren fant lell »talno ia ne drago bivališče pri dobrih ljudeh kje v mestu, najraje takšno, da bi najemnino od-služil na kakršenkoli način. Blagohotne ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Begunec«. 26799-23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vbodom in vsem komfortom, na Miklošičevi eesti takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36903-23 2 vezani sobi opremljeni za eno osebo oddam v T. nadstropju v bližini »odiSča. — Ogledati med 10. in 17. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28925-23 Opremljeno sobo cenejšo iSčem od $. do 31 julija — najraje z tajtr kom. Ponudbe t navedbo cone ta oddaljenosti »d srednje tehnične šole v Ljubljani, pošljite na naslov: KoSutnik, Sv. Pavel pri Preboldu. 26894 23 Sostanovalca mirnega sprejmem v lepo sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26951-23 Prazno sobo s pnseb. vhod'.m in električno razsvetljavo l S č e gospodična r» takoj ali s 1. julijem. Ponudbe z navedbo oglasni oddelek »Jutra« pod »Zračno« 38955-23 V lepo, veliko sobo na najlepši točki mesta sprejmem na hrano ln stanovanje zakonski par brez otrok, dva gospoda ali dve gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2»»65-23 Čez počitnice oddam v vili ob Tivolske® gozdu 2 opremljeni »obl skupno »li posamezno, s kopalnico in telefonom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26970-23 Opremljeno sobo oddam takoj. Naslov pove oglasiti 'oddelek »Jutra«. 36961-58 uniziiiiii Nov planino (Jfabagoni) poceni proda Zima, Wolfova ulic« 10/1. Planini! Svetovno zsiane netmfice »ianioe »Alfred Hanschuls«-Serlia - NeukMln dobite od Din 12.000 dalje — tudi na obroke — izključne le pri remerataemu zastopniku R. Warbnw&, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 28180-26 7 Javna prisil, dražba avtomobila Stirisedešen, zaprt osebni avto »Ford«, najnovejše tipe, skoro nov se proda v soboto 30. junija ob 14. uri v garaži Jugoavto — Dunajska cesta Stev. 36. 26982-32 Sivttfi Dobermane mlade, 6rae ta rjave, či stokrvne, ■ rodovnikom, prodam. StariA na mednarodnih razstavah večkrat premirani. Ivan Grilc, goji-telj Dohennanov, Ljubljana 36947-2T7 Pri boleznih prehlada revmatfitalh ta živčnih bo-lečtaah učinkujejo »Togal-tablete« naglo in sigurno. Togal odvaja sečno kislino in deluje radi tega naravnost na koren zla. Dobiva se ▼ vseh lekarnah. 6000-40 Za sladoled skoraj nov stroj ta servator za 500 Din proda Struna, Ljubljana VII. Električni motor 3% HP aa 850/980 voHov po zelo ugodni oenl proda Drbančič, Hrenova ulica 19 25954-29 mizarstvom hi žagam nud%B piDoinost eene^e nabave strojev. — plačitee ugodnosti! Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ogodna prilika 90«. 26990 59 Cfrrt Pokra J. razglednice po VaS sliki ali negativu, v pristni fotografiji tago-tovf do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Smuč, Ljubljana VIL, AleSevčeva St. 36. Zahtevajte ponudbe 242 Koso za 18 Din dobiS samo v trgovini < železnino Fr. Stupica v Ljubljani, Gosposvetska e. št. 1. 36613-30 Moderne zofe v raznih oblikah, kakor vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solidnih cenah izvrSoje po naročilu Rudolf Sever, Marijin trg 2. 221-30 Dekliški počitniški dom KasUtj hi Ontenefe a. Atteraee fSalzkammergut) z jezikovnim poukom ia vsakovrstnim športom Veliko lastno posestvo « vrtom, lastnim kopališčem, čolni itd. direktno ns jezeru. Prospekte, najboljše ref. pošilja »TOchterpensdo-nat« Parola r. Kast«ly — Wien VHL, Laogegasse 65. »4-38 Sobo za letoviščarje kompletno opremljeno, z 3 posteljama, oddam v Škof j i Loki na Gorenjskem. — Vprašanj« na naslov: Janko Hafner, Skofja Loka, Sv. Jakoba trg Stev. 11. 28919-38 Ob Krki na Dolenjskem iščem letovišče pri dobri Šivilji — kjer bi se lahko izpopolnila v Šivanju — ne kot vajenka. Cenj. ponudbe s ceno za hrano ia stanovanje na ogi, oddelek Jutra pod »Kopanje v Krki«. 'Vvpiti Ženitve in poroke posreduje najbolj vestne ta diskretno konoesijooi-rani Zavod za sklepanje zakonov »Remrc, Zagreb, posta S. Informacije in prospekte pošilja proti vpoisia-ra poštni znamki sa 10 Din 213-24 ŽMJeoska resnost Proeim, dvignite pismo. 36905-94 Celje 1931 Zadrfon, ne morem priti piši, pri Mariji Šefi«, Ljubljana, Kodeljervo, Slomškova uliea 9. 26959 ?4 Iskreno zahvalo društvu »Soča« za tako obilen poset najine gostilne hvaležno izrekata m se priporočata M. T. Gorjane, Tomaževo. 26935-37 Zavarovanje proti toči, požaru, iu tatvini ter življensko Vam nudim pod zelo ugoo-nimi pogoji. Sprejmem zastopnike v vseh krajih. — Pišite na naslov: Jože G r a S e k, Ljubljana, Mariborska ulica 21. 26929-37 Striženje psov p* nizkih oemah »barija Oswald, GJtace, eesta VI/4 (za gostilne Newyork). 26979-33 Kijoovdh, teto* ,felezna ftalo tičsa cloiliiva postelja- 4 tapecjranim - fimdraconi a&ti£na"M Vsaku hitet lotele, za potujoč« oso* be in nočne *taib«..St»4 M Din Razpoii* ljatn poftosn ta ^ekai* con po pvntljo^ Lesena »HiHmlta . patenta na -celo praktična eloM Hiv» po štela s tapecira« nia madracom. — Stao( Ka Poftaa ptfeftha. ttete!« »lotijiva praktična za tooriate; toj&ke ta z* feruaine kolonija. Stanq Dta JML—, UegešMf praktičas M lezaitie ia sedenje. St*- Po tem imam čisla tty. hano perje ke po Dia ---čisto belo gosje kg po Dia 130.— in čist« Puh kg po Din. 25«___ L. BROZOVIČ, ZAGREB flica 82. UL RIMSKE TOPLICE radioaktivno termalno ko. pališče. Dvajsetdnevno bivanje pred ali po sezoni — »oba, prehrana, kopanje, zdravnik in zdraviliščna taksa 1200 Din. V glavni sezoni penrajon 80 Din. — Edino termalno odprto kopališče (Freischwimmbad) i Jugoslaviji s soJnčnimi a peščenimi kopeljmi. Pro spekti brezplačno. IS Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi £ Ljubljani