7MM/
mi ESTOV
A
□hznrnik
I L
l l
K
u^:
I XZ A
LETNIK II
27. DECEMBER 1968
ŠTEVILKA 15
Pred nami so še velike naloge
OB USPEŠNO ZAKLJUČENEM POSLOVNEM LETU 1968 SMO
Naprosili tov. jožeta lesarja, da nam kot glavni direktor IN ORGANIZATOR POSLOVANJA INDUSTRIJE POHIŠTVA BREST V NEKAJ MISLIH PRIKAŽE DOSEŽENE USPEHE IN OVIRE POSLOVNEGA RAZVOJA LETOS IN NAKAŽE OSNOVNE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA V PRIHODNJEM OBDOBJU.
UREDNIŠTVO
Brestovci zopet zaključujemo Poslovno leto 1968, ki je značilno Po zelo veliki poslovni dinamičnosti. Za seboj imamo v glavnem opravljene vse naloge iz poslovne politike za letos in poleg teh tudi vrsto drugih, ki jih nismo mogli predvideti in ki jih je navrglo življenje samo.
Pri vsem le rekonstrukcije ne Potekajo s takšno hitrostjo, kot smo si jo zamišljali. Vzrok je postopek okrog mednarodnega kredita, saj je bil dokončni sporazum med našo državo in mednarodno banko ratificiran šele 30. novembra. Pa tudi ta čas smo koristno izrabljali za prev er jen je pravilnosti naših projektov in izbora opreme. Analiziranje stanja zmožnosti in usposobljenosti tako proizvodnih zmogljivosti, kot samih delovnih kolektivov nam je pokazalo, da je možno postaviti zahtevnejše naloge v naš razvojno Programski koncept. K temu nas je navajala tudi spremljava produkcijskih in tržnih zmogljivosti baše konkurence. Vse pogosteje smo videvali poskuse kopiranja Paših predvsem furniranih proizvodov. Vse to nam je narekovalo odskok naprej, in sicer v smer kvalitetnejšega in zahtevnejšega Pohištva. To je povzročilo določne sprejembe tudi v projektu opreme od prvotnega koncepta.
To je brez dvoma zelo ambiciozno postavljen cilj. Od nas zahteva poglobljeno resnost, tako ^ Proizvodnji, kot na tržišču. Da hi se usposobili, se mi zdi nujno, da ugotovimo, kje smo, tako v od-Posu do tega cilja, kakor tudi v °dnosu do družbenih razmer na Sedanji stopnji. Prav nesporni Psodni poslovni rezultati, ki jih dosegamo, nam narekujejo, da tudi kritično presodimo določene Pojave z namenom, da si razčiščujemo in krčimo pot naših nadaljnjih prizadevanj.
. Trenutno živimo v izredni konjunkturi, ko nimamo dovolj blaga klede na povpraševanje. Ta pojav *?a Po svoje tudi negativno deluje k _ našo miselnost, ker se nekje kaze v oblikah samozadovoljstva. “e se odločamo za najzahtevnejšo PValiteto pohištva, potem ne mo-epio hkrati dopuščati pojave, ko am prj že utečenih proizvodih Prihaja iz proizvodnje večje šte-Po Proizvodov druge kvalitetne rste. Parodoksalno je tudi to, da p6 ti artikli prodajajo po znižani -ePi> osebni dohodki pa se izpla-,uiejo, kot da je proizvodnja in "valiteta na zahtevani ravni. Če ® odločamo za tako imenovani . POp« proizvodni program, je aspo, da druga kvalitetna vrsta o niore obstajati niti v pojmova-Jo> kaj šele pri plasiranju na tr-»sce. Pojmovanje, češ »saj se tr-lav,CC *ePe<< za naše proizvode, se hko čez noč spremeni v usodno varo. Potrebnih je samo nekaj
zunanjih ukrepov oziroma premikov, pa bo konec tržnega »eldo-rada«. Denimo, da se ukinejo ali zmanjšajo potrošniški krediti. Za to obstajajo realne možnosti, če hočemo obdržati trden dinar. Dalje, zastavljen je dokaj oster davčni režim, ki bo nujno vplival na zmanjšanje porabe. Poleg vsega se pojavlja dokajšnja razrahlja-nost mednarodnega monetarnega sistema in s tem gospodarska trdnost teh držav, v katere imamo mi usmerjen skoraj ves naš izvoz.
Ne gre za črnogledost, gre za smisel in sposobnost realističnega ocenjevanja in budnega spremljanja vseh teh dogajanj, če nočemo doživeti lahko tudi zelo neprijetna presenečenja. Ta miselni povzetek nam narekuje, da si brezkompromisno prizadevamo, da bi bili najboljši v oblikovanju, konstrukcijski uporabnosti, kvaliteti in tržnem servisu naših proizvodov. Če dobivamo nekje družbena in poslovna priznanja, je to namenjeno le tistemu pri nas, kar je dobro opravljeno, ne pa tistemu, kar smo opravili nepoglobljeno, površno in slabo. Tega pa je še precej, od česar je določen del razumljiv, saj življenje vsak dan postavlja pred nas nove zahteve.
Zato bi se rad dotaknil nekaterih vprašanj, za katera menim, da posebej pridobivajo na težini, tako v našem kolektivu in izven njega.
Reforma, v kateri smo že tretje leto, nedvomno pomeni opuščanje administrativnega sistema gospodarjenja, spreminjajoč ga v sistem tržnega gospodarstva. Vse tiste sile v naši družbi, ki so omahujoče modrovale, da je vse to prezgodaj, da nimamo še dovolj moči in sposobnosti za ta preobrat, so se ob avgustovskih dogodkih znašle v popolni praznini. Napad na naš družbeni red, katerega temeljna vsebina je samoupravni socializem, je povzročil le to, da je začeti proces pri nas pridobil na jasnosti orientacije in bolj kot kakršnakoli druga akcija, strnil in mobiliziral naše sile pri ustvarjanju ciljev reforme. Danes tudi ne gre zgolj za gospodarsko, temveč tudi in predvsem za družbeno reformo. Zgolj iz te plati se mi zdi, da je bil ta pritisk koristen.
Danes je naša družba toliko močna, da se lahko enaka z enakimi razgovarja s komerkoli izven naših meja. Tu ne vidimo posebnih ovir za našo nadaljnjo pot, ovire so hujše pri nas doma.
Uvajanje tržnega gospodarstva nujno prinaša s seboj določene zakonitosti, ki jih moramo sprejemati, pa je to nam prav ali ne. Pri tem popuščanja ni. Blagovno tržno gospodarstvo, za katerega se, politično vzeto, vsi navdušujemo, postavlja v ospredje predvsem ekonomska merila za oce-
njevanje naših prizadevanj in bolj čiste norme tudi v naše odnose. Tržno gospodarstvo zahteva uveljavljanje le takšnih meril za vrednotenje naših poslovnih prizadevanj, ki zagotavljajo racionalnost in rentabilnost. Hkrati je ta sistem bolj socialističen, ker natančneje vrednoti človekovo osebnost, postavlja jasna merila v odnose po opravljenem delu, razmejuje udeležbo pri gospodarjenju z objektiviziranimi merili in ocenami, razčiščuje vzroke in pogoje, ki so potrebni za skupen obstoj kolektiva. Odklanja obstoj in vzdrževanje tiste problematične socialnosti, ki jo vedno plača go-spodarnostno prizadeven in priden delavec. S tem sistemom je nezdružljiv administrativno gospodarski sistem, kjer so zakoni politično socialnim normam, tako ekonomike dušeni in podrejeni pri vrednotenju, delitvi in tudi odnosih med ljudmi.
Zdi se mi, da bo največja težava prav v tem, kako iz nas potisniti to, kar smo sprejeli v našo podzavest v dvajsetih letih administrativnih norm družbenega življenja. Da to ni enostavno, vidimo tudi, ako se ozremo okoli sebe. Ostrina polemik, kaj je mlado (po miselnosti) in kaj je staro tako v gospodarstvu, politiki, kulturi in drugod, ni prav nič slučajna. Ta naša obremenjenost, dialektično vzeto, je sicer lahko razumljiva, ni pa pod nobenim pogojem sprejemljiva. Mi moramo prav vsi na stežaj odpreti vrata novim pogledom in z velikim smislom osvajati nove sodobne pojme, ki nam jih že vsiljuje sedanjost. Že je za nami čas, ko se je, recimo, kolektiv spotaknil in padel. Zajokal je kot otrok, prišla je »mamica družba«, ublažila bolečino s subvencijo ali drugimi ukrepi in otrok je bil spet veselo kričav. V novem času bo padli obležal, če se ne bo mogel sam pobrati — »mamica« je danes prav nič sentimentalni, konkurenčni in brezkompromisni svobodni trg. In prav to je tisto, kar daje ton in narekuje spremembo v miselnosti in oblikah naših dejanj, ker tudi naših materialnih odnosov v podjetju.
Če ob vsem tem analiziramo vsebino naše dejavnosti v Brestu, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da iz tega za nas marsikaj ni novost, ker smo ves čas razvijali realistično poslovno politiko in se eni bolj, drugi manj ob tem osveščali. Vendar imamo še mnogo problemov s tega področja, ki jih bo treba presnovati in prilagoditi zahtevam časa. Naj samo mimogrede omenim, da je bistvo ustavnih sprememb ravno v tem, da se ustvarijo pogoji in prilagodi celotna zakonodajo sistemu blagovno tržnega gospodarjenja na sedanji stopnji razvoja.
Lahko rečemo, da smo v Brestu zelo uspeli ne samo razviti organizirano samoupravljanje, pač pa ga tudi utrditi tako, da predstavlja trajno pridobitev našega kolektiva. Vendar smo tudi tu pred nujnostjo spremenjenih pojmovanj in delovnih metod. Otresti se bo treba, v kolikor to obstaja, namišljenega socialističnega humanizma, saj je na dlani, da sta
taka demokracija in humanizem predvsem odvisna od materialno vrednostnih dosežkov tako na relaciji kolektiv—poslovne možnosti in posameznik—njegovo delovno mesto. Pri presojanju poslovnosti torej nimajo prednosti socialno politična, pač pa družbeno ekonomska merila. Druga stvar, ki jo predvideva spremenjena zakonodaja, je okrepiti samostojnost, organiziranost in večjo odgovornost organov upravljanja. Med te organe se po novem prištevajo tudi razne kolegijske oblike, ki naj bi s polno odgovornostjo razreševale tista vprašanja, ki sodijo v njihovo delo na vpogled ne samo strokovnost, s tem seveda, da je delavskim svetom, pač pa širši javnosti. V ta okvir sodi vrsta vprašanj, ki so jih do sedaj v našem sistemu reševale nekatere komisije in pa delno tudi upravni odbori. Tu naj bi šlo za vprašanja, kot so testiranje, ugotavljanje delovnih sposobnosti v kolektivu, za razporejanje in ekspeditivno prilagajanje kadrov nastajajočim problemom tudi za strokovnjake, ne samo za delavce v proizvodnji, za operativno poslovne transakcije s kapitalom v okviru enostavne reprodukcije, za manjše in nujne investicijske posege s plafonirani-mi omejitvami itd., skratka odgovornost za uvajanje racionalnih metod v poslovnem krogoteku. K temu je nujno dodati povečano potrebo po raziskovalnem delu in celovitem študiju za oblikovanje programske in poslovne politike. Če tako razmišljamo o teh stvareh, moramo ugotoviti, da nam zaostaja organiziranost tako v pogledu strokovnosti, kot potenciala, še posebej pa pri uveljavljanju strokovnostnih pojmovanj in metod v vse karakteristike naše samoupravne poslovnosti.
Le za ilustracijo poglejmo nekaj primerov:
a)	V zadnjem času se precej govori, pa tudi kritizira, češ zakaj osebni dohodki takšni, pri nas pa so v tej ali oni poslovni enoti manjši. Skoraj nikogar pa nisem slišal, da bi ugotavljal, kakšna je organiziranost, prizadevnost in gospodarnost v tisti enoti. Ob novih pogledih komentar ni potreben.
b)	V poslovni enoti se nekje ugotavlja: obseg se je povečal za toliko, produktivnost in osebni dohodki za toliko, akumulacija za toliko itd. Poslovna enota je prav analizirala stanje po obstoječem sistemu. Po novem je potrebno v te odnose vnesti jasnosti. Sedanja produktivnost, ki je osnova za osebne dohodke je namreč vsrkala vse ekonomske rezultate tehničnih izboljšav. Poleg tega se v sproščenih cenah javlja kategorija dohodka, ki ga v določenih cenah ni bilo, to je tržno konjunk-turni dobiček. Tudi ta danes nekje zamegljuje produktivnost. Ti dve značilnosti gotovo ne predstavljata »čiste« vrednosti opravljenega dela. Nujno je treba razčistiti pojme, kaj vsebuje kategorija osebnega dohodka in kaj kategorija dobička ter komu je namenjen.
c)	V naši kadrovski politiki še vedno prevladujejo socialno par-tikularistična merila (zaprtost v okvir poslovne enote). To izvira iz napačnega pojmovanja, ki se včasih manifestira, kot da je poslovna enota ali podjetje »naša« last, kar seveda ni točno. Samoupravni socializem se ne krni, nasprotno se s tem, da zaostruje vrednotenje, kaj je boljše in kaj slabše, čemur se moramo mi vsi, od prvega do zadnjega podvreči. Nihče izmed nas ne more vztrajati na delovnem mestu, če je pred vrati podjetja občan naše družbe, ki je pri-zadevnejši in sposobnejši. Izjeme so lahko le stari člani kolektiva pred možnostjo upokojitve ter seveda zdravstveno prizadeti in invalidi.
Te tri značilnosti sem navedel le kot primer, da bi približal navzkrižje položaja in različnost pojmovanj, ki jih pred nas postavlja že jutrišnji dan.
Pred nami je dolžnost, da po lastni razsodnosti in z odgovornostjo začrtamo potrebne premike v vseh poslovnih smereh in tudi odnosih. Po mojem bi moralo to biti vsebovano že v resoluciji poslovne politike za leto 1969. Skozi tvorne razprave naj bi bila resolucija samoupravni dogovor celotnega kolektiva, kjer naj bi se Konec na 3. strani
Stehta in uspešna
nova teta 1969
ŽELI VSEM BRALCEM IN SODELAVCEM
UREDNIŠKI ODBOR

#;€€€#>!

Ekonomska propaganda - pogoj za prodajo
S povečano ekonomsko propagando in reklamo smo v letu 1968 razvili specializirano dejavnost prodajne službe, ki naj s svojo informativno in vzgojno funkcijo vpliva na sedanje in prihodnje kupce, da bi tako povečali prodajo naših izdelkov.
Z dosedanjimi oblikami ekonomske propagande, ki jo lahko glede na obliko delimo na neposrendno in posredno, smo že dosegli precej učinkovitosti. Pri mnogih kupcih smo vzbudili zanimanje za naše izdelke in pripravljenost, da jih kupijo. O tem priča na stotine pisem, ki jih dobiva naša prodajna služba dan za dnem, zlasti pa od takrat, ko smo začeli z novo serijo televizijskih filmov.
Naj omenimo samo nekaj pisem:
K. A. iz Kočevja piše: ...Vaše izdelke sem imela priložnost videti le po televiziji, zato bi rada videla prospekte vaše opreme ...
K. L. iz Kopra: ... Na televiziji sem zasledila reklamo za vaš izdelek — dnevno sobo DANIELA ...
J. K. iz Sevnice: Na televiziji sem videla mnogo reklam za vaše izdelke, zato sem se odločila, da pohištvo kupim pri vašem podjetju...
J. K. iz Kranja med drugim piše: Iz prospektov sem ugotovil, da bi mi ustrezala dnevna soba Florida, dopolnjena s TV barom...
Sodelovanje na različnih sejemskih prireditvah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu je vzbudilo veliko zanimanje za naše izdelke. Z gotovostjo lahko trdimo, da je POHIŠTVO BREST že pojem. Zlasti velja to za Slovenijo, ki je največji kupec naših izdelkov.
Zato v Sloveniji nastopamo že skoraj v nevtralno propagando, za katero je značilno, da poleg izdelka poudarja samo trgovsko značko: POHIŠTVO BREST.
Naši prodajni načrti za leto 1969 na domačem trgu niso majhni. Manjšanje števila izdelkov, poleg tega pa vrsta novih in konstrukcijsko dopolnjenih izdelkov, na primer DANIELA STEREO, FLORIDA VARIANT ali cela vrsta stilnih garnitur masivnega pohištva, zahteva, da sedanjo propagando razširimo na večji prodajni prostor. Tu mislim predvsem na Hrvatsko z Zagrebom in Srbijo z Beogradom, kjer je največ možnostnih kupcev za pohištvo te vrste.
Analizirali smo pisma kupcev ter pri tem ugotovili, da se jih je 74 °!o sklicevalo na televizijske objave, 10 °/o na objave v časopisih in revijah, 9 %i na sejme, 5 °/o na kataloge, ki so jih dobili ali videli pri znancih, ostali pa so kako drugače slišali za naše izdelke. Ta analiza nam pove, da je televizija tisti posrednik, ki mora biti tudi v prihodnje, vendar na širšem območju, težišče naših propagandnih akcij. Zato bomo razširili televizijsko propagando na Hrvatsko in Srbijo. Stroški televizijskih objav bodo narasli, narasla pa bo tudi prodaja naših izdelkov.
Naša propaganda v časopisih, revijah in v drugih publikacijah ima dvojni namen: zagotoviti stalno in dolgoročno prisotnost, še posebej pa opozarjati na uspehe in dosežke BRESTA.
Trditi, da je naša propaganda dobra, da je dovolj proučena, dovolj sociološko in psihološko utemeljena, je nesmisel. Vedeti moramo, da smo šele na začetku. Zato je bilo tudi o televizijskih oddajah precej pripomb. Res pa je, da improviziramo zato, ker lahko samo improviziramo. Pa pustimo to; kot povsod bomo tudi tu našli take organizacijske oblike, ki bodo ustrezale našim potrebam.
Poleg že omenjenih oblik moramo v prihodnje razširiti naše propagandne akcije v dve smeri:
a)	povečati propagando s pismi, katalogi in podobnim, kar je treba posredovati vsem trgovinam, ki prodajajo naše izdelke, četudi delajo prek grosistov,
b)	postaviti panoje ob ceste (Planina, Cerknica) in svetlobne reklamne napise (Ljubljana).
Ni pa dovolj samo posredna propaganda, izkoristiti moramo tudi oblike, ki se same vsiljujejo. Trgovci žele več propagandnega gradiva. Žele biti bolj informirani. Mnogi trdijo, da jih njihove centrale slabo obveščajo o posameznih dobaviteljih. Pogosto katalog z izdelki roma iz trgovine od družine do družine, ki ga gledajo že prav tako željno kot katalog z avtomobili. In prav ti so možnostni kupci — prihodnji kupci naših izdelkov. Do teh pelje pot skozi široko odprta vrata trgovin in mi moramo po tej poti.
Kaj bomo dosegli s panoji? Dvomim, da bomo zaradi panojev in svetlobnega reklamnega napisa prodali danes ali jutri več izdelkov, gotovo pa je, da bomo bolj približali kupcem pojem BREST POHIŠTVO, kar bo pomembno za naš načrt razvoja prodaje. S panoji ob glavni cesti in ob cesti v Cerknici bomo posebej poudarili, kje je ta BREST, ki se je doslej tako sramežljivo skrival pod vznožje Slivnice, in pokazali bomo pot do njega. Naše prisotnosti na športnih prireditvah ne mislimo povečati, ostali pa bomo s panoji vsaj tam, kjer smo že.
To je samo nekaj dejstev, gledišč, vzrokov in pogojev, ki narekujejo, da z našo propagandno aktivnostjo nadaljujemo, vendar bolj kvalitetno, bolj sistematično in manj improvizatorsko. Doseči moramo osnovni cilj: zagotovitev prodaje, zagotovitev pojma kvalitete in izvirnosti POHIŠTVA BREST, s propagando pa pokazati uspehe in poslovno moč BRESTA.	D. Trotovšek
Sodoben prevoz blaga
Nenehno naraščanje proizvodnje terja vse večje uvajanje mehanizacije in avtomatizacije, kar hkrati vpliva tudi na vse večjo specializacijo v proizvodnji. Specializacija je predvsem v industrijski proizvodnji pripeljala do pomembnega znižanja proizvodnih stroškov, kar omogoča prodaji proizvodov na vedno bolj oddaljena tržišča in povzroča večjo potrebo dobrin.
Nadomestitev fizičnega človeškega dela z avtomatičnimi stroji in napravami je privedla v industriji do neslutenih proizvodnih možnosti. To je pospešilo uvajanje mehanizacije v natovarjanju, pretovarjanju in prevozu blaga, da bi bil tako prevoz proizvodov kar najhitrejši. Prizadevanja za pospešitev prevoza in istočasno zmanjšanje fizičnega dela so pospešila uvedbo načinov opravljanja dela in prevoza v večjih enotah. Med temi so pomembne palete, ki omogočajo opravljanje dela in prevoz blaga v večjih enotah, navadno s težo do 1,21. V novejšem času, zlasti na zahodu, uvajajo razvitejše dežele prevoz blaga v kontenerjih. S kontenerji je prevozna enota narasla do 20 t, kar omogoča izredno hitro razkladanje in nakladanje prevoznih sredstev.
Uporaba palet je zelo ustrezna za sodobni prevoz v prometu železnica —• cesta in tudi kot sredstvo za uskladiščevanj e. Paleta omogoča skladanje tudi težjega blaga v večje višine, 6 do 8 metrov, medtem ko je skladanje s človeško silo omejeno do višine nekako dveh metrov. Kakšna razlika je v izkoriščevanju skladiščnih prostorov, ni potrebno posebej omenjati, ker je vsako-
mur že na osnovi tega lahko razumljiva.
Paleta pa se ni obnesla kot celotno manipulativno prevozno sredstvo za pomorsko — železniško ■— cestni promet. Pomorski promet omogoča in zahteva opravljanje dela in prevoz blaga v znatno večjih razsežnostih in
obsegu. To pa omogočajo palete, ki jih imenujemo kontenerji. Kontenerji imajo tudi druge prednosti v opravljanju dela in prevozu blaga pred paletami:
—	omogočajo prevoz blaga od proizvajalca do naslovnega mesta ali od vrat do vrat, kakor temu pravijo strokovnjaki;
—	čas razkladanja ali nakladanja na prevozno sredstvo je zmanjšan na minimum, saj ladjo z 10.0001 nosilnosti nalože ali razlože v 8 urah, medtem ko nakladajo ali razkladajo ladjo v normalnih razmerah nekaj dni;
—- omogočajo popolno zaščito blaga pred vsemi poškodbami, najsi bodo mehanskega ali atmosferskega izvora;
— prevoz blaga od vrat do vrat skrajša čas za več kot polovico;
■—- najvažnejše pa je, da je prevoz blaga v kontenerjih cenejši. Analize kažejo, da za okrog 30 %> v primerjavi z običajno embaliranim blagom.
Marsikdo besede kontener verjetno še ni slišal in tudi ne ve, kaj to pomeni. Kontenerji so vagonom podobni kovinski zaboji z različno prostornino. Najpogosteje jih uporabljajo s prostornino okrog 30 m3, so pa večji. V te zaboje blago, ki je namenjeno za prevoz, lahko naložimo nezavito ali pa v preprostejši embalaži. Posebne konte-nerje uporabljamo tudi za prevoz hitro pokvarljivega blaga, na primer sadja, mesa in podobnega.
Ko človek razmišlja o teh do-zežkih v svetu, nehote primerja, do kod smo prišli mi. Reči moramo, da smo prevoz blaga zelo zanemarjali. V notranjem prevozu smo nekaj napravili, sai uporabljamo valjčni transporter za vse ploskovne sestavne dele, za ma-
sivni drobni material pa palete s košarami. Tudi tukaj bi lahko še mnogo napravili, če bi imeli ustrezna sredstva. Precej bomo notranji prevoz izboljšali z rekonstrukcijo.
Kar zadeva zunanji prevoz, pa smo napravili zelo malo. Opravljanje dela na skladiščih žaganega lesa je še popolnoma klasično. Sodobno urejena skladišča imajo vse opravljanje dela urejeno z viličarji, tako da delavci skladajo deske v primerne zložaje pod streho, viličar pa jih odvaža na skladišče in zlaga v kope. Podobno je drugod.
Pri prevozu gotovih izdelkov od skladišč do kupca prevladuje še vedno železniški prevoz, ki je navidezno najcenejši. S poglobljeno študijo bi verjetno prišli do drugačnih izsledkov. Naša tovarna bo pri izdelkih, ki jih bo načrtovala za domači trg, v prihodnjem letu odštela za embalažo 172 milijonov dinarjev. To so ogromna sredstva. Z drugačnimi prevoznimi sredstvi, zaprtimi tovornimi avtomobili, bi prav gotovo sredstva za embalažo lahko občutno zmanjšali, istočasno pa bi izboljšali kvaliteto prevoza. Poškodbe pri prevozu so pri kosovnem železniškem prometu zelo pogoste in večkrat se zgodi, da stranka vrne poškodovano blago. Železnica v vseh primerih, kjer ni vidnih zunanjih mehanskih poškodb, odklanja odgovornost, pri zavarovalnici pa je dokazovanje tako zapleteno, da povrnitev škode ne pride v poštev. Tako se vsi ti stroški zgrnejo na nas, čeprav smo zaščito blaga v zadnjem času precej izboljšali.
Razumljivo je, da vsega ne moremo napraviti naenkrat, ker smo pač navezani na določena sredstva. Ko bo za nami ogromna rekonstrukcija tovarn, pa bo potrebno razmisliti tudi o teh stvareh. Kako je to vprašanje pomembno z ekonomskega vidika, naj omenim podatek, da predstavljajo prevozni stroški v sestavu cene končnega proizvoda okrog 50 %>. Ročno prenašanje blaga pa je 75-krat dražje od prevažanja z viličarji. Samo ta dva podatka nam dokazujeta, da je treba prevozu posvetiti več skrbi.	T. Kebe
Brestov ameriški ,,Y“ prograi klub garnitur-ne le za izvoz -tudi za vas!
nudi vse
V korak s časom
It 111 S I
Pri stilni opremi vašega stanovanja vam

Kako so kupci zadovoljni z našimi izdelki
Ne mislim pisati o tem, kako so zadovoljni kupci tistih naših izdelkov, ki jih izvažamo na tuja tržišča. Rad bi spregovoril o tem, kako so z izdelki zadovoljni kupci na domačem tržišču.
Prodaja pohištva na domačem trgu narašča iz leta v leto. Če to izrazim v indeksih, je videti takole:
leta 1965-indeks 100, leta 1966-indeks 127, leta 1967-indeks 144, leta 1968-indeks	194 (ocena).
Seveda se je v tem času spremenil tudi sestav izdelkov — od manj zahtevnih — cenenih k bolj zahtevnejšim — dražjim izvedbam pohištva.
Tudi regionalna usmerjenost se je glede na izbiro blaga spreminjala in je v zadnjem času dosegla naslednje stanje:
Slovenija	44,1	“/o
Hrvatska	19,9	°/o
Srbija	22,4	°/o
vsa ostala	področja	13,6 ®/o
Naraslo je število enot pohištva, od stolov Sardan do dnevnih sob DANIELA. Naraslo je število kupcev POHIŠTVA BREST.
Ali je take uspehe v prodaji, posebno letos in sedaj ob prodajni mrzlici pred novim letom iskati zgolj v splošnih ugodnih okoliščinah prodaje pohištva? To vprašanje smo si zastavili sedaj, ko smo se znašli pod nenehnim pritiskom tržišča, ki zahteva blago, tega pa nimamo. Odgovor Pravi, da je v tem kanec resnice. Ta resnica so namreč potrošniški krediti, glavno pri vsem tem Pa je izbira blaga, katerega je tržišče osvojilo in ga hoče! Tu gre še za en vidik: to je dobro ime in kvaliteta POHIŠTVA BREST.
Rad bi torej spregovoril o dveh bistvenih elementih, o izbiri in Programu naših izdelkov za domače tržišče in o kvaliteti tega blaga. Kako so zadovoljni naši kupci?
»Sanje so govorili obiskovalci Salona pohištva v letu 1967 v Ljubljani, ko so si ogledovali nove modele pohištva BREST. Oblikovanje in kvaliteta razstavljenega blaga sta bila vrhunska. Vse je ploskalo in se čudilo ustvarjalnosti BRESTA. Ko danes gledamo na to, vidimo, da smo v letu dni nudili tržišču Precej izdelkov iz tega sestava, ze prilagojenih, dopolnjenih in tzpopolnjenih. Vedeti moramo, da večina sedanjih izdelkov izvira Prav iz Salona: LIVING, DANI-
PRED NAMI SO ŠE VELIKE NALOGE
Nadaljevanje s 1. strani
oblikovala vsa progresivna smelost Paše delovne skupnosti, ki razu-1116 jutrišnji čas. S tem si poleg že sprejete naloge za modernizacijo tehnologije zadajamo tudi nalogo Pioderiiizacije naše samoupravne, Poslovne in strokovne misli in delanj.
Vsi ti problemi so za nas Bre-stovce toliko važnejši, ker smo v ''eliki investicijski, proizvodni in trzni ekspanziji.
Prognoze kažejo, da bomo brez upoštevanja novih zmoglji-vosti povečali obseg proizvodnje °tl letošnjih 9,1 na 11 milijard, iz-Y°z od 3,3 na 4,1 milijona dolarja .ceI°tno prodajo pa od 8 na JO milijard starih dinarjev. Rezultat pravočasnih akcij je bil, da imamo vso proizvodnjo tržno ve-?ano oziroma usmerjeno, s čemer tmamo vse objektivne možnosti za Vehk odskok naprej. Uspeh je zagotovljen, če k vsemu dodamo še Paso delovno vnemo, poslovno okretnost in doslednost do zastav-]enih ciljev — v kar pa najmanj ne dvomim.
Ob tem izrabljam priložnost za °’ da vsemu kolektivu in vsake-Pttt posebej iskreno zaželim zdravja in sreče v novem 1969. le-u ter materialno in moralno za-?voljstvo nad doseženem! delov-Pimi uspehi.
ELA, TV-BAR, GARNITURA Y-70 in GARNITURA Y-35. Izbiro so torej narekovale želje in potrebe kupcev. Ker pa zahtevnost kupcev raste iz dneva v dan, je treba to upoštevati. Zato preobrazbe, ki bodo v letu 1969:	FLORIDA	v FLORIDO
VARIANT, DANIELA v DANIELO STEREO! Kdo ve, kdaj bo konec te dirke? Nikoli! Pohištvo je odraz standarda. Čim večji bo večje bodo zahteve. Če k temu dodamo še modo, potem se ne čudimo da evropski proizvajalci pohištva pripravljajo od sejma v Kolnu do sejma v Parizu pohištvo, ki se nam zdi skoraj kot »sanje«.
Oblikovno in funkcionalno je torej naša izbira blaga na tržišču sprejeta. Kupuje ga krog kupcev z bolj in manj debelo listnico — od DANIEL od METK in SARDANOV. Mi pa hočemo več. Hočemo, da bomo skladno z načeli tržnega gospodarstva ohranili v programu le tiste izdelke, ki so ekonomsko zanimivi. Od tod večja zožitev števila izdelkov in večanje obsega bolj zahtevnih izdelkov. Kot novost pa se pojavljajo tapetniški izdelki iz proizvodnje v Martinjaku.
Prepričani smo lahko, da je taka usmeritev pravilna, predvsem pa bo treba iskati nove poti v izbiri izbire pohištva. Naše priprave za Salon pohištva 1969 so stekle. »Sanje«, bodo govorili naši možnostni kupci!
Ta uvod je bil potreben, ker lahko šele po obsegu prodaje in zahtevnosti izdelkov ugotavljamo, kakšno mnenje ima naš kupec.
Mnogo jih je, zadovoljnih z našimi izdelki. Priporočajo jih svojim prijateljem in znancem. Naj omenim samo nekaj pisem, ki potrjujejo to trditev:
J. D. Bor: Izkoriščam priložnost in vam izražam pohvalo za brezhibno izdelavo in za še boljše zavijanje za transport ...
J.	K. iz Jesenic: Pred dnevi sem dobil izdelek vaše tovarne, omaro DANIELO, s katero sem zelo zadovoljen . . .
H.	A. iz Ljubljane: V zadnjem času sem ob reklamah po televiziji in v tisku mnogo slišal o vaših izdelkih. O njihovi kvaliteti sem se prepričal pred dnevi, ko sem v Ljubljani kupil štiri stole z mizo. Z vsemi sem izredno zadovoljen, ker sem hitro opazil, da so kvalitetno izdelani.
Na zadovoljstvo vpliva solidno izdelan izdelek, uspešna montaža in že v naprej pričakovana oblikovnost in funkcionalnost. Od delavcev v proizvodnji, pri montaži, kontroli, zavijanju, pretovarjanju in vožnji je predvsem odvisno, ali bo kupec dobil res dobro blago. Samo eden izmed teh — v proizvodnji, prevozu ali trgovini — naj ne pazi na kvaliteto, pa so tu že težave. Blago je poškodovano, kupec se jezi in naše dobro ime gre v nič.
So pa tudi takšni kupci, ki z našimi izdelki niso zadovoljni:
Naj omenim tri primere:
K.	E. iz Sarajeva: Ob montiranju sem bil začuden (zapre-pašče) zaradi nesolidne izdelave:
I.	Ena izmed pregradnih plošč je bila napačno vrtana, tako da kovinskega vijaka sploh nisem mogel uporabiti.
2.	tečaji na spodnjih vratih niso bili pravilno montirani in vrat ni bilo mogoče vstaviti.
3.	tečaji na levi strani pri zgornjih vratih so nepravilno montirani, tako da se vrata nesimetrično zapirajo glede na desno krilo, kar daje slab videz. Vrata drgnejo po spodnjem furnirju in puščajo sled.
4.	manjka en ročaj za predal.
5.	vezana plošča na hrbtni strani se ne prilega in jo je treba popraviti.
6.	vrata na vitrini so počena.
Zaupanje tovarni me je stalo
150.000 S din, kolikor sem dal mojstrom, ki so popravili vitrino.
T. L. iz Osijeka: Vrata na omari Florida — mahagonij se ne zapirajo dobro. Pri izvlačenje ležišče ne pride na ustrezno okovje.
Ključ in magneti ne držijo, noge pri ležišču pa so krajše.
Pričakujem, da boste ugodili mojim zahtevam, ker menim, da imam prav. Soba ni poceni in bi morala biti zato kvalitetna ...
S. L. iz Slavonskega Broda: ... Pri montaži in demontaži prvotnih vijakov ni mogoče več uporabiti, ker so luknje večje. Na mestih, kjer so priviti vijaki, iverica poka. Ne deluje mehanizem na vratih, na prostorih za posteljnino je poškodovana stena. Ležišče je pokvarjeno. Sprašujem se, kaj naj storim, če že po enem mesecu uporabe pride do takih okvar?
Ob vsem tem lahko ugotovimo, da kupcu, ki odšteva denar za pohištvo, ni vseeno kaj dobi. Res je, da je od strokovnosti montaže, marsikaj odvisno. Vr-
sta problemov nastaja zaradi nestrokovne montaže, čeprav so navodila priložena. Precej izdelkov se poškoduje na vožnji, pri tem pa prevozniki malokdaj priznajo, da so poškodovali blago. Kartonska embalaža je navadno nepoškodovana. Lahko bi naštevali še vrsto rešenih in nerešenih problemov. Res pa je, da so poškodbe na vožnji eno, napake iz proizvodnje pa drugo. Na to drugo moramo ob zahtevi visoko kvalitetnega pohištva posebej paziti. Ni namreč dovolj, da o tem govori prodajna politika — to mora postati spoznanje vseh, od delavca v proizvodnji do prodajalca.
In še odgovor na vprašanje. Kupci so z našo kvaliteto zadovoljni, le redki ugovarjajo. Naša naloga je, da te ugovore odpravimo in nudimo tržišču le brezhibno, visokokvalitetno blago.
D. Trotovšek
Bogovič in Franc Mele. Sekretar aktiva je Emil Lah;
2.	vodstvo združenega aktiva mora organizirati delovne skupine s področja samouprave, proizvodnje, ekonomike, komerciale, kulture in prosvete, telesne vzgoje in športa, zunanje in notranje politike ter družbenega življenja. Člani se vključijo v skupino, v kateri imajo največ možnosti aktivnega udejstvovanja;
3.	organizirati je treba predavanja za člane ZK z ideološkega družbenega in političnega področja. Predavanja naj bodo dostopna vsem članom kolektiva, predvsem tistim, ki želijo postati člani ZK.
Člani se morajo sami izobraževati tudi prek dnevnega časopisja, literature, radia in televizije;
4.	pravočasno informiranje članstva je pomembna oblika aktivnosti članov, zato je treba vnesti v sistem dela aktiva stalne informacijske sestanke, na katerih bodo člani ZK dobili informacije o družbeno političnih aktualnostih, kakor tudi o aktualnih ekonomskih problemih podjetja;
5.	vsi komunisti aktiva se morajo zavzemati in z odgovornostjo sodelovati pri vključevanju mladine v ZK. Vodstvo aktiva mora na vsakem sestanku ugotoviti aktivnost vključevanja,
6.	učence oddelka TSS v Cerknici je treba s pomočjo predavateljev seznanjati z družbeno politično smerjo in jih vključevati v družbeno življenje ter v članstvo ZK;
7.	v članstvo ZK se sprejmejo: Anton Perovnik, ekonomist, Tita Perovnik, ekonomist, Ivo Stefan, del. v adm., Irena Kovač, del. v adm., Mira Marolt, del. v adm., iz SKS Jana Zupančič, del. v proizv. iz TPC Rajko Palčič, dijak 4. 1. TSS, Darko Lesar, dijak 4. 1. TSS.
8.	aktiv naj si prizadeva, da bo mladina v Cerknici, kamor vključujemo tudi Brestovo mladino, vendarle enkrat dobila prostore, da bi se sestajala. Nujno je treba zadolžiti odgovorne dejavnike v občini, kamor se vključuje tudi Brest, da čimprej poiščejo možnosti za preureditev prostorov, oziroma mladinskega kluba.
Aktiv ZK mora imeti večjo povezavo z mladinsko organizacijo ter ji nuditi večjo pomoč. Aktiv ZK naj prek mladih komunistov vpliva na aktivnejše delo mladincev ter večkrat obravnava in rešuje probleme, ki jih iznaša mladinska organizacija.
9.	komunisti se morajo zavzeti za izdelavo poslovne politike za leto 1969, zlasti na tistih področjih poslovne politike, ki ureja delitev dohodka in razvojno politiko podjetja. Delitev dohodka mora zagotoviti akumulativnost podjetja, hkrati pa zagotoviti ustrezne osebne dohodke. Na vsak način je treba uspeti, da se bodo merila za ugotavljanje delovnih učinkov utrdila, vključujoč tudi sistem analitične cene, zlasti pa je treba uspeti, da bo izdelan nov pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
10.	za izvajanje navedenih napotkov je treba postaviti pred odgovornost slehernega člana ZK, zlasti pa vse tiste člane, ki so dolžni izvajati sklepe, to je predvsem tovariše na vodilnih delovnih mestih, tako v organih samoupravljanja kot v družbeno političnih organizacijah.
11.	zlasti pa si morajo stalno pri svojem delu prizadevati člani ZK v tem, kako razvijati samoupravljanje in dosledno izvajati načela družbene in gospodarske reforme. Takšno prizadevanje ZK pomeni novo kvaliteto v metodah političnega dela, ki se odreka nekdanjim metodam sprejemanja vnaprej pripravljenih in usmerjenih stališč.
Emil Lah
BRESTOV OBZORNIK — GLASILO KOLEKTIVA BREST CERKNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — Urejuje uredniški odbor: Štefan Bogovčič, Vojko Harmel, Janez Hren, Franc Hvala, Tone Kebe, Jožica Matičič, Danilo Mlinar, Franc Tavzelj, Dušan Trotovšek — Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana
Novi izdelki TP Martinjak zanimajo kupce v ZDA
V	tovarni pohištva Martinjak iz leta v leto raste proizvodnja masivnega sedežnega pohištva tako za izvoz, kakor tudi za domači trg.
V	zadnjih dveh letih se je sestav proizvodnje bistveno menjal v korist zahtevnejših, oblikovno bogatejših in seveda tudi dražjih izdelkov. Mnogo naporov in delovnega truda je bilo vloženih v obdelavo tržišča, izdelavo in oblikovanje vzorcev, študij tehnoloških postopkov in za obvladanje tehnologije nasploh.
Danes lahko z gotovostjo trdimo, da se bodo vloženi napori in trud obrestovali. Ali je takšna trditev upravičena? Vsekakor ne samo upravičena, temveč tudi utemeljena. Za razliko od prejšnih, imamo za leto 1969 izdelan proizvodni in prodajni program, ki v celoti sloni na že podpisanih pogodbah in dogovorih. Večina naših kupcev je iz ZDA. To so v glavnem velike proizvodne organizacije, ki imajo svoj lastni program in želijo sodelovati z nami v daljše obdobje.
Iz razgovorov s posameznimi kupci pri sklepanju pogodb vidimo, da smo pri zadnjih dobavah nekaterim važnejšim ameriškim kooperantom dosegli tisti ugled, ki daje jamstvo za uspešen razvoj poslov v prihodnje, skratka, ki zagotavlja trden in nedeljiv proizvodno prodajni program za daljše obdobje.
Torej so naši kupci sedaj zadovoljni s kvaliteto pohištva, ki ga proizvajamo v TP Martinjak, vendar se nam pri tem vsi-
ljuje misel, ali so zadovoljni tudi z dobavnimi roki?
Mnenja sem, da bomo na tem področju morali nekoliko resneje obravnavati obveznosti, katere sprejemamo. Na pravočasno dobavo blaga kupcu namreč vpij iva izredno mnogo dejavnikov od katerih je vsak zase resen problem, vsekakor pa je najresnejši, kako zagotoviti ladijski prostor za pravočasno nakladanje, ker je znano, da je poma-nkanje le-tega vse večje. Zato moramo v prihodnje skrbeti tudi za upoštevanje dobavnih rokov. Le tako si bomo ohranili in še utrdili ugled, ki smo ga z dobro kvaliteto, pa tudi z pravočasno dobavo dosegli.
Že prej smo ugotovili, da so zmogljivosti TP Martinjak za leto 1969 v glavnem zasedene, vendar moramo poudariti, da interes za tovrstno — stilno pohištvo — še vedno raste. Vsekakor je sedaj še bolj odvisno od kolektiva TP Marti jak, ali bo izkoristil možnosti, ki jih je s trudom in vzstrajnostjo ustvaril. Ena najvažnejših okoliščin poleg kvalitete, je povečanje obsega proizvodnje in s tem zadovoljitev vseh najvažnejših obveznosti do kupca, še naprej pa moramo stremeti za tem, da sestav proizvodnje prilagodimo njenim tehnološkim možnostim.
Da še enkrat poudarim, sedanji proizvodnji program in izdelki, ki jih proizvajajo v TP Martinjak, vzbujajo zelo veliko zanimanje kupcev doma in v tujini, zato menim, da je izbrana prava pot za dosego še boljših in trajnejših rezultatov.
F. TURK
S sestanka aktiva ZK
Člani aktivov ZK Tovarne pohištva Cerknica in Skupnih strokovnih služb Bresta so na skupnem sestanku 15. novembra 1968 sprejeli akcijski program dela, ki obsega naslednje pomembnejše sklepe:
1.	aktiva Tovarne pohištva Cerknica in Skupnih strokovnih služb se združujeta v en aktiv. Vodstvo aktiva sestavljajo: Martin Petan, Jože Klančar, Anton Kebe, Anton Bavdek, Jože Hren, Janez Otoničar, Emil Lah, Štefan
Medfazna kontrola v TP Cerknica
Optimistično v novo leto
Za konec leta smo zastavili predsednikom delavskih svetov troje vprašanj:
1.	Vaša ocena uspešnosti gospodarjenja PE v letu 1968?
2.	Kako bi kritično opredelili delo strokovnih služb PE v letu 1968?
3.	Na katerih področjih pričakujete največjo zavzetost samoupravnih organov PE v letu 1969?
Na zastavljena vprašanja so odgovorili:
MIRO HOČEVAR, predsednik delavskega sveta TP Cerknica:
1.	Letošnje poslovno leto je bilo za našo tovarno uspešno. To nam dokazujejo predvsem naslednji podatki: proizvodnja se je letos povečala za 30 °/o. osebni dohodki pa so porasli za 30 %. Ostanek dohodka poslovne enote pa znaša okrog 390 milijonov
slovne enote mnogo bolj na tekočem in dosledne pri svojem delu ter določene probleme pravočasno preprečiti, ne pa jih reševati šele potem, ko nastanejo že v sami proizvodnji in s tem povečujejo stroške proizvodnje.
3. V letu 1969 je predvidena rekonstrukcija celotne tovarne pohištva Cerknica, katere stroški bodo znašali nad milijon S din. Za pokrivanje stroškov rekonstrukcije bomo uporabili predvsem posojilo Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter Kreditne banke in hranilnice Ljubljana. Velik del stroškov pa bo krila sama poslovna enota iz lastnih sredstev. Pretežno so sredstva namenjena za modernizacijo proizvodnje, ki naj bi se že v prihodnjem letu povečala za 26'%>. Da pa bi bila sredstva, ki bodo vložena v modernizacijo proizvodnje, čimbolj racionalno izkoriščena in s tem ekonomsko utemeljena potreba rekonstruk-
Mirko Kočevar
S din. Ti podatki nam dokazujejo da je naša poslovna enota v tem letu dobro gospodarila. Delno so k tem rezultatom pripomogle večje serije, ki so bile dane v proizvodnjo zlasti v II. polletju in pa predvsem ugoden proizvodni program. Vsekakor pa je potrebno, za doseg takšnega uspeha mnogo truda in upornega dela celotnega kolektiva poslovne enote.
2.	Obseg proizvodnje, kakršnega ima naša poslovna enota, zahteva, da je tehnična in tehnološka dokumentacija pravočasna in točno izdelana ter da so materiali pravočasno naročeni in nabavljeni. Žal pa se mnogokrat dogodi, da je proizvodni nalog že v proizvodnji, ko se tehnična in tehnološka dokumentacija šele pripravlja, kar seveda povzroča v proizvodnji določene probleme in zastoje. Ravno tako se dogaja tudi z dobavo surovin in repromateriala, predvsem iver k, furnirja in materialov za površinsko obdelavo, kateri včasih niso dovolj preizkušeni ali pa se poizkusi delajo v sami proizvodnji, kar povzroča izgubo časa in materiala. Menim, da bi morale biti strokovne službe po-
či j e, bo potrebno posvetiti največ pozornosti tehnološkemu postopku in organizaciji proizvodnje ter kadrovski politiki.
IVAN DEBEVC, predsednik delavskega sveta TP Martinjak:
1.	Poslovna enota je v letu 1968 doživljala dokaj slabe trenutke v doseganju ekonomskih rezultatov. Za tako stanje je bil vzrok v glavnem nejasen program proizvodnje, novi izdelki, slabo urejeni kooperacijski odnosi in še vrsta drugih dejavnikov, ki im j o vpliv na ekonomske rezultate.
V letu 1968 smo začeli opuščati danski stil pohištva, kar so narekovale tržne razmere na svetovnem tržišču, hkrati so se pojavljale možnosti za izdelavo zahtevnejših izdelkov stilnega pohištva.
Novi izdelki pa zahtevajo temeljito pripravo proizvodnje, kar pa je v zvezi s kupčevimi zahtevami glede kratkih dobavnih rokov zelo težka naloga.
2.	Mnenja sem, da strokovno vodstvo poslovne enote ni v celoti kos novim nalogam, saj
Ivan Debevc
3.	Trenutno najbolj važno vprašanje bo dokončna odločitev o rekonstrukciji žagalnice, opustitev proizvodnje embalaže in pa temeljita študija razširitve programa proizvodnje stolov.
Poleg tega pa se bodo morali samoupravni organi temeljito ukvarjati z vprašanjem ekonomskih rezultatov, zlasti nadaljnjega dviga produktivnosti, s posebnim poudarkom na žagalnici, osebnih dohodkov in brez prestanka spremljati in ukrepati glede proizvodnih rezultatov. V letu 1969 bi morale biti razprave in sklepi samoupravnih organov PE temelj pri izvajanju gospodarske politike.
kakor tudi med našo in ostalimi poslovnimi enotami.
Vse to je bila osnova, da smo letos dosegli povečanje produktivnosti za 18 °/o, rentabilnosti 13 °/o in ekonomičnosti za 1 %>
2.	Ko se sedaj kritično opredelimo do dela strokovnih služb naše poslovne enote, moram ugotoviti, da nam je za naslednje leto ostalo še dokaj nalog, ki jih v letošnjem letu nismo uspeli v celoti rešiti.
Tu predvsem mislim kadrovsko področje, kjer nam ni uspelo ustaliti delovna mesta in doseči ustrezno strokovno zasedbo. Prav tako se ne moremo pohvaliti z uspehi na področju odnosov
Aleksander Markovič
novi izdelki in majhne serije ne dopuščajo temeljite priprave tehnične dokumentacije. Pri tem so ob novih izdelkih zaposleni vsi kadri, hkrati pa ne nadzorujemo dovolj tekoče proizvodnje, da bi odstranjevali napake in izpopolnjevali izboljšave.
Iz navedenega je videti, da je vsa težnja usmerjena v izpolnjevanju odpremnih rokov, izpuščamo pa bistvo, to je, s kakšnimi stroški je izdelan proizvod.
3.	Delo samoupravnih organov bo v letu 1969 zelo zahtevno in za perspektivni razvoj TPM odločilnega pomena.
Ena najpomembnejših nalog samoupravnih organov je vsekakor trdna in ožja izbira izdelkov proizvodnje, ustrezajoča specifičnim razmeram TPM. Od ugodnega proizvodnega programa lahko pričakujemo tudi ekonomske rezultate, ki so osnova za nadaljnjo razširjeno reprodukcijo in prehod na 42-urni delovni teden, kar pomeni dvig živi jenske ravni.
Nadaljnje delo samoupravnih organov je na področju odnosov sodelovanja, saj dosedanji rezultati niso zadovoljivi; zato mora vsako sodelovanje s katerim koli proizvodnim partnerjem sloneti na pogodbenih odnosih.
Mnenja sem, da je zelo pomemben dejavnik kadrovski sestav samoupravnih organov, da v celoti sodelujejo, ne pa da so nekateri člani samoupravnih organov le formalno prisotni.
JANEZ ZGONC, predsednik delavskega sveta TLI Stari trg
1.	Po podatkih, ki so doslej znani, bo naša poslovna enota še dokaj dobro zaključila gospodarjenje v letošnjem letu.
Obseg načrta proizvodnje bo po predvidevanjih izpolnjen z 98%, ravno tako bo ustvarjen načrt dohodka. Samoupravni organi in vodstveni kader PE so si prizadevali, da bi dosgli čim boljše
uspehe. Obveznosti, ki smo jih sprejeli z načrtom proizvodnje za leto 1968, nismo v celoti izpolnili. Predvsem mislim na razširitev stolarne, katere realizacija se bo le delno izvršila. Smatram, da je tudi delna razširitev stolarne vplivala pozitivno, in to predvsem na postopno uvajanje nove proizvodnje. Vendar pa bi se gradnja lahko pričela prej in ne na zimo, čeravno je to že tradicija.
2.	Naše strokovne službe so si prizadevale, da bi čimbolj izvršile svoje delo. Po moji oceni nam primanjkuje strokovni kader, posebno pri hitro menjajočih proizvodih v stolarni. S tem mislim na temeljit študij in pripravo proizvodnje. Naši strokovnjaki so si prizadevali, da bi štolama dala čim boljše rezultate. Za doseganje le-teh pa je v PE nujno potrebno sistematično delo, zanj pa nam primanjkuje strokovni kader, ki bi ga morali dodatno zaposliti in bi delal v sami PE.
ALEKSANDER MARKOVIČ, predsednik delavskega sveta skupine strokovnih služb:
1.	Če pregledamo uspešnost gospodarjenja naše poslovne enote v letu 1968, vidimo, da so bili cilji, ki smo si jih začrtali s poslovno politiko v začetku leta,
v glavnem doseženi. Tu mislim predvsem na osnovna merila, kot so produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost. Da smo to dosegli, je velika zasluga prav v odgovornejšem izpolnjevanju nalog v vsakdanjem poslovanju, kakor tudi v načrtovanju na daljšo dobo po nalogah iz poslovne politike. To se nanaša enako na vse službe naše poslovne enote.
Izraža se v tem, da smo letos prvič strokovno začeli z raziskavo trga tako za prodajno, kakor tudi za nabavno službo. Organizacijsko tehnična služba je s svojo analizo trga nakazala naj rentabilnejšo naložbo za naše investicijsko vlaganje. Uspeli smo z delno modernizacijo opreme v računski službi ter s tem dosegli, da so nam potrebni finančni kazalci hitreje dosegljivi. Uspeli smo ustaliti in organizacijsko povezati posamezne službe v okviru naše poslovne enote,
med delavci naše poslovne enote. V mislih imam predvsem odnos služb do posameznikov in njihovih problemov. Nimamo izdelane notranje zakonodaje in poslovnikov ter s tem urejenega odnosa naše poslovne enote do osrednjih organov samoupravljanja.
Delno opravičilo temu so predvsem spremembe zunanje zakonodaje (Ustava, ostali zakoni), vendar bi lahko bili uspehi večji. Enako je bilo pomanjkljivo proučevanje sprememb republiške in zvezne zakonodaje in vzporedno s tem takojšnje ukrepanje.
Nismo izdelali poslovnika špedicij ske in transportne službe, kar je imelo za posledico neustrezen odmev v transportni službi. S tem se zopet posredno vračam na neurejene odnose. V letošnjem letu je naše gospodarstvo krepko stopilo na pot blagovnih tržnih odnosov. Marsikdaj smo se tega premalo zavedali, kar nam je večkrat povzročilo celo zelo neugodna presenečenja.
3.	Da se to v naslednjem letu ne bo ponovilo, pričakujem od samoupravnih organov naše poslovne enote kar naj večje zavzemanje, predvsem v hitrem odzivu na vsa odstopanja sprejete poslovne politike, doslednost in natančnost pri sprejemanju svojih sklepov ter budno spremljanje tako imenovanih malih problemov, ki pa nam lahko zelo hitro zrastejo čez glavo.
Zavedati se moramo, da smo s sprejeto investicijo prevzeli na sebe zelo veliko odgovornost. To bomo zmogli samo v primeru popolne uskladitve dela vseh naših kadrov. Osebno sem prepričan, da bomo to zmogli.
JOŽE BRANISELJ, predsednik delavskega sveta Iverka:
Količinski obseg proizvodnje smo v desetih mesecih dosegli z indeksom 104, vrednost pa z indeksom 102.
Glede na položaj, ki vlada na tržišču prodaje naših proizvodov, menim, da je doseženi uspeh dober, kar pa ne izključuje možnosti, da ne bi mogel biti še boljši. Boljši poslovni rezultati so dosegljivi, čeprav je naša tehnologija zastarela in deloma tudi že dotrajana. S proizvodnjo plošč Konec na 5. strani
Janez Zgonc
Optimistično v novo leto
Nadaljevanje s 4. strani stalno dobre kvalitete bi lahko odpravili posamezne nevšečnosti, ki se pojavljajo pri prodaji. Vzroke za take spodrsljaje moramo iskati v glavnem v izmenah, kjer je po mojem glavna »strokovna služba« vodja izmene To trdim zato, ker plošče proizvajamo po tehnološkem postopku, ki ne doživlja sprememb tako, kot se to dogaja v končni proizvodnji. Velik problem za dobro kvaliteto je tudi tehno-
Jože Braniselj
loški postopek, kar zahteva preveč kontrolnih opravil, ki so odvisne od človeka. Razglabljanje o tem in reševanje teh problemov pa je povezano z investiranjem, ki je ob nespremenjenih ostalih pogojih lahko zelo tvegana stvar.
Problem, ki je po moje rešljiv, pa predstavljamo zaposleni sami. V mislih imam delavce, ki bi zaradi zdravstvenih razlogov morali biti premeščeni iz ropota, prahu in plinov. Usklajevanje kadrovskih problemov med PE bi moralo v prihodnje Potekati bolj sistematično. Zapletenost disciplinskega postopka
je dostikrat ovira boljši poslovnosti in to predvsem zaradi naše »solidarnosti«, ki pa se izraža ob nepravem času na nepravem mestu. Menim, da še nismo dovolj zreli za izvajanje tako demokratično zasnovanih zakonov, kot je sedanji TZDR.
Izpolnjevanje programskih nalog bo v naslednjem letu prav gotovo dajalo pečat našemu delu. To še posebno zato, ker bo v teku delna rekonstrukcija, ki naj omogoči boljšo in cenejšo proizvodnjo. Rešiti bomo morali že prej omenjene kadrovske probleme in zahtevati od strokovnega vodstva, da ukrepa tako, da bosta proizvodnja in prodaja potekali normalno.
JOŽE BONČINA, predsednik delavskega sveta Bazenske žage Cerknica.
1.	Po predvidevanjih bo naša poslovna enota v letošnjem letu dosegla 5430 tisoč N din obsega proizvodnje, višina ostanka dohodka, doseženega letos, pa bo višja, kot je predvideval letni načrt.
2.	Doseženi uspehi poslovne enote dovolj zgovorno potrjujejo uspešnost dela strokovnih služb poslovne enote. Dobro sodelovanje te službe s proizvodnjo in ostalimi poslovnimi enotami, kar je osnovni pogoj pri doseganju poslovnih uspehov, je pripomoglo, da je bil dosežen čimboljši izplen surovin in ugoden plasman naših izdelkov na tržišču.
3.	Želja samoupravnih organov naše enote je, da se v prihodnje posveti več pozornosti pristojnostim posameznih poslovnih enot. Samoupravljanje naj bo v takšni obliki, ki bo za vse enote vodilo in spodbuda za dosego čimboljših uspehov.
DOPISUJTE
V
BRESTOV OBZORNIK
TONE BAVDEK, predsednik centralnega delavskega sveta Bresta
1.	Menim, da so bili v letu 1968 vloženi največji napori več ali manj celotnega kolektiva in da rezultai niso izostali. Seveda ni šlo vse gladko in tudi uspešnost poslovanja je po posameznih poslovnih enotah različna. Vendar lahko trdim, da je podjetje kot celota poslovno leto 1968 uspešno zaključilo.
2.	Odgovor na to vpraašnje ni enostaven, saj je potrebno upoštevati vrsto dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost delovanja določene strokovne službe. Morda bi dobil del odgovora v tem — ko namreč razmišljam o nalogah, ki nas čakajo v letu 1969 in naslednjih letih — sem vedno bolj prepričan, da bomo morali prav na področju strokovnih služb napraviti v najkrajšem času precejšen korak naprej, pa naj bo to pri vprašanju razvojnih nalog, organizacijskih metod, pa do same tehnične priprave proizvodnje.
3.	To so pa prav gotovo področja poslovne politike.
Pomen standardizacije
Kakšen pomen ima standardizacija v proizvodnji, nam jasno dokazuje proizvodnja glasbenih omaric. S standardizacijo smo se pričeli resneje ukvarjati leta 1966. Do takrat je bil vsak model omarice obdelan kot izdelek zase. Tak način je zahteval izredno majhne serije in seveda manjšo proizvodnost ter višje proizvodne stroške.
V letu 1966 smo začeli posamezne modele oblikovati v skupine. Rezultat tega je bilo več enakih dobav za različne modele. Tako smo povečali serije in produktivnost, ker ni bilo več pogostega menjavanja in nastavljanja strojev. Tako smo dobili iz trinajstih modelov štiri osnovne skupine. V vsaki skupini smo vse sestavne dele, ki jih je bilo mogoče standardizirali, le prednji del je za vsak model ostal posebej oblikovan in izdelan.
Zato smo serije lahko povečali od prejšnjih 500 do 1000 kosov na 3000 do 4000 kosov, za leto 1969 pa mislimo celo na 7000 do 8000 kosov.
Kaj to pomeni, nam jasno kažejo podatki o delovnih urah, ki smo jih rabili za enoto pred uvedbo take proizvodnje in po njej.
Tip omarice	Porabljen čas v letu 1967	Za enoto v letu 1968	Indeks
GO-60	12.70	8.09	63
GO-70	8.10	6.20	77
GO-90	14.10	9.45	67
Drugo, kar je zelo pomembno, in kar smo dosegli s tem, je razbremenitev operativnega vodstva proizvodnje pri nadzoru proizvodnega postopka. V razdrobljeni proizvodnji se operativno vodstvo ni moglo posvetiti organizaciji dela, temveč je le površno nadzorovalo kvaliteto in natačnost dela. Z razbremenitvijo pri nadzoru pa se vodstvo lahko poglobljeno posveti organizaciji dela.
S takim načinom dela smo omogočili pravočasno oskrbo proizvodnje z ustrezno dokumentacijo, kar je bilo poprej nenehna težava in ena izmed največjih ovir, da proizvodnja ni stekla tako, kot je treba. S pravočasno izdelano dokumentacijo omogočamo, da so podrobno proučeni vsi delovni postopki in material in tako zagotovimo pravočasni dotok surovin in reprodukcijskega materiala.
Razumljivo pa je, da je bilo vse to mogoče le zaradi izredno dobrih razmer in zadovoljivo rešene sprostitve uvoza potrebnega reprodukcijskega materiala.	T. Kebe
Spomladi nove volitve
Socialistična zveza delovnega ljudstva je v tem mesecu že začela s pripravami na volitve v prihodnjem letu. Gotovo je, da je imela SZDL pomembno vlogo tudi pri dosedanjih volitvah. Prihodnje volitve pa bodo še pomembnejše od dosedanjih. Vloga SZDL se v predlaganih ustavnih spremembah širi. Njej kot ustavnemu dejavniku, v okviru katere občani razpravljajo o vseh političnih vprašanjih, o vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, sprejemajo politične sklepe o reševanju teh vprašanj, krepijo samoupravljanje in podobno, ne pripisujejo samo vloge splošnega nosilca predvolilne politične aktivnosti, temveč ji dajejo pravico temeljnega nosilca kandidacijskega postopka. S tem postaja dejansko najširša tribuna, v kateri občani in delovni ljudje uresničujejo svoje interese pri volitvah na demokratični, organiziran in javni način. S tem SZDL prevzema tudi odgovornost pred družbo, da bo v skladu z interesi delovnih ljudi in potrebami družbe predlagala v predstavniša telesa najustreznejše ljudi.
Vsa družba si prizadeva storiti čim več za odločnejše uveljavljanje samoupravnosti na vseh področjih in učinkovitejšo uresničitev družbene in gospodarske reforme. To usmeritev potrjujejo tudi zadnji dokumenti naših političnih vodstev in ustavne spremembe. Uresničenje teh pričakovanj je odvisno od kakovosti, sposobnosti in zrelosti predstavniških teles. Novo izvoljene skupščine se bodo znašle pred zahtevnimi in zapletenimi nalogami.
Vloga SZDL ni omejena samo na postopek kandidiranja, temveč je pomembna tudi kot nosilec političnega volilnega programa; le-
ta, ki naj bi temeljil na doseženih rezultatih, na katere pogosto pozabljamo, bo moral jasno določiti, kaj SZDL kot zastopnica občanov in nosilka celotne politične aktivnosti, pričakuje in naroča volilnim telesom, da izpolnjujejo v prihodnjem mandatnem obdobju. Jasno bi morali razčistiti, kaj bo potrebno storiti na področju gospodarstva, šolstva, kulture, zdravstva, kaj za razvijanje vseh oblik samoupravljanja in komunalnega ustroja in drugod. Takšen volilni program SZDL naj bi nastajal ob sodelovanju vseh političnih dejavnikov. Volilci in občani se bodo s programom seznanjali na kandidacijskih zborih in tam dopolnjevali, spreminjali ter sprejemali predloge. Tako bo program širok dogovor, ki bo izražal interese in zahteve občanov. Tak način predvolilne aktivnosti bo vsekakor prispeval k boljšemu oblikovanje meril za predlaganje odbornikov in poslancev. Tisti, ki bodo zaradi svojega znanja, sposobnosti, naprednih stališč in zavesti pa tudi z dosedanjim delom nudili največ upanja, da bodo takšni družbeni dogovori tudi uresničeni, bodo deležni največje podpore volilcev in občanov in bodo najboljši kandidati za predstavniška telesa.
Občinska konferenca SZDL bo upoštevala ustavna določila o njeni vlogi pri organizaciji in izvedbi volilnih postopkov in bo poleg pravilnika o vlogi in nalogah občinske organizacije SZDL ob skupščinskih volitvah leta 1969 sprejela tudi volilni program, v katerem bodo tudi pogoji za oblikovana merila o prihodnjih odbornikih in poslancih.
Za čim boljše obveščanje občanov o predvolilnih pripravah bo občinska skupščina SZDL in vo-
lilna komisija uporabljala osrednji tisk in RTV, zlasti pa lokalni glasili Brestov obzornik in Glas Kovinoplastike.
Izvršni odbor Občinske konference SZDL je ob razpravi o osnutku volilnega pravilnika še posebej poudaril, da mora biti celotna predvolilna aktivnost javna in mora temeljiti na družbeno političnih izhodiščih. Stališča v tezah SZDL in v resoluciji IX. plenuma ZK Jugoslavije poudarjajo, da mora postati kadrovska politika stvar delovnih ljudi in občanov v delovnih organizacijah in družbeno političnih skupnostih in da mora postati sestavni del njihovih samoupravnih pravic. Kadrovska politika mora postati javna, ne pa zadeva ozkega kroga posameznikov in skupin ter odraz različnih osebnih teženj. Skupno izhodišče za oblikovanje meril pri izbiri posameznih kandidatov za poslance in odbornike bodo morale biti razprave na kandidacijskih sestankih na terenu in v delovnih organizacijah. Na podlagi splošno začrtanih napotkov družbenega razvoja, zlasti pa na podlagi političnega volilnega programa SZDL, bo treba v razpravi opredeliti tista vprašanja, ki jih bo treba v prihodnje reševati v občini, pa tudi v republiki ali vsej državi. To pomeni, da bodo javno oblikovana in nepristransko določena merila, v katerih se bodo izražali posamezni in družbeni interesi, najustreznejša za izbiro kandidatov.
Kako bo torej lahko posamezni občan sodeloval pri kandidiranju? Organizacija SZDL, druge družbeno politične in družbene organizacije, društva in delovne organizacije bodo organizirale široko politično aktivnost, ki naj omogoči čim širšemu krogu občanov vpliv na oblikovanje meril za izbiro možnih kandidatov na podlagi razprav o aktualnih družbeno političnih in gospodarskih problemih in s tem v zvezi o prihodnjih nalogah skupščin. Iz teh razprav se bodo oblikovali določeni predlogi o možnih kandidatih za odbornike in poslance.
Na zborih občanov, delovnih ljudi in članov organizacij volijo volilci kandidate za občinsko kandidacijsko konferenco.
Volilna komisija pri Občinski konferenci SZDL bo imela pregled nad kandidacijskimi zborovanji občanov in delovnih ljudi, zbirala utemeljene predloge za odbornike in poslance in te predloge posredovala v razpravo kandidacijski konferenci SZDL.
Temeljno občinsko kandidacijsko konferenco SZDL bodo sestavljali člani, ki jih bodo določile Krajevne konference SZDL, sindikalne organizacije, krajevne skupnosti, družbeno politične organizacije, društva itd. Štela bo 82 članov.
Evidentiranje kandidatov bo na sestankih krajevnih konferenc SZDL in sindikalnih organizacij.
Temeljna občinska kandidacijska konferenca bo predlagala in potrjevala poleg kandidatov za občinski skupščino, skupaj z občinsko skupščino še kandidate za republiški zbor in za zbor komun republiške skupščine.
Razpravljala bo in sklepala o predlogih kandidatne liste za volitve poslancev zbora narodov, ki jo bo predlagala republiška konferenca SZDL. Izvolila bo tudi delegate za medobčinsko kandidacijsko konferenco, ki bo predlagala in odločala o kandidatih za zbor komun zvezne skupščine in za zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine.
Spomladi prihodnjega leta bodo volitve v vseh volilnih enotah, ker spremenjena ustavna določila uvajajo štiriletno mandatno dobo. Zaradi nalog, ki nas čakajo pred volitvami, bo treba temeljito pregledati dosedanje uspehe, analizirati dosedanje delovanje skupščin in sodelovati pri sestavi programa krajevne skupnosti, občine, podjetij in poslovnih enot. Od jasne usmeritve na vseh področjih so odvisna merila za nosilce nalog v naših predstavniških organih. Naše podjetje ima v prihodnjih štirih letih jasen program razvoja, zato bo toliko laže izbirati kandidate, ki nas bodo zastopali v skupščinah. J. Hren
Jože Bončina
Anton Bavdek
Nagradna novoletna križanka	Nagradni razpis
Brestov obzornik gostuje
NAČRTI KRAJEVNE SKUPNOSTI CERKNICA
Načrti in naloge cerkniške krajevne skupnosti so veliki in odgovorni. Člani njenega sveta se zavedajo, da je mogoče načrte izpeljati le v toliko, kolikor imajo na voljo sredstev.
Do začetka tega leta je svet dobival od skupščine občine Cerknica po 500.000 din letne dotacije. Letos je skupščina dotacije ukinila in predala svetu krajevne skupnosti prispevke za uporabo mestnega zemljišča s tem, da odločbe izdaja Skupščina občine Cerknica, pobiranje prispevka od občanov pa organizira in pobira svet krajevne skupnosti. V primeru, če občani menijo, da je prispevek nepravilno določen, se lahko pritožijo na Skupščino občine Cerknica. Občane Cerknice opozarjamo, da ta prispevek pobiramo na osnovi kvadrature stanovanjske površine in le za območje Cerknice.
Območje krajevne skupnosti obsega tudi naselja Otok, Dolenje jezero, Dolenja vas, Zelše in Podstrajnik. Za ta naselja svet krajevne skupnosti ne dobiva dotacije, denar, nabran od prispevkov za mestno zemljišče pa sme uporabljati samo za Cerknico. Kje vzeti sredstva za nujna dela
po vaseh? Pozivamo občane, da ta prispevek plačujejo redno, ker bomo le tako zmogli urediti Cerknico.
Do konca preteklega leta je imel svet krajevne skupnosti dohodke od lesa iz gozdov splošnega ljudskega premoženja II. To so bila tista zemljišča, ki so bila poprej v oskrbi nekdanjih vaških odborov oziroma trškega odbora. Dohodke smo imeli tudi od peskokopov v Podskrajniku in Zelšah ter od pašnikov. Po predaji teh zemljišč Gozdnemu gospodarstvu oziroma Komunalnemu stanovanjskemu podjetju nima svet nikakršnih finančnih možnosti za najnujnejša javna dela po vaseh. Svet krajevne skupnosti se trudi, da bi to uspel rešiti tako, da bi dobival od Gozdnega gospodarstva vsaj na panju plačan les od letnega prirastka, od peskokopov pa primerni znesek od vsakega kubičnega metra izkopanega peska. Svet krajevne skupnosti upa, da bo ta zadeva v kratkem zadovoljivo rešena.
Načrti za prihodnje delo sveta so veliki, a člani se zavedajo, da ne bo mogoče vsega urediti takoj, temveč le postopoma v prihodnjih petih letih; seveda, če bodo občani redno plačevali prispevke za uporabo mestnega zemljišča. Upamo pa, da bo v prihodnjih letih naša okolica dobi-
la takšno podobo, kot jo mora imeti središče občine in Notranjske.
Svet krajevne skupnosti zbira načrte in predračune za ureditev kanalizacije ter asfaltiranje Partizanske in Gerbičeve ulice, Tabora in drugod, nujno potrebna v Vidmu je javna razsvetljava in ureditev poti, prav tako ceste na Podslivnico, v Kamne gorice, podaljšek vodovoda na Peščenku, ureditev tržnice. Treba bi bilo asfaltirati cesto na Dolenje jezero ter v Dolenjo vas, ki ju največ uporabljajo delavci Bresta. Svet skrbi za dokončno ureditev vodovoda, ker lahko v najkrajšem času ostanemo brez pitne vode.
Če hočemo le delno začeti s tujskim prometom, je treba ob jezeru urediti camping prostor s pitno vodo in elektriko. Na Dolenjem jezeru je treba urediti prodajalno ter gostinski obrat.
Naloge krajevne skupnosti pa niso le urejanje okolice, temveč tudi skrb za občane, od najmlajših pa do naj starejših (vzgojno-varstveni zavod, sodelovanje z odraslo mladino, skrb za starejše ljudi — sodelovanje z raznimi društvi, organizacijami, podjetji in podobno).
Za vzdrževanje javnih nasadov bi bilo treba nastaviti vsaj v letnih mesecih polkvalificiranega
vrtnarja, za čiščenje ulic pa javnega pometača cest. Zaradi brezbrižnosti občanov so ukinili odvažanje smeti, ki jih sedaj odlagajo na neprimernih mestih, čeprav imamo urejeno smetišče na Kamni gorici ob stari cesti proti Rakeku. Treba je urediti tudi zemljišča okrog spomenika padlim borcem iz prve svetovne vojne, urediti kopalni bazen na Slivnici, primitivno kopališče na nasipu ob jezeru ter izboljšati dohod kopalcem do vode s pripetim splavom. Misliti moramo na telovadnico pri osemletki. Občani s Kamne gorice, Peščenka in s ceste pod Slivnico imajo daleč do trgovin. Manjkajo razni lokali. Zakaj ne bi pri novo projektiranih stolpnicah zgradili tudi primernih lokalov? V drugih krajih imajo upokojenci svoje domove, pri nas pa še ničesar. Društev in organizacij imamo precej, a vsem primanjkujejo primerni prostori in zato ne delujejo tako, kot bi morala.
Zelše nujno potrebujejo požarni bazen, Dolenja vas zamenjavo dotrajane javne razsvetljave, ureditev poti ob obeh staneh potoka, popravilo brvi. Na Dolenjem jezeru je treba urediti kanalizacijo ob glavni cesti, da se ne bi po njej pretekala gnojnica. Urediti je teba pot iz Podskrajnika mimo Dolenje vasi na Jezero, ki je postala že navadna poljska pot.
Nalog je mnogo, a samo s prispevki mestnega zemljišča ne bo mogoče dokončati vseh določenih
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 60 din
3.	nagrada 20 din
4.	nagrada 10 din
5.	nagrada 10 din
Rešitve križanke pošljite do 15. januarja na naslov: Uredniški odbor Brestovega obzornika.
ALI NAJ REGISTRIRAM AVTOMOBIL!
S tem vprašanjem mislim na registracijo osebnih avtomobilov, zvečine še vedno fickov. Res je, da nas močnejši stalno potiskajo ob stran, toda ia pritisk bomo vzdržali. Če že nismo sposobni, da bi bežali pred močnejšimi, jih bomo pa zasledovali. Smer ostane ista, zato ni nevarnosti za trčenje, vsaj v družini avtomobilov ne.
Hujša je nevarnost, ki nam na teh ozkih, luknjastih in ovinkastih cestah prihaja nasproti. Tej nevarnosti je zelo težko določiti tip in barvo, ker je pravzata sestavljenka.
Sestavni deti pa so zelo neprijetni:
—	podražitev goriva za 12 ali več odstotkov,
—	podražitev obveznega zavarovanja za 300%,
—	povečanje komunalnih taks za kdo ve koliko odstotkov,
—	znižanje zgornje meje za obdavčitev osebnih dohodkov za 25 odstotkov,
—	povečanje tega in onega in še in še.
Perspektiva je torej jasna in svetla. Pri močni svetlobi pa se rado blešči in je zato vožnja nevarna.
Nevarne vožnje ne maram, zato se ne bom vozil, zato mi tudi ne bo treba registrirati tička. Moja varnost pri vsej stvari niti ni najvažnejša. S tem bom prispeval svoj delež k reformnim prizadevanjem, predvsem za skrajšanje delovnega časa. Skrajšani delovni čas oziroma 42-urnik bo zato kmalu postal za avtomehanike, delavce na bencinskih črpalkah, miličnike, matematike v zavodih za zavarovanje in še mnoge druge samo še zgodovina, ki se je bodo spominjali kot naše babice in dedki dobrih zlatih časov Franca Jožefa.
Mednarodnih kreditov za gradnjo sodobnih cest sploh rabili ne bomo, ker bodo sedanje ceste zadostovale, pičli dinarčki, ki od cene bencina ostanejo za vzdrževanje cest, bodo potem zadostovali, ker bo manjši promet.
Sploh pa se mi zdijo kritike na račun razdelitve sredstev, ki jih plačamo kot porabniki bencina, zelo neumestne. V glavnem zahtevamo več denarja iz tega naslova za vzdrževanje in gradnjo cest. To ni pravilno. S tem samo drobimo že tako majhna sredstva. Zavzemati bi se morali za združevanje sredstev, združevanje pa je lahko samo v središču. Ne bodimo drobnjakarji, če hočemo našemu gospodarstvu in osebnemu standardu dobro in dolgo življenje. Sredstva morajo biti združena.
Po vsem tem razmišljanju sem prišel do sklepa, da ne bom registriral svojega fička, ker bo to imelo samo dobre posledice zame in za družbo, oprostite za družbo in zame. Fičo bo ostal v garaži in bo tako popolnoma izkoriščena, gume se bodo kljub temu starale. Bencin bo lahko koncentriran še kot nafta v črpališčih, vsi tisti pa, ki imajo sedaj karkoli opraviti z železnimi konjički, bodo lahko konzervirani doma. Prevladovalo bo vseljudsko zadovoljstvo in dobro se nam bo godilo.
F. Hvala
del. Člani sveta krajevne skupnosti upajo, da bodo podjetja in ustanove prispevale k tem delom vsaj toliko, kot so za ureditev središča od stavbe Skupščine občine Cerknica pa do mostu. Če bomo skupno reševali te naloge, lahko upamo, da se bo naša okolica razvila ne le kot industrijski kraj, temveč tudi kot zbirališče turistov, letoviščarjev, izletnikov in športnikov, kar bi bila korist vseh nas.
Če hočemo doseči takšen cilj, pa je potrebno skupno delovanje.
D. Zagorjan
ODA 1968
Spet smo letu »vrat zavili«, pero s črnilom oplodili, komur bi srečo pač skalili, jo bomo za Silvestrovo zalili.
Kaj bi kislo se držali, kaj slovo bi upu, sreči dali, kaj če kozle smo streljali, da naprej bi lažje se pehali.
Pravijo, da Brestovci smo strašno resni in da standard naš ni v plesni, smo službi bolj kot ženam zvesti, da delamo preveč po svoji vesti.
Oda kot pesem je ime dobila, šiv za šivom bo robila, po mesecih bo sem in tja blodila, kot mlada vila iglo zasadila.
Dovolj je dolga uvertura,
čaka nas še dolga »tura«,
naj zvezda uperi tja oči,
kjer Brestov znak se v noči ne blešči.
Nasploh pa zlata je veljava le-ta občinska razsvetljava; zato nikar ne mislite, da v temi ne vidijo se vsi problemi.
Kostanjev vrh ne sili več v oblake, dovolj je Cerknici zeli, navlake, saj Cerknica je pravo mesto, čeprav prispevka od zemljišča ne dobiva
zvesto.
Obširen študij, analize, pa kam odšli ste vi po vize, saj vendar proračun doma se zbira, se o njem na sejah trikrat debatira.
Rubilo se je letos kot nikoli, ko davkarji sedeli so za stoli.
Saj proračun bo še presežen,
ker delavec plačuje v zanke proračuna
vprežen.
Se raje peš z županom napotimo, po cesti novi pred volivci pokažimo, kaj cesto mini bi hvalili če že po tednu so jo raztegnili.
Sest inženirjev šola kranjska je »povila«, izobrazba se drugače bo razvila.
Ukrepe bomo poostrili, ker mi diplome smo dobili.
Ni pa ni šlo kot zakleto,
čeprav na bar Škocjan je dal svoj veto.
Kultura letos ni rodila,
morda prihodnje leto dvojčke bo dobila.
Športu čast zares in hvala, da morena ga ne bo pobrala.
Množičnost je na kegljišču, zelška liga pa na fuzbališču.
Nevesta Jelka je bogata,
Brestu že ne bo copata, moška voda pa zdravilo, ki še malo Jelko je zdramilo.
Ohcet pa le še ni končana, zadruga ne snubi več Škocjana,
Škocjan pač zdaj krompir prodaja, zadruga tržišče modrčkov osvaja.
Smo TV center ustanovili, ves mesec smo se vlog učili, da bi primerjali se s »Savo«, kdo ima boljšo samoupravo.
Letos pa bila je voda k’ se Sika,
nihče ne tarna, da cevi so sama »flika«.
Notranjci smo žilavi in čvrsti,
zato iz klora voda naj naprej še vino krsti.
Imelo leto 366 je glavobolov s proizvodnjo kooperantskih Sardan stolov. Sicer pa leto se šele končuje, ko kooperacija že nove zobobole snuje.
Lepo smo si v SKS popravili kurjavo, zdaj šele dobil je mraz veljavo.
Sicer pa električnih peči bo vedno manj
gorelo,
ko sonce maja bo kosti ogrelo.
Sirene letos kot za stavo so tulile, da morda bi leto boljše naznanile, kajti čakajo velike nas volitve, in na stolčkih nove pridobitve.
Že so letu ure štete, že srbijo nas vse urne pete, ostal je le še čas slovesa, pa že padla novoletna bo zavesa.
In zdaj, ko gremo v novo leto, ga z upi čakamo zavzeto, vsak član podjetju bodi zvest, naj se razvija in krepi naš BREST!
Razvedtrna se oi Mvm ietu
TRINAJSTA PLAČA
Tone: Slišal sem, da boste dobili trinajsto plačo?
Janez: Bomo, vendar nikar ne Povej moji ženi!
Tone: Bodi brez skrbi, ti pa tudi nikar ne povej moji, da boste pri vas dobili, ker pri nas bomo!
NATANČNOST
Hermina: »No, Tone, zdaj po Pravici povej, koliko žensk si imel pred menoj!?«
Odgovora ni.
„ Hermina čaka, odgovora pa Se vedno ni.
Potem ponovi vprašanje: »Si slišal Tone, kaj sem te vprašala?«
On pa: »Počakaj! Štejem.«
PAR
Romanca je prepričana, da je v naravi vse poročeno. Ko prideta nekega dne z mamico v pekarno, vpraša Romanca.
— Mamica, ali sta Kifeljček in Žemlja mož in žena?
TETA NA OBISKU
— Jožko, daj teti poljubček!
— Mama, teta ne mara po-
ljubčkov!
— Kako pa veš, da jih ne mara?
— Saj je že očka poskušal, pa je dobil klofuto ...!
SKROMNOST
Mladenič je vljudno vprašal dekle:
»Vas smem poprositi za roko?«
»Prepozno, dragi tovariš, včeraj vas je nekdo prehitel.«
»Smola! No,pa prepustiva roko onemu drugemu, jaz sem zadovoljen z ostankom.«
Dtofi dedek maa
... midva se srečujeva vsako leto, ko naročam darila za Brestove otroke. Že vidim, spoznal si, da gre za Štefana Bogovčiča. Morda se boš začudil, vendar prav to si želim:
1.	pomagaj mi v letu 1969 najti vse drobne zanimivosti iz Bresta in iz Cerknice (da vesti o kulinarstvu ne naročam posebej),
2.	nikar se vsako leto ne izmikaj Brestovim otrokom z najrazličnejšimi izgovori, da na Brest ne moreš priti.
Končujem z željo, da se letos zagotovo oglasiš s polnim košem.
Sprejmi lep pozdrav od
Štefana
... piše ti France Hvala — direktor Iverke. Letos sem se kljub re-elektorski letini dobro obdržal. Da bi si zagotovil tudi lepo prihodnost, prosim, da mi izpolniš samo tri želje:
1.	pomagaj mi izdelati take plošče, ki bodo odporne proti vsem spremembam deviznih in še in še drugih režimov,
2.	kot stalnemu poročevalcu našega Obzornika o prevoznosti cest, te prosim, da prineseš Komunalno stanovanjskemu podjetju Cerknica snežno uro budilko, da bi lahko uspešno opravljal svojo mesečno poročevalsko službo,
3.	ker imam zelo dober avto, ki mi je letos »crknil« poprečno mesečno samo 29 do 31-krat, te zelo lepo prosim, da mi prineseš še eno veliko radijsko anteno.
Že vnaprej najlepša
Hvala!
... sem tisti Dušan Trotovšek, ki vodi prodajno službo in skrbi za tako uspešno reklamo, kot je na primer tista o stolu Sardanu, na katerem pa zaradi previdnosti raje ne sedim. Sem človek skromnih želja, vseeno pa te prosim:
—	da bi mi tovarne izdelale več TOP-pohištva in da bi s prodajo vsaj delno opravičil stroške reklame,
—	da bi v letu 1969 skupaj zrežirala novo igro: »Kako smo Cerkničani ob kulturo prišli«,
—	da ne bi podražil bencina, da bi lahko obiskal še preostala dva jugoslovanska kraja.
Bodi zdrav in vesel tudi v letu 1969!
. .. sem Danilo Mlinar, glavni kuhar: poslovnih politik, našega Obzornika in finančnih obveznosti poslovnih enot in podjetja. Kljub odločujočim vplivom na začimbe pripravljenih specialitet imam samo dve skromni želji:
1.	pomagaj mi, prosim, tudi v prihodnjem letu pripraviti take načine, ki mi bodo omogočali pravično zajeti vsa razpoložljiva sredstva naših poslovnih enot,
2.	pri pripravljanju bolj začinjenih in užitnejših jedi za naš Obzornik mi nakloni več hrabrosti in večje število na močne začimbe navajenih pomočnikov.
Tvoj neutrudni
Danilo
ALI VESTE ...
... da je človek uspel priučiti v svojo korist in zabavo več vrst živali. Stari Kitajci so celo z bolhami prirejali pravcate dirke z malimi vozički. (Škoda, ker nimamo takega specialista, ki bi dresiral našega pava, da bi usmerjal parkiranje avtomobilov.)
... da se dvigne po zadnjih podatkih na leto v zrak čez dva milijona ton dima. (Zanimivo bi bilo, če bi kdo izračunal, koliko ga gre skozi okna naših sejnih dvoran.)
*
Zadeva je rešena tako, da je za motorizirane člane našega kolektiva rezerviran parkirni prostor za ograjo pred tovarno pohištva. Toda to je le začasna rešitev, saj lahko pričakujemo, da se bo število lastnikov motornih vozil samo na Brestu stalno povečevalo.
...da vodstvo strelske družine BREST že več mesecev premišljuje, kako porabiti stopetdeset tisoč starih dinarjev, ki so jih dobili od koordinacijskega odbora sindikata za pospeševanje strelske dejavnosti?
Ta trenutek zatišja so pogostokrat izkoristili učenci TSS in z izposojenimi puškami pridno trenirali.
*
... da igralec samo na eni nogometni tekmi shujša do pet kilogramov. (Koliko izgubi živcev poprečni marjašer, še niso ugotovili.)
... da je naša prodaja dobila pismo od nekega novatorja iz Kranja! Le-fa med drugim piše:
»Pri nas imamo televizor. Čisto zares ga imamo že leto in pol. Nimamo pa mizice, kamor bi ga postavil. Nimamo je zato, ker nam ni nobena všeč.«
Nato je »novator« s skicami pokazal, kakšne omarice naj bi delali, da bi bile vsakomur všeč.
To je dokaz več, da se bodo morali naši konstruktorji bolj približati željam širših plasti odjemalcev, ki imajo bolj plitke žepe.
*
... da so strokovnjaki ugotovili najbolj produktivni dan strojepisk. Mnenja so, da je sreda njihov najbolj delovni dan, ponedeljek pa naj slabši. (Vse tiste, ki imajo opravka s strojepisnico, prosimo, da te ugotovitve upoštevajo.)
... da so se zaradi vse večjega obiska zunanjih kupcev in vseh, ki se zanimajo za naše izdelke, pojavile težave, kje parkirati avtomobile pred stavbo skupnih strokovnih služb.
Dušan
... kakor vidiš, sem se letos povzpel na novo stopnico, ko sem, poleg mesta direktorja Tovarne pohištva Cerknica, prevzel tudi ribiško taktirko v društvu ljubiteljev rib, katerih članov je več kot rib v jezeru (raki niso všteti). Verjetno že veš, da gre za mene — Toneta Kebeta. Nisem sebičen in želim, da mi prineseš dve darilci :
1.	veliko skledo dohodka, v kateri bo več ocvirkov dobička kot letos,
2.	take ribe:
—	ki bodo na referendumu izglasovale integrirano jezero,
—	ki bodo znale plavati v zajezenem jezeru več kot eno leto,
—	ki bodo znale ločiti trnke ribičev od »raubšicev«,
—	ki se bodo hitreje množile kot ribiči.
Tvoj zvesti dopisnik Tone
Op. p.: Darila me bodo razveselila tudi, če jih prineseš prihodnjo zimo.
... jaz, France Tavželj, tajnik iz Martinjaka, te že na začetku pozdravljam. Ne bom dolgovezil, ker vem, da si tudi ti zavzet s problemi, ki si jih slišal na kongresu. Zaupam ti samo dve želji:
1.	pomagaj nam prepričati Brestove samoupravlj alce, da bi nam omogočili nabavo umetnih postavljačev za Brestovo kegljišče,
2.	poskrbi, da bo hudič prihodnje leto nagnal še več polhov na moje limanice. Ker sem že pri polhih, te prosim, da izposluješ status »polhanja« z ustreznimi terminskimi zakoni.
Tvoj
France
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV V CERKNICI
želi delovnemu kolektivu BRESTA veliko uspehov v letu 1969 in se še naprej priporoča za sodelovanje
... oglaša se ti dopisnica Brestovega obzornika Jožica Matičič iz TLI Stari trg. Čeprav sem iz dopisniško nepridobitne poslovne enote, podobno kot sodelavci iz Bazenske žage, si vseeno dovolim, da te poprosim za izpolnitev treh želja:
1.	prosim te, da nam izdelaš v letu 1969 take sodelavske zaključke in kalkulacije, da ne bodo nikdar več jabolko prepira med Brestovci,
2.	prišepni sestavljalcem poslovne politike, da ne pozabijo na našo že tolikokrat obljubljeno modernizacijo,
3.	naroči kolegom iz uredniškega odbora, naj se ne sramujejo žensk in naj me prihodnje leto vsaj dvakrat povabijo na njihove pogoste sestanke.
Tvoja
Jožica
... prepričan sem, da si me spoznal že po sliki. Sem tvoj zvesti psiholog Vojko Harmel, ki kuha kadre po najsodobnejših receptih. Imam teste, s katerimi ugotovimo tudi, koliko bi te odtehtal na Brestu. Bojim se, dragi dedek, da ne bi imel celo ti težav z odbitimi točkami na šolo in prakso.
Da ne pozabim na želje:
1.	prinesi mi nekaj sto kilogramov nezaposlenih kadrov z visoko in višjo izobrazbo,
2.	prekuhaj statut in nekaj pravilnikov,
3.	prinesi mi zimske gume za moped.
Srečno rajžo ti želi tvoj Vojko
* ** *jmx * *
HOROSKOP
c
ZA VSE BRESTOVCE:	ŽENSKE IN MOŠKE,
ŠEFE IN NEŠEFE,	VITKE IN DEBELE
21.1. do 19. II.
Med ponudniki za ženitev je najbolj pravi svetlolasi kandidat z lepim glasom in bujno frizuro. Na neregresiranih počitnicah se boste izkazali vsestransko, vsi vas bodo občudovali. Občudovanje boste dobro izkoristili za namene, ki jih svetlolascu ne smete zaupati. Finančno si ne boste najbolje opomogli, ker bodo vaši osebni dohodki naraščali samo na osnovi produktivnosti.
20. II. do 21. III.
Ribja kri vam bo pomagala, da ne boste zardevali, kadar boste krmarili v nevarnih ljubezenskih vodah. Napredovanje je na vidiku. Na jesen boste razmišljali o potrebi novega vozila. Dobili boste izreden smisel za igranje na srečo. Pazite na številko 31167.
VODNAR^
'P&inr*
z
22.111. do 20. IV.
Z vašo prirojeno trmo in zagrizenostjo boste dosegli na delovnem mestu izreden uspeh, ki ga želi zmanjšati le nevoščljivost neodkritosrčne osebe. Težko se boste zaljubili, ker ste v ljubezenskih odnosih pretirano previdni. Zvezde vam v nagradnih igrah niso naklonjene, od šestih možnosti boste sedemkrat izgubili.

Sbik
K*
/7
22. V. do 21. VI.
21. IV. do 21. V.
Zgrabite prvo priložnost za skok čez plot, kajti le za to ste rojen posebnež. Vaša priljubljenost v službi ne bo v skladu z osebnimi dohodki. Obeta se vam nevarnost vekanja. Planirate vse tako natančno, da boste ob rojstnem dnevu natanko eno leto starejši, pazite da ne nabavite nedozorele ozimnice. Zdravnik se bo pošteno zmotil.
<£> .<!>
Premišljali boste o naraščaju, vendar se ne boste odločili. Zaradi vmešavanja tretjega lahko škripanje v ljubezni. Linija se vam bo nevarno spreminjala. Ob zahtevi po dodatnem učenju ne vzkipite prehitro, ker v osebnih dohodkih ne bo kipenja.
*J/ Up ^ lt>
22. VI. do 23. VII.
Prevelika boječnost pri ženskah vas bo rešila sitnosti in izdatkov, vendar vam bo črnolasa oseba kljub temu delala skomine. Rak nevarno razjeda vaše osebne dohodke. Ne obesite šole na klin. Prijeten dopust na kmetiji. Kadar boste vozili nazaj, bodite previdni, kantoni so trdi.
24. VII. do 23. Vlil.
Čeprav ni v navadi, boste za zasluge pohvaljeni. Vaši nadrejeni se bodo zanimali za vaše težave in vam pomagali iz zagat. Ljubili boste eno, ljubljeni od dveh oseb. Pri posojilih pazite, komu boste kot porok podpisali. Sosedje bodo nekaj šušljali o vas. Doma boste poslušali pridige, v službi pa boste podrejenim dokazali, da ste copata samo doma.

ft.LEV ' ’
■»saj ti
24. Vlil. do 23. IX.
Lepa oblika vašega nebesnega znamenja vam bo služila samo za prikimavanje, da boste laže ribarili v kalnih ljubezenskih vodah. Devištvo se bo pokazalo v pravi luči šele pri nedotaknjenem povišanju plače. Ste možni kandidat za februarsko kadrovanje v samoupravne organe. Ker ste preveč prilagodljivi, ne boste povedali tistega, kar vam povzroča srbenje jezika. Razkričife se v preverjenih krogih »žlahfe«.
TEHTNICA
24. IX. do 23. X.
Hitrih odločitev ne boste želeli, rajši boste vse temeljito premislili. Čaka vas delo pri naraščaju in kulturnem udejstvovanju. V ljubezni ne bo razkošja, bo pa vseeno nebeško lepo. Davkarija vam bo stopila na prste, zato bodite previdni pri prijavljanju dohodka. Razigrali se boste v naravi in na potovanju. Čaka vas velika riba. Ker ste ponočnjak, boste imeli večkrat na obisku mačka. Končajte šolo.
24. X. do 22. XI.
V januarju presenečenje. V debatah boste postavljali piko na i. To bodo spoznali tudi v službi in družbi in se bodo izogibali zobanja češenj z vami. Poleti z nadzvočno hitrostjo ločite pleve od zrnja. Prevelika morala v ljubezni vam bo škodovala. Na počitnicah boste dosegli nekaj presenetljivega, nekaj neverjetnega pa doma. Bojte se nove davčne politike.
^ŠKORPMO?
^ \\x~l
23. XI. do 22. XII.
Lovska strast na dvonožno divjao vam je v krvi in ji ne boste prizanesli niti tedaj, kadar bo že pod zaščito v drugem revirju. Uspehi bodo čudoviti. Strelske dogodivščine vam bodo »cefrale« srce. Zal bo denarja veliko manj kot ljubezni. Poiovanje v inozemstvo, smola s carino. Velik dobiček v neki kupčiji bo zelo poživel usahlo denarnico. Večno žejno vozilo vas spravlja v obup.
23. XII. do 20. I.
V ljubezni ni vse zlato, kar se sveti, zato boste dajali prednost starejšim. S trmo boste dosegli vse, kar hočete. Nezaupanje vase je odveč, potrebujejo vas na treh straneh. Pleša bo napredovala in ovirala junaška dejanja. Največ kozlov boste ustrelili na sestankih. Do živega vam ne pride ne reelekcija ne družinski tovariš. Za dopust je najboljše kopanje v domači kadi s primernim dodatkom morske soli. izogibajte se ljubezni z ovnom.
Novoletni direndaj
kje vzeti blago?
December je čas velikih nakupov in priprav na novoletne praznike. Ko stopimo v trgovine, prav lahko opazimo, da se je nakupovalna mrzlica začela že pred 29. novembrom. Nakup pohištva pa se običajno začne že prej. Kdor ga kupuje, ga želi imeti v stanovanju še pred prazniki.
Kes je, da je bilo povpraševanje po naših izdelkih veliko vse leto, v zadnjih dveh mesecih pa se je gotovo še podvojilo. Posebno veliko je zanimanje za dnevno sobo Daniela, pa tudi za dnevno sobo Florido.
V novembru, ko je bila serija Daniele pripravljena za odpremo, se je pritisk kupcev — trgovine — in posameznikov še stopnjeval.
Vsak dan nas pogosteje obiskujejo. Ljudje prinašajo s seboj denar, pripravljeni so tudi takoj plačati. Še celo več bi plačali, da bi le dobili Danielo. Seveda, obiski so le ena plat; dnevno dobimo namreč tudi po trideset pisem, telefonskih razgovorov pa ni mogoče šteti. Telefon zvoni neprestano. Ne konča se en pogovor, že kliče
drugi. Vsebina razgovorov je skoraj vedno enaka. »Rad bi dobil Danielo. Kdaj pridem ponjo? Takoj bom plačal.« Žal jim ne moremo ustreči. Največ, kar lahko storimo, je, da jim svetujemo, v kateri trgovini je mogoče kupiti naše pohištvo. Toda tudi v trgovini ga ni, ker je pohištvo prodano, še preden ga razložijo.
»Danielo bom dobil, saj jo je obljubil moj prijatelj, ki dela v vašem podjetju,« nas je zadnjic nekdo prepričeval. Najprej prosijo, potem postajajo tudi nesramni in grozijo, da nas bodo zatožili našim višjim šefom, če pri priči ne dobijo tega, kar želijo. Radi bi ustregli vsem, a je nemogoče. Povpraševanje je mnogo večje kot so naše možnosti. To se pojavlja iz leta v leto. V jesenskih mesecih nam vedno primanjkuje blaga. V prodajo gre vse, od stola Sardan pa do Daniele in stilnih garnitur. Gotovo bo povpraševanje nekoliko popustilo po novem letu. Upamo, da bo prihodnjo jasen le nekoliko bolje, saj bodo serije mnogo večje.
T. Žele
JUuatedtuna se aš mvm ktu
VLJUDNA SOPOTNICA
Pred prazniki so nasploh povsod velike gneče. Posebno opazimo to v avtobusih.
Pred kratkim se je zgodilo tole:
Zadnjo minuto pred odhodom avtobusa je prisopihal zajeten možakar, ki bi mu tehtnica pokazala čez 120 kilogramov.
Stežka se je prerinil skozi vrata v že tako dovolj poln avtobus, si obrisal pot s svojega obraza, pogledal na sedeče, ki so začeli vneto obračati časopise in podobno branje ter avtoritativno vprašal: »Ali je kdo med vami tako uvideven, da bi mi odstopil svoj sedež?« Vse je bilo mirno in tiho, dokler se ni dvignila suhljata ženica in rekla: »Kar sedite, gospod, bodo vsaj tisti veseli, ki stojijo!«
PLAČILO
K advokatu pride mlad človek, da bi ga zagovarjal pred sodiščem.
— Z veseljem, toda dali mi boste nekaj akontacije za prve izdatke.
— Žal, to mi pa ni mogoče-Nimam niti prebite pare.
— No, morda imate vsaj kakšen predmet, ki ima kakšno vrednost, da mi ga zastavite . • •
— Imam avto, popolnoma nov...
— To mi popolnoma zado' stuje. Zdaj mi pa povejte, česa ste obtoženi.
— No, da sem ta avto ukra-del!
NAROČILO
— Smem postreči? Vpraša natakar pravkar prispele g°' ste.
— Meni ocvrta jajčka! odg0' vori on.
— Pa gospa?
Ona nekaj časa premišlja, P°' tem pravi: Pa še meni ocvrta jajčka. Ampak iz svežih jajc> prosim!
Natakar gre v kuhinjo in na' roči: Dve porciji ocvrtih jajc-Eno iz svežih jajc!