Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
Celovec * petek* 10. december 1999 štev. 49 (3043) • letnik 54 • cena 10 šil. • 0,73 evra
*>' ‘4 _
| ^

Opozorilo društvom!
Vsa društva, ki še niso zaprosila za finančne podpore za leto 2000 pri Uradu zveznega kanclerja, opozarjamo, da je rok za oddajo prošenj tokrat 15. januar 2000. Obenem opozarjamo doslejšnje prejemnike podpor, da morajo biti obračuni za leto 1999 najkasneje do roka, ki ga je Urad zveznega kanclerja navedel v pogodbi (praviloma 10. januar 2000), na Dunaju.
SPI in ISO
Manjšine pomembne za _ uspeh evropske integracije
SPD ŠENTJANŽ
Anja Šlemic nova
predsednica
društva
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA je preteklo soboto na svojem občnem zboru v kulturnem domu v Šentprimožu položila obračun štiriletnega dela in se brez velikih krčev poslovila od dosedanje linije multikulturnosti. Slovenski jezik, napredna kulturna izpo-
vednost, delo z mladino, iskanje novih poti za kulturno in narodno preživetje naj bi bilo njeno nadaljnje vodilo. Seveda pa tudi kultura kot integrativni element sožitja v koroški družbi.
Stran 3
Evropski integracijski proces bo dosegel svoj cilj samo tedaj, če bo uspelo zaščititi tudi etnično, jezikovno in kulturno raznolikost Evrope ter če bodo določene in upoštevane tudi primerne vseevropske zaščitne norme, ki jih bodo lahko uveljavljali tako posamezni pripadniki manjšin oz. narodnih skupnosti kot tudi manjšinske skupnosti same. To je bila glavna izpoved dvodnevnega sestanka Evropskega biroja za jezikovne manjšine (EBLUL) pretekli konec tedna na Dunaju, ki ga je vodil predsednik biroja, tržaški Slovenec Bojan Brezigar. Udeleženci sestanka najpomembnejšega združenja jezikovnih manjšin v Evropski uniji - na Dunaj je prišlo 35 zastopnikov jezikovnih manjšin iz Belgije, Danske, Finske, Francije, Italije, Irske, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Španije, Švedske in Avstrije, pa so se na prvem sestanku EBLUL na avstrijskih tleh poleg evropskih dimenzij manjšinske zaščite težiščno posvetili tudi položaju avtohtonih narodnih skupnosti v državi gostiteljici. Do besede so prišli zastopniki vseh avstrijskih manjšin, svoje gledanje na reševanje problematike pa sta predstavila tudi vodja avstrijskega komiteja združenja
EBLUL Karel Smolle ter predsednik sosveta za koroške Slovence in predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. Do položaja avstrijskih manjšin pa je s strani uradne Avstrije zavzela stališče vodja oddelka za manjšine pri uradu zveznega kanclerja dr. Christa Achleitner.
Pri tem je bil precej odmeven nastop Marjana Sturma, ki se je v svojem referatu jasno
Slovensko prosvetno društvo Šentjanž je na svojem občnem zboru konec preteklega tedna prvič v svoji 90-letni zgodovini izvolilo žensko za predsednico društva. Nova predsednica je Anja Šlemic iz Kaple ob Dravi, sicer tudi mentorica
Anja Šlemic
mladih šentjanških gledaliških igralcev. Sicer v društvenem odboru ni prišlo do posebnih spememb. Več na strani 4
Več na strani 2
izrekel za realizacijo integracijskih modelov na področju manjšinske politike. V bodoči Evropi - tako Strum - bodo namreč manjšine oz. jezikovne, kulturne in etnične skupnosti lahko preživele samo, če se bodo aktivno vključevale v sodobne tokove ter se definirale kot sestavni del celotne družbe.
PREBERITE
Ledince
Otroški vrtec »Ringa raja« v Ledincah že eno leto uspešno deluje
Stran 2
Borovlje
Ansambel Drava je pri Cin-gelcu na Trati predstavil svojo novo zgoščenko »Trajanje«
Stran 4
Celovec
Vsi moji sinovi. SSG iz Trsta je z dramo Arthurja Millerja gostovalo na povabilo KKZ v Mestnem gledališču Stran 5
Dob
Uspehi tako za žensko kot moško ekipo	Stran 8
PREBLISK
Sondaini razgovori, nekakšne predigre za konktretna pogajanja o novi vladi, so po dobrih dveh mesecih končani. Če se bo zgodovina kdaj zanimala za to navidezno prelomno obdobje v avstrijski politiki, po bo najbrž zabeležila predvsem spretnost državnega predsednika. Nenazadnje je s sondažnimi razgovori po vsej verjetnosti preprečil predčasne volitve, strankam pa dal možnost, da si dajo duška. Bivša velika koalicija je prebavila šok parlamentarnih volitev, (zvezni) socialdemokrati so se lahko med seboj spravili, ljudska stranka spet lahko naglas razmišlja o neumiku v opozicijo, svobodnjaki pa so imeli dovolj časa tujini pokazati, da vendar niso taki, ka-
kor se kažejo, tukajšnjikom pa dopovedati, da je čas spogledovanja z desnimi robovi družbe, neusmiljene kritike vladne in eu-jevske politike z volilnim bojem vred preteklost in so zdaj pripravljeni prevzeti
Zdaj gre zares
odgovornost za Avstrijo. Razen splošne pomiritve političnih duhov sondiranje ni prineslo razburljivih spoznanj. Trend je ostal nespremenjen: več Evrope, manj nevtralnosti, manj davkov, manj socialnih izdatkov, manj tujcev, več gospodarstva. In to bo tudi rezultat koalicijskih pogajanj, vseeno kakšen bo sestav nove vlade.	A. L.
MONODRAMA
Lep pozdrav, Štefka!
Igra: Dunja Wutte Režija: Marijan Hinteregger
Premiera:
petek, 10. 12.’99*20h Ponovitev:
sobota, 19.12.'99* 20" KULTURNI DOM ŠENTPRIMOŽ
PRODUCENT:
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
CELOVEC
Haider napoveduje reformo glasbene šole
Pretkli teden je deželni glavar, v katerega pristojnosti so tudi glasbene šole, v deželnem zboru napovedal nove reformo. Med drugim namerava razveljaviti vse pogodbe z glasbenimi učitelji in z njimi skleniti nove, pri čemer naj bi učitelji poučevali nekaj ur več. Jasna naj bi postala tudi ločitev med konservatorijem in glasbeno šolo. Sploh pa se je izrekel za reorganizacijo glasbenih šol na osnovi društva. Trenutno so glasbene šole vključene v deželno upravo. Ravnatelj slovenske glasbene šole Roman Verdel ne pričakuje posebnih posledic za svoj šolo, ki že tako deluje na osnovi zasebnega društva.
SESTANEK EBLUL NA DUNAJU
Resolucija o avstrijskih manjšinah
Predsednik EBLUL Bojan Brezigar je glede Avstrije menil, da se le-ta pri zaščiti manjšin nahaja nekje v sredini lestvice držav Evropske unije. Sestanek EBLUL na Dunaju pa naj bi bil opozorilo in hkrati impulz, da v prihodnosti izboljša ta svoj srednji rating in se - upoštevajoč svojo preteklost kot skupnost najrazličnejših narodov in narodnih skupnosti - povzpe prav na vrh lestvice. Ob tem se je izrekel tudi za bolj prizadevno vlogo Avstrije v procesu širjenja Evropske unije.
Na dunajskem sestanku EBLUL je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri so se udeleženci poleg ukrepov na evropski ravni zavzeli tudi za čimprejšnjo uresničitev nekaterih točk na avstrijskem nivoju. Med drugim so se izrekli za
enakopravnost vseh avtohtonih narodnih skupnosti v avstrijski ustavi, za postavitev v avstrijski državni pogodbi zagotovljenih dvojezičnih topografskih napisov v vseh naselitvenih območjih, kjer živijo avstrijske manjšine, za pospeševanje dvojezičnega izobraževalnega sistema, od otroških vrtcev do mature ter izobraževanja učiteljskega in vzgojiteljskega osebja, za realizacijo dvojezičnosti v upravnih organih, za uvedbo in razvoj radijskih in televizijskih oddaj v manjšinskih jezikih v okviru Avstrijske radiotelevizije (ORF), za finančno zagotovitev privatnih radijskih sporedov ter printmedijev v jezikih avstrijskih manjšin ter za znatno zvišanje finančne podpore narodnim manjšinam, predvsem manjšim.	I. L.
MANJŠINE V RADIU
Potreben je
diferenciran
prikaz
Ali so narodnostne manjšine izključene iz medialnega komunikacijskega procesa? To vprašanje so si zastavili udeleženci strokovnega srečanja, na katero je pretekli teden vabil Radio FRO (Freier Rundfunk Oberösterreich). V okviru referatov, predstavitev medijskih projektov in okrogle mize so radijski sodelavci, strokovnjaki in politki razpravljali o možnostih, ki jih
Avstrija nudi na področju dvojezičnega radia. Svojo dejavnost je predstavil tudi koroški Radio AGORA, ki se je s svojim dvojezičnim konceptom in prostim dostopom do drugih svobodnih družb izkazal kot eden najuspešnejših tovrstnih projetov. Poudarjen je bil pomen tega, da oddaje oblikujejo manjšinci sami. S tem da niso le predmet ali tema v medijih, temveč lahko sooblikujejo vsebine. Sicer so udeleženci srečanja soglasno menili, daje za uveljavljanje manjšin kot »družbena norma« potreben tak prikaz, ki upošteva raznolikost znotraj manjšin in jih ne zreducira zgolj na njihov obstoj kot manjšina.
K. C.
RADLJE OB DRAVI
Problemi pri zaposlovanju invalidov
V začetku decembra je v prostorih knjižnice Radlje ob Dravi potekala okrogla miza, ki jo je ob mednarodnem dnevu invalidov pripravilo tamkajšnje Medobčinsko društvo invalidov »Drava« v sodelovanju z ostalimi koroškimi društvi. Osrednja tema so bila invalidska podjetja Koroške, ki jih je v pokrajini sedem, država pa jim je podelila status, ki prinaša določene olajšave predvsem zaradi preprečevanja prehajanja invalidov v brezposelnost. Ta podjetja so nastala iz matičnih industrijskih podjetij in zanje prav tako veljajo tržne zakonitosti, državne subvencije in odstopljena sredstva (prispevki od plač) pa se lahko namenijo za razvoj oz. naložbe. Sicer jih je v Sloveniji okrog stoštirideset, kar ni mali strošek za državo.
Na osnovi anketnih vprašalnikov invalidskim podjetjem so društva invalidov Koroške pripravila oceno razmer in tokov zaposlovanja invalidov, na okrogli mizi pa je stekla razprava, ki so se je udeležili tudi
predstavniki podjetij, Zavoda za zaposlovanje Velenje, Zveze delovnih invalidov Slovenije in Biroja za varstvo pri delu Ravne. V uvodu je bilo povedano, da je Koroška s preko osemsto nezaposlenih invalidov, katerih število narašča, v manj ugodnem položaju v državi in so invalidska podjetja za blažitev problema pomembna. Da bi bila tudi v bodoče, so potrebni tržno zanimivi programi, ki terjajo kadre in posojila. Anketa pa je med drugim pokazala, da so ta podjetja bolj ali manj odvisna od matičnih podjetij in razpolagajo s skromnimi razvojnimi načrti in sredstvi.
Ugotovitve ankete kažejo, da se delovnopravna zakonodaja spoštuje. Kar se tiče razporejanja invalidov v skladu s preostalo delovno zmožnostjo in ergonomije (prilagajanje delovnih mest okvaram) pa je bilo opozorjeno, da primanjkuje strokovne podpore iz okolja, saj si lastnih strokovnjakov ni moč privoščiti v podjetjih.
Samo Šavc
OTROŠKI VRTEC V LEDINCAH JE STAR ENO LETO
»Ringa raja« na uspešni poti
Leto dni je minilo od slavnostne otvoritve trijezičnega vrtca »Ringa raja« v Ledin-cah. Po prvem letu delovanja je njegova bilanca izredno pozitivna. V primerjavi z vrtcema v Borovljah in Dobrli vasi je finančna situacija zadovoljivo urejena, saj se obratovanje vrtca financira s podporami s strani urada zveznega kanclerja, dežele Koroške, s prispevki staršev in s strani občine, ki pokriva letni primanjkljaj.
ima vrtec »Ringa raja« z občino dogovor o pospeševanju, je dolžen sprejemati najprej otroke, ki imajo bivališče v občini Bekštanj. Sicer pa je predsednica društva »Ringa raja« dr. Maria Novak-Trampusch zelo zadovoljna, da imajo »res dobre odnose do občine«.
Čeprav bi število prijav narekovalo razširitev vrtca na drugo skupino, pa ni na razpolago dovolj prostora v skladu s predpisi, saj so prostori vrtca najeti v hotelu. Zaradi tega
Vrtec »Ringa raja« je v enem letu delovanja postal priljubljen predvsem zaradi svoje pestre ponudbe, tako na jezikovnem kot tudi na siceršnjem področju otroškega varstva. Igranje na čudovitem igrišču, smučarski tečaji, obiski na kmetiji, obiski gledaliških predstav, itn. - takšen je vsakdan v »Ringa raju«. Razumljivo je torej, da niso zadovoljni le otroci, temveč tudi njihovi starši, ki svojo zahvalo izražajo v obliki sodelovanja pri raznih projek-
Otroški vrtec »Ringa raja« praznuje prvo obletnico
Že število prijav govori samo zase. V tem letu je prijavljenih 25 otrok. To je tudi maksimalno dovoljeno število za eno skupino. Mnogo pa jih je tudi še na čakalnem seznamu, tako da število prijav že daleč presega število razpoložljivih mest. Ker
mora vrtec tudi poleti dalj časa zapreti, v ostalem letu pa obratuje čim bolj neprekinjeno.
Sicer pa v občini obstaja tudi potreba po popoldanski oskrbi osnovnošolcev ter po ureditvi jasli, toda to je šele tema za prihodnost.
tih. Posebno lepo priznanje za delovanje vrtca pa je zagotovo, da je avstrijski tednik »News« letos junija uvrstil »Ringa raja« na lestvici najboljših zasebnih otroških vrtcev na Koroškem kar na prvo mesto.
T. C.
POGODBA 0 SODELOVANJU NA DELOVNEM TRGU
Skupno v boju proti brezposelnosti
Teritorialna pogodba za Koroško o zaposlovanju sistematizira politično sodelovanje med deželo Koroško in Uradom za delovni servis (AMS) do leta 2(X)2. Partnerja aktualizirata pogodbo letno in jo na novo podpišeta. Glavni cilj in smisel sodelovanja je, kako ukrepati in pomagati dolgotrajnim brezposelnim oziroma tistim, ki imajo težave pri vključevanju v delovni proces.
V letu 1999 je AMS porabil približno 200 milijonov šilingov v boju proti dolgotrajni brezposelnosti in tako pomagal približno 900 osebam pri vstopu v poklicno življenje. AMS je nadalje pospeševal v višini 38,7 milijona šilingov neprofitne družbene ustanove in društva, ki so zaposlovali nad 100 delojemalcev. Poleg teh je AMS podpiral razne projekte, pri katerih je sodelovalo 2.600 oseb (Projekt deželna razstava Bre-že, nega naravnih gorskih poti na Dobraču). AMS je v okviru pakta za zaposlovanje namenil tudi 19,7 milijona šilingov za izgradnjo otroškega varstva na podeželju.
Pomembno težišče delovanja je tudi ustanavljanje poseb-
nih delovnih skladov za moške in ženske s perspektivnimi izobraževalnimi programi, ki zagotovijo udeležencem tečajev, da tudi v praksi lažje najdejo delovno mesto.
Poslovodja AMS Josef Sibitz Foto:stukeij
Poslovodja AMS Josef Sibitz je na novinarski konferenci optimistično ocenil gospodarski razvoj za leto 2000, pri tem pa se je opiral na ugodne gospodarske prognoze raziskovalnih inštitutov. S pomočjo Evropskega socialnega fonda (ESF) bo mogoče še več osebam pomagati pri šolanju in izobraževanju, ki je pogoj za uspešno vključe-
vanje v delovni vsakdan. AMS bo tudi skupno z Gospodarsko zbornico še bolj načrtno pospeševal in svetoval osebam, ki hočejo iti pot samostojnosti ali pa ustvariti podjetje.
Za leto 2000 je predvideno približno 300 milijonov šilingov boju proti brezposelnosti. Deželni glavar Haiderje povedal, da je dežela sprejela 45 vajencev in da bo Anna Moser, ki je poblaščena za ženska vprašanja, vezni člen med AMS in deželo.
Aktualne številke:
Konec novembra je bilo na Koroškem 18.849 brezposelnih, to je za 6,2 odstotka manj kot lani istega meseca. Od teh je 10.048 žensk (7,5 odstotoka manj) in 8.801 moških (4,7 odstotka manj). Pri mladini od 15. do 25. leta je število brezposelnih 3.334 (11,3 odstotka manj) Število dolgotrajnih brezposelnih je v primerjavi z lanskim letom tudi nižje in znaša 1.945.
Na Koroškem iščejo delo 304 vajenci, na razpolago pa je samo 106 prostih vajeniških mest.
M. Š.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Jezik in politika v kulturni
Preteklo soboto je Slovenska prosvetna zveza v kulturnem domu »Danica« opravila svoj redni občni zbor. Kar polovica dvorane je bilo zasedene z delegati iz društev in s častnimi gosti, kar je ponovno potrdilo veliko zavzetost društev za kulturno - prosvetno delo.
Občni zbori so ene najbolj suhih prireditev društev in zvez. Če vse poteka po programu, če ni spornih in nasprotujočih si mnenj, potem je vse le bolj ali manj formalnost. Tudi tokrat je bilo tako, čeprav bi ne smelo biti.
Začel gaje predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Avguštin Brumnik in med zahvaljujočimi besedami društveni-
Dr. Janko Malle, doslejšnji tajnik in odslejšnji poslovodja Slovenske prosvetne zveze, je v dolgem govoru, ki je bil sicer že v delegatskih mapah, razmišljal o kulturnem delovanju, skrbeh in optimizmu (beri okvir).
Aplavzi so sledili obema, nato pa so bila na vrsti poročila nosilcev dejavnost, ki jih financira ali podpira Slovenska prosvetna zveza.
Za Glasbeno šolo na Koroškem je spregovoril mag. Božo Hartman. Povedal, da je to naj-števičnejša slovenska šola na Koroškem, saj ima prek 600 učencev v 21 oddelkih s 47 učitelji. Opozoril je na financiranje GS, ki je bilo doslej nekako za-
četa Prešerna, ki je potekala brez njegove poezije, pohvalil pa je osrednji koncert SPZ, namenjen 100-letnici rojstva Pavla Kernjaka, ki je bil kvaliteten tako po vsebini kot tudi po sodobnem organizacijskem pristopu.
Slovenska prosvetna zveza je z občnim zborom vstopila tudi v internetno mrežo. Njeno stran sta predstavila solelavec v centrali Martin Jenšac in dr. Mirko Messner. Zanimivi in prijetni so tudi logiji, delo Rudija Benetika. Po strani SPZ lahko listate na številki WWW. SLO. AT/SPZ.
Poleg številnih delegatov iz društev, vključenih v Slovensko prosvetno delo, so se obč-
Delovno predsedstvo občnega zbora
kom in zaposlenim v centrali v Celovcu izrazil skrb za slovensko kulturno delo na Koroškem po zavzetju deželnega prestola s svobodnjakom Haiderjem. Ta da naj bi imel čudno stališče do dvojezičnega šolstva, tu pa naj se angažira vsa slovensko-ko-roška kulturna srenja.
Preobrat
Tri značilnosti je bilo zaslediti na tem občnem zboru:
1.	Nobene besede o tako opevani inter in multikulturnosti. Se je Slovenska prosvetna zveza z njo opekla ali pa čas zahteva spremembo njene kultumo(politične) linije?
2.	Slovenski jezik je postal velika skrb te organizacije. Končno, po tolikih letih, ko smo že veliko zamudili in nas je stanje pripeljalo do »jezikovne nekompetentnosti«. Zdaj je pričakovati, da bodo nastale pobude za ureditev razmer v naših vzgoj-no-izobraževalnih ustanovah, na področju javne dvojezičnosti, prosvetnega dela v izvirnem smislu itd, itd.
3.	»Kultura in prosveta, to naša bo osveta«, je bilo nekoč slovensko geslo proti zatiranju. Kultura je politika, pa naj jo obračamo tako ali drugače. Vsak dan jo tako občutimo. Dokler smo z njo v skritih kamrah, ne, stopimo z njo na plan, pa takoj.
To je velik in obetaven preobrat!	J- R-
gotovljeno, letos pa je v nevarnosti, in s tem pravočasno opozoril obe kulturni in politični organizaciji.
Meta Domej iz Slovenske študijske knjižnice je izrazila skrb ob spremembi zakonodaje v Sloveniji o obveznih izvodih, v katero je vključena tudi ta knjižnica, poleg tega pa se sooča s prostorsko stisko. Sicer pa je knjižnica elektronsko posodobljena in si je s tem pridobila kar precej novih obiskovalcev.
O dejavnosti je za k & k v Šentjanžu poročala poslovodk-inja Trudi Wieser-Moschitz. Naštela je številne prireditve, posebno pa je izpostavila nagnjenost in občutljivost centra za kulturo in socialno problematiko obrobnih skupin.
Založba Drava, oz njena poslovodkinja dr. Helga Mrač-nikar je v kratkem predstavila delovanje založbe, predvsem pa je pozvale društvenike, naj se poslužujejo Dravine knjigarne, kjer je na voljo vse, kar potrebujejo.
Za zaključek je v smislu vodilne niti občnega zbora »slovenski jezik« Geli Schellander predstavila še izobraževalni projekt SLOBOX ali slovenščina v paketu. Aktualizirala pa ga je kar z jezikovnimi napakami v referatu tajnika SPZ na občnem zboru.
V imenu nadzornega odbora je poročilo podal Andrej Kokot. Dejavnost Slovenske prosvetne zveze je na splošno ocenil pozitivno, kritiziral je letošnjo proslavo ob 150-letnici smrti Fran-
nega zbora udeležili še častni gostje, in sicer: Vera Klopčič in Milena Cerar z ministrstva za kulturo R. Slovenije, Jure Zmauc, konzul R. Slovenije v Celovcu, Polona Sketelj za Klub koroških Slovencev v Ljubljani, dr. Filip Ogris-Martič za ZSO ter podpredsednik Krščanske kulturne zveze dr. Miha Vrbinc.
Od njih je Milena Cerar pozdravila občni zbor in izrazila podporo slovenskega kulturnega ministrstva, prav tako konzul Jure Žmauc.
Filip Ogris-Martič je poudaril, da kulture in politike ne moremo strogo ločevati, še posebej pa ne zdaj, ko je na Koroškem prevzela oblast hujskaška stranka.
Miha Vrbinc je partnerski kulturni organizaciji zaželel uspešno delo in menil, »daje kultura sodelovanje, ni politika, pa vendar je«.
Volitve so potekale kot po maslu, javno, brez dodatnih predlogov, brez nasprotujočih glasov, brez vzdržanihin večjih sprememb.
Kot kulturno poslastico po občnem zboru so si udeleženci lahko ogledali še predpremier-no uprizoritev monodrame Lep pozdrav, Štefka, mlade igralke Dunje Wutte in režiserja Marijana Hintereggerja.
SPZ se je tokrat izkazala za varčno organizacijo. Po dobre štiri ure trajajočem občnem zboru in ogledu predstave, je udeležencem postregla z nekaj adventnih keksov in kosov pogače.
DR. JANKO MALLE:
Spodbuda, zadoščenje in izziv v kulturi
Pozitivni premiki so vidni na društveni in na naddruštveni ravni. Mjuzikli, obetavne kompozicije in koncerti mladih glasbenih ustvarjalcev, dobre in odmevne gledališke predstave, umetniške razstave, izobraževalne ponudbe ter nenazadnje vključitev moder-
ne komunkacijske tehnologije v kulturno delo, so dejavniki, ki v vsej raznolikosti kažejo na konkretno kulturno podobo zadnjih let. Mislim, da nam je uspelo pripraviti na vseh teh področjih dobre in kvalitetne kulturne dosežke, ki so se obrestovali predvsem zato, ker so našli podporo med ljudmi.
... z zadovoljstvom ugotavljam, da se je kljub zaskrbljujočim političnim dogodkom (in morda tudi prav zaradi njih) nabralo v društvih toliko ustvarjalne energije in pripravljenosti do kulturnega dela, da v zadnjih letih lahko govorimo o porastu kulturnih dejavnosti. Uspehe beležimo v zborovskem petju. Čeprav so nivoji različni, je število zborov in pevskih skupin celo naraslo, petje pa ostaja ena najbolj priljubljenih oblik druženja in radostnega kulturnega udejstvovanja. S pravim zanosom se med koroškimi Slovenci uveljavlja gledališče. Letno beležimo nad 20 premier, pri tem se še posebej obrestuje dosledno gledališko delo z otroki in mladino. Na tem področju pa so tudi najbolj vidni uspehi v smeri kakovostnega razvoja. Strokovno sodelovanje s poklicno gledališko stroko v republiki Sloveniji se vsekakor dobro obrestuje. Uspelo nam je preseči vsebinsko plitvo ponudbo in prišlo je do pomladitve odrskih skupin. Vedno znova pa se prav v zvezi z gledališčem vsiljuje vprašanje, kako bi lahko v prihodnosti zastavili svoj program tako, da bi prostorske, organizacij-sko-tehnične in finančne zmo-glivosti omogočale neke vrste profesionalno gledališko ustanovo. Brez pretiravanja lahko s ponosom ugotovimo, da se na tem področju med koroškimi Slovenci tako na kakovostnem kot kvantitativnem področju dogaja veliko več kot pri večinskemu narodu.
Nove politične razmere na Koroškem - tako kažejo že prvi znaki - dobrim sosed-
skim odnosim ne bodo izrecno dobro naklonjene. Politika populizma, ki se prilagaja zahtevam, strahovom in željam volilcev brez izrazite politične kulture, lahko privede do hudih konfliktnih situacij, ki se konec koncev lahko sprevržejo v škodo manjšine. Pozitivni integracijski procesi in prizadevanja za aktivno kulturo sožitja lahko doživijo ponoven polom. V odnosih s Slovenijo pa znova preti nevarnost, da koroški Slovenci postanemo poceni predmet za politično barantanje.
Če govorim o novih smernicah v koroški kulturni politiki, pa ne morem mimo tega, da je Koroška v avstrijskem merilu že od nekdaj predstavljala pravo kulturno puščavo. Že od nekdaj daje od vseh avstrijskih zveznih dežel najmanj za kulturo. Seznam zamujenih priložnosti in vprašljivih razvojnih smernic v kulturni politiki bi lahko nadaljevali, v globalnem pa velja trditev, daje v avstrijskem merilu Koroška dežela, ki ne samo, da daje za kulturo najmanj, ampak tudi enostransko investira: skoraj dve tretjini kulturnega proračuna gre v korist mestnega gledališča, deželne glasbene šole in konservatorija.
Vendar se z nakazovanjem problermov v uradni koroški deželni kulturni politiki nočem izogniti lastni odgovornosti. Kljub zaskrbljujočemu razvoju, ki lahko prinese nov val nacionalizma, pa mislim, da nevarnost za prihodnost slovenskega jezika in kulture ni samo v nacionalistični nestrpnosti, ampak daje (morda celo večja) v tveganju, da bi mi sami zaostali za splošnim razvojem: če ne bomo znali kakovostno posodobiti slovenskih ustanov in organiziranega življenja manjšine in v vrstah koroških Slovencev odločno uveljaviti prepričanje, da so prihodnost manjšine in uspešnost naših ustanov, organizacij in dela odvisne od kvalitete, uspešnosti, napora in rasti posameznikov tako na delovnem mestu kot nasploh v družbi, tako znotraj manjšine kot zunaj nje.
Ta problem želim tudi ponazoriti: če nekoliko solzavo ugotavljamo, da zgubljamo jezikovno kompetenco, zakaj je ne utrdimo prav tam, kjer imamo vse možnosti: v lastnih strukturah, v medijih (in spet mislim predvsem na lastne), kjer se ne moremo ponašati s strokovnostjo in kjer vsak lahko bere ali sliši, kaj vemo in znamo. Notranji odnos do jezika je odločilen in kaže na našo spoštljivost ali zanemarljivost jezikovne kulture.
OBČNI ZBOR SP ŠENTJANŽ
Društvu prvič predseduje ženska
SLAVNOSTNI KONCERT ANSAMBLA DRAVA
»Trajanje« se bo še nadaljevalo
Na zadnjem občnem zboru prosvetnega društva, ki je bil v nedeljo, 5. 12., v k & k centru, so društveniki v konstruktivnem vzdušju zadovoljivo in kritično spregovorili o opravljenem delu. Pozitivno je učinkovalo predvsem dejstvo, da so društveniki od leta 1994 naprej opravili toliko kot še nikoli poprej. Stimulacija za pomnoženo dejavnost je k & k center, v katerem ima društvo vse možnosti, da razvija svoje delo.
Društvo je lahko ponosno na nekatere odlično izpeljane open-air koncerte, na mladinske arene in na delo, ki ga je investiralo v gledališko vzgojo. Od letos naprej ima društvo dve otroški gledališki skupini, ki sta naštudirali dve predstavi. In tudi prihodnje leto bo tako. Kritične besede so padle na račun nekoliko slabih izkušenj z eno gledališko predstavo za odrasle, ki je v bistvu pobrala veliko
denarja, vendar ni bila povsem zadovoljivo sprejeta s strani publike. Prav tako so se kritično izrazili glede velikih open-air koncertov, ki so preprosto pre-obreminili društvene kapacitete. Izhod iz takih kriznih situacij so nakazali zelo realistično: kulturno delo ni nujno vedno koncentrirati se na velike prireditvene ponudbe, prisotna je tudi potreba po nadaljnjem izobraževanju in kvalificiranju za razne vrste kulturnega dela. Kot težišče so si izbrali jezikovno in govorno šolanje ter delo v javnosti (z mediji). Lep vstop v taka razmišljanja je nudil že kratek videofilm o mladinski areni v k & k centru, ki ga je pokazala Eva Moschitz ob koncu občnega zbora. V glavnem so v društvenem odboru ostali tisti, ki so že doslej bili aktvini. Le na vrhu je prišlo do zamenjave: predsednica je postala učiteljica Anja Slemic. J. M.
Preteklo soboto je »Ansambel Drava« pri Cingelcu na Trati v okviru slavnostnega koncerta predstavil svojo novo zgoščen-
besedil se skupina spet opira predvsem na slovenske avtorje. V ospredju so pesmi znanih lirikov (France Prešeren, Janko
orisal prehojeno pot slavljenca, ki je od vsega začetka deloval v okviru društva in bogatil glasbeno kulturno ustvarjanje koro-
Ansambel Drava je uspešno predstavil svojo novo zgoščenko	Foto: stukeij
CELOVEC
Pobratenje šole in društva
Slovenska gimnazija se je letos pobratila s SPD »Gorjanci« iz Kotmare vasi. Za uvod v načrtovane skupne aktivnosti je gimnazija pretekli teden s kotmirskimi društveniki pri-
pravila skupno predbožično kulturno in družabno srečanje v avli šole.
Letos stopa tradicija pobratenja slovenske gimnazije s slovenskimi kulturnimi društvi že v 20. leto. Prvo pobrateno društvo je bila »Danica« iz Sentprimoža. Sola tako izpričuje svojo povezanost s podeželjem, odkoder še vedno prihaja večina dijakinj in dijakov.
PREDAVANJE V K & K CENTRU
Večjezičnost bogati razvoj otroka
Pred kratkim je v k & k centru v Šentjanžu predaval Georg Gom-bos, asistenčni profesor na Celovški univerzi na temo »Večjezična otroška vzgoja: izkušnje, prednosti in predsodki«. Na osnovi video posnetka o večjezičnem otroškem vrtcu v Borovljah je znanstvenik in raziskovalec Gombos predstavil tezo da tak koncept odločno de-polarizira ozkonacionalna stališča na Koroškem. Nadalje je menil, da je potreben jasen in prepričljiv koncept pri ustanavljanju in vodenju večjezičnih vrtcev. »Otrok se uči jezik in ga vzljubi preko osebe, ki ga posreduje.« Zato je potrebno, da se jeziki ne mešajo, ampak da
PRIPOMBA
Ti škratelj tiskarski ti!
V zadnjem Slovenskem vestniku si mi jo na strani 5 prav nevljudno zagodel in mi užalil dragega prijatelja Bertrama Karla Steinerja, češ da je z božansko dražestno Palado Ateno gobčkal (=gobcal), kar pomeni, da je z njo neumno,
se zaporedoma in z različno osebo in prostorom učijo in govorijo. Gombos je nadalje ugotovil, da večjezičnost bogati otroka in mu daje več možnosti spoznavanja okolja in sveta. Nadalje pospešuje in dobro vpliva na duhovni razvoj otroka. Znanstvene raziskave so dokazale, da se dvo ali večjezični otroci tudi lažje in hitreje učijo dodatnih jezikov.
Odločno je ugovarjal predsodkom, da so otroci z večjezično vzgojo preobremenjeni. Zanimiva je ugotovitev, da otrok hitro spozna, kateri jezik je dominanten v določenem okolju. Po predavanju je sledila vneta razprava.	M. Š.
drzno govoričil (=kvasil), neslano govoril, neumne klatil, v (moji tipkopisni) resnici pa sta se gobčkala (golobčkala), kar pomeni, da sta se poljubljala.
O ti nesrečni škratelj tiskarski ti, šment te pocitraj!
Glej, da se mi na kraju samem opravičiš glavnemu uredniku tega uglednega tednika!
Pa seveda tudi zaslužnemu avtorju Bertramu Karlu Steinerju!
Janko Messner
ko z naslovom »Trajanje«. Doslej tretja lastna produkcija se nekoliko razlikuje od prejšnjih, vendar manj po stilu kot po glasbeni plati. Nekatere skladbe zvenijo le nekoliko bolj udarno in razgibano. Obdržali pa so nezamenljivi in prvotni stil prejšnjih produkcij. Glede
Messner, Gustav Januš, France Merkač, Pepca Prelog in drugi) z bolj resno življenjsko izpovedjo. Vsebinsko pa lok pesmi sega od rojstva do smrti.
Predsednik Slovenskega prosvetnega društva »Borovlje« Melhior Verdel je številni publiki v obeh deželnih jezikih
ških Slovencev. Ob jubileju je čestital tudi tajnik KKZ Nužej Tolmajer in izrazil željo po nadaljnjem plodnem delovanju skupine.
Zgoščenka »Trajanje« stane 220 šilingov in je na voljo v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.	M. Š.
IDENTITETA V EVROPI PRIHODNOSTI
Manjšine, kultura in politika
Manjšine in kultura. Inter-kulturni menedžment v Evropi. - Novembra 1997 so o tej tematiki razpravljali mednarodni strokovnjaki v okviru simpozija na Dunaju, ki gaje priredilo društvo KulturKon-takt Austria v sodelovanju z Iniciativo manjšine, manjšinskim uredništvom ORF in dnevnikom Der Standard.
V založbi Drava je letos izšel zbornik o tem simpoziju, na katerem se je glavno vprašanje vrtelo okoli oblik kulturnih iniciativ evropskih manjšin in njihove vloge v integracijskem in širitvenem procesu. Izhodišče je bilo vprašanje, ali je opcija ve-čih identitet v luči nasprotne tendence po integraciji in ohranitvi lastne identitete sploh obetavna alternativa.
21 avtoric in avtorjev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Španije in Francije -mdr. Anton Pelinka, Franz-Jo-seph Huainigg, Thomas Busch, Dietmar Larcher in Franjo Schri-uff - v je iz raznih zornih kotov (manjšine v sklopu večinske družbe, politike, kulture, izobraževanja, medijev in lastnih organizacij) razpravljalo o možnostih preživetja in sožitja različnih jezikov, kultur, verskih prepričanj in sploh ljudi v Evropi.
Hrvaški kulturolog Boris Buden kritično analizira evropsko manjšinsko politiko ter nastanek nove hrvaške države, ki je po evropskem zgledu v ustavi definirala t. i. kulturne manjšine
(manj kot 8% prebivalstva v posameznih občinah). To pomeni, da kot take nimajo pravice do politične participacije in jim ostane le še kultura. Če se kulturi kot osrednja naloga pripisuje ohranitev partikularne narodnostne identitete, je ta kultura že ohromljena, meni Buden. Krvavi razpad Jugoslavije označuje kot posledico evropeizacije Balkana po geslu: enotnost v raznolikosti.
Raymond Weber - sodelavec Evropskega sveta, ki v multikul-turalizmu vidi nepogrešljiv predpogoj soodobne družbe - obravnava kulturno identiteto človeka v sklopu človekovih pravic: Opozarja pa na to, da Evropska Charta regionalnih in manjšinskih jezikov (1995) ne ščiti ne individualnih ne kolektivnih pravic govorcev teh jezikov. Tudi Okvirna konvecija za zaščito narodnostnih manjšin (1998) da nima izdelane skupne pravne podlage za zaščito in ohranitev kulturne identitete manjšin, za-kar da se je Evropski svet odločil za »ukrepe izoblikovanja medsebojnega zaupanja« in iniciative na področju izobraževanja in kulture. V vseh primerih, tako Weber, gre za zdaj le za strategije, ki jih je treba politično-prav-no uresničiti.
Pozornosti vreden prispevek je napisala tudi lužiška etnologinja Elka Tschernokoshewa. Njena razmišljanja o sodobnem človeku, ki ima pravico biti drugačen, biti samosvoj in vendar kam pripadati, so dali knjigi tudi
naslov. Njena trditev, da tako nacionalne kot manjšinske kulture niso nič drugega kot konstrukti, ki jih posameznikovo življenje vedno presega, lahko veljajo tudi za Avstrijo in Koroško.
Še več prispevkov se dokaj kritično loteva trenutne prakse manjšinske politike v Evropi, pri čemer je glavni pomislek razbrati v tem, da se manjšinsko vprašanje vse bolj reducira na vprašanje kulture in se politična dimenzija manjšinskega vprašanja vse bolj poriva v ozadje. Spremno besedo je napisal Peter Wittmann. V dodatku pa je objavljen koristen seznam evropskih omrežij na področju kulture.
od
LU
0 O
1
O
• I
Od 1x1
a
LU
Vom Umgang mit Mehrfachidentitäten
UND KULTURELLER VIELFALT Hrso. von Eva MUumr
FÜR KuLTURKONTAHT AUSTRIA
Entweder-und-oder. Vom Umgang mit Mehrfachiden-titäten und kultureller Vielfalt. Izd. Eva Müllner za Kul-turKontakt Austria. Celovec: Drava, 1999, 208 str., 246 šil.
VSI MOJI SINOVI V MG CELOVEC
Za družino, vojno in denar
KONFERENCA ŽIVALI NA TURNEJI
Navdušenje tudi v Sloveniji
Slovensko stalno gledališče iz Trsta se je preteklo sredo z odlično odigrano uprizoritvijo drame »Vsi moji sinovi« ameriškega pisatelja Arthurja Millerja po daljšem času spet predstavilo koroškemu gledališkemu občinstvu.
Tradicionalni »slovenski gledališki praznik« 8. decembra, ki ga prireja Krščanska kulturna zveza, tudi letos ni razočaral visokih pričakovanj, saj so redni obiskovalci tega gledaliških predstav ob tem prazniku vajeni vrhunskih uprizoritev. Velika zasluga za uspel gledališki večer gre predsvem igralskemu ansamblu iz Trsta, ki je Millerjevo dramo iz 40ih let pokazal brez velikega teatralnega spektakla, tako da je bila dramatičnost dogajanja povsem odvisena od sposobnosti igralcev. Anton Petje, Miranda Ca-harija, Vojko Belšak, Barbara
Cerar, Branko Završan, Stojan Colja, Minu Kjuder, Danijel Malalan in Lučka Počkaj so se v režiji Zvoneta Šedelbauerja izkazali kot prepričljivi karakterni igralci z izrednim občutkom za napetosti v človekovem notranjem življenju. Napetosti, ki so povezane z občutkom krivde in s pretvarjanjem resnice, kar v dostojnih krogih seveda ne sme priti na dan, še posebno, ko ima to lahko tudi kazenske posledice.
Tema Millerjevih sinov je brezčasna in velika: gre za ljubezen, vojno, umor, požrtvovalnost, upanje - in denar. Denar, ki si ga je zaslužil fabrikant Joe Keller, svest si, daje mora zato poginiti ducat ljudi-voja-kov in njegov prijatelj v zapor. Ujet v to skrivnost, prikriva resnico, kar mu seveda ne uspe. Toda ne samo pod površjem njegove navidezno srečne eksi-
stence kipevajo spomini in vest, tudi pri večini drugih protagonistov - članov dužine in sosedov - se izkaže, da živijo neresnično življenje, polno krutosti ali neizpolnjenih želja. Pred ozadjem kapitalističnega egoizma je Miller narisal oster portret tiste (ameriške) družbe, ki si gradi svet brez pravih temeljev, brez humaništičnih, splošnih idealov. V tem se tudi pokaže, da ima Millerjeva drama ne toliko socilano kot moralno ost. Eksemplarično je prikazal, da je v laži in pretvarjanju resnice vedno tudi zarodek na koncu tragične življenjske usode slehernega človeka.
Da »Moji sinovi« kljub temu niso le tragična moraliteta, za to skrbi tudi z ironijo in humorjem pretkan prikaz vsakdanjika premožne družine, ki se vseeno zdi grozljivo običajna.
A. L
Samo na Koroškem je najnovejšo produkcijo Slovenske prosvetne zveze, »Konferenca živali«, na dvanjastih predstavah v Šentprimožu, Pliberku, Celovcu in Šentjakobu videlo več kot tri tisoč navdušenih gledalcev vseh starosti. Prireditelji, ki so v preteklosti predvsem z »Joštom in Jako« po W. Buschu imeli najboljše izkušnje z muzi-kli - bilo je 43 predstav —, so tudi z zafrkljivo-poučno zgodbo Ericha Kästnerja zadeli v črno. To pa ne samo glede odziva med gledalci, temveč tudi glede medialnega odmeva na Koroškem in v Sloveniji, saj je tako profesionalno pripravljene predstave za otroke v izvedbi sicer amaterske, a preizkušene igralske skupine Scena 11 ni videti vsak dan. Po uspešnih predstavah na Koroškem je igralski ansambel že prepričal tudi publiko v Sloveniji. Po na-
stopih v Izoli in Kopru te dni sledijo nastopi v Sentjakob-
Pizor s Konference živali
skem gledališču v Ljubljani in 20. decembra v SLG v Celju. Zanimivo je še to, da je bil odziv primorske publike na predstavo še bolj živahen kot na Koroškem.
RAZSTAVA ALBERTA MESNERJA V MOHORJEVI
Pisan svet občutkov
HELMUT BLAŽEJ V DOMU V TINJAH
Zgodbe in doživetja
Albert Mesner in »Corse« Foto: stukeij
Pravzaprav se je začela slikarska pot Alberta Mesnerja, doma iz Doba, s petnajstim letom, ko se je prvič udeležil slikarske kolonije v Vuzenici. Od tedaj naprej sta postali čopič in lopatica njegovi življenjski spremljevalki. Kljub poklicnim obveznostim se je umetnik samouk v zadnjih letih bolj intenzivno ukvarjal s slikarstvom. Motivi so zelo raznoliki, vsaka slika nosi v sebi osebno ali neko splošno izpoved. Novo je, da v zadnjem času uporablja svetlejše barve, predvsem odtenke bele, ki izražajo odprtost, ganjenost in optimizem. Na potovanjih si vedno spet naredi
skice, ki jih potem doma umetniško oblikuje. V nekaterih slikah umetnik prikaže tudi svoj pogled na filozofska in eksistencialna vprašanja »homa fa-bra«. V preteklih letih pa se je stilno razvijal tudi v abstraktno smer. Doslej je Albert Mesner razstavljal v Mariboru, Prevaljah, Tinjah in v Celovcu.
Poleg slikanja Albert Mesner tudi oblikuje scene, odrske slike za razne prireditve domačih kulturnih društev v pli-berškem okloju.
Razstava je na ogled v prostorih Mohorjeve knjigarne do 23. decembra (med poslovnim časom).	M. Š.
DUNAJ
Dragocen prispevek
Pretekli torek je na Dunaju v prostorih avstrijske narodne knjižnice poteklala predstavitev knjige »O du mein behinderndes Österreich«, koroškega avtorja in pisatelja Franz-Josefa Huainigga. Iniciativa manjšine, ki je knjigo izdala, se že skoraj eno desetletje zavzema za pravice manjšin, bodisi narodnih, bodisi socialnih ali verskih. To se je pokazalo tudi v pestrem programu, ki so ga prireditelji na čelu z Uršulo Hemetek in Cornelio Kogoj pripravili. Naj omenim na tem mestu le zbor KSŠŠD in Romea in llono Seifert, ki sta pesem zbora prevedla v gib in jo na ta način skušala prilbližati slušno prizadetim.
Kot nekoliko prominentnejši gost je bil navzoč moderator Günter Tolar, ki se predvsem zavzema za enakopravnost homoseksualcev. O knjigi sami je spregovoril njen avtor Franz-Jo-sef Huainigg. Zbornik ne prinaša le statistične podatke oziroma seznam inštitucij in njenih so-
delavcev. S svojimi deloma zelo osebnimi prispevki prizadetih ljudi, nudi vsem, ki niso tako obširno seznanjeni s to tematiko, vsesplošen pregled situacije hen-dikepiranih ljudi v Avstriji. V prvem delu Huainigg skicira zgodovino gibanja hendikepira-nih, tako s strani posameznikov kot tudi s strani organizacij. V drugem delu se loteva kar nekaj področij, za katere še danes velja, da se jih raje ogibamo. Kako se pohabljeni ljudje gibajo v javnem prostoru in s kakšnimi težavami so sočeni, nam približajo prispevki številnih avtorjev. Nadaljnji težišči sta politika ter kultura in mediji. Kritično stališče zavzema avtor do iniciative ORF, ki že desetletja vedno pred božičem organizira akcijo »Luč v temo«, saj po avtorjevem mnenju akcija provzroča v glavnem le to, da se prizadete ljudi začne povezovati z ubogimi revčki, s katerimi moramo imeti sočutje in jih ne jemljemo za polnovredne člane naše družbe.
Knjiga je dragocen prispevek k osveščanju tematike in velik prispevek k razumevanju situacije prizadetih. M. C.
Franz-Josef Huainigg: O du mein behinderndes Österreich! Zur Situation behinderter Menschen. Klagen-furt/Celovec: Drava, 232 str., 285 šil.
Helmut Blažej, po poklicu mizar, je imel veliko opravka s starim kmečkim pohištvom, ki ga je z veliko akribijo popravljal. Slikarstvo pa je sčasoma postalo njegov konjiček. Najraje slika na star papir (karton). Uporablja akrilne in voščene barve v več plasteh. Pokrajinska doživetja črpa iz narave,
stare lesene deske pa imajo že po sebi skrivnostno sporočilo. Njim dodaja še umetniško barvno in duhovno domišljijo. Slike izžarevajo mirnost, toploto in harmonijo. Razstava v Tinjah je njegova deseta samostojna in je na odgled še do 30. decembra 1999.
M. Š.
KOALICIJA GOSPODARSTVA IN UMETNOSTI. Umetnost stalno išče nove poti, zasebno gospodarstvo tudi. Zakaj torej ne bi šla kos poti skupaj? Rudi Benčtik in davčni svetovalec Hermann Klokar sta to storila. V prostorih in na hodniku Klokarjeve pisarne v Sinči vasi je trenutno na ogled Benetikova najnovejša razstava »Dež v decembru«. Ob otvoritvi je igral Trio Drava, umetnika pa je predstavil Robert Wlattnig.
CELOVEC / BELJAK
Mati vseh jezikov
Arbos, za projekt INUKSHUK nedavno mednarodno odlikovana družba za glasbo in gledališče, se v svojem novem projektu posveča slušno prizadetim v umetnosti. Izhodišče za prvi novi performans gluhih igralcev sta lesorez Wemerja Berga z nazivom »Slušno prizadeti« in pesem kanadskega avtorja Henryja Beissla o tem motivu. Tema so roke, ki so za slušno prizadete
tudi del jezika, ki je majhen, vendar ga ima v sebi vsak človek kot mater vseh jezikov. (Kraj: Jugendzentrum HALLO, Beljak, 17. in 18. dec., 20.00)
V drugem projektu »V viharju znamenj« je finski slušno prizadeti koreograf Juho Saari-nen z režiserjem Herbertom Gantscherjem vizualno upodobil umetniške biografije slušno prizadetih komponistov Smetane in Beethovna ter slikarja de Goye in kiparja Ambrosija. Premiera bo 16. 12., ob 20. uri, v Napoleonstadlu v Celovcu.
PRIREDITVE
PETEK, 10. 12.________________
ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom -SPI
20.00	Premiera monodrame »Lep pozdrav, Štefak«. Igra: Dunja Wutte, režija: Marijan Hinteregger
SOBOTA, 11. 12._______________
RADIŠE, Kulturni dom - SPD Radiše
13.00	Družabni večer. Počastitev slavljenk in slavljencev, ki praznujejo v tem letu okrogli jubilej; ogled dia-slik Tomija Ogrisa o potovanju v Vietnam
ROŽEK, Farna cerkev - KD Peter Markovič, Mohorjeva založba
19.00	Adventni koncert Ljubljanskega okteta. Nastopajo: Ljubljanski oktet in domače skupine
PLIBERK, Mestna cerkev
19.30	Predstavitev zgoščenke »Čar božiča«
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka
20.00	Gled. predstava »Tartuffe«. Nastopa: gledališka skupina iz Sveč
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k
20.00	Gledališče »Lily Novy«. Nastopata: Lenča Ferenčak in Lado Jakša
NEDELJA, 12. 12.______________
CELOVEC, Farna cerkev Slomškovega doma
9.30	Jubilejni koncert »50 let
Družine in doma«. Nastopajo: Ljubljanski oktet in domače skupine
ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom -SPD Danica
14.30	Kabaret »Življenje ima svetlo stran«. Gostuje mladinska igralska skupina KD Globasnica
ŠMIHEL, Farna cerkev - KPD Šmihel, Fara Šmihel, MePZ Gorotan, Mohorjeva založba
14.30	Adventni koncert. Nastopajo: Ljubljanski oktet, MePZ Gorotan, otroški zbor »Katarina«, izkupiček koncerta je namenjen žrtvam potresa v Turčiji
SVEČE, Farni dom - SPD Kočna
18.00	Večer s sveškimi avtoiji
PONEDELJEK, 13. 12.
GRADEC, v klubu KSŠŠG
20.00	Občni zbor
SREDA, 15. 12.________________
BOROVLJE, na gradu -Mohorjeva založba
19.30	Predstavitev knjige »Umetnost z roba. Ljudska umetnost na južnem Koroškem, slike in tablice« (prof. Hans Tuschar), sodelujejo pevci iz Slov. Plajberka
TINJE, Katoliški dom Sodalitas
19.30	Koroški Slovenci in avstrijske politične stranke. Predavatelj: Karel Smolle; predavanje je v nemškem jeziku
ČETRTEK, 16. 12.______________
DUNAJ, Kult. center Korotan -Mohorjeva-založba
19.00	Predstavitev knjižnega daru Mohorjeve za l. 2000. Bere: Milo Dor iz »Streli v Sarajevu«
GRADEC, v klubu KSŠŠG
20.00	Božičnica
PETEK, 17. 12.________________
BOROVLJE, Glavni trg - Mestna občina Borovlje
13.00	Božični kmečki trg
ŠENTJANŽ / K & K
»41 i®w««
Pesnica in prevajalka Lili Novy (1885-1958) je odraščala v Gradcu, in ko seje preselila s starši leta 1911 v Ljubljano, so jo navdušili prav slovenski pesniki, še posebno France Prešeren in predstavniki slovenske moderne. Tudi sama je napisala vrsto pesmi, od katerih, kot meni igralka Lenča Ferenčakova, sleherna izraža »krvavenje srca« ženske, ki je bila karizmatična oseba in je v slovenskem kulturnem prostoru pustila svojo sled. Zato se je igralka, ki jo sicer poznamo tudi kot Jelko v uprizoritvi beljaske Studiobühne, odločila in napisala recital o Lily Novy.
V k & k bo nastopala skupaj z glasbenikom Lado Jakšo, inventivnim izva-jalecem z večimi glasbenimi instrumenti, ki je tekste pesnice tudi uglasbil.
Sobota, 11.12.1999, ob 20. uri v k & k centru

MIRO GAVRAN
KREONTOVA
ANTIGOVA

Prisrčno vabljeni na premiero, ki bo v petek,
17. 12. 1999, ob 20. uri
v dvorani Mladinskega centra Komenda na Rebrci.
Zaradi omejenega števila sedežev (60) vas prosimo, da si vstopnice rezervirate po telefonu 04238/231 (ga. Anka Hribar), najkasneje do torka, 14. 12. 1999.
Ponovitve:
sobota, 18. 12. 1999, ob 20. uri in ponedeljek, 27. 12. 1999, ob 20. uri Gledališka skupina SPI) Zarja Železna Kapla
PRAZNUJEJO! Beti Piček z Loč pri Šentilju - 60. rojstni dan; Franc Krištof z Moščeni-ce - 45. rojstni dan; Lizi Piskernik s Šajde - rojstni dan; Stefan Bradač s Kota v Selah
rr
: •	=\ J	i
VESTNIK
čestita!
tram pri Kotmari vasi - rojstni dan; Hanzi Kežar ml. s Horc - rojstni dan; Berti Kaiser z Zoprač - rojstni dan; mag. Rupert Gasser iz
-	rojstni dan; Marija Jernej s Sel pri Škocjanu - rojstni dan; Edi Fera iz Belovč -rojstni dan; Mihael Kremser iz Celovca -17. rojstni dan; Micej Trampuš z Brezni-ce - rojstni dan in god; Melita Kremser iz Celovca - 40. rojstni dan; Nani Krušic iz Velinje vasi - rojstni dan; Barbara Pah-tev - 70. rojstni dan; Barbara Matitz iz Srej pri Škocijanu - 90. rojstni dan in god; Krista Kolier iz Lovank - 40. rojstni dan; Majki Sikoronja iz Semislavč pri Rožeku
-	60. rojstni dan; Danilo Prušnik s Tre-
V Bilčovsu je v sredo (8. 12.) praznoval svoj 40. rojstni dan mag. Rupert (Jasser, ki sodi med tiste koroške Slovence, ki so vsestransko aktivni in zavzeti, vendar tudi na domače ne pozabijo. Tako je med drugim predsednik Slovenskega prosvetnega društva Bilka, je član, funkcionar in najboljši igralec bilčovskega namiznoteniškega kluba, član župnijskega sveta, predsednik hranilnega društva Miklavž, in in. Seveda mu je zato ob okroglem jubileju čestitala tudi velika množica prijateljev, znancev, seveda sorodnikov - no, in najbolj iskreno, čeprav še brez besed, pa mali sinček Gabrijel. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
Bilčovsa - 40. rojstni dan; Kristina Pavlič z Obirskega - rojstni dan; Sonja Wakounig iz Borovelj - rojstni dan.
	Plesni tečaj za odrasle
	(- napredujoče)
Čas:	ponedeljek, 13. 12. 1999, ob 20.00 uri
Kraj:	Kulturni dom Šentprimož
Vodi:	Gregej Krištof
Prijave:	Nada, tel. 0 42 36/24 72
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNIKA
dr. Andrej Leben (-34) .........Jože Rovšek (-30)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ................Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
' IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tet. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
Petek, 10. 12. | 18.10 Utrip kulture
Sobota, 11.12.118.10 Od pesmi do pesmi ...
Nedelja, 12. 12. | 6.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (žpk. Jože Valeško) 18.00 Glasbena mavrica
Ponedeljek, 13. 12. | 6.06 Kratki stik
Torek, 14. 12. | 18.10 Otroški spored
Sreda, 15. 12. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 12.12.11330 0RF 2 . Italija zaščitila narodne skupnosti: sklep pomemben tudi za Slovence • Knjižni dar 2000: Globoko zakoreninjeno širjenje čtiva Mohorjeve založbe in Slovenske prosvetne zveze po mreži poverjenikov • Ob 60-letnici Marije Sikoronja: S slikarji iz treh držav za boljše sožitje • Čarovnica Jezibaba pri redčekožcih • Oktet Suha je pel v Mestni cerkvi v Borovljah_____________________
Ponedeljek, 13. 12. | 5.15 0RF 2 - Ponovitev 16.30 TV SL01 - Ponovitev
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Živa 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 koroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PETEK, 10. 12. | 10.00 Kalejdoskop
11.00	Kärnten unten durch (pon.) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura: Literaturpreis 18.00 Glasba 18.45 Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Glasba
20.00	Soundcheck 21.00 DJ-Line 24.00
Po Koroškem: (pon.)__________________
SOBOTA, 11. 12.110.00 Forum: Vse uredu pri kulturni politiki? 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die Welt ein Dorf: Strategien der Armutsbekämpfung (Peter Wandaller)
18.00	Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Janko Malle, Nužej Tolmajer (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Klub Karate
NEDELJA, 12. 12.110.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan
12.30	Out of Carinthia: Heidi Blasnig 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria: X. Evropski kongres narodnih skupnosti 20.00 Sunday Loops DJ Nova 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba
PONEDELJEK, 13. 12.110.00 Kalejdoskop
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria (pon.) 18.00 Kärnten unten durch 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o seksu 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die Welt ein Dorf (pon.)
23.00	Šoja & Elster (pon.) 24.00 Glasba
TOREK, 14. 12. I 10.00 Kalejdoskop
12.00	Poročila. 12.07 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 No-che Latina 22.00 Literarna kavarna (pon.)
23.00	Nachtfalter 1.00 Šport (pon.)
SREDA, 15. 12. I 10.00 Kalejdoskop 11.30 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Kultura (pon.)__________
ČETRTEK, 16. 12. | 10.00 Kalejdoskop
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Planet mušic 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack
SUŠNIKOVI DNEVI NA PREVALJAH
Še potrebujemo svetnike?
Zadnji konec tedna v novembru so ob Sušnikovih dnevih, v organizaciji Kulturnega društva Mohorjan, na Prevaljah potekale kulturne prireditve. V mestnem
parku so odkrili doprsni kip dr. Franca Sušnika, sokrajana, velikega poznavalca jezika in književnosti, izrednega govorni-
ka, pedagoga, pisatelja, knjižničarja in karizmatične osebnosti, kije deloval v Prekmurju, na Štajerskem in Koroškem, pa tudi v Celovcu in Beogradu. Po drugi vojni je ustanovil dvojčici gimnazijo in študijsko knjižnico v železarskih Ravnah in tako omogočil vstop v svet znanja in omike mladim iz kmečkih in delavskih družin. Ob tem je negoval vezi s koroškimi Slovenci v Avstriji. Kljub svetovljanstvu je dr. Sušnik ostal zvest Koroški. O njegovi veličini je udeležencem prireditve govoril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik. Še enemu pomembnemu Prevaljčanu so tokrat posvetili pozornost: Ožbeju Lodrantu, ki so mu ob stoletnici rojstva izdali knjigo z naslovom »Moj življenjski roman«. Na osrednji literamo-glasbeni akademiji z naslovom Slomšek in naš
mladi rod so utemeljevali aktualnost škofa, svetnika Antona Martina Slomška (1800-1862) danes in v bodočnosti. O tem je misli strnil tajnik nedavno končane slovenske sinode prof. dr. Ivan Štuhec, ko je ugotavljal, da je Slomšek postal močna osebnost, čeprav ni imel srečnega otroštva; obvladal je številne jezike in ljubil svojega ter razvijal omiko in kulturo v dialogu z evangelijem (sodelovanja kultur), kar vse je še kako aktualno v prihodnje. Kulturnemu društvu Mohorjan so predali Slom-kovo podobo, ki jo je v lesu ustvaril nedavno preminuli kipar Janko Dolenc iz Vuzenice. Naslednja dneva so uprizorili še gledališko delo »Sporočilo ugaslega plavža«, v spomin pred sto leti propadle železarne na Prevaljah, avtorja teksta in režiserja Mitje Šipka ter koncert komornega zbora Ave iz Ljubljane. S. Š.
Umrl Fridl Anderwald
Pred nedavnim so se Škofiča-ni poslovili od Mauerjevega Fridla, Fridricha Anderwalda iz Paprač. Pokojnega zaznamuje predvsem to, da je bil še zadnji prosvetar, ki je v krajevnem društvu »Edinost« deloval že pred drugo svetovno vojno. Pel je v pevskem zboru in igral v tamburaškem ansamblu. Kot mnogi Korošci je bil mobiliziran v nemško vojsko, leta 1943 pa je bil ujet v Afrki. Iz ameriškega ujetništva se je vrnil leta 1946 in se takoj spet vključil v slovensko kultumo-prosvetno delo v Škofičah. Dejaven je bil tudi v domači posojilnici.
Ob pogrebni slovesnosti so mu zapeli domači pevci, spregovoril pa mu je nekdanji dolgoletni predsednik društva Herman Jäger.
Korošca pri Avseniku
Ob 70-letnici Slavka Avsenika, ustanovitelja znamenitega ansambla, ki je slovensko narodnozabavno glasbo ponesel domala po vsem svetu, sta ga pred nedavnim obiskala Hanzi
Weiss in Kristi Lajčahar. Hanzi se ga spominja tudi iz časov, ko je Avsenik skakal na šentjanški smuški skakalnici, Kristi (na sliki) pa mu je izročil sliko, ki jo je posnel leta 1957 po koncertu Gorenjskega kvarteta, pozneje Ansambla Slavka Avsenika, pri Cingelcu na Trati.
NONČA VAS
Štefka Vezočnik 80 let
V začetku decembra praznuje Štefka Vezočnik, še vsa polna zanimanja za dogajanja doma in po svetu, svoj 80. rojstni dan.
Rodila se je pri Sveču v Dobu in tam preživljala s sestrami in bratom brezskrbna leta. Pred 51 leti se je odločila, kakor ostali dve sestri, da vstopi v zakonski stan. Bilo je nekaj posebnega, ko so vse tri Sveče-ve sestre praznovale skupno oj-set. Jubilantka Svečeva Štefa, kakor ji še vedno pravimo, se je odločila za delavca Franca Ve-zočnika, daleč naokoli priznanega mesarskega pomočnika, ki so ga vsi radi klicali, da jim napravi dobrih salam in klobas. Skupno sta doživela lepo in tudi hudo na poti, ki ju je čakala. S pridnostjo in vztrajnostjo sta si v Nonči vasi postavila
dom. Slavljenka je imela polne roke dela in z možem skrbela za hčerki Micko in Štefko. Zdaj že dvajset let s hčerkama vzorno skrbi za moža, ki je zaradi neozdravljive bolezni popolnoma odvisen od njih. Samoumevno prenaša to breme in lajša bol svojemu možu. Kljub vsem udarcem in letom je jubilantka vedno dobre volje in rada spregovori in obuja spomine z vsakim, ki ga sreča ali pride v hišo.
Ob osemdesetletnici Štefke Vezočnik se pridružujemo tudi mi, ki jo poznamo, z najboljšimi željami, da bi ostala še dolgo zdrava in tako potrpežljivo prenašala bolezen moža in svojih težkoč, ki so se nabrale v teh marljivih in dolgih letih.
ikej
PRAGA
Slovenec v žiriji tekmovanja
Od 21. do 23. novembra je v Pragi potekalo ocenjevanje tonskih kaset v okviru 34. mednarodnega radijskega tekmovanja »Concertino Praga«. Tekmovanje, katerega organizator je Češki radio, poteka v sodelovanju z Evropsko radiodifuzijo (EBU) in Evropsko zvezo glasbenih tekmovanj za mladino .(EMCY). Letos je žirija ocenjevala posnetke komornih skupin (od dua do kvinteta), v katerih so igrali glasbeniki do 18 let. Na razpis je prispelo 17 komornih duov, sedem triov in pet kvartetov v vseh mogočih zasedbah. Tehnično zelo dobre posnetke so poslale radijske hiše iz Avstrije, Belorusije, Bolgarije, Češke, Latvije, Nemčije, Slovaške, Romunije, Rusije in Ukrajine. Radio Slovenija letos ni poslal prijav.
Sedemčlanska mednarodna žirija, ki jo je vodila znana češka čembalistka prof. Zuzana Ružičkova in v kateri je poleg
uglednih glasbenikov iz Češke, Danske, Švice in Madžarske sodeloval tudi prof. Lovro Sodja iz Ljubljane, je ugotovila zelo visok nivo večine prispelih posnetkov. Podelila je vseh šest možnih nagrad (po dve za vsako kategorijo) in štiri častna priznanja. Prve nagrade so prejele komorne skupine iz Bolgarije, Latvije in Nemčije, druge nagrade pa so prejeli glasbeniki iz Avstrije (duo in trio) in iz Češke republike. Nagrado »Helene Karaskove«, ki jo za skupino z največ osvojenimi točkami podeljuje ministrstvo za šolstvo Češke republike, je prejel bolgarski duo klavir-vio-lina.
Vsi nagrajenci bodo nastopili na posebnem koncertu, ki bo junija 2000 v Pragi, nekatere najboljše skupine bodo pa povabili še na koncerte Juž-nočeškega festivala, ki bo potekal konec junija v raznih čeških mestih.	L. S.
Pisma bralcev
Le dialog omogoča zbliževanje!
V komentarju NT »Mrtvi dialog?« piše Janko Kulmesch v zadnjem odstavku svojega komentarja, da je dialog brez življenja, brez konkretnih pozitivnih političnih posledic, mrtev dialog.
K temu bi rad pripomnil sledeče!
Ko smo se v začetku letošnjega leta odločili, da zgradimo otroški vrtec Mavrica, smo bili primorani, da si poiščemo partnerje in stopimo v dialog - z občino, z deželo, z gospodarstvom, itd. Ni bilo vedno enostavno. Mnogi so se dialogu odrekli, le nekateri so ga sprejeli. Tudi s slovenskimi organizacijami (NSKS in ZSO) ni bilo vedno enostavno. Tudi le-te nas niso slepo podprle - nekaj časa je potrebovalo, da so bile prepričane o potrebi tega projekta.
Dialog je težaven proces, ki zahteva od samega sebe veliko vztrajno-
sti. Le tarnati in čakati, da bodo končno drugi stopili z nami v dialog in zastopali interese narodne skupnosti, je mrtev dialog. Ne bomo ga obudili k življenju, če zato ne bomo skrbeli mi sami.
Pred letom dni na manjšinskem kongresu na temo večjezični vrtci sem iskal dialog s pristojnimi osebami in ustanovami. Med drugim sem spoznal namestnika direktorja Urada koroške deželne vlade, ddr. Karla Anderwalda. Začel se je med nama plodovit dialog. Z velikim zanimanjem je spremljal naš projekt in nas po svojih močeh tudi podpiral. Svoje je doprinesel, da je tudi deželna vlada finančno podprla večjezične vrtce (Ledince, Borovlje, Dobrla vas). Že samo po tem sodeč, so manjšinski kongresi doprinesli svoje, da se je stvar premaknila v prid narodne skupnosti.
Mag. Štefan Kramer, Dobrla vas
Slovenski knjižni sejem v Ljubljani
Dovoljena mi bo opomba k poročilu Vaše dopisnice Irene Destovnik o Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani.
Mi, celovška Mohorjeva založba, prodajamo svoje knjige po vseh slovenskih knjigarnah v Sloveniji, na Primorskem in v Celovcu, Pratiko celo pri kioskih DELA po vsej Sloveniji. In ne v lastni knjigarni, kakor piše ga. Destovnik. Lastne knjigarne namreč nimamo, imamo pa zastopstvo na Poljanski 97, kjer so obiskovalkam in obiskovalcem na voljo seveda tudi vse naše knjige. Redne predstave novih knjig, ki jih je letno ok. 50, privabijo spet in spet nove bralke in bralce.
Na omenjenem sejmu smo se, ker smo bili edini iz Celovca, z obiskovalci v prvi vrsti pogovarjali o koroškem deželnem glavarju in njegovi kulturni in narodnostni politiki...
Franc Kattnig, vodja Mohorjeve založbe v Celovcu
Spoštovani g. Kokot!
Naj kot odgovor na Vaše pismo bralca z dne 25. novembra 1999 v SV »Krivica storjena Valentinu Po-lanšku« pojasnim oziroma razsvetlim sledeče:
Še preden sem napisala poročilo o dejavnosti DSPPPA, sem pozorno pregledala ves arhiv društva, ki so mi ga izročili ob prevzetju tajniškega mesta, in žal nikjer nisem zasledila ime V. Polanška kot prvega predsednika. Poudariti pa moram, da tako meni kot tudi sedanjemu predsedniku H. Germu ni dostopen tisti del arhiva DSPPPA, ki ga ima J. Messner. Omenim naj tudi, da je moje poročilo pred objavo prebral tudi bivši predsednik J. Messner in ga vrnil samo s tistim pripisom, ki je objavljen v zborniku pod mojim poročilom. Zato bi morda bilo prav in pravilno, da bi že kar takrat ob predstavitvi v k & k centru v Šentjanžu na to javno opozorili bivšega predsednika J. Messnerja, tako bi se kar tam pojasnilo, saj bi na Vaše glasno opozorilo mo-
rali dobiti glasno obrazložitev. Takoj po objavi Vašega pisma je predsednik H. Germ nagovoril J. Messnerja za pojasnilo, ta pa je izjavil sledeče: »Res je bil V. Polanšek predlagan za prvega predsednika društva, a je zaradi nesporazumov in razhajanj mnenj v odboru po kratkem odstopil.« In to je vse, kar danes vem o tej zadevi, in vidite, tako se tudi meni dela krivica, saj sem poročilo napisala na podlagi tistih arhivskih podatkov, ki so mi na vpogled, in bila sem prepričana, da so edini in edino pravilni. Zato me je močno zabolel očitek, da sva s H. Germom prezrla in pozabila V. Polanška (če nič ne veš, ne moreš prezreti), saj ga oba zelo ceniva kot človeka in 'iterata, in res je, kar ste zapisali, »da njegova literatura sodi med najboljše dosežke slovenske povojne književnosti na Koroškem«, zato bomo Vaš predlog o večeru Polanškove poezije z velikim spoštovanjem do njega v nadaljnjem tudi uresničili.
Anita Hudi, tajnica DSPPPA
SMUČANJE
SMUČANJE
Šentjanž štarta v novosezono Sabin't88e'spM ""d
Pričetek zime ne pomeni samo, da se na naših televizijskih zaslonih spet prikažejo vrhunski smučarji. Hkrati je to tudi pričetek sezone za koroški smučarski naraščaj.
Skupno bo v sezoni 1999/ 2000 na Koroškem 71 naraščajnikih smučarskih tekem v kategorijah »Industrijski deželni pokal«, »Fischer mladinski pokal« in »31. Raiffeisen šolarski pokal«. Dodatno pa bo še 40 tekmovanj na nordijskem področju in v snežnem deskanju. Iz teh številkah je razvidno, da se morajo mladi koroški zimski športniki ne le uveljaviti glede razultatov, temveč vedno bolj tudi glede kvantitete tekem. Konstantnost postaja vsebolj recept uspeha.
Mladi smučarji se torej že dalj časa intenzivno pripravljajo na naporno zimsko sezono. Za šentjanško društvo so v tem letu bili izboljšani okvirni pogoji s postavitvijo klubske koče v Podnu. Potreba po takšnem prostoru je bila že dalj časa očitna, sedaj pa se je želja končno uresničila. V skupni
Pot do zmage je bila tokrat dolga, toda Dobljani so prispeli na cilj. V sobotni tekmi na tujem proti Fiirstenfeldu seje končni rezultat glasil 3 : 2 (-21/20/-18/32/-11) za Dob. Domačini so se hrabro borili in dolgo ni bilo jasno, kdo bo zmagal. Toda boljša kondicija v finalni fazi je konec koncev odločila tekmo v prid Dobljanov.
Nagrada za nazadnje dobre rezultate dobljanske ekipe pa je uvrstitev v zgornji play-off. Na sporedu osnovnega tekmovanja je sicer še 5 tekem, mdr. proti
V zadnjem kolu jesenskega dela koroškega namiznoteniškega prvenstva se v drugem razredu-sredina v veliko zadovoljstvo bilčovške namiznoteniške srenje nič ni več spremenilo: NTK Bilčovs B je namreč z maksimalnim številom točk postal jesenski prvak, saj je tudi v zadnjem kolu slavil - čeprav tesno - zmago proti ekipi ASC Celovec s 6 : 4. Nekoliko žalostni so v Bilčovsu le, da je najboljši igralec Peter Pavček po fulminantnem startu brez poraza v tekmah posameznikov še zgubil dve tekmi, vendar je z razmerjem tekem 25 : 2 še vedno zanesljivo najboljši igralec v razvrstitvi posameznikov drugega razreda-sredina in seje v koroški namiznoteniški lestvici povzpel med najboljših 60 igralcev.
iniciativi z domačimi podjetji je nastala koča, ki sedaj nudi dosti prostora ne le smučarjem, tem-
več tudi za material, ki so ga funkcionarji prej morali voziti na treninge. Naprava za merjenje časa v koči pa je še dodatna prednost pri treningih.
Priprave potekajo že nekaj časa dva do trikrat tedensko.
Dunaju, Tirolu in Celovcu, vsekakor pa naj bi Dobljani v play-offu imeli lepe možnosti za dobro uvrstitev.
Ženska ekipa SK Doba pa je v tej sezoni razred zase v 2. zvezni ligi-vzhod. Ponovni zmagi s 3 : 0 proti Krottendorfu (19/16/18) oz. Hartbergu (23/ 20/22) sta spet dokazali, da močne Dobljanke nimajo »pravih« nasprotnikov. Štiri kroge pred koncem osnovnega dela prvenstva je ekipa za konkurenco nedosegljivo na vrhu lestvice. To pomeni da si je že zago-
Pa tudi NTK Bilčovs A je jesensko prvenstveno sezono zaključil z zmago, tako da po devetih kolih s sedmimi točkami zaseda šesto mesto. Vsekakor je tudi ta ekipa dosegla -glede na uvrstitev - zastavljeni etapni cilj, ker so v Bilčovsu od vsega začetka vedeli, da bo borba za obstoj v drugem razredu težka. Trenutno so vsekakor na varnem mestu, ki bi jim zagotovil tudi za prihodnje leto obstoj v drugem razredu.
NTK Bilčovs A - Kelag Celovec 8: 2 (točke za NTK: Han-zi Gasser 3, Michael Hornböck 3, Andrej Mohar 1, H. Gas-ser/A. Mohar 1)
NTK Bilčovs B - ASC Celovec 6 : 4 (točke za NTK: Peter Pavček 2, Rupert Gasser 2, Sigi Quantschnig 1, P. Pav-ček/R. Gasser 1)
Kaderski tekmovalci kot so to Michi Sablatnig ali brata Quantschnig hodijo na treninge
s klubom, poleg tega pa še s šolo, tako imajo zelo dobre pogoje. Upati je, da bodo njihovi nastopi na pokalnih tekmah letos prav tako uspešni kot so bili lani!
tovila nastop na kvalifikacijskih tekmah za vstop v 1. avstrijsko zvezno ligo. T. C.
Naslednji termini (ženske):
Sobota, 11. 12 - 19.00: SK Dob : Leoben (KD Pliberk) Nedelja, 12. 12. - 14.00: SK
Dob - Frohnleiten (KD)
2. zvezna liga-vzhod (ženske)
1. SK Dob	14	13	1	40:9	26
2. Dunaj	15	9	6	31:23	18
3. B. Vöslau	14	9	5	30:27	18
4. Ottakring	13	8	5	31:21	16
5. Krottend.	15	8	7	31:28	16
6. Hartberg	14	7	7	28:30	14
7. Wolfsberg	15	6	9	28:33	12
8. Leoben	13	5	8	17:29	10
9. ATSC	14	3	11	18:37	6
10. Frohnleit.	13	2	11	18:35	4
ŠAH
SŠK »Obir« spomladi za obstanek v 1. razredu
Prva ekipa SŠK »Obir« Železna Kapla se bo spomladi morala boriti proti izpadu iz 1. razreda-vzhod. Kapelčani so v zadnjem krogu osnovnega tekmovanja igrali samo neodločeno 4 : 4 proti drugi ekipi »Die Klagenfurter« in s tem zgrešili tretje mesto, ki bi pomenilo kvalifikacijo za play off-tekmovanja za podvig v podligo.
SŠK »Obir« II, ki igra v 4. razredu C, pa je v 5. krogu prvenstva slavila z maksimalno zmago 4 : 0 proti ekipi Gospa Sveta 9.
Vnovič zmagala je tudi četverica SŠZ/Posojilnica Bank Borovlje/Bilčovs. Dobila je dvoboj s šahovskim društvom slepih iz Celovca z 2,5 : 1,5.
Lanskoletna zmagovalka svetovnega pokala v slalomu Sabine Egger iz Štebna pri Globasnici je tudi na prvih dveh tekmah nove sezone dokazala svojo dobro formo.
V prvi tekmi v Copper Mo-untainu se je sicer morala še zadovoljiti z 12. mestom. Konkurentke kot zmagovalki Špela Pretnar in Christel Saioni ter četrtouvrščena Janiča Kostelič so z lepo prednostjo štartale v sezono 1999/2000. Toda že v drugi tekmi v nedeljo v Serre Chevalierju se je Eggerjeva spomnila svojih starih moči in osvojila 3. mesto. Krajše car-ving-smuči so bile recept za to dobro uvrstitev. »Carving-smuči so kot otroške smuči. Lani sem imela smuči z 1,84 m, letošnje pa so le 1,70 m. Zaradi tega se moram voziti tudi veli-
Že v pripravljalnih časovnih tekih znotraj avstrijske smučarske ekipe se je pokazalo, daje Daniel Užnik iz Šentjanža tudi letos spet med najboljšimi državnega B-kadra. Po internih uspehih v smuku, veleslalomu in superveleslalomu je preteklo soboto celo dobil paralelni slalom.
Daniel Užnik
Največji vtis pa je na trenerje zagotovo naredil uspešen Užni-kov nastop v FIS-veleslalomu v Pitztalu. Tam je v prvem teku premagal Benjamina Raicha, ki je v prejšnji sezoni s svojimi zmagami presenetil ves svetovni smučarski vrh. Ob tem uspe-
Črnega kralja na c-liniji varujeta pred napadom treh belih figur kmeta na c- in d-liniji. Beli, ki je na potezi, pa je neizprosen in napove črnemu kralju mat v dveh potezah.
8 7 6 5 4 3 2 1
a b c d e f g h
ko bolj mirno in obvladano«, pravi Sabine Egger o novem materialu v svetovnem smučarskem vrhu.
V drugi tekmi sezone pa se je tudi izkazalo, kdo bo v tej sezoni poskušal Sabini odvzeti naslov iz pretekle sezone. Največja konkurentka bo najbrž mlada Hrvatica Janiča Kostelič, ki je v Serre Chevalier zmagala kar z 1,78 sekunde prednosti. Vsekakor bo naslednja tekma v italijanskem Sestriere (v nedeljo, 12. decembra) zagotovo spet izredno napeta!
T. C.
Slalom (svetovni pokal):
1. Janiča Kostelič 150, 2. Trine Bakke 140, 3. Christel Saioni 136, 4. Špela Pretnar 100, 5. Renate Götschl 85, 6. Sabine Egger 82
hu (čeprav je Užnik v drugem teku odstopil) so se trenerji prepričali, kje stoji avstrijski B-ka-der, namreč zelo blizu »eliti«!
V B-kadru se po Danielu Užniku orientirajo drugi, saj prepriča s konstantno dobrimi rezultati. Na vprašanje po cilju sezone je možno dobiti le en odgovor: »Prek evropskega pokala v svetovni pokal!« Dve poti vodita do tega cilja: ali 3 do 4 avstrijski A-kaderski smučarji končajo svojo kariero (= bolj neverjetna varianta) ali pa se Užnik uvrsti med prve tri v evropskem pokalu. Po uspešnih treningih in FIS-tekmah pa je to vsekakor možno.
Načrti v naslednjem času pa so za Daniela Užnika udeležba v FIS-superveleslalomu na Osojščici (13. decembra) in v superveleslalomu v Oberegge-nu/Južna Tirolska, ki šteje za evropski pokal (14. decembra). Nato sledita smuk in superveleslalom v St. Moritzu, o udeležbi na številnih FIS-tekmah pa bo Daniel odločil individualno, saj se je vmes treba še tudi malo spočiti!	T. C.
Črni ima samo štiri možne poteze in ob pravilni prvi potezi belega je napoved uresničljiva, zato jo boste hitro našli!
Rešitev št. 89
Do mata v dveh potezah vodi samo malo nenavadna poteza belega l.Te!. Najemanje bele trdnjave l...Kel: sledi 2.Dd2 mat; na morebitne poteze be-lopoljnega lovca črnega / l...Le2 2.Dgl mat, l...Lg2 2.Dh4 mat; možen pa je tudi 2.Dgl mat. Ob majhnem številu figur, zares lepe matne slike starih mojstrov šahovskih problemov!
T. G.
ODBOJKA
Dobljani v zgornji play-off!
NAMIZNI TENIS
Bilčovs B jesenski prvak
Šentjanškim smučarjem je tudi letos želeti obilo uspehov!
SMUČANJE
Trenerji navdušeni nad Užnikom
ŠAHOVSKI OREH ŠT. 90	Silvo Kovač
Problem: mat v dveh potezah