h. Kimu               ..         i y«M t adi»ln* m                           min. ml

iw 4on dostaWjta:               .           v apravnfltvii ptiji—t
eelo leto naprej   .   •   .   .   K 54—  I  ccto l*to naprej   .   #   .   .   K 22*—
pol leti      „      .....12--  I  pol Ittt      m      .....11-—
čctrt lcU    .      .  ♦  #  .   .   6-  I  Cetrt lffc     m      • .  .  •   #   550
na mesec    »      »  •  •   •   »   2*—  ■  M omsk    m      •  •  •  •   »   1*90
Dopbt na| se frankirajo, Rokoplsi se ne rraCaJo. FreiSaUtroi UaUtn iIIm *t- * (v pritUčju »evo.) telite« «. **.
Inintt vteljaift: l^«iM|M|f«^ za enkrat po  16 vin., za  dvikrat
p» U vdl. a MM m •■tttfPff vin. Pute in zahvali vrsta 20 vin.
Fofl«» Vrta 90 jftfc ftFw|i*> insercijati po dogovoru.
Upgavmiftvn Nj tt MMM» MPine, reklamacije« insentl Ud,
im J* aMHitivat stvari.
Na ^PNM acroOla tasez istodMB vposlatve naročninc se ne esira. mWmw*mu mtmmmr tetate« it. tf.
.Slovenski Narod« vtl|a 90 poiflt
za Avstro-Ogrsko:                •                    za NemčIjoS
ćelo leto skupa] aaprej      •   K 25-— I ćelo I eto naprej         .   .   .   K 30 —
na mesec    m        »     »   •    •   230 • ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 3§.-~
VpraŠanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vpravnlftvo (spodaj, dvorišce levo), KnallGva ulica ŠL 5, teleion si. 85«
Svetovna vojna.
V  Galiciji  samo  artiljerijski  boji. — Ruski
sunek v južni Bukovini zavrnjen. — Na Polj-
I skem so Nemđ zavrnili več ruskih napadov.
— Mir na franeosketn bbjišču-
I ODBIT RUSKI NAPAD PRI JAKO-I DENYJU V JUŽNI BUKOVINI, SI-I CER JE POLOŽAJ NA VSEH NA-I  Sffl BOJISCIH   NEIZPREMENJEN.
I         Dunaj. 19. januarja. (Kor. urad.)
I   Vradno razglašajo, dae   19. januarja
I  cpoidns:
I          V Poljski in zapadni  Galiciji ar-
I   tiijcniskl boji.
I         V Karpatih se ni  ničesar   prlgo-
I  dllo. Iz nekaterib kraiev znova poro-
I  čaio. da je padel močan saeiz.
I        Pri Jakobenyiu v južni Bukovini
I  smo s težkimi izgubami za scvražni-
I  ka odbili  ruski  sucek.
I        Na južnem bojišču je položaj ne-
I  Izpremenjen.
1        Namestnik  načelnika generalne-
V  sa štaba p\. Hofer, fml.
I ODBITI RUSKI NAPADI PRI RAD-I  ZANOVVU, BIEZUNU IN SIERPCfJ.
I          Berolin 19. januarja. (Kor. urad.)
r   ^ročilo Wolffovega  urada:    Veliki
L   ^avni stan« dne 19. januarja
I          Vreme je bilo zelo neugodno.  V
I   vzhodni Prusiji ni ničesar novega.
I          Pri    Radzano^vu,     Blezunu    in
I   Sierpcu so bi?i Rusi s težkimi izguba-
I   mi potisneni nazaj. Pri tem smo vjeli
I   već Rusov.
I          Zapadno cd Visle in vzbodno od
I   Piliće je položaj nefzpremenjen.
I              Vrhovno armadno vodstvo.
I             •     •      •
I               Ruska vojna poročila«
I          Preko Kođanja poročaio: Ruska
I   nradna poTočila zlasti naglašajo,   da
I   vladajo na vseb   frontah silno slabe
I   vremenske razmere, ki močno ovira-
I   io vse operacije. Zato vlada splošno
I   mir,   Je tu in tam se vrše   mani  po-
membni artilerijski    boji in boji ir.ed prediijimi stražanii.
Poročilo pravi nadalje, da st£ zaveznika na crti pri Kczlovu in na crti pri Barzymo\vu pričela s silnitni napadi in da se zdi, da je vse storje-no, da ti napadi ne bodo imeli uspe-ha. Tu in sploh zahodno od Visle se vrše v nr.sprotju z drugim boiiščem silno ljuti boji. v kcterih se Rusi z ozlrom na težavne zve/e omeiuiejo na to. da za enkrat drže svoje pozicije, kar je tem lažje mo?oc?. ker je ofenziva združena s silnimi iz^u-bami
V  vzhodni Prusiii se je prodiranje Rusov nekoliko ustavilo, ker so se na nasprotni strani pojavili močni konjeniški oddelki, ki jib podpira iti-fantenfe. Rusi uporabliajo ta odmor, da utrjuiejo svoje pozicije.
Ob Dunajcu se vrše pripravlial-ne operacije.
V  Karpatih se zde krepki   ruski šunki    proti    nekaterim      Drelacom uspešni. V južni Bukovini se operacije nadaijuiejo, ne da bi jih sovražnik motil.
Vojni poročevalci rusts^in listov govore o skorr.-sr.ih ruskih oftnziv-nih ekcijah v Srednji Galiciji ker rusko armadno vodstvo baje ne more trpeti, cia bi ?e av^tr-D-^grska fronta še nadalje -zpopolnjeva^j. Za-hr*diio od Visle je pnčakovati v krai-kem odločilnih bojev, ki tih sedaj zavlačuie neugodno vreme. Na <beh straneh se trudijo na vso moč. da si zasigurajo uspeh.
Nekateri ruski listi zatrinie! •, da so močviria pred zunanji.ni Torti okrog Var^ave dragocena oporišća za rusko defenzivo.
Vsi poročevalci pa soglaš^jo v tem,    da   imata    zaveznika    mnogo
----------1—  -----
boljse komunikacie, kar morejo Rusi izenačiti le z fadčloveško hrrb-rostjo in požrtv#alnostjo. Takoj, ko bta se začela ^veznika umikati, je sicer rusko ^niadno vodstvo storilo vse, da i^oljša železniške zvezt1, ki so jih fovražniki skoraj popolnoma uničili, ■kaenkrat pa se je zopet pričela sovražna ofenziva ter je Ruse prbilila, da so se ustavili na pol pota.
BOJI  V  GALICIJI  IN   MA POLJSKUM.
Tako ob Nidi,   kakor    tuđi med izlivom Dunajca in Gorlicanii se vrše hudi artilerijski    boji,    ki najbrže pripravljajo veČje akcije.    Zlasti  ima sedaj besedo težka artilerija.   Rusko uradno porečilo samo pravi,    da so Avstrijci ohstreljevali ruske pozicije ob Dunajcu s topovi    prav velikega kalibra. Očividno je. da gre ra. na^e ! moterske    baterije    kalibra 30*5 cm. ! Pole^r teh pa uporabljaio    naše čete | lahko    rudi težke trdnjavske topove I iz Krakova. Gotovo je. da smo v?aj na nekaterih krajih nadvladali rusko artileriio. tako zlasti pri Zakliczvnu. Seveda   ne smemo    pričakovati neposredne    velike zmage.    marveč moramo počakati. da se boji na vsej fronti    razvijeio  in da opravi    naša težka artilerija stavljao ji nalogo.
Baselski listi poročaio po >^No-vem Vremenu.«: Premikanje čet za nemško ironto dokazuje vse drugo prei, kakor da bi se sovražnik umikal. Nasnrotno moramo računa-! ti z novo bitko na ćeli fronti, morda ćelo v popolnoma nepričakovanem trenutku.
Nova   ruska   ofenziva   v   Vzhoiinli Prusiji?
»Frankfurter Zeitung* javlja: • *Daily Tele^raphv? poroča iz Petro-i crrada: Rusi so pričeli z važnimi ore-
racijami proti Vzhodnii  Prusiji. ka-
mor se valijo v 150 km Široki fronti j tri ruske armade.    To dokazuje, da
so Pusi glede Varšave    popolnoma
mirni.
Veliki dogodk: pred Varšavo.
VčerajŠnji »Piccolo« javlja iz Londona:
Korespondent ^>Daily Telegra-P?ia    poroča \z Varsave:    Vsak   dan
pribajajo ogromne ruske čete in se koncentriralo v VaršavL Tekom deset đni se bodo tu doigrali veliki dogiKlKi.
Bitka pri Zakliczvnu.
»Lokalanzeiger poroča o bitki pri Zakliczvnu: Avstro-ogrska ar-mada, ki je vedela vedno poročati o uspesnih obrambnih boiih, je to pot i dosegla očividno več. SHšimo, da so j obstreljevali Zakliczvn s koncentričnim ognjem in da so sovražnika prisilili zapustiti sprednje pozicije. Koncentrični ogrenj je najbrže razlagati tako, da so bile te ruske pozicije najbrže tuđi z juga sem izpostarlje-ne napadu avstro-c^rske artilerije. Ta uspeh kaže. da ruska armada v zahodni Galiciji ne more prodreti proti zahodu ali jugu. Pa je to za naše boje v !oku ob Visli naivečje važnosti, leži na dlani.
Pred generalnim naskokom na Przemysl?
Preko Kopenhagena javljalo. >• Novoje Vremiac napoveduje, da je neposredno pričakovati generalnega naskeka na trdnjavo Przemysl. Ruski vojaski Krogi so spoznali, da je to edino sredstvo se trdnjave pola-štiti. Vendar se ruski krogi ne vara-jo, da bo boj silno težak in negotov.
BOJI V KARPATIH.
Iz Budimpešte porocajo. da so se sovražne prednje straže umaknile izza Csonto-a do Malomretha. Naše prednje straže so zasedle neko obči-no. ki so io imeli doslej zasedeno Rusi.
Iz Karpatov uradno poročilo ne prinaša ničesar novega.   Zatrjuje se, i da so ruske čete, 2 ali 3 armadni zbo- ! ri, ki so se postavili našim četam na crti Uzsok-Pukla nasproti poslali do gorskih   prelazov  samo maniše od-delke.   dočim se je glavna   armada ustavila   nekoliko delj zadai na crti Zmigrod - Pukla - Komancza.
Car bolan.
Iz Petrograda prihaja oreko Sofije poročilo, da je car zbo'el za influenco. Pri svojem čadn'em posetu v fronti se je car prehladil, ko ga )e pri  inspiclranju  Čet  nrc^enctilo    de-
ževje. Prvotno car ni pazil na pre-hlajenje. ko pa se je pojavila larma mrzlica, je moral car zapustili fronto ter se vrniti v Petrograd.
Razpoloženje v ruskem narodu.
Berolin, 19. januarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Nas specialni poročevalec na vzhodu piše o raz-položenju v ruskem narodu, o kate-rem pričajo pisma, ki prihajajo iz notranjosti Rusije na ruske vjetnike. V teh se bere o veliki bedi, želji po miru, nezaupanju v ruska porečila o zmagah in odpornosti proti vojaški službi. Ali ni že skrajno značilno, če Rusi ne govore o vpoklicanju, marveč o zganjanju rezervistov? Tako so v nekem pismu, ki ja bilo odpo-slano meseca decembra iz vladimir-ske gubemlje, sledeči stavki: Pri nas pričakujejo skorajšnji sklep miru. Ti hoćeš vedeti, kaj pišejo časopisi? Ti pišejo le o zmagah, toda ali je res? Tvojega brata in našega so-seda so tuđi odgnali. Kam, se ne ve. Tu se nahaja vsepolno Sibircev. Ravnotako meseca decembra je bilo datirano pismo, ki je došlo iz gu-bernije Kaluga. in v katerem se pravi, mi ne dobivamo še nobene po<i-pore. Prodati moram kravo, ker ni-mamo ničesar več. Peines so jih odgnali zelo mnogo, med temi tuđi popolnoma stare, kakor Tvojega strica. Kam, ne verao. — Pred kratkim sem bil priča, poroča poročevalec, ko so bili zaslišani ruski vjetniki pehotne-ga polka št. 317, ki so se vdali 31. decembra pri Kaligaszczu. Uudje so se bili že nekoliko opomogli in so bili, kakor se zdi, veseli, da so vjeti. Njihove izpovedi, ki delajo vtisk od-kritosti, močno osvetljujejo ogromne izgube, izvanredne štrapace te voj-; ne in razmere v ruski armadi. Tako ! so rekli ti ljudje: Naše stotnije ni-majo več nego 140 mož, čeprav so jih že stirikrat nanovo izpopolnili z nadomestnim mostvom. Castniki se nadomeščajo s podčastniki, ne da bi se mogle s tem izgube častnikov samo približno nadomestiti. Stotnije vodijo edinole poročniki. deloma tu-di naredniki. Naš polk je bil od začetka avgusta neprenehoma v boju. Mi smo imeli v teh petih mesecih vsega skupaj le devet dni odpočitka. Ali je potem čudno, da naši iiudje ne žele ničesar bolj nego miru?
*
LISTEK.
Himbo.
Abesinska povest
Francoski spisal Marcel   Prevost. Prevel Pastuškin.
(Dalje.)
Navoni se je okrenil in je stal tik pred vrnivšim se Ludom.
Ludova vznemirjenost sprićo te-gL obiska se je zrcalila samo v njegovi pobledelosti in v rahiem trepe-tanju ustnic. Navoni se je umaknil, zelen v obraz, oči izbuljene. Bil je v resnici podoben blaznežu.
-Ti tukaj...« je rekel Ludo.
Navoni ni odgovoril. Njegov zgrbančen, skan-jenel obraz ga ie de-Ial tako podobnega pticu ara, da je Ludo, kakor je bil temu vajen, vendar to podobnost še enkrat dognal, se spomnii priimka »Pappagallo« iz Modene in se z zaničljivim nasme-hom izmotal iz mučnega položaja:
vOd kdaj si tu?- ie vprašal.
Navoniieve ustne so se nesliš-not mukoma premaknile; požrl je sline z naporom, rekel pa ni ničesar.
»Kaj hočeš pravzaprav od mene?« je povzcl ludo nestrpno. »Ali $i nem, aii 5i pijan?«
Približal se je Navoniju.
vZares, pijan si! Zganje smrdi iz tebe!*
Navoni je zajecljal:
»Ne! . . .«
>-Pijan si.^ je ponovil Ludo. -Povedali so mi že, da si se lotil pitja. Spravi se lepo v svojo kolibo . . .«
»Ne,c je ugovarial Navoni.
»Hočeš, da te spremim? Ali naj ukazem Magliatu. da te odvede ?<
Mislil je, da je Navoni res pijan. Pozabil je svojo jezo in razžalostil ga je pogled na ponižarega priiate-Jja. ki se ni mogeJ ne premakniti, ne govoriti. Odprl je vrata. Pes se je iz-muznil tiho skozi odprtino in zbežal, ne da bi zalajal, kar so £a pete nesle. Ludo se je približal Navoniju, da bi ga vzel pod pazduho. Navoni se je umaknil čisto v ozadje tukula:
»Ne dotakni se me . . .< je mr-mral. *Ne dotakni se me, Giuseppe!«
V njegov em nizkem, čudnem glasu sta bila prošnja hi strah združeni z grožnjo.
Ludo je stegnil roko in se do-taknil Navonijevega ramena. Toda pri tej priči je dobil tako močen uda-rec v obraz, da se ie zadel ob tnizo in skoro padel vznak . . . Svetilka se je zagugala in dva kosa flavte sta zdrknila na preprogo. Preden se je dobro zaveHel. s<? mu }e nekdo okle-nil nog-                  '
Navoni se je drsal po tleh in je prosil:
»Odpusti. Giuseppe . . . odpusti!«
Tedaj sele se je zavedel, da ga je Navoni pravkar oklofutal.
Ludo je narahlo odmaknil roke, ki so se oklepale njegovih kolen. Navoni se ni upiral: osta? je sključen na tleh. smešen. kakor iz sebe. Ludo je omahir' in sedel na postelio.
Debele ^otze. ki se jih ni mogel ubraniti. bo mu tekle po licih in ga žgale. Navoni je strahoma opazil te solze: nikoli ni še videl jokati Oiuseppa. Oha 5ta nekaj časa mol-čala. Nato 5i je Ludo s hrbtom dlani obrisal in odstranil solze.
»UdariJ si rne^ je reke!.
Navoni si ni upal priti bliže in je mnrral:
vProsil sem te odpuščanja. Odpusti mi. Pil sem ... nisem vedel, ka} delam.«
Toda Ludo, ki vi več jokal, |e znova pobledel in obraz se mu je spremenil; zdaj. ko se je živčna raz-burjenost pomirila, se je začela jeza polagoma dvigati.
»Udaril si me,« je ponovi!.
Navoni se je pfiđrsal do njegovih nog in mti, dasi se je branik po-grabil desnico:
»Ne, Giuseppe! Ne reci tega, to ni res ... Nisem hotel . . . Saj ti pravim, da sem pil ... In potem — med nama dvema to ae veUa. Glej. ».«
Stisnil je mehke prste Ludove pesti in jih pritisni! v svoj obraz.
»Vidiš ... ti si me tuđi udaril.,. in jaz se ne ježim, jaz se smejem.«
In res se je smejal z groznim smehom. ki je bi! podoben izdiha-nju. Toda Ludo je povzel:
^Ti si me udaril. To zahteva kri.«
Ta beseda se je zasvetila med njima kakor krvav blisk. Navoni je v stal in se oprl ob mizo.
»Bila se bova,« ie rekel Ludo.
»Ah ne! < je prosil Navoni in si ni upal bliže, da bi se ga dotaknil, ker ga je videl tako odločnega in trdnega . . . »Med nama ne more biti dvoboja, Giuseppe.«
Njegov glas je postal slab in jecljav:
»Jaz bi se v boju izpozabil in bi te ubil. caro! Kaj naj počnem potem?«
Ta vsklik egoizma je bil tako odkrit, da je šel začuđenemu Ludu do srca.
»Daj mi klofuto na isto lice, na obe lici... na!« je ponujal Navoni.
Ludo je dvignil desnico, nato Jo je zopet spustil.
»Ne morem! ...« je rekel.
Prijateljska ganjenost, ki je bila tako naenkrat podrla Navoni ja, ko je udaril tovariša, ie prevzela zdaj tuđi njega. Solze so mu stopile zopet y oči. začel je stokati in je prepustil svojo roko Navoniju,                *            <
»Ah!« je vzrojil nenadoma nad pravim vzrokom njunega spora . . -vKaj ima v očeh in v krvi ta berači-ca, ki bi je v Florenci niti težaki ne marali?«
»Crepi! * Čarovnica!« je povze] Navoni. »Jaz ti jo pustim. Prisegam ti, da je ne maram nikoli več . . . nikoli . . . Stvar me ne bo stala bogve koliko odpovedi . . . Mar misliš, da jo ljubim? . . . Ne. to me ni mučilo . . . Nekaj drugega je ... kar
Obstal je, ker ni vedel, kako naj s svojimi navadnimi, vojaškimj besedami razloži čudno nasorotje, ki "ga je razjedalo, to Ijubosumnost, ki ie merila hkratu na mešanko, na Luda in na užitek, ki sta si ga drug dru-gemu dajala.
»Da, nekaj drugega je,« je mr-mral Ludo spričo istega temnega kota svoje zavesti.
Klofuta je bila pozabljena, po-zabljen dvoboj. Sedela sta drug po-leg drugega na razdrti postelji in sta se menila tiho kakor dva zločinca, ki zamišljata skupno podvzetje.
»Zabavaj se z njo, kolikor ti drago,« je rekel Navoni. »Jaz, ti prisegam, Je ne bom iskal več . . .«
Toda Ludo je odkimal z glavo:
»Misliš ... zdaj... Jutri se vr-neš k nje] ... m me boš bolj so-vražil . . .«
1 Na] pogine.
5r*an 2.
•JLUVCNHU NAkUr, 4a« 2J& faiMMffa ItfftS.
15 ste*.
Gospodarski poteza) Rušile.
Rusk! Rnančni minfsfer sOta v svojih izvajanlih k proračufln ?a ieto 1915 gospodarski pololaj Risje kat zelo ugoden. Finančni ministcr konstatira, da ie končana mobi!ir-\Hja dovolila zopet obnovitcv hlap vne-ga prometa. Tako ie bii bUgovni promet na zeleznicah meseca de-cembra 1914 samo za ?5% manja. kakor meseca novembra (?>. P-e-maknitev dni zapad losti on posoli* lih in omejitev navadnih potreD v prvih trenu tk ih vojne napov-sdi sta povzročili v prvih trenutkih za trgovino velike težkoče, položaj pa se je hitro izboljšal. Že sejem v Nižnjem Novgorodu je iuiel zadovc'tjiv uspeh. Neugoden vpliv vojne na trgovino se ie neprestano zrna nj še val vsled odredb za ojačcnje kredita in za obnovitev bla^ovnega prometa na železnlcah. Brer-delnosti indus'rijal-nih delavcev ni bilo opaziti ražen tarru kler se vrše vojni dogodki. Iz-vzemši pokrajine, ki Jih Je sovražnik rasedeL Industrija države ni posebno trpela. Ta razmeroma ugodni položaj se da razlaeati zlasti s poveča-njem delazmožnosti delavcev vsled prepovedi prod:.»ie spirituoz. To po-večanle delazrnožnostt znaša 30 do 50^: ter izenači znižanie števila delavcev vsled vpoklicev,
LažnJIva porodila o razmerah v Avstro • Ogrskt.
ĐunaJ, 19. januar ja. (Kor. urad.) Reuter;'ev urad poroča Iz nevtralne-ga inozemstva, da je situacija v no-tranjosti avstro-ogrske monarhije vsak dan nevamejša in sicer pred vsem zaradi pomanjkanja kruha. Zlovolja je splcsna in vrše se demonstracije v vseh velikih mestih proti vojni, ki so tupatam revolu-cionarnega značaja. Grade barikade In med ljudstvom ter policijskim! če-tami priđe do krvavih sponadov. Nadalje rorača'o -Times*, da so se po poročnih očKidcev vršile na sveti večer na DunaJu velike demonstracije proti vetni. Pri tem je Tudstvo metalo kamenje za tlak na policijo.
(Obe poročili bosta brezdvom-no tuđi v resnem Času vzbudili splcš-no veselost v monarhiji, zlasti pa na Dunaju. S tak i mi lažmi de!a Ča>o-pisfe trojne^a sporazuma razpolože-nje proti nam.)
Izmišljene vesti.
>TagespostT poroča iz Berna: Avstrijsko nosHništvo cb;avljac Razni Švicarski !i5ti 50 nedavno posne!? po *Oieraz?!e d* ftzlia* ves\ da so bile ooslane številne Čete iz Nem-čije v r>5no in Fer cehovi no. zato pa da so odšH c. i. kr. polki sl"ivanske narodnosti na zapadno bojišče. C. i. kr. avstro-ogrsko poslaništvo je po-ob13 sceno označiti to vest kot izmišljeno.
«             •
*
Francosfei podmorski čoin »Curie^ v naš? službu
Dunaiski listi poročaio preko Milina, da se ie rosrečilo franeoski podmorski Čoln >Curie*. katerega so redavno potopile naše obrežne baterije, dvteniti in r opraviti tako, da bo uvrščen v službo avstriiske mornarice,
*
BOJ! ti\ FRANCOSKEM BOJlSCU.
BeroPn, 19. ianuarja. (Kor. ur.) Poročilo Wo'ffovega ursda: Veliki glavni stan. dne 19. ianuaria:
Zapadno boiišče.
Ako vzaraemo neznatne praske, so se vršili na ćeli fronti samo artiljerijski boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOJI V BELGUI IN NA FRANCO-SKEM.
vTcmps* t>oroča;o. da so M^mci utrdili Lille tako. da mesta «kr,rai ni mogoče zavzetL Napravili so si betonirane strelske jarke ter na citadeli zgradili več fortov in povsod. cc-lo na glavnem trgu postavili strojne puške. Ofenziva Francozov bo tvorila najtežavnejŠo nalogo te vojne.
O bojih pri Soissonsu ie tud: da-nes več poročil.
»Times« poročajo: Iz severne Francoske ne prihajajo nikakrsna poročila o večjem uspehu Angležev pri La Ba^sccju. o katerem |e poro-čalo poroci!^ iz St Omeria. Ze približno en mesec ni nobene izpre-mem^e vsa* ne od 20. decembra, ko so bile indiiske čete pri Givenchviu poražene.
O tem norazu pišejo »Times*. Indiiske č>te so naskočile nemSke strelske farke in i^h v naskokn za-vze'e Stre'^ki iarki pa so bili nođ-minirani ter so zieteli v zrak. Indijci so imeli pri tem strahovite izgube, Sovražnik. ki je dobit močna ojače-nia, je ljuto napadei Indijce   ter   lih
obsut z nničujočim ognjem. IirfM posietje lito mntfli imč 4riftiL Zm«
vedano je bilo, da se umaknejo. Del !adl|c#v so Nmbci popalMnia «klo-liU ter so sa »orali ti w&m*L Dva ini
pomele je kombinira« aagMko-fraoooski ođaclek zopit napatel te pozicije. Zotrt %o zavidi dali teh strelikih Jarkov in jih tuđi obdržalu Ponekad imata sovražaflea laseden isti strelski Jarek ter loči sovražtiika od sovražnika samo 4 čevlie Uroka in 9 Čevliev visoka stena iz ilovice. Naravnost neverietne stvari se Kode v teh kraj ih Vođa in blato onemo-gočata vsako gibanje.
Iz Slutsa poročajo dne 10. t m.; Po večdnevriem premoru je bilo včeraj zopet slišati grmenie težkih topov v smeri iz Vpresa.
♦Daily Express* poroča, da je s Flandrskega odiMulo mnogo zrako-plovov in letal z neznano nalo^o. Nemci sedaj pripravljajo pri Ostendu velikansko štacijo za zrakoplove. Petnajst hanjariev. ki so jih ojačili z oklopi in vrečami peska, ie že postavljenih,
•              *
Ofenziva sovražnikov.
^Tribuna« poroča haje iz dobro podučenega vira, da je pričakovati v na.'kraišem času energično ofenzivo Angliie, Francoske in Rusije. Ar»gle-ško-franeosko brodovje, olačeno s Stevilnimi torpedovkanii iz Sredo-zemskega morja, pripravlja ođk či-len napad na nemško r)bal.
Japonski častnikJ ta AngJIto.
Iz 2eneve por:>Sato: Japonska ]c posodila Angliji 200 svojih naj-bcliših inštrukcijsklh častnikov. ki bodo vežbali nove angleške čete.
Svarila in nasveti Riede bojev na zabodnem boi^ču.
^Echo de Pariš* prinosa svarila generala Chert"eTda pred ponovnimi nepotrebnim; napadi na nemške pozicije, ki jih imenuje nepremagljivo sTena Napad bo mogoč sele, če bodo odstranjene \"se ovire, n. pr. žične ovire. ce h* nemška arnlerija pre-magana in če bo vsa pehota v pozi-cijah, ki jih je napasti, nezmožna za boi Naskoki na zidove ki bruhajo smrt. stantio Ie mnogo človeskih žrtev. nimaU> pa nikakršnega aspeha.
V članku * Misli o vojni - piše Clerr.enceau • Gla\*ni vzrok za to, da se ne bavi z voiaškimi operacifami, ie ta. da takih operacii ni. Pcrrvčila o zavzemanju nemskih strelskih jarkov. ga razburiajo ra\T.o tako malo, kakor poroč:la o umikanju franc*>skih čet pri Soisc^ca Boj v strelskih jarkih ni n'kaJ*r^rta umetnost ter ne srne imeti Z3 pesledico ćele strani dolge komertarje. kakor se domaja zadnje mesece na Francoskem. Pri-poročala se ie Franeoski Dotroežlji-vost, ne gre pa računati samo s po-rabo moči in aređstev in z učinKom gospodarske b'ckade. niti s Domočjo eventualnih zaveznikov. da se konca vojna z zmago. To more doseči edi-nole moćna ofenziva. Francoska mora računati pred vsem sama s seboj, s svolimi lastnimi močmi in si mora pomajr. ti najprej sarri.
* Nevtralni    Its< o bitki pii Soissonsu.
Bern, 19. januarja. (K r. urad.) V razpravJianju o vo'nem položaju vpra^ule ^Bund-, ali je ?lo v bojih pri Scissonsn za ofenzivo Francozov. ki nai bi ^e knlikor mogoče po-spesila in izrabila. da se pripravi generalni napad, ali Da Ie za zavaravanje pozicije pri ?oi*=snnsu. List meni po zadnjem pojasnilu, da je general Maunncurv v izvršavanju direktive z dne 17. decembra 1914. ki so 30 naibrze rarekovali vola^ki in tud? politični vzroki. v svojem delu uvede! ofenzivo. (llecJe vprašrnja moči meni -vBund--. če bi se, kakor poročajo Francozi. udeležile Ie tri brieade. tedaj bi Maunnoury podvzel napad s pcpolnoma nezadostn^mi močmi in morali bi zopet vprašati, kje pa so bile rezerve, da đajo nrpa-du potrebno zaslombo — ne glede na arrra^o, ki naj bi bila zadaj pri-pra^ijena.
Strah v Parizu.
Berofin, 19. jannarja. (Kor. ur.) >.Vossische Zeitung* ponatiskuje po-ročilo Hsta • Kolnische Zeitung«. da ie pariški policijski prefekt ukazaU da morajo biti v Parizu in pred-mestjih od solnčnega zahoda pa do vzhoda v vseh razsvetlienih stano-vanjih okna z zagrinjali ragrrn'ena ali pa oknice ?aprte, da se mora raz-svetliava iavnih poslopi] na najpo-trebneiše omejiti. razsvetllava go-stiln in trgovin sploh opustiti ter omeiiti ce^tno razsvetljavo.
NezadovoUaost BelgDccv.
^Hamburger Nachrichtcn« rra-vijo, da vlada sedaj v belgijskih kro-
ilk   M   to   tesM   f»m*B % po-
vsled od dne do dne boli očitne one-mogle«« Prnndte. tete kar •• «4 moštvt. kakor MA feaaria. 2b-sti ie t^ravilo ritb ^kk. «i |ft Francodn vpokfleah IMnik tt17. ta da ie vida posofBo w* AngtUkem, kar dokazuje, da taastoe razmert v repukiM nišo zaddweVve.
Po6am*M*mtt o xvrw4y  SvAop-
Loados, 19. Januaria, (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča ii Kapstadta sledeče posameznosti o zavxet]u Swakopmunda dne 14. januarja: Pred zavzetjem je sovražnik raz-strelil mine na kopnom, da prepreci proairanie britskih čet Pri tern sta bila dva rnoža usmrčenx Videlo se je, kako se je en sovnžnikov odde-lek umaknil, ko so se pribiižale an-gleske čete. V niestu so ostale niše nepo5kodovar>e. Vendar pa ao bili razrušeni elektrarn«u izkrccvališče, brzojavni kabel in tozadevni instrn-menti.
TUR5KA VOJNA. Boji v Mezopotaniji).
Carigrad, 19, januarja. (Kor. ur.) Olavni stan sporoča: Med nekim noćnim napadom, ki smo ga izvršili na angleške utrđbe ob Sat-el-Arabu, smo sovražnika presenetili. Izgubi! je 100 mrtvih in ranjenih Neki an-gleški korjeniški škadron je poskusil v^ okolici Korne presenetiti neki od-delek naše pehote. Napad sovražnika pa smo 1 velikimi izgubami za nicga odbili.
m
Kako so Turkl zasedll Tabris.
Iz Carigrada se oficijozno poroča: Ko so turske čete zavzele Niam-doab, so se jim pridružila razna mo-hamedanska plemena, ki so skupno s tursko armado koraka'a na Tabris. Najprvo smo zavzeli Ocjreben. V Ta-^ri5u se je nahajalo kakih SO0 mož ruske infanterije in kavalerije, ki se je pred našimi četami umaknila v Sofian na cesti, ki vodi v Džulfo, Turske čete so nato vkorakale v Tabris.
Iz severne Perzre prihaiajo po-rcčila, da se pridružuje vedno več plemen zlasti Kurdov sveti vojni.
Pleme    Senus? prođira proti Egiptu.
Carigrad, 19. januarja. Vo]?č^ki plemena Senusi so prekoračili egir>-^ovsko mejo ter prodrli do kraia Fiumi,
•      .      •
franeoska torpedovka v Dardanelah.
-Frankfurter Zeitung-rr DOroca iz Pariza: Po franeoskib vesteb se ic posrećilo neki franeoski torpedovki vdreti v Pardanele. Navzlic ostre-mu obstrpflevanju je torpedovka izvršila jako važna opazovania ter se ie nepoškolovana ^Tnila k svoiemn brod ovio.
IZ NEVTRALlVm DRZAV. Genadifev o boćarski  pcIHiki.
Rim. 19 januarja. K.rt posebni >dposlanec Bolganje v Rimu se na-l^ajaioči bivši botearsk* minister dr. Oenadijev se je izradi v razgovoru ^ kore^nondentom '^Tribune<r tako-le: »O kakem sestanku na?e.?a in romunskega krnlja ne vem ničesar. Odnošaji med Bolgariio in Srbijo so se v zadnjem času sicer nekol:ko zbolišali. vendar so še vedno nebulozni. S TurSfjo ^mo v nafbolisih odno^aiih. Bolgarska vlada }e strrgo revtralna. Ne gre niti za eno niti zsl drugo sknnino ve'esil. temveč ima samo en cilj — blago* domovine, •             •
Genadiiev pri Italilanskem ruoanieni ministm.
Rim, 19. iantiarta- (Kor. urad.) Zunanji minister Sonnino Je sprejel včrai bivšega bolgarskega ministra Ge nadijeva.
ItafDansk?    HKflafist! z% nevtrahiost.
Iz Rima poročaio: Predsedstvo socilalnoderrsokratične stranke je spreielo na svoji seji v Fiorenci cb-širno resolucijo, ki utemeljuje zahte-vo po trajni nevtralnosti Italije, ter je istočasno sklenilo ojačiti propagando za idejo nev'rainosti. V to svrho se bodo vršila 21. febrnarja po vseh večiih italijans^ih mestih velika delavska rborovanfa.
Vafcm konlereoca.
Duna}, 19. januarja. V nedel)o popoldne je obiskal italHanski vele-?>os!anik vojvoda d* Avama novega zunanjega ministra barona Burlana. Posvetovanfe obeh državnikov )e trajalo več kot tri ure.
fsfr v* nrškega poslanika v Loodonn.
Iz Londona poročajo: Tukajšni griki posiamk i« ajavii, da ottan* OrSkm na vsak način Ancliji rveeta. Tef Mavi m priptsuje odcieieo značaj.
lm   ▼arstvo oevtralnoid  v   Rom-
nm.
B«Anp#šta, 19. Januar ja. »Az Est* poroča: Romunska vojna oprava Je obmejnim četam strogo naro-čila, da mOraio zabraniti vsako prekoračenje rneje po vojakih vojsku-Jočih se držav, oziroma vse tuje vojake, ki bi prestopili na romunska tla, tekoj razorožiti. Kdor bi se upi-ral proti temu, je rabiti orožje. Ta ukrep romunske vlade ie naperjen proti ruskim četam, ki operiralo ob bukovinsko-romunski meji.
Vpoklican'e   v   inozemstvu se naha-fajočib romunskih dijakov.
Kakor iavljajo iz švice, so biti vsi v inozemstvu se nahajajoči ro-rnunski đi^aki pozvani domov. Dija-ki, ki študirajo v Svici, so že odpo-
tovali
«             •
Spor s Švedsko.
Berolinski listi poročajo: Švedska je kakor znano, prepovedala kot nevtraina država prevoz municije in vojnega materijala preko svojega teritorija, Anglija pa hoče Švedsko k temu prisiliti ter^ji ie sporočila to željo na jako nuien način. Kakor se zatrjuje, pripravlja švedska vlada noto, v kateri bi angleške zahteve odločno odklonila.
Angleško - amerišk? spor.
»Time^ poročajo iz Washing-tona: Up<iti je, da bo %tćc ''Dacije* mogoč kompromis. Predlagaio se je, da naj se ladja prostovoljno /glss^ v kakem angle^kem pristanišč'a, da naj se odpelje proti jamstvu naprej v Rotterdam, nato nai se vrne in prijavi pomorskemu vojnemu s^dišču. S tem bi se dosegia provizoriena odločba,
IZ VARSAVSKE OKOLICE.
Iz pisma, ki ga je pisal neki bre-slavski vojak svoiim priiateliem, posnemamo:
t... V Rosenbergu nas ie še enkrat postregel neki klepar s cmo-ki in svinjsko pečenko. Ali bom še kdaj jedel nemške cmoke? VeliKo vprašanje. toda morda bom imel srečo. Pojcč in spremljani od jasnih žarkov iutranjega ^olnca smo se po-slavljali cd domaće grude ter kera-ka!i proti carjevi državi. Ko smo bili tam, sem mislil na čas pred sto leti, kp je Napoleon vkorakal v Ru-sijo. Upajmo, da bomo druc:ače odšli iz Rusije nego veliki Korzičan. Velik kontrast med Nemčijo in Rusiio. Na nemških tleh so ceste Iepo posute ter obrobljene s sadnim drev-jem; v državi knute pa, takej na me-ji, na cestah globoko, neprodirrio blato, umazani in radovedni židje, ki prav dobro so^lašajo s cestnim blatom. V trudapolnem pohodu smo prišli prvi dan do K., kakih 2S km cd meje. Tam smo prvič kuhali na pro-stem. nato pa spali v skednju neke-ga prav umazanega Poljaka, prvič zastraženi in s puško v rok i. Drugi dan smo šli delema peš. deloma na vozovih do S., oddaljenega kakih 45 kilometrov. Na^lednji dan na vse zgodaj skozi velike gozdove do S-Tam smo slišali prve strele iz topov, in ko so me ponoći na postaji nado-mestili, sem videl prvič, pa vendar še v precejšnji daljavi, šrapnele, ki so eksplodirali s svetlim bliskom. Zgodaj zjutraj smo sli dalje. In kma-lu smo videli sledi noČnega bola, ji granatami razstreljene hi?e, kadeče se razvaline in prve mrtvece. Neka-ka taiinstvena grozica me Je sprele-tela, ko sem jih videl ležati na tleh, ki so sli morda z istimi nadami v boj, kakor jaz. Le prekmalu sem moral biti priča prve^a boja.
Zvečer naslednjepta dne Je morala naša četa polagati telefon proti kraju S.; ne daleč od tod smo dobili prve strele iz pušk. Hitro smo odŠIi v bližnji gozd. Tedaj pa kar naen-krat mnogoj<lasen hura, in z nasajc-nimi bajoneti je začela pehota na-skakovatL Artiljerija je s par streli zapalila prve hise. Zdaj pa naprej v vas. Rusi v> iznenađeni ir-^eMl' du-ške proč in mnogo se jih ;e dalo vjetL V teku 20 minut je bil sovrJŽ-nik prepeden iz vasl Na drugi strani so bežali Rusi v gostih množicah proti gozdn. toda tarn Je čakala ža-njica »smrt« v podobi topov in stroj-nih pušk ter grozno £ela med beže-čiml Polje Je bilo v pravem pomenu besede nakopičeno mrtvih, ravno-tako gozd. V vaši smo se ustavili tn se zjutraj smo mogli videti pri na-daljnem pohodu grozno krvoprelitje, ki smo ga provzročiii med Rusi. Od tega dne nismo več prišli iz bojev. V
hitrih pohodih smo ostafi Ru^rn za petaim, tla do okoHce Lod2a. k}er so Rusi zgradiii utrjene zakope in jarke. Tam $0 naše čete xelo trpele, kajti v gradbi poliskih ntrdb so Rusi moj-strt Ćelo na petdesct metrov se n^ morejo spoznati ruski strelski iarki, in čc bi jospodje ne streUali previ-soko^ bi bUe naše tegube nepopteno velike. Tu so se skMri tri tedne odigravali oni strašni boji, 0 katerih so časopisi poročaJL In brezdvomno bi bili vsi na poti v Sibirijo, Ce bi $*, naSemu armadnemu zbora v dva-dnevnem ostrem boju ne posrečilo predreti pri B. Učinek naše artiljerije ie bil tako grozen. da so bili rusk! strelski jarki napolnjeni z mrtved. Tuđi Rusi *o vse poskusfIT, da b? priboril! sve.im praporom zmago. In zgodilo se je, da naše strojne purke nišo mogle prsmagati ruskega na-skoka. Pri naskoku na Lodz so pustili Rusi več nego 45.000 ranjencev. Zdaj korakamo proti VarSavi in smo že prestali boje za Lowicz Piontek, ki so bili skoro še ostrejsi. Vsa okolica je, kakor se vidi, izpremenjena v eno samo trdnjavo. In izguba Iju-dij, ki jo bo veljala osvojitev te okolice, se ne more še presoditi. Tri dni ležimo pred neko vasjo, ki se nahaja za železniškira nasipom, in je ne mo remo zavzeti Mala hisa, v kateri sem napravil postajo, 5e kakor sito preluknjana od krogelj. Kakor toča udarjajo granate okoli hise. Nobena sipa ni več ćela in vsakđo Caka v temnem pričakovanju^ kaj mu prinese naslednii trenotek. Poleg mene Je cbvezovališče. Oh. če bi le nekoliko videli to gorje, ki se neprenehoma vidi tu. Ravnokar pokopuie neki ra-njenec svojega brata^ ki je po šr'ri-urnem <mrtnem boju izdihniL Navzlic temu, da je bil sara ranjen, ga Je Še privJekel sem
V Sosoovicaii*
Iz Sosnovic poraća »Nova Reforma«; Namesto železniškega mostu, ki so ga Rusi razstreHIi.^ so Nemci zgradili nov most za silo. Ns glavnem kolodvoru visita podob: cbeh zavežnišklh vladarfev. Pov'sođ samonemški napisi Pri bufetu je živahno življenje^ postrežba samo nemška. Promet v mestn. ki irna mnogo tovam, je slab. Ruska etr* kev je zaprta. \1deti Je rnnogo nemških oastnikov, vojakov in legilona-šev. Od 2. januarja paprei so pre= vzeli Avstrijci poveliništvo nad me-stom, nemske straže sfražijo mcstn^ ve in železnica Velika ie draginja. Korec kromoirja stane 9 rubljev (23 K), eno jajce 11 kopejk (28 v), ii-ter mleka do 30 kopejk (75 v). Veliko je pomanjkanje denarja. Ruskeea denarja skorai ni več videti, avstrr-skega in nemškega je malo. Tovar-narii so zato izdali bone po 3. -in 10 rubljev. ki I^h ekspomtira mesi-ni svet, ki pa poleg tega izdaja tuđi papirnati derar po 1 kopejko. Vse tovara e so ustavile svoje delo, tako. da je na tisoče delavcev brez dela-Za red v mestu je izborno preskrb-ljeno, po 9. zvečer rnorajo biti vsi javni lokali in privatne hiše zaprte. +                 •
BOJI PRI SOISSONSU.
Berolln, 17. januarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Iz velikega glavnega stana izvemo o bojih pri Soissonsu: Boji, sevemo od Soisson-sa, o katerih se je v zadnjih dnevnih poročilih Ie na kratko poročalo. so dovedli do zelo važnega uspeha za na§e čete, ki so se pod vodstvom generala Lochowa in generallajtnanta Wichura boje vale in zmagate. Med pozicijskim bojem zadnjih mesecev so imeli Francozi v okolici Soissonsa pozicije, ki so obstojale \z številnib strelskih jarkov, ki so se na desnem bregu Aisne. mostiču podobno raz-tepali proti severu. Na zahodnjem krilu bojisča se dviga zahodno na^ip Soissons-Laon iz široke rečne doline, zelo razpokana in gozdnata visina, na katere najvišjem delu se na-hajajo zelo blizu strelski jarki Francozov in Nemcev. Obe stranki sta poskušaJi s saperskimi napadi po-Iastiti se najvišie točke. Vzhodno od visine ob vznožju je vas Crouy. Mimo te gre v globoki zarezi železnica Soissons - Laon proti severu. Vzhodno, prav blizu železnice, je več kara-iiolcmov. v katere so se naši vojaki mojstrsko vkopaii. Takozvana kam-nolomska pozicija je tvorila zahodnj* skrajni del vregnvjske planote* ki s^ razteza na dolgo in široko vzhodno od žefeznice. katere jinni večji de4 je bil v franeoski posestLOd rečne strani reže več dolgih prepadov. V teb je imela irana težka artiljerija zelo ugodne pozicije. Opazovalci, ki so sedeli na robu planote na drevesih, za jeklenimi zaslonili in prsnimi okla-pi, so obračalu flankirajoči ogenj težkih topov, proti nemški poziciji na imenovani gozdnati visini. Ta ogenj od strani je bil predvsem namerjen proti strelskim Jarkom telesnega pol-ka in je bil prvi božični praznik prav posebno oster. Dne 7. Januaria se le
15. ste*
»dLOV&NSKl NAKOU*. ouc 20  januarja 1915.
Stran 3.
zopet začel, pri čemer so uporahili ogromno municije. Hrabre čete so mnogo trpele. Eno pozicijo strelskih jarkov za strojne puške je sovražni ogenj dobesedno izravnaj tcr zakopa! strojne puške, ki so se v njih na-liajale. Po tei predpripravi je prešel sovražnik dne 8. januarja k napadu. Vdrl ie na sto metrov široki fronti v
nMHSte stre^s^e Jarke, odkoder ga nS^P^ogli navzlic številnim posku-som prcpoditi. Tu je došlo podnevi in ponoči do 11. januarja do izvanredno oštrih bojev, mož proti možu, kakor se jih skoro ne more misliti ostrejših in krvavejših. Turkosi. ki so se tu bojevali, se nišo bojevali le s rniškami in bajoneti. marveč so tuđi grizli in suvali z nozi.
Položaj je nujno zahteval odlo-čitve. Dne 12. januarja so pričele «!emske čete s protinapadom. ki se ni toliko obraća! proti gozdnati visini, marveč bolj proti francoskinia pozicijama, ki sta se nahajali na obeh straneh. Točno ob 11- so se najprej dvignili iz kamnoloinov naši vrli vo-jaki, ki v ir.esecih. ko so morali ča-kati ter se zakopavati, nišo prav nič izgubili svojega napadalnega duha in so iztrgali v pcgumnem naskoku so-vražniku njegove najbiizje strelske jarke in artilerijska oipraiišča. Takoj je popustilo irancosko streljanje. na-merjeno od strani proti gozdnati visini. Glavni cilj prvega napada je bi! dosežen, ko so se eno uro pozneje. ob dvanajstlh, dvignili na skrajncm desnem krilu naši hrabri strelei ter v. zmagovitem napredovanju vzeli en kilometer ozern-b. TedrJ ca se je pričel tuđi nn^nd na so7iin.no visino. Francozi so bili najprvo prepodeni iz nemških, nato iz njihr-vin lastnih jarkov ter vrženi raz visino, kjer so se na po! pota zopet ustavili.
Kakor pripoveduiejo \ jetniki. so mislili Francozje, da se bo pričako-vano nadaljevanje nemškega napada nričclo z gozdnatega vrba, torej od desneea nemškeera krila. Ker so torej pričakovali iz te srneri napada, so poslali precejšnje okrepitve na to mesto. Z zavzetih francoskih opazo-vališč, ob katerih vznoziu leži ćela dolina reke Aisne in Soissons s katedralo, se je moglo dobro opazova-ri prihajanje teh okrepitev na avto-inobilih in po železrici. Nemški napad se je bi! izvršil dne 13. jan.. toda na popolnoma dru<rem mestu. Popcl-no iznenađenje za sovražnika, je bilo to. da sta si središče in levo krilo Nemcev zbrala kot na^adalno točko zavzetje vregnviske planote, na ka-teri se je sovražnik zakopal v edem zistemu strelskih jarkov ter se čutil ppolnoma varnega.
Zopet je bil udarec opoldanske ure. ki je tu klical naše čete k novim činom. Točno ob dvanaestih je postalo živo v nemških jarkih. Sledi! je močan naskok. Ob dvanajstih tri minute je bila zavzeta prva obrambna crta Francozov. ob dvan^ istih 13 minut druga.Stranski napad iz vregnyj-ske?a gozda spričo hitrega napredovanja sploh ni prišel do učinka in pozno popoldne je bila vsa planota v nemšk^h rokah. Sovražirk se je mo-(^el v.ijržati \e še v kaduniah in na rebrih, ki vodijo v dolino reke AL-ne. Ker se je ta nemški napad po>rečil, so priSTi Francozi. ki so prodirali v okolici gozdnate viš;ne proti nem-škemu desnemu krilu, v otunen položaj, kajti. ko je dne 14. januarja na]-skrajnejše 'lesno krilo Nemcev zopet nričeio s svojim ohkoT;e^ralnim na-padcm in se ie tuđi srt<"M5če — č>z Croy — nemških čet obrnilo proti zahodu, tedaj ni preTstajato franco-/nm, k\ so prodirali proti gozdnati \jčiT?C nič dru^ega, nego da so se vda1?.' Nazaj nišo mogli **eč. ker je nemška tezka artikla obviadoval? dolino *eke Aisne. Tstcsa dne ie Yr\ sovražnik pognan tuđi z brezin vreg-nyjske visine, v koVkor se ni že po-r.oči umakni! proti Aisni in čez njo.
Er.a stotni'a telesnega pol^a je v temi vdr-a ćelo v predmestie Scis-sonsa. Naše Čete so prepn*!]? so-vražn'ka z vsesfa crremfia do Aisne. Le ob reki, desno rn -nesta, «o se mogli frarcoski oddel'ci  še dr/ati.
V v-ečrtnc\T!ih boi ih pri Soisson-su so sovražr,:ka na fronti. siroki 12 do 15 ki!ometro\\ pognali nazrj za 2 <io 4 kilorretre, navzlic n.fesrovim moćnim pozicijam in premoći glede števila. Na sovražnikovi strani so se bojevali: 14. pehotna in 55. rezervna i'ivbija. ena mešana lovska brigada, cn ter'torijaini pehotni polk, razen-tcj^a Turkosi. Zuavi in maročar.ski strolci. Od teh čet je bilo več nego 5000 mož vjetih.
Vojni plen je bil zelo velik. Vplenili so: 18 težkih in 17 lahkih to-pov,- nadalje revolverske topove, mnogo strojnih pušk. lahkih pištol, pu^k in ročnih granat, končno izvanredno velike množine inianterijske in artil^njske municije.
Te slavne boje so izvojevale nemšk€ čete po dolgih tednih, ki so jih mora!i mirno prelc/ati v zimski vojni, v dežju in viharju. Korakali so po breztalnih potih, nask^kovali čez ilovnata   polja,   skozi     mojčvirnatc
strelske jarke in čez razpokane kaninolome. Mnogokrat so ostali škornji v blatu. Neniški vojak se je potein boje val bos.
Kar so naše občudovanja vred-ne čete, sicer umazane na pogled, tcda krasne glede telesne lepote in bojevitega duha, tu izvršile, je vzvi-šeiio nad vsi'.ko hvalo. Njihova hrabrost in vztrajnost, njihov pogubi in njihovo junaštvo so bila priznana s tem, da je njihov najvišji vojni go-spod, ki je bil v onih urah med njimi, odgovorne voditelje še na bojišču od-likoval z visokimi redi. General Locho\v .ie bil odlikovan z redom »pour le merite«, genera!lajtnantWi-ehura s kornturjem domaćega reda Hohencollercev. Do tega uspeha pri Soissonsu je pripomoglo ražen ener-gičnega, smotrenega in pogumnega vodstva in ogroninega dela čet tuđi izborno skupno delovanje vsch vrst vojakov, predvsem infanterije, poljske artilerije in pehotne artileriie in pa pijonirjev, ki so se kar najbolj med seboj podpirali. Tuđi telefonska četa je mnogo pripomogla, da se je vse posrećilo.
Na take čete in voditelje srne biti nemški narod ponesen.
VLOGA   JAPONSKT: V SVETOVN1 VOJNI.
Francoski in angieški publicisti so izrekli mnenje. da .laponski ni treba omejiti svojega delovanja v vojni samo na Daljni vzhod in da bi bilo državam trojnega sporazuma mnogo na tem, da bi Japonska sodelovala tuđi na evropskem bojišču. Tega ne-ž-uega migljaja pa, kakor se vidi, ne razumevajo prav posebno na Japon-skem. \' Tokio izhajajoči list »Nichi Niclii < meni o tem predlogu. da bi se poslala večja japonska arrnada v Ev-ropo, da se da ta nacrt pač težko izvesti. Armade, ki je zgrajena na pod-lagi splošne vojaške dolžnosri, se pr.č ne more, kakor angleško armado po pokliču, pošiljati na vse strani sveta in v vse dežele. Nobena viada nima pravice, uporabljati tako armado v svrho, ki ni ocividno in direktno v zvezi z blagrom domovine. Tuđi ni priporočati z ozirom na nemire, vla-dajoče na Kitajskem, pošiljati čete v Evropo; vsak hip priđe lahlco tam do mogočne vstaje. Tuđi se ne srne po-zaMti, da pogodba v Veliko Bruanijo veže Japonsko predvsem v tem ozi-ru, da ščiti vzhodnja posestva Velike Britance pred sovra^nimi vpedi. — List »Hochi^ na enak način argumentira proti temu, da b: se ođpcsla-le čete. Nadalje meni list. da morajo zavezniki, če žele sndelovanja Ja-ponske na evropckem boji^čiu navesti boljše vzroke, kakor so storili do-sedaj, — da, navesti ćelo boliši vzrok nego, da ne moreio «ami premazati Nemčije. Japonska na vsak način 5im.oatižira s svoj:rni zavezrtiki in želi skrajšati boj; ne more na no^lati armade na drugo stran zemelj^ke oble. Srajca je Japonski bližja nego suknja, in misliti mora na bedo, ki bi jo roka aventura povzročila Japonski.
^The Japan Week!y Chrr»nic!e«, v arprlešcini v Tok^u izhaiajoči evropski list, pripominja k i/vajanjem japr.Ti^kega časopisia, cia pridejo fi-naneni vzroki, ki jih navjiajo proti temu podjetju. pač najboli v poštev. Če naj Japonska pošlie arr ado v Evt-rono, tedaj mora v Evrop, najeti po-sojilo. Zasrotoviti se mora Japonski, da se bistveno razširi njer ozemlie, ali pa da dobi gotove monopolske pravice, ali da se smatra posojilo kot plačiio 7a izvršeno delo in ne kot dolg. Toda.tudi če bi bile vse te ovi-re uspršno premazane, bi nasele velike tezkočc 7a odno^ilinfev velike japanske armade v Evrrpo. Za pre-peljavo čet bi bilo treba ogromnega stevila trnnsnortnih in spremiieval-nih hdij. Tuđi je7ikovnep:a vprasa-nja se iie sr-e podcenlevati kot ovi-ro. Aneliia bi pač mop^a dobaviti vso or-remo in vso prehrano zn ja-ponskp eksncdiciisko armado, toda Fr?nci!a ali kaVa druga država teora v^č. ne more. To se rredv-ctn tiče orožia in mun-cije. Če bi hotele ja-nonske čete korakati proti Npmčin, tedaj bi morale operirah* iz T^kia ali Osade. ravno tako kaVor mora to storit? Tiritska e^ped^-M^kn prm^di iz Lodona ver. Morda bi bi!o Japon-cem Ia7je, prmocrati 7avezn;k^m od ruske sfrani. Toda, skoro gotovo iet da ima Rusiia le teliko čet na bojilču. kol'kor »:h more r»rcskrbov3t* s svo-jimi rcdkimi železnicami. Po za-vzetju utrdb ob Pardcinelih in po uni-čenju turškega vojnecra brodovja, bo rnorda mogoče. poslati ianor»ske čete po sibirski železnici in čez Odeso. Toda to je skoro fantastična ideja.
Ljubljanski občinshi svet.
Ljubljana . 19. jan. Za verrfikatorja zapisnika seje občinskega sveta Je imcnoval župan g. dr. Ivan T a v č a r občinska svet-nika gg. Likozarja in Bahov-ca. Župan nato naznani:
Vsled ran, dobljenih na južnem bojišču, je umr! v Mitrovici sin ob-činskega svetnika ljubljanskega g. Bahovca. Truplo so prepeljali v Ljubljano ter sem se udeležil pogreba. Prizadetemu očetu in rodbini iz-rekam s tega mesta sožalje občin-skega sveta.
Finančno ravnateljstvo je poslalo dopis z dne 4. t nu, ki določa, da mora mestna občina povrniti de-želi užitnino, ki se je natekla od 1. marca L U pa do sankcije deželnega zakona o povišanju užitnine. Pritožili smo se na finančno ministrstvo, ki pa je potrdilo oćločbo prve instance. Občinski svet ljubljanski je že svoj čas sklenil, da če iti v slučaju potrebe tuđi do upravnega sodišča. Prosim, da se ta sklep danes potrdi. — Sklep se potrdi.
Dospela je odločba prve instance, dezelne vlade, ki rešuje prošnjo mestne občine, vloženo že meseca maja 1. 1. glede pravice pobirati tla-karino, ker je ta pravica prenehala z 31. decembrom 19M. Deželna vlada se je postavila na stališče, da spada ta zadeva pod deželni zakon, ki pa danes o tej zadevi ne more razpravljati. Tuđi je stvar, oziroma stališče deželne vlade prav negoto-vo. Trudil sem se, da bi vlada v tej zadevi posredovala, da se nam dovo-ii vsaj provizorij za eno leto. Ta pa mora vsak priznati, posebno pa oni, ki so bili proti povišanjii mestnih do-kiad, da bi moral župan delati prave čudeže, če bi hotel dobiti teli 70.000 kron k]e drugod. Da se mi ne bo moglo očitati, da nisem vporabil vseh postavnih sredstev, predlagam, da se mi dovoli viožiti proti tej od-ločbi rekurs na ministrstvo notranjih zadev in če bi bilo to brezuspešno na upravno  sodi sce.  Do voljeno.
Tzdal sem 1.300 K, ki jih bom dal zaračunati med nepričakovane stro-ške, ker se je usni neki kanal ob pre-!azu južne železnice v Latermano-vem drevroredu. Bilo je to nujno popravilo.
Iz zapuščme Josipa Vodnika sem dobil legat 500 K za rodbine padlih ljubljanskih vojakov. Izrekel sem zahvalo dedičem
Ga. Ivana O e rstnerjeva je izročila povodom smrti ge. Josipine G n e z d o v e 20^» K za mestne uboge, za kar sem se zahvalrl.
Nadoficijal Mestne hranilnice Fran A b u f n e r je v spomin svoje rajne matere po njenih intencijah daroval 100 K za podpore revnim družinam v vojno vpoklicanih ljubljanskih vojakov, za kar sem se za-hva!il.
Došel mi je dopis neimenovane-ga z vsoto 80 K. ki jih naj razdelim med reveže. Zahvaljujem se neimenovan em u
G. Josip J a k o p i č je namesto venca pokoinemu lekarnarju Kože-1 j u daroval 14 K za ranjence. Izrekla se mu je zahvala.
Društvo tiskarjev se zahvaljuje za podpore brezposelnim v lanskem tetu.
Mestni odbor v Linču pošilja svoje poročilo o poslovanju v lanskem letu. iz katerega lahko posna-mejo oni g. občinski svetniki, ki so hili proti pov?šaniu dokla-d* da prena-šajo druga mesta višje doklade. kakor so bile one, ki smo jih hoteli mi uvesti.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Občinski svetnik g. dr. Fran Novak poroča o novi Izvolitvi ku-ratoriia mestnega dekliskega liceja za dobo 1915—1917. Koncem seje so se vršile volitve. skrutinatorja obč. svetnika ge. 1 i k o z a r in P a m -m e r. Tzvolljeni so bili z ZO glasovi podžupan g. dr. Triller in občinski svernik? eg Dimni k.Hudo-vernik, Mailv, Ružička, Planinšek. Likozar ter ge. dr. T a v č a r i e v a in dr. K o k a -1 i e v a.
Obč. svetnik g. J e ? 1 i č ]e ostal z 10 glasovi v manjšini, 7 listkov je bilo praznih.
Na predlisr istesra poročevalca so se izpr**menila pravila kreditnežra društva Mestre hranilnice v tem oziru, da sme društvo posojati tuđi članom, k nišo obrtniki ali trgovci, v odbor pa se smeio voliti izključno le trgovci in obrtniki. Določi se tuđi z^orrja meja posojil, izvzemši nujne slučaie, na 30.000 K. Sprejeto.
Kuratorij dnevneea zaveti^ča za šolske etroke je prosil za zvišanje Drispevkov za to zavetišče. Poroča občinski svetnik g. Likozar. l>o-slej ie dobilo 30 otrok IV. in 1!. mestne ljudske sole brezplačno kosuo in kruh, ker se je zaračunavalo z 20 v. Odslej naj se izda / • to no 28 vin, in zahteva ta vsota tud' od dmgiH otrok.* ki ostanejo v zavet;5ču. Obč. svetnik g. J e ff 1 i £ Ie ptoM temu rvi-Sarju, če§. da zadostu?e 20 v, nakar ?ra poročevalec zavrne z začude-njem. da more šolnik govoriti o tem, da ena wčna moč lahko nadzoruh? 90 otrok. Vsled raznih okolišan »o \z zavetišča izostale 2c vse 4ćklice in
tuđi mnogo dečkov. Starši Šentia-kobskega okraja so tuđi že prosili, da naj bi zavetišče ostalo tam. V sedanjih časih 16 v za opolcine gotovo ni preveč in za 12 v kruha lahko otrok sne danes naenkrat. Fredlog se sprejme proti glasovom S. L. S.
Občinski svetnik £. Mali y poroča o dopisu stavb. odd. vojaskega poveljstva v Gradcu tjiede prodaje mestne parcele za drž. kolodvorom v svrho takojšnje zgradbe topnićar-skih delavnic; 9400 m2 se prepusti za ceno 3 K m2, 4433 m2 pa po 2 K rO v meter. Sprejeto. 2upan je konstatiral kvalificirano većino.
Občinski svetnik gosp. dr. Novak poroča o oddaji del in stavbne-ga materijala za dobo 1915—1917. Odda se dobava stavbnega lesa Z a-k o t n i k u, gramoza Alb. Vodni-k u, dolomitnega gramoza J. Trpi n c u, cevi in dr. Ant. C i h 1 a r u, železnih pokrovov za kanale itd. T 6 n i e s u.
Po porocilu istega poročevalca se določi regulacija za Vožarski pot, Zvonarsko ulico in Privoz po novem regtrlačnem nacrtu v smislu želj vlade in se kolavdacija končnih stro-škov kanalskih gradb na Karlovski cesti, Privozu, Sredini in Grubarje-vem nabrežju odobri. Pri teh delih, za katera je bilo proračunjeno 67.000 kron, se je prihranilo 13.999 K 13 v. Določi se še jamstvena doba priza-detih tvrdk.
Občinski svetnik g. Marinko se je pritožil proti sklepu obeinskega sveta glede regulacijskega nacrta za projektirano Okrožno cesto, ki naj bi se po njegovem mnenju razširila na 20 metrov. Poroča občinski svetnik gosp. dr. Novak. — Ti ugovori ne morejo izpremeniti stališča občin-skega sveta, zlasti ker ni pričako-vati tani tolikega prometa, mestna občina pa na ta način pridobi dve parceli. Ugovor se zavrne.
Po porocilu istega poTOčevalca se priziv V. Scagnettija proti gradbi barake Katarine Kovičeve v Metelkovi ulici zavrne.
Priziv Ane Haringovc proti odmeri ubožne podpore, se po po-ročilu občinskega svetnika gosp. L i-k o z a r j a kot neutemeljen zavrne. Omenjena ima pravico do pritožbe na deželni odbor.
Občinski svetnik gosp. P1 a -n i n š e k poroča o določitvi predpi-sov električnega toka iz mestne elektrarne za one odjemalce. ki rabilo tok samo za rezervo. Zviša se jim tok za 50^-. od 7 vin. na 10*5 vin. hektovat na uro, za gotiilno silo pa na 6 vin.
Želji deželnega odbora glede podaljsanja mestnega vodovoda v deželno blaznico na Studencu, se ustreže po porocilu istega poročevalca ravno tako. kakor se je zgodilo pri sosedniih občinah. to pa le iz ozira na dobrodelni namen. Cena se določi na 24 vin. za kubični meter, ter se množina določi po vodameru. Voda se napelje samo v blaznico ter sme mesto zapreti vodo, če bi je zmamkalo v mestu. Stroške nosi dežela.
Po porocilu istega poročevalca se odpiše za več^o uporabo vode Vidru, nemškemu gledali s č u, Ranzingerju in gospe A c c e t o polovica, Fr. Pustu polovica, če popravi vodovodno cev na svojem dvorišču. Rudolfu B a -y c r j u, ki je bil dvakrat opozorjen, tretima in Tvanu T r e o t u zadnji-krat 20 K.
Glasom poročila mestne zastav-Ijalnice, izkazuje proračun tega zavoda za prvo polletje 11.750 kron dohodkov in 424 K prebitka. Poročal občinski svetnik gost*. Franchet-t i. Proračun se odobri.
Župan gosp. dr. T a v č a r naznani. da je gosp. Engelbert G a n g 1 odložil svoj mandat v mestnem §ol-skem svetu. Volitev se bo vršila v prihodnji seji.
Končno izreka občinski svetnik gosp. Je-gHč želio, da bi se stojni-ce v rjližir" šo! odpravile. — 2upan Rosp. dr. T a v č a r mu pritrdi, da je njegov predlog iz vzgoinih ozirov upravičen in da se bo upošteval, kadar se Sole ne bodo rabile več v toliki meri za vojaštvo.
Dnevne vesti.
— Vpoklic črnovojnikov. Danes zjutraj je oblast dala nabiti ta-le raz-glas: Vsi čmovojni zavezanci roj-streilk letnikov 1878, 1879, 1880, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885 ta 1886, ki so bili na prebiranju v času od 16. dne novembra do 31. dne decembra 1914. 1. ali pozneje do spodaj določe-nih rokov za odhod v službovanje: spoznani, da so sposobni za črnovoj-no službo z orožjem. morajp odrinit! v službovanje, ako se nišo že priteg-nili na službo z orožjem ali nišo bili iz ozirov javne službe ali iavnega interesa oprošteni le službe na dolo-čen ali neđotočei* čas, m moralo to-re} priti  kam kr.   dopolnilnemu
okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kn deželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je oznamenjeno v njihovi crno vojni izkaznici, in sicer: 1. Avstrijski državljani: rojstvenih letnikov 1884, 1885 in 1886 1. dne februarja 1915. 1.; rojstvenih letnikov 1878, 1879, 1880, 1881, 1882 in 1883. 15. dne februarja 1915. 1. 2. Ogrskl državljani: rojstvenih letnikov 18S3, 1884, 1885 in 1886 15. dne. februarja 1915. L; rojstvenih letnikov 1878, 1S79. 1880, 1881 in 1SS2 1. dne marca 1915. 1. Tišti, ki bodo spoznani za sposobne na dodatnem prebiranju po prej imenovanih rokih za odhod n«?. službovanje, morajo v 4S urah po-tem, ko so bili odbrani, odriniti v službovanje. Za tište črnovojne za-vezance rojstvenih letnikov 1878 do vštevši 1886, ki moraio zaradi zar časne obolelosti sele v poznejšem nego žanje po gorenjih določilih na^-stavljenem roku odriniti v službovanje, velja za to določeni rok, ki ga je posneti iz črnovojne izkaznice, za čas, ob katerem je odriniti k zgorai omenjenemu poveljstvu. Ako bi bilo v črnovojni izkaznici oznamenjeno c. in kr. dopolnilno okrajno povelj-stvo, oziroma c. kr. deželnobram-bovsko (deželnih strelcev) dopolnilno okrajno poveljstvo med tem časom menjalo s^oie stojališče, moreio temu poveljstvu odkazani črnovoini zavezanci odriniti tuđi k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. deželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je najbližje njihovemu bivališcu. V interesu vsakega črnovojnega zave-zanca. ki odhaja na službovanje, je, da prinese seboj par moćnih čevljev (eventualno škornjev. opank). potem toplo volneno spodnje perilo. tople obleke (volnen telovnik z rokavi, volnen jopič. sweater, kožuhe, debelo zimsko suknjo i. dr.), volnene obujke (nogavice. vrolnene cape za eevlje), kučmo za sneg. zapestnike (šticlje). tople (volnene) rokavice, toplo odejo (koc) in nahrbtnik. vse-kakor pa žlico, nož in vilice ter po-sodo za ied, kolikor ima te opremne predmete. Za te stvari se bo dala po njihovi vrednosti odškodnina, ako se spozna, da so uporabne za rabo v vojaski službi. Dobro je tuđi prine-sti seboj živila za tri dni. Črnovojna izkaznica daje pravico do brczplač-ne vožnje po železnici. kadar se od-rine v službovanje, in pred na Stonom te vožnje jo je dati kolkovati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda* Spredaj stojeći poziv velja — in sicer z rokovi za odhod v službovanje, nastavljenimi za črnovojne zave-zance avstrijske^ra državljanstva — tuđi za bosensko - hercegovinske službene zavezance v razvidnosti druge reserve, ki so bili na prebiranju spoznani, da so sposobni za službo z orozjem. in ki moralo torej priti ob roku. ustrezajočem njihovemu rojstvenemu letniku, k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveVisivu, h kateremu spada njihovo bivališče. — Kdor ne sluša tega pozivnega po-velia. se strogo kaznuie po zakonu z dne 28. uinija 1S90. 1. (drž. zak. ste-viika 137).
—    Raporti   pri    štaciiskem po-veliništvu za ranjene in bolne   čast-nike.    Vsi SS- častniki, praporŠČaki, častniški aspiranti, kadeti in kadetn! aspiranti  (\*ojaški u radnik i in urad-niški    aspiranti)    vseh      stanovskih skupin, ki se nahajajo ranjeni ali bolni v gamizitskih ali rezervnih bolni-cah, v zavodih prostovoline sanitet^ ne oskrbe. v civilnih bolnicah ali v privratni oskrbi ali sicer na dopustu ali pa so kot lahko bolni in rekonvalescenti v službi pri nadomestnih četah ali sicer kje in katerih zdravstveno stanje to dopusča. se morajo 25. ali 26. med 9. dopoldne in 2. popoldne osebno    zglasiti    pri    štacij-skem poveljništvu svojega bivališča, oziroma pri najbližnjem    štacijskem poveljništvu, kjer    se    jim    sporoče nujna in važna povelja. Gažisti (aspiranti), katerih stanje izključuje osebno zglasitev pri štacijskem    poveli-ništvu, moraio to naznaniti štacijske-mu  poveljništvu    po    posredovalcu ter predložiti zdravniško spričevalo.
—  Nov moratorH.     V justičnem ministrstvii se je vršilo včeraj    po-svetovanje o novi moratorijski   naredbi, ki stopi s !. februariem v ve-jjavo.     Večinoma udeležnikov se je izreklo za že znane predlože s pri-stavkom, da naj se tuđi november-ske obveznosti plačaio s 25% v mar-cu m z nadaljnimi 25% v maju.
—    Cesarieva   zahvala   prosto-vollni sanUetiri oskrbi.     Cesar je v nedeljo sprejel c. kr. komisarja   za avstriiska pomočna    društva    grofa Trauna v daljši   privatni   avdijencu Ko je grof Traun podal natačno poročilo o deloyanju    avstriiskih    po-tnočnih društvih od začetka   vojne, ie cesar izrekel komisarju svojo naj-toplešo zahvalo za njef ov tr*d, s ka-terim ie dosege! tako lepe as»ehe m^
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD-   dne 20. januarja 1915.
15. štev
tem polju. Prostovoljna sanitetna oskrba :n speciahio avstiijsko društvo Rdečega križa je neizogibno potrebna ćopolnitev vojaškega sanitct-stva. Cesar je končno pocblastil ko-misarja, nai izreče njegovo pohvalo Tsem funkcijonarjem zveznega vod-scva. kakor tuđi centrali in podruž-nicani avstrijske družbe Rdečega križa, prav posebna tuđi mnogim sto prostovoljnih delavskih inoci, ki so se da!i na raspolaganje v izvrševa-Uju svoje domovinske Ijubezni in svojega Ciovekoijubja Rdečemu križu.
—  Knez BLsmarck   o   evropski pofitifci. »Daily Teiegrapbu je obelo-dan;l do sedaj se neobjavljen inter-vie\v angieskesa publicista Kingsto-na z Bismarckom *z leta 1S67,   Po sneinamo ta intervicu  doslovno po cenzurirani 16. številki graške    Ta-fesposu: Bismarck je izjavii, da ne yidi nobene nevarnosti za mir. Po desetih    ali    petnajstih    letih   bodo Franeozi prenehali    biti    Ijubosumni ?ia  Nemalo.    Će ostane  Francoska sama, bi bila premazana,    kar   tuđi ve. Niti od Angine ne bi mogla pri-Ždkovati pomoći, ker potrebuje Ati-glija moćno Neračijo.    da se vzdrži ravnotefte na kontinentu,    niti    od 'Avstrije. ker bi  ta ogrožala    *vojo cfcsistenco,    niti od Italije.    Avstro-.Ogrska je podobna niši. ki je zgraje-rm iz slabe opeke, ki jo pa drži sku-paj  izborna maitaf    namreč    njeno ftetnško prebivalstvo    Edina nevnr-nost za mir obstoja t njeni omahlii-vi politiki.    Napoleona in franeoske diplomate je  smatra!  BLsmarck    za flezmožne, razen ltalijana Benedetti-ia. Končno je Bismarck naglasai interes Nemčite na močni Avstriji.
—  Ranjenci ▼ Ljubljani. V bo!-nišnici, prirejeni v nunski soli, bf na-hajaio ti - !e ranieni voiaki: Aitrarn Leorard, 27. Com. p^špolk, 2. stroi. odd.. O^lej. strel v rako: rez. infan-terst  Bučar Svnbert,    27.  demubr. pe.-poika, 2. stat.. St.  Rupen, strel v ruko;  nadomestni rezervist  Dob-nikar fvan, 27. domobran, pešpolka,
1   stot.. Med vode. rcvmatizem;  Dolar Ivan, 27. domobran, pešpolka, 4. stot., Zirovnica.    ima    ozebline    na obeh noga!1; Oresorin Franc, 27. do-mobr.  pešpolka.  Dragomer.  strci  v levo ro-ko: Oornik Juri, 27. domobr. pešpolka, Lokvica, strel v desno roko;   Gregorovich  Valentin, 97.  pei-polka, *>. stot.. doma pri Kopru, ^trcl t desno roko;  Hudovernik Ivan. 27. domobran,  pešpoik.   12.  stat.,  Bled, Strel v i evo roko; Kulovec Ivan, 27. đomobr. oespolk. 5. stot, Zgor. Sulica;  KovaČič  Marija* 27. domobran, pešp.., 5. sto*.. Krško. ima zmrzli obe nog-i:  nadc»nestni    rezervist    Kokal Fran, 27. domobr. pesp.. 5. stot., Sr. Jarše.   strel  v  desno roko:   podde-setnik Krumpestar Ivan, 27. domobr. pe^P.. 5. 5tot.f Moste, ima zmrzli obe ?»ogi in roki; drsetnik Lampret Ivan, 7. to«?, polk, 7. bater., Gaberje. vnet-je VTha pijuč; lovec Lunder Miha, 7. lov. bat., 2. stot.. Fara. strel v desno c^o; Lipar Fran, črnovcini^ci pc-lk Št. 27, 10. stot., Suhadale. stre! v !e-▼o nogo: Mlakar Josip, 7. lovski ba-talion, Radovljica, revmatizem: Mu-ravec Ivan. 97. pesp.. 1. stot., Idrija, strel v levo ro^co; Oblak Andrej. 17. pešpofka, 9. stot.. £t. JuriL strel v desno nosro;  Orehek Alojzii. 7. lov. bata!]..   Dvor,   strel v desno no^o: Paulič Josip, 97. pešp.. U. stat., Trst, ima zmrzli obe no^i; Peter;nan Valentin, 7. lov. bataij., stroi. pušk odd.. Radovi lica.    ^trel    v    levo    nogo; Prime Josip. 17. pešo„ 16. stot.. Pristava, influenca:    Pekolj  Fran. 27. domobr. pe£p.,  2. stot., Račje beio, Jtrel v levo nogo: Ponikvar Fran. 7. lov. bataij., St, Jurij, strel v desno roko in levo nogo: Sladič Josip. 27. pešp.. 7. stot.. Št. Rupert. ranjen na desni roki; Šulc Martin, 27. domobr. pešp.. 7. stot., Pišece. strel v desno ramo;  Turk  Alojzii, 7. lov.  bataij.. nadomest. stot., Kocev.ie, strel v levo stegno: Venuti Edvard, 27. dom. pešp.. s. stot., Ruda. ozebline na obeh nogah;     2abar  Štefan,  27.  domobr. pesp., 8. stot., Leupe.    strel v levo Dojro.
DariLa za Rđeći krti. Zlatar Ludovik Ćerne 5% od zaslužka pri vlogah v železne prstane, 17 kron 20 v: neimenovan 14 K; Ivana Kralj
2  K; ga. Županja Franju dr. Tavcar-jeva zbirko pri veselici v hotelu Triglav v Bohinfski Bistrici 40 K 40 v; neimenovan 6 K 3#v;    Ana Eberle 4 K; upravništvo »Slovenskc^a Naroda« 15 K <in sicer so darovali: rud-niški svetnik Vinko Strgar 10 K. Ka-rol Makovec narednik v Crkvicah v Krivošiji 5 K);  dvorni svetnik Josip IDobkia 20 K;   Melanija pl. Renzen-berj: 50 K; Valentin in Serafina /e-»chko 20 K mesto venća   na   krsto umrlega nećaka, poročnika Leoi>olda pl. VVagnerja: župni urad v St. Lam-bertu £9 K 40 v (in sicer so nabralt: Ivan Vozel 11  K 30 v.    Anton Oro-šelj 4 K. Josip Zeleznik    2 K 9f) v, Franc Obreza 5 K 4 v, Ana Hiršman 18 K 84 v in Josip Luderman 17 kron 32 v); ^dčna. Će«n^var, nabiralnrk s svoto 15 K 88 v, neimenovan 1 K).
—  Gospa   Ana   Babr - Miklcn-bunr in slovenski    ranlenec.    Ljuh-Ijanskemu županu je z obširnhn dopisom sporočila gospa c. in kr. komorna pevka Ana Bahr - Mildenburgo-va, svetovno slavna pevka Wagner-ievih oper in soproga tuđi v Ljubljani dobroznanega   dramatika,   kritika in potopisca Hermana Bahra, da leži v rezervni bolnišnici, na V. oddelku, v Solnogradu (na realki)    slovenski ranjenec Franc fiacln, doma Iz Mlake pri KomendU okraj Kamnik. 2e v podlistku ^Dienen, dienen. v »Neue JPreie Presse- 7 dne 25. decembra je popisala ta vrla dama, ki je zdaj pro-vtovoljna strežniea vojakov na soi-nograški realki,    svoje izkušnje kot samaritanka ter je pisala o   Hacinu sleđeče: *Nekdo leži tukaj nepremič-no že tri meseee. Zračni tlak razpr-sene granate mu je bušil v ušesa kamenje, njegova usesna mrena je po-čila. postal je povsem gluh, izgubil je dovela dar govora, rok in   nog    ne more vporabljati, tresei se Se neprestano iu le z oCmi more še zasledo-vati življenje.* Spocetka je bii top in duševno uničen.    Gospa Bahrov^a ie poklicala v Solnograd ubožčevo nia-ter in nilajšega brata.    Okrcniia mu je glavo, in on ju je spoznal, s teža-vo in s tresočo roko je pokazai   na, svoje bolece čelo, oči so se mu   za-suLdle in ubrnil se je k   steni.   Mati mu je prinesla jabolk, brat pa pipo; položila sta mu darove na odejo,   a H^cin je ostal obrnjen k steni kakor bi bil jezen na vse. Potem so ga pre-ncsli v svetio sobo, ga. Bahrova ga je začela /. očmi in rokami opozarja-ti na vse inožuo, prinesla mu ie na-slanjač ter ga posadila vanj,   da    je rnogel zreti na Monehsberg, r-ostavi-i'i r»redenj kipec   sv. Frančiska    patrona, cvetlic in prašička (hraiiiinik), ga napolnila vpričo njecja z denarjem ter je prosila goste, nai mu uarujejo. Tako je nabrala zani doslej že 70 K. ki 'ih ie naložila v hranilnici. Počasi ga je iztrgala iz strasne tuposti. Z'Ja] je že živejši. kaže na svo] kipec, na prašička. ogleduje darovane cvetlice rer jih drži dolgo v svojih rokuh \ cs zadovljen.   Včasih   se nasmehne in premika    ustnice, kakor bi   govorii. Go>rpo ima silno rad.   Včasiii  ga da peljati po mestu in okolici, potem pa ji pripovedaje o gorah in drevju ter premika roke in ustne, kakor bi hotel vse popisati. Ko je gospa zaradi vnetja v vratu ostala doma.   so  ga morali s kočijo   pripeljati    na   njen Join. ker ni odnehal i>rej. Potem je sedel revež ob    postelji    plemenite umetnice. jo gleda i s svojimi velikinii mOwTimi očmi   neprestano,   njegove roke in ustnice pa so se gibale in pri-povedovale ter izpraševale pa prosile, naj vendar hitro ozdravi in priđe zopet k njemu.   Gospodu županu   je zdaj sporočila gospa Bahrova, da je Macina z elektriziranjem,   z masiranjem in zlasti & svojini   neprestanim občevanjem že toliko dvignila    nje-govega duha, da začenja zdaj z levi-co pisati, da že sam ie, se igra ter prosi za slovenske časopise.   Oospa ga misli spraviti v kako zdravilišče, kjer   ga   bodo s primerno   terapijo morda vendar se temeljiteje ozOra-vili, da bi \ saj govorii. Gospa Bali o-va, ki se je resaično izkazala pra ve-ga ćaigeia. dobrote našemu nesrečne-mu rojaku, prosi zćai za Macina    a-sopisov in lahkih veselih knjig. N\ zrela bi bili zanj    najprimerneisi    msi ilustrirani tedniki,   miaJinski   ilu   ri-rani mesečniki   in    pa    humoristične knjige. Mi sporočaino to prošnjo doličnim cenj. uredništvom; obenem pa ^e plemeniti umetr.ici gospej Bahro-vi za dosedanio njeno požrtvovalno zanimanje za ubogega    slovenskega inladeniča tuđi s tega mesta najtop-leje zahvaljujemo. Kakor je njen so-profc dobro informiran prijatelj Jugo->!ovanov in Cehov, tako je dokazala tuui ona, da je srčno blaga žena, ki jo ohraninio v najboljšem spominu.
Vjeto mo^tvo vojne ladje »Ce-^arica Elizabeta<-. Mo>tvo rivstro-ogrske vojne ladje ^Cesarica MJiza-beta ; so po padcu Tsingtaua odnelja-li kot vojne vjetnike na .lapon^ko. Večji del niostva, 296 rnož. in siede-če častnike so odpeljali v Him^jr pri Kobe: korvetnega kapitana Jurija pl. Pauspertla. fregatr.cga poročnika Ai-beno baronć1 Kuhna in Oskarja Froh-liclia ter stroinoobratnega vodjo Roberta Hinnerja. Poveljnik fadje, linijski kapitan Rihard Marković in linijski poročnik Viktor Klobučar ter bivši guverner pl. Mayer-Waldeck so v vjetniškern taboru v Fukuoka v Kvushu. V 1 singtauu ranjeni fregatni poročnik Ivo Balede bo kmalu zdrav in je <e v Tsingtuu. Od mostva jih je deset padlo, deset je bilo pa ranjenih. Stirideset moz še nišo našli. Kakor poroča zastopnik tvrdke Gebr. Bohler 6: Ko., ki je 26. oktobra 1. I. obiskal vjetnike v Himeji. so vsi victniki 7dr.ivi in pn^topa japonska \^ada zelo lepo z iijimi.
—    Zamenjavanje pcškodovaolli Jvokronskih    ha*ikovcev.      Avstro-f^r^ka hrmka nnroča: Opetovanome v zadnjem času pritožuje prebivai-
stvo nad avstro-ogrsko banko zaradi slabega stanja manjših bankov-cev, posebno dvokronskih bankov-cev. Treba je vpoštevati, da se ravno manjši bankovci izdajajo v velikih množinah četam, ki so na bojišču, kjer se seveda mno^o bolj izrabijo nego sicer. Dokler so r oikovci, zaradi katerih se pritožuj« io, še v prometu, ne more banka ničesar storiti, da bi odpomogla temu. Vsled tega Je potrebno sodelovanje prebivalstva, ki naj take bankovce prinese k bližnji filialki avstro-ogrske banke, ki iz-rabljene ali poškodovane bankovce trkoj zamenja za nepoškodovane.
—  Darovi za »Rdeči križ«.   Dr. Josip Oblak,    dar    namesto    venca umrlemu lekarnarju Ernestu Koželju na Jesenicah 10 K; od mesečne plače konceptni    uradniki    c. kr. finančne prokurature za mesec    januar    1915 20 K; upravništvo »Slovenskega Naroda < 12 K; (in sicer namesto venca uč'teljice na dekliški soli v Hrastniku za umrlo gospo Neuberger 10 K, Sil-vestrova  zbirka  Schrevjevih   usluž-bencev v Gradišću):  okrajni nadko-misar v p. Anton    Klein   za   januar 1915 2 K; pisama dr. Antona Švelja sodnijska izravnava 10 K; Antoni-ja KraČma in Terezija Fabjan. učiteljici v ?t. Bernardu pri Laškem /ne-sek za januar 4 K; Ignacij Pobnikar v Semiču zbirka  11  K;  neimenovan stava 5 K; M. K. po gospe Schonta v Trstu 6 K; od mesečne plače osob-le gozdarskega urada Ljubljana I. za januar 1915 72 K: niizno okrožje v l'ncu 3 K 10 v; Čiani predstojništva nekoga društva 10 K; namesto šopka /a predsednico.
—  Radi cenzure. Prcdsednik tlr-žavnega zbora dr. S'lvestcr in pod-predsednika   dr. German    ter   prof. Romanczuk so posetili   včeraj   min. predsednika grofa Stiirgklia ter raz-pravljali z načelnikom   vlade o cen-zurniu razmerah. O uspehu posveto-vanja se ni izdalo rikako poročilo.
—  Umri }e v Ljubljani edini sin m^lTicEa učiielja gosp. rurlana, go-spod Adolf Furlan. c. kr. nadporoč-r.ik domobranskega psspolka st. 5, v Pulju. Naše iskreno sožulje!
—  - Umri fe v Zagrebu poročuik zagrebškega pešpolka Stojm Pre-Jš e r n, star 20 let, najmlajsi sin stot-nika A. Presherna. za vnetjem slepi-ča. Bil je že dviikrat ranjen ob Drini, v tretje je zbolel za vnetjem slspiča, kateremu je podlegel.
—  Potresa s^ vojak 17. pespol-ka, 11. stotnije. vojnonestni urad 32. Josip V i S n i k a r.      Pisal je zađnjič 28. avgusta. Pojasnila na] se blago-volijo     poslati     na    naslov:     Mirko Jare. osmošolec. Novo mesto.
—  Užiininski    zakup.    Občinski svet ljubljanski ie v svoji snočni tajni seji sklenil prevzeti užitninski zakup za eno leto za znesck 275.000 K.
— Koncesije. Občinski svet ljubljanski je sklenil v svoji snočni tajni seji  priporočati   podelitev  koncesije Antonu Kancu    za    prodajo karbola, bombaževine   izvzemši one predmete ki se smejo prolajati izključno Ie v lekarnah.    Jakobu Bojcu   se ne dovoli prenos gostilni^kc koncesije v Sodno ulico. Odkloni se Pavii Mrakovi prenos gostilniske koncesije v Lingerjcvo ulico, Franu Chamu se dovoii razširjenje  gostilniske koncesije.
—  Društvo   slov.  trg. sotrudni-kovv Ljubljani, je v spomin na svojega delavnega in vestnega predsed-nika    g. Oskar de Ancona,    padleija junaške    smrti    na bojnem polju pri Szcnipiochoiv    na    rusko Poljskem. poklonilo njegovi materi gospej Marija dc Ancona vsoto 100 K.
—  Preskrba  poljedelcev z duši-kasitittii gnojUL »VViener Zeitung« ob-javlja naredbo skupnega ministrstva z dne 18. januarja 1915.   glede   pre-skrbe p^>liedelcev z dušikastiini gno-jiii.
Iz Celja. Umri ie trgovce Milan Hočcvar \- starosti 58 let. Imel je na Glavnem trgu trgovino s špecerij-skim blagom. Pogreb se je vrsil da-ues, v sredo popoldne. Pokojnik je bil član več narodnili društev v Celju, v družbo je pa malo zahajal.
Iz Celja. Mestni urad ie odredil, da moraio peki še nadalje peči dolge 4vinarske žemlje: dve navadni dol-gi žemlji morata tehtati 7 in pol dekagrama, dve mlečni žemlji 6 in pol dekagrama; pšenični kruh ali struca za 20 vinnariev mora tehtati 35 dkg, ori po 40 v pa 70 dekagramov; za ržetii kruh odgovarjajocih cen je predpisana teža 38 in 76 dekagramov.
Iz Frama pr\ Mariboru poroča-jo: V gostilni Štampfl sta se spo-rekja trgovec in izdelovateli olja F.eliks Zangger in kmečki sin Josip Fregl. rezervni desetnik 47. pcšpol-ka. Ko sta se ponoći zopet srečala na ulici sta se dejansko spopadla. Fregl ie rotegnil bajonet ter je sunil Zang-gerja v prsa tako, da je ta kmalu po-t?rn umri. Fregla so oddali vojašhc-mu sodišču.
Omejitev peke bdeta peciva na Štaierskeflu Dćžtlni zakonik štajer-
ski je priobčil odredbo namestnije, v kateri se določajo za peko belega peciva pri pekih gotove ure. In sicer se srne za peko belega peciva v pekari-jah vse potrebno pripravljati od 4 đo 6. popoldne, peči pa se srne belo pecivo le od 6. zvečer do 10. dopol-dne. S to odredbo hoće namestnija olajšati stališče mojstrom, ki so zgu-bili vsled mobilizacije mnogo delav-cev, obenem pa hoče namestnija omejiti porabo pšenične moke in pa tratenje z belim pecivom.
Drobne novlce s Štajerskega. Iz C e 1 jja. V Karpatih je bil ^anjen na raki in nogi mestni učiteli M. Lo-benwein. — P o v o z i 1 je v ponede-ljek zjutraj tovorni vlak pri Orat-weinu nad Gradcem ženo železni-škega čuvaja Trummerja. Dobila je take pošksdbe, da je kmalu umrla. — Iz Frama, V Stampfl jvi gostilni sta se sprla tovarnar Zangger in kmečki fant Fregl iz Frama zaradi nekega voza. Ko sta se ponoći na C( sti srečala. je Fregl, ki služi kot d.setr.ik pri 47. pešpolku v Gradcu, suri! '/anggerja z bajonetom v desno stran prsi, tako. da je Zangger vsled težke rane umri. — V Mariboru so zaprli topničarja Riederja, ker je tekom več rnesecev poneveril nad 90 vreČ ovsa in jih prodajal gostilni-č^rju Grabneriu kot ^prihranjeno krmo«. — Padel je v Belgiji topni-čnr pri avstr. mot. baterijah Rudolf Redek, doma na Kamenščaku pri Ljutomeru.
Srečk&nje     razredne     loterije.
Včeraj se je pričelo srečkanie 2. razreda tretje razredne loterije. Glavni dobitek 80.000 K je zadela št. 44.415, 20.000 K dobi št. 19.286. Po 5000 K št. 11.338« 90.877 in 118.263. Po 2000 kron so zadele št. 4269, 30.694, 34.493, 37.715, 56.893, 58.280, 59,063, S3.581, 101.724 in 135.902. Po 1000 K št. 478, 4778 23.338, 28.720, 33.720, 34.383, 39.748, 44.377. 46.116, 50-622, 55.760, 59.761 62.102, 63.167, 67.311, 90.260, 99.816, 101.481, 110.917, 119.750, 142 729, 149.888 151.545 in 15S.870. Po 600 K št. 2S57, 3155, 8591, 13.584. 17.796, 20.153, 23.072, 23.125, 27.506. 39.964, 42j609, 47.713, 49.933, 53.006. 53.507, 56.003, 66.971, 71.681, 72.741, 79.451, 79.611, 90.945, 96.527, 98.182. 101.615, 103.663, 103.753, 105 862, 117.861, 141.453, 141/554. 149.280, 150.971, 153.728 in 157.128.
Evina srajca, sijajna veselcigra v 3 delih imela je včeraj pri prvih predstavah v kinematografu Ueal najlepši uspeh in povzročila mnogo smeha. Tuđi krasna drama r Modra soba« je Jako lepa in je žela obče priznanje
Nezgoda. lSletni kljucavnicarski vajenec Ivan Curk^ iz Šiške je pri tvrdki Kastelic in Zahkar izdeloval neki strojni de!. katen mu ie padel z miže na desno nogo in mu jo na stopalu tako poškodoval, da je mora! zapustiti delo in iskati zdrav.niske pomoći.
Zameniena suknja. V gostilni pri Mcžini je bila v ponedeliek zvečer znmenjana. — morda namenoma. — suknja. Posrećilo se je dognati, kdo je suknjo odnesel. Če je ne prinese ali posije do sebote nazaj k Možini, rc bo moral zagovarjati kjer mu ne bo ljubo.
Bazne stvori.
*    Vojni stroški AnKlije znašajo, kakor računa *Frankf. Zeitg.« dose-dai že okrog 4800 milijonov kron.
*  Ruski finančnl mlnister odsto-pf.   Kakor poročajo švicarski listi iz Petrograda.   je stališče   rus\'ega fi-nančnega ministra Barka omaiano in pričakovati je, da odstopi.
*  Orjle iz bambusa, V jezuitski cerkvi v ?anghaju na Kitajskem so pred kratkim blagoslovili or^le,    ki jih ie izgotovil kitajski član Jezuso-ve bratovščinc.    Piščalke teh orgel nišo kovinaste, marveč iz bambusa in njihov glas je nenavadno lep. Sicer imajo pa te orgle še to prednost, da so cenejše nego kovinaste orgle.
*  Ruska   molitev   za — konje. Kakor poroča  »Slov.  Den«,    molijo ruski jezdeci pred bitko ne samo za-se, marveč tuđi za življenje svojih konj. Molitev je glasi: * Gospod Bog, prosimo srce tvoje dobrote tuđi za te nesrečne stvore, ki z nami prena-šajo muke teh težkih dni in ki svoja nedolžna življenja žrtvujojo za domovino, kajti ti si obljubil odrešenje ne le Ijudem, marveč vsem stvorom in dobrota tvoja je neskončna.    O BogJti si svet    odrešuV   gospodine, usmili se!«
*  Kako se godi ranjenim Indijcem. Francoska vlada ie odredila, da bi lahfco ranjenih Indijcev ne prevažali na Angleško, marveč v Rouen. Na ta način se moreio potem, ko bodo   ozdravljeni,   hitrefe   vračati   v fronto nego prej. InaiJce, ki se zdra-vlfo v Londonti in ki moreio hoditi, snremHajo častiiikl, ki znaio njihov jezik, po mostu ter Um rarkazujejo
mesto. V programu Je tuđi obisk groba lorda Robertsa, ki ga Ind jd na-zivajo »Bobs Bohadur«. Največje veselje Indijcev pa je obiske^anie velikih trgovin. kjer za plačo, ki jo dobivajo, kupujejo razne  predmete.
Brzojavna poročilo.
Minlstrska    konferenca o aprđ^fp-ciiskih vprašanjih.
Dunaj, 19. januarja. (Kor. urad.). Kakor poraća »Freindenblatt«, se je vršila predvčerajšnjim v ministr-skem predsedstvt' pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha naznanjena konferenca o aprovizacijskih vprašanjih, katere so se udeleŽili minister baron Heinold, baron Engel, pl. Schuster, pl. For-ster, Zenker kakor tucii mnogo str«^ kovnih referentov. Po daljši spinšnl debati o aktuelnih aorovizacijskih vprašanjih so se posvetovali o rekvi-zicijski naredbi ogrske vlade. Kakor. izve »Fremdenblatt«, se je v tei kon-ferenci sklenilo, poslužiti se rekvi-.. žici je, kadar bo to potrebno. Na pod-lagi porocil o žit. zalogah, ki so v Avstriji na razpolaganje, se more tr-diti, da se more smatrati stanje zalog kot nadvse zadovoljujoče in da bi eventualna rekvizicija imeia prav znatne rezultate. Ražen rekvi-zicij. naredbe so se na tej konferen-ci posvetovali tuđi o novih predpisih glede peke. Na tej konterenci se je spiošno z vso odločrsostjo poudarja-lo, da se bodo storili z največlo eneržijo vsi potrebni koraki, da se zasigura prehranitev ljudstva. Posebno je treba poudarjati, da finan-čna uprava, ki popolnoma uvideva situacijo, nikakor ne misli na to, da bi kakršnikoli akciji delala najmanja še zapreke.
Blonie.
Kodanj, 19. januarja. (Kor. tirađ,\ .Warszawski Dnevnik« poroča, da je prebivalstvo zapustilo mesto B'onie.
V  okolici vlada strašna beda,  mesto samo je silno trpelo. Namestnik var-šavTskega   gubernatorja Oresser    in medicinalni    nadzornik   Branđt    sta obiskala Blonie. da preiščeta želodč-ne bolezni    pri prebivalstvu (lakotni legar), konstatirala pa sta, da ni ne-, varnosti.
Mina.
Amsterdam, 19. januarja. (Kor. urad.) Listi poročajo iz Vi^singera: Opoldne je zadei na Scheldi blizu Nieuwesluisa neki motorni čofn voj-nega brodovja ob mino, ki se ie raz-letela. Coln, na katerem se je naha-jal neki častnik s 4 možmi, je vrgla eksplozija daleč stran. Od teh petih žrtev so našli samo posamezne dele trupel.
Zrakoplovi«
Amsterdam. 19. januarja. (Kor. urad.) »Telegraaf« poroča iz Teru-heliinga: Tri je zrakoplovi so opoidne pluii tu čez proti zahodu.
Potres v Italiji.
Cittaducale, 18. januarja. (K. tir.)
V  vaseh doline Salto je potres   na-pravil tuđi mnogro Škode. V Cianu je bi«o 12 mrtvih in 10 ranjenih, v Co-lerofsu 11 mrtvih in 15 ranjenih,   v Santa Agapitu.  Collemazzoliniju    in Corsocarafurniju    skunai   \2 mrtvih, v St. Luciji 40 mrtvih in 40 ranjen:ht v Baccarecciii  in  Mascii   12 mrtvih, v Sant Egidiiu 40 mrtvih in   60   ranjenih,    v    Corvaru in drugod sku-paj 440 mrtvih.
Rim, 19. januana. (Kor. urad.) Danes zjutraj se je raznesla vest o potresu v Kalabriji. dre le za potresni sunek. k; so ga čutili v Cosen-ci in okolici 15 minut po Dolnoči. Po* tres ni napravil nohene škede.
Turska vest o uporu v ruski mornarici.
Carigrad. 20. januarja  (Kor. ur.) '■ Otomanski    poročevalski biro je iz- " vedei, da je bilo 57 mornarjev ruske crnomorske    iJotilje    obsojenih  radi upora na oletno ječo v trdnjavi. Eksplozija.
Chemnitz, 20. januarja. (Kor. urj Iz Schwarzenher?a poročaio: V tukaišnji tova mi za kisik in vodik je eksplodirat nomui <razometer s strahovitim pokom. Dva đelavca sta bila raztrgana na ko?ce. V sosednih hišah so popokale vse sipe. Vzrok eksplozijp še ni čngnan.
Nesreča v rudnika.                r
Kristianija,    19. januarja.    (Kor. urad.) Pri rudnika okoli Kir^ros je; včeraj eksilcc'iralo   kakih    20"?0 ks ■ dinamita. Šest do osem delavcev je" bilo usmrćenih.
Spominjale se „Rdečega križa11-
Hana^nii   list   ahsena 6 stran*.
Izdajatel) in odgovorni uredaik:
Valentla Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskane«.
15» «er.______________________________________________             .aLOVENSKl NAHOCT mm m> jmmfr f ti.                                   __________________________________ga— fc
FranktiRntio i Bcl|l)l.
i          Mariborska »Straža« §t. & r dne
I   15. januarja piše:
i         Kakor v posameznera človeku,
I   tako sp€ tuđi v posameznih narodih
I   strasti,    ki postancio    zanfc    lahko
I   usodepolne, če iih ne znajo krotiti.
I   Nik dar se strasti kakega naroda ne
I   rokažejo tako silno m vidno, kako*
I   v v ojnem času. Naravno ie, da vpli-
I   va vsaka vojna z vsemi svoitmi gro-
I    zotami in s svojimi    poslsdicami v
1   socijalnem, kulturnem  in  čestokrat
I   fud! verskem oziru na vsakega Čio-
I   \eka silno močno, in tako se ustva-
I   ri med ljudstvom neko razpoloženie,
I   kl ga se boli razneti sugestija mase;
na vsakega oosameznika    *udovito
vpliva pogled na veliko množicc ki
je istega duha rn iste misli, kakor on;
in treba je Ie Iskrice, ki se vržc med
to množico in navdušenie prekipcva.
Tako razpoloženje med ljudstvom je
I   v vojni potrebno, ker mrtvo ljudstvo
trima upanja na zmago.
Toda ljudske strasti so dobile po mednarodnem pravu svoje meje bi Dudstvo. ki iih ne zna v danem trenotku brzdati v dolcćenih mefah, je labko na smrt obsojeno. Tako se je godilo v nesrecni Belgiji, ki so jo zamotali Francozi in Angleži v vojno z Nemčijo. Ko so Nema že za-vzeR mesto Loexren in so že stali pred Annverpnom, je mislilo loe-vensko prel>ivalstvo, da bo pomagalo vojaški rosadki v Antwerpnu s "em. da zavratno napade v Loewe-nn ostalo nerr*ko voiaštvo. Ponoči dne 25. in 25. a*«-gusta je trajal boj v Loewenu. Z oken in streh, od vse-povsod iz zasede je začelo loewen-sko prebiva!stvr> streliati na nemske vojake, ki so se seveda branili, in ko so dobili pomoč, tuđi upornike nžugalL
Strasna, pa po vojnem pravu upravičena kazen je zadela loe^ven-sko civilno prebivaistvo, ki se je dalo nahujskati zoper nemško voiaštvo, ki nobenemu ni skrivilo lasu in ?e z Belgijci prav lepo ravnalo, A strasti vročekrvnega naroda so iz-bruhnile. ker iih rri nihče brzdal. in tako ie mesto Loewen zapadio kru-temiip pa potrebnemu voinemu zakonu. Nemci so vsakega. pri kate-rem so dobili orozje, nstrelili. in končno namer'l? svoje topove na mesto in je razrušiii v prah in pepel.
Zakaj ljudstvo n! izroČilo orož-ia, kakor je Mo od nemškega voja-^kega poveliništva zspovedanu? Ne samo puške so skrili, ćelo strojne puške, ki so iih potem namenli na nemško vojaštvo na ulicah.                I
Civilisti. ki zgrabijo za orožie m streliaio iz zasede na sovražnika, se imenuiejo franktirerji ali Četaši in tako postojanje franktirerstvo at: četaštvo. Po mednarodnem pravu sovražnTk ne srne pomoriti vojakov. ki so se vdaH. pač pa srne pomoriti vse civilno prebivalsrvo, ki se poslužuje orožia. Postrelijo ga ali po-besijo.
§e seđaj nišo ntihnili listi so-vražniri nam držav in dolže naše za-veznike barbarskih činov, zlasti se zgražalo nad nostopanjem proti me-stu Loe\ven. Vojska je spfch groma in neprizancsljiva, toda grozot v Loewenu so bili krivi belgijski franktirerji. Za vojno so vojaku ne pa civilno prebivalstvo,
Pametnejše *e ravnalo orebival-stvo v Belgradu. Kakor smo že poro-čali, je po zavzenn Belgrada naša voiaska oblast razglasila v Bet^ra-du, da mora vse prebivalstvo oddati orožie, kdor da bo prikrivaj Tožje, bo kaznovan z usmrčenjem. Ta odredba je bila potrebna, ker *e tndi v Srbifl civilno prebivalstvo že čestokrat m T2 zasede. zavratno streljalo na naše vojake. Belgrajsko prebivalstvo je bilo pa pametno in ie od dalo svoje orožie; Ie v kleti nekega hnte-la so se na^H pri prelskovaniu orožie z municijo in poleg nekega civilista. ki se je izgovarjaf, da ni vede! za ta razgias. Tak zagovor pa seveda v vojni nič ne velja in ?e srbskega franktirerja zadela zaslužena kazen. Vrh tega je pa misei, da bi se civilno prebivalstvo moglo uhraniti dobro oboroženega sovraznika, na-ravnost blazna. Posledice frankti-rerstva ali četaštva so Ie zažgane vaši, opustošeni domovi in iztreblje-nje civilnega prebivalstva. Zato so tišti, ki so nahujskali belgijsko civilno prebi val stvor da ie zgrabilo Za orožie in iz zasede streljalo na nenv ške voiake, odgovorni za strašne posiedice, ki so sledile temu irankti-rerstvu. Franktirerstvo torei ni samo po mednarodnem pravu prepove-dano, ampak ie tuđi največje gorje za tište, ki se ga poslužujeio.
Dhranjevalno spravljanje
kForopipja.
Vsled velikega pomena krom-pirja kot živilo, je zlasti sedaj v voj-nem času treba storiti vse, da se za obrani pred gniJobo. Kakor porote
IMNu AHM9K1 SV6MVII NK« Wb WM ^fm
Sili lan! in letos v vihMnii PrusiS poskuinie % konzerviranicra kr«n-piria s pomoćno žvmtom* mek«, k»-kor )o rabimo za fveehafe grasdta proti plesnobL
To sredstvo za ohranitev krom-pirja pred gnilobo, f« teđai ***** Priprosto, poudaiiti pa je treba, da učinkuje samo preventivno, to Je od-vračujoče. 2Taradi tega je treba, da pri njegovi vporabi ves gnil ali na-gnit krotnpir skrbno odberemo in odstranimo.
Ce hranrmo krampir v kleti. Je sedaj najbolji čas za to, da krompir preberemo, vse gnile in nagnite go-molje odberemo in da potem zdrav krompir vložimo tako, da ie varen pred gnilobo. če hranimo kroninir v zemeljskih rovih, je treba storiti to kakor hitro nastane bol? toplo vre-me, tedai meseca svečana ali sušca. Ako pa je oozimi dl je časa toplo vre-me, se to lahko zgodi tndi Že prei.
Konzerviranje krompirla z ?ve-pleno moko (s fino zmlctim žve-piom) se ^godi aa sledeči način:
Mesto, kier hočetno krompir shraniti» dobro ostrzemo in pomete-mo in potem ga posipamo na tenko z žvep!er»o moko. Na to me^to v'.oŽi-mo potem kakih 30—30 cm visoko plast zdravega krompirla, ki jo potem na tanko postupamo z žvepleno moko. Ko smo to storili, v ložimo zo-pet tako plast krempirja in j^a zopet postupamo in to se vrsti tofiko časa, da je shramba pclna. Če \lagamo krompir pri zidu ali ob leseni steni, postupajmo tuđi te. PreveČ zvepla se pa pri žvepljanju kromDirfa ne srne rabiti, ker bi mu to znalo škoditi. Za 100 ker krom^na «e sme p<*>-rabiti samo 30 g (3 deke) žvep1a. te-dij iako malo \n je žaro najbolje, da se nt! stupanju kromniria rosluž'mo takih žveplalnikm*. kakor jih rabimo za. žveoljanje grozdia proti plesnobi.
Kdor ntma ž\'ep!alnesta meha, posluži naj se ž\eplaHe pusice, ki je podobna oni, kojo rabimo za posipa-vanje peci\*a s sladkcmo moko.
Tako spravljen krompT re ami-ie skoro nič. Pcroč'la o kromniriu, spravljenem po tem načinn lani v mokrem vremenu na Neinškem, so jako ugodna.
Neki po&estnik peroča, da ni našel nič, drugi, da ie na^el konitj 2^ milena krnmnfria maja meseca,
Ker ie zelo priprosto, a vendar jako koristno. bi se gotovo priooro-Ča!o, da \"Del:eiTio ta način suravl'a-r?ja krcTnr;na tuli pri nrs. Ooomriti ]e ^e, da krompir pri f2kem *prnv-li-nju tuđi na svoii kaljivost: nič me trpi.
B. Sfcalicky.
KnjiževnosL
— Sk)vea<ki Trgovsld Vest-irik« ima v 1. letosnji stevilki sleciečo vsebino-: 1. Vprasanje moratorija. 2. Dr. Viktor Sušnik: Novi avstrijski konkurzni red. 3. Jamnik: Letina ra Kraniskem I. 1914 4. Dr. Ruđolf Mara: Pokojninško zavaro^anje zasebnih nastavljencev. 5. Just P šča-nec: Carinstvo. 6. Raznotero^ti. 7. Društveni vesti.
Umrli so v Uubl'ani:
Dne 15. januarja: Josip Steindl. bosn.-herc računski svetnik ' p- S9 let, Strrtarjeva ulica 7.
Dne 16. januarja: Karei Jpine, peieć ogr. honvednega pešpolka št 26„ 22 leu Pokopališka cesta 19. — Mihael Kaier. pešec 70. i>ešpolka, Zaloška cesta 29, garniznska tKilnis-nica.
Dne 18. januarja: Anton Pregelj, kovač - hiralec SO let Radeckega cesta 9. — Uršula Oolievšček, bivša blagajnicarka. 16 let, Sodna ulica 3. — Josip Knrfic. pešec dnmobranske-ga pešpolka št. 27, Zaloška cesta 29. v garnizij^ki bomišnici
Dne 19. januarja: Marija tiribar, hiraJka. 8.5 let. Radeckega cesta 9.
V dezelni bolnišnici:
Dne 14. lanuaria: Roaaiija Blnt, postrežnica. 35 let. — Helena Lang, hči žel strojevodie. poldrugo teto.
Dne 16. Januarja: Daniel Mauri, kovaški vajenec, 15 let
^^   Jr SlnlMJtf* ■■€• !•       ^^
mićno'tehnična pretskava ie izprićaia, da ie iJmgiBđm/* prav tzvrstno uporabna usUia voda, ker so njeni podatki popolnoma ne-Ckodljrvi in §e ž njo lahko razkužuie.
liot prlstai tatodćal Mirto
V
lvn0RlANkl strati No* ta dan, Bdor ga pilo Ni bolaml
*tsk*v n narodlt: .FLOglAN" liabijina.
Postavoo varovano
IS. k popJ 7VI       &O ( si. ffvzh. I    jasno „ J 9. Z9.   743*0    —3 7 ! si. ivzh.
2a   7. »i.   744 7   —481 brezveti.  oblačno
Sred«!«  včenjina   tem Derat ura    -1 8\ norm. —2 4'   Padavina v   24   urah mm 0 0.
ZAHVALA.
Za vse obilno izkazano so-čutje in za prekrasne vence in šopke povodom nenadomestne ir^ube, ki oa* je zadela s smrtjo našega ljuHjenega so-proga, očeta, brata, deda in tasta, gospoda                        226
JoziBa Drag. Steinđl
bosn.-bcrc. rečansk. svetnika itd.
izredamo    vsem    m    vsakemu najioplejšo zabvalo.
Ljcbljana, dne 19. jan. 1914
Rodbine:
Steinđl, pL Bottmano!
anžić.
1
Furlan   Jakob,   rne^tr.i   aćiteli   in   rvesrova   so^roga^   ilarlja
neatola^Mive žalosti potrta, nazn3njat3 vsem soiodn'kom. prijatt-ler. m ^nance.ii pr^ža'ostno  v^st  ča je nj-jn nad vse ljubljeni edmec, gospod
Adoli Farlan
c Str. s^iporoćaik v domah. psšpolka it S. v Pnllu,
danes ob 1 ori popoldne v 21 tetu svoje starosti, po doljri, mučni bo-kzni, previđen s »-v  2akTannent! za um-ra'oče mirno v Gospodu zaspa!.
Pogreb nikdir rozaMienega bo v četrt' k cb 3 un poroldne iz hiSc žalosti. Komenskca ulica St. 14, na pokopa'išče k S^. Kri2u.
S'. mase  zadušnice se bodo brale v ve* cer^van.
Piedragega pokojnika pnpurečava v b^a^ spomm.
V LJUBLJANI, dne 19  jannarja 1915. 221                           Btc3 vsakega posebnega obvestila.
Tužnim   srcem iavijamo vsem sorodoik m,   prijatelj m in znancem, da je gos od
Sto)an PreSern
poročalk 0. In  kr. paipollca šf. 53« laf«|itel| velika ata^raa kolalaa sa lirabrast,
dne   18   janunrja 1915, vrniv?i se iz polia ča^  v  19.  letu starosti   po kratkem   rntjftiem trpljenju,   mirno ▼ Gospodu zaspa!. Pogreb se ttš- dne 20 januarja 1915,  is garoizijske bolnice na mirogoj v Zagrebu.
ZAGREB, dne 19. juraarj« 191S
m                                  t«tai]o£l ortmli.
Lep \s\c\
pripraven   zm   modittinjo    ali    modno
trgovmo. aa tatof adia«
PoiiTC   ^   Dri   tvrdki   fft, Ifllliv
aVIaMlaaa, Meifnl trg 1L          222
niii« đauvaiie
soba, kuhinja in malo   vrta, aa takaf VILA POPBOBMIK, Vetoa pat 7,
Advokata
đr. Wi!fan   in   dr. Šavnik
iščeta izurjenega
solldtfllorla
Vstop ta'jof-
P« .n udbe:    Trat f    Vojašalška alSca 13.                                      2 2
Vama in ugodna
naložila danarja!
Vsled   povišanja   obresti,   camerava   /,
vrnit' delno vsoto na prvo mesto  že
^eč  let   obstoječe   hnoteke,  ter   se v
to svrho iftČB                 223
8 40.0C0 p 6 io pol 'i. Jesti
proti vknjižbi na   veliko,   n<^ /O   hišo 8
trgovinami v n^jlepši legi  T »]ubijane, ki
donaša K 20.C00 tetn-    stanarine,
Pocudbe pod iyHi^ / 'eka 40.000/
223M na npravn   »S1 /.. Nareda«.
Zbirka
iWš zakmn
v  slovenskem   jeziku. L zvezefc
KazanaU xake»
o hudoddstvih,  pregrc5Wh
in   prestopkth   z  dne  27»
maja 1862 §t 117 drt.uk.
z dodanim
tlakavnlnt sakaaa^a
z dne   17. doc 1862 St d.
%. ex 1863 in drugfmi no«
vejšim^   zakoni   kaiensfco*
pravnepa obsega.
▼ platno ran i li pa po*ti • S S0 wtm.
Jfaroftna knjigaru
SlROLrllV^Roche"
Vsne bolesni, oslovsld ka&«l|9 mmIuHj^      Influenci•
Kdo nm$ jmnti(jm SHmHn 9
1 Vfcak. ki frpl nm fr«jn*m Um*h»                )   1 VM%jH|Wi .+****** 3*+** %*+***
X OMbt • kro#*k«nWfi katarom a#or>K4J«v.    I c $**fi*^0l*m*Ajmk*l&*k *Bjm**&9*#n ki s Sirolioom orđrava.                          "       aif^MH^^^IMnavaaaiMMlpMaiafc*
4 A.4^.-
■>r^g
8fr»B *_____________________________________________.SLOVENSKI NAROD-, dne 20. januar}« 1915.                                                                                               15. Stev.
Priporočamo naSim z   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
Iz Odlno slovenske' tovarne v Ljubljani
Izurjenega
stenosrofo
veŠčega   slovenske    in    nemSke   steno-grafije in strojepisia, pmsteg* iroovoi-
niške   oh-eznos'i,    spro|mo   tako] edvttntika pisama.                 226
Ponudbe z  naznanilom   zahtevkov
pod   „Stenograf 226"    na   upravo.
»Slov. Naroda«.
Pisama odvetnikov  dr. Fr. Brnčića
^    in dr. M. Pretnerja v Trstu    ;:
Ište ipretnega
koncipijenta
in spretnega             225
stenografa - dnHn.
Nastop takoj, plača po dogovoru.
Deček
star 15 let se tali Izntltt sa kl|n-fcavntftarla ali atKuvki.        224
Ponudbe    pod    ^BrOS     OtartOT 224U na upravo. »Slov/. Naroda«.
z_n   Najboljša in naj zdrave jŠa ——
barva8
za lose in brado
je dr. Drallea „JfBftlL", k. daje sivim in porrfećelim lasem njih prvotno naravno in zdtavo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodi!om po 2 K, velike po4K, pri
V
Stefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kita, pedlacfo ia  mrežica
▼ten vrat; trlofaliitao in tealetno
-  aotrefcttino ittf.   ---------
Fotografična povećanja
ie dobaviiajo po vsaki vposlani sliki   brezbibno po   nizkih cenah,   počenši  že  s 5 K. Cenovnik zastonj.  Najvišja zahralaa pisma  in  priznanja.          4256
SEGALL & Cotnp, zavod za povećanje, TRST.
C. fer, avstrifske   0» državne železnice.
VOZNI RED
Izvleček z veljaVrtostjo od 1. septembra 1914.
Z veljavnostjo od 1. selite Tibra 1911 -d vo. ili do prokllca v okraiu tukaj^nega ravnate! sf a s oda: navedeni vlak* po od 1. maia 1914 ve!javnem poletnem voznem   redu.   Teh   vlakov   «e lahko   ces^urujejo   vsi   civilni potniki
brez prisilnoga lefltimlranfa.
Clrilnl potnikf, ki se *5el e*o  ▼ Puli, morajo imeti legitiraaeile od c i. kr. nove! stra vofne   nkc v Pnl il
0ĐH0D  ii LIvblfsD«  gl?Ttif   kolodvor,
samo osebni vU^l: 6*00 ziutraj v Kranj (Tr2sč),  Jesenice, v
Trc^.
0-05 dopoidne   v    Grosurtje     Kočevie\ Trebnje {S\ Janž),   Novo mesto, (S'raža-
11-30 do?io!dne v Krarr. Jesenice. Trb^ž. 12-52   popoldne   v   Grosuplj^,    Trebnl«;, Nov    mesto   (^traža-lop'icci,   Bubnjarci 0-30 xve£er v Kranit Tr2ič, Jesenice, Cc-
»r.vc-c Čez Salcburs: na Dunai 6-36 ivećerv Grosurlie (Kočevje), Treb-
™e. No', o mes^o, Bubn^rcv
PBIBOD  v L'ubHano   g!a ni kolodvor, csebnl viski:
7-35 dopoldne 2 Jesenje, Kranja (1 ržiča).
8-56 dopoldne   iz   Novaca rresta,   Treb-
n;cga tSL Jatiža), Grosupla ''Kočevia
11-16  dopoldne :<; Trbi2a, Jescnic, Kranja
2-35 poacldne    iz    Bubnjarcev,   Novela
resta »Srrafe-Toplici, Trebajega, Grr>suplja
8-*g ponoći  iz   Trbiža, Jesenic.   Kranja.
9-23 ponoći ;z Novega mesta, Stra^e-TT:i;ci. Trebnjega (St JanŽa), Grosjplja. (Ko!evja>.
KatnniSka žeSeznica.
00309 z državnoga ko'ođ <ora v Kaanik
s mešaniiai vlak I 7*40 dopoldne in ob 7«is jtvečer.
PBI30D 1. Samnlk« v Lfnblfaao eb 6-42 zjurtraj   n ob 2*41 popeldne«
C.br. državnc-železnlško ravnateljstvo v Trstn.
Slamoreznlce za pogon z roko ali s silo, vratila, mila« za r oko, atiskalnice za sad je in grrozdje, motorjey reporeznico, patent* ane brzoparilne fcotle različnih sisteraov, BožUsico za sad?©, ^ >tle za zganje dobrega domaćega izdelka, lefals« strofe ter vsakov-stne droge poljedelske stroje s!oyitih tovarn, zajamčeno brezhsbnih, po zn3fio ----- najniž žh cenah priporoča ====___i=^=:
edina domaća  razpošiljalnica poljedelskih  stroiev
ni. STUPICA y Ljubljani
parije J^rezijc cesta Stev. 1.
Velika zaloga izvrstnib pečij od najeaostavnejše do najfinej$e izpelja?e ter razne želaznine, orod|a9 strojev   za    industrijo,    stavbcega
■-==-- Cese Da|nii]e2 — ■- ■    >• ^ostrežba   poštena   in   točna.
Ceniki  interesentom   brezplačno   na ićizpolapo.
[SANATORRJM • EMONA
jJLULOLUANA komenskeoa ulica <* I 7 f?Ff-tdr^« pRmu DR FR DEiRGANC
Mm bakrenih starin.
Išie so »akt količina bakreno starino vaakOTratnfh po«od ali atarlk kakronik atrok  lid.  Plača
se pc n?jvišjih cenab. Ponudbe   nai   se   pošijejo   v C9» Iotoc (Posffaoh flr. 55).           w
Tuđi   ae   iaćoio   nakupovalct ali posredovale!  sa  tako   blago.
fozor!                          Pozor!
Za  Jako   praktično   Iznafdfeo   so ldto
interesent
ki bi z natoipom osnove pomagal dver^a nadarjenima izvršiti to iznajdbo
Ponudbe   pod   9yPoXOrM   na   upr. »Slov. Naroda.«                                   206
Vef^k^i saloga  na j ino do rnejilh  9lamnlkow.
.Pristnl Panama-slamnlkl od I K do 50 K.
đ iihiilfp cilindre
\ u U UIVdn čepiće
v najnovejših fasoaah in v veliki izberi
IVAN SOKLIČ.
Srećke ckr. državne ioterije
za  volnooakrbovnhfa nameae
21.146 doblt&o* gl?vni   dobiiek
200.000 kron
razpošilja    franko    proti    vpošiliatvi zaeska po po^tni nakaznici ali v reko-rpandiranem oismu
Albin FiSrstl
pDslcvaimca c  kr. rarreJuc loterije Dunaj    I.,    Bellaria   4.
Srećka stane 4 krono. trebanfo to ▼ totrtok, 2S. t. ni.
Brzojavna   na ročila   z   istočasno    vpo-
šiljatfiio zocska    se  izvršujejo   do te-
trtka, 4. ure popoldne
Ljubljana, Mestni trg 10.             40
Specijalna  trgovina pletenin in trikotaže.
Velika zaloga raiiičnega periia za vojake iz čiste vol ne in velblodje dlake in sicer: snežne kučtne, tefovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd.
Odeje iz velblodje dlake.    Tetra perilo.    Spalne vreče,    Volna za plesti. Plaići In pređpasnikl za strežnice Hdečoga križa.
Ovčjo volno i
kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi lakoj
JGRORFLMIKU        Mestni trg 22
■    HnUDLLIIIIIU    nmspP- senarno Trnkoozj.
Kupim vgako   vr^to, tuđi   crno in neočiščeno po  brezkonkn-renčol   ceo!.   Posebno   pa   se   plača   lepo  belo  oprana po S&jvišj! COttl, ki  se zanjo lahko nudi.              44
Gostilnav zakup!
Pod ugodnim! pogoji se akoj isec 9         6 TIH H 1 _■ 5S _^
z  nekoliko kapitala za dobro idočo go-itilno s tajskiml sobami, velikim prometom
s pivom in Tinom.                  208
KJe, pove uprava. „Slov. Naroda'*.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
I  11   Oetniika gf»»nlc» 8,0OO.0O0"fcr»w.   n                2iX              StvltjiPJSVfl    ||KC8   fttfiVa   2a                                   lU^erimf JonM  ohrogio i7o6oT6oO kron. I
I                                    Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.                                    I
I           Podružnice v SpJjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
sirefema vioge na kHjttica tantaitt 2^»** % M II O]   Upi]« im pralaja ipofcke, Ualnte n vrednostne
p:)đvrž@BG moratorija ter llhobrosL «4 iaovtoMMttitUi^L   \g%   _i               . ,         ! ___.         .             .
vioge proti dwOBe80tai i«pf«i - •trJ5»Tp> ■ V TT P P «      paplr^ fmli frU po cuietneailiTM,      s