OF JUGOSLAVIJA. 745 - 5TH AVE. !*EW YORK. N.Y.
oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine

AVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of • All Kinds
LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 11, 1948
ŠTEVILK^ (NUMBER) 50
V
Češki zunanji minister Jan liHasaryk storil samomor
I^oni^ vesti Marshall izjavil, da je
svet v veliki nevarnosti
se na-
operacij i
haia	bolnišnici ___
g	Antonia Ogrinc, 366
^eči	morala pod-
Do «	katero je sreč-
ko	P^Jateljice jo lah-
Mdne tZ -7^' ™
Bo
okre'
Vanje!
ji skorajšnje popol-

Dob:
Vesel
isnici
poznana Mrs. Albina
v St. Alexis boljo Prijateljice in znanci
12 877 E. 185 St. se
je
društva Slovenski dom
^•^3 Prog. Slovenk. Članih	da se v društve
SI, g	OlUVcnSKl UUill
ka	predsednica krož-
«tvo se
sko	obrne na telefon-
IV 7554. Upamo, Vaiu	Vesel kmalu zdra-
6sela vrnila na svoj dom!
itUŽijjj	se zglasile pri
Megiig, in Mrs. Herman stile v ' Glass Ave., in pu-zalo hčerko-prvp-Poč^j. ■ ^^ti in dete se dobro ^ bolnišnici sv. Ane. S ^	sta poznana Mr.
\i^ rn Godic, ki vodita %1i" na 1273 E. 55 St., HiaH	stari oče in sta-
Vph L P^^nana Mr. in Mrs.
ki vodita mle-
'«t.!!'W03E.64St..
%

'cast
Pi'vic. Čestitamo.
pa ima-
* %V6," vrši pregled
^(1 Cen«.	Cancer Detec-
^eresa	Cleveland, M.
je včeraj nazna-45 J ^ moralo več oseb '' Če f ®^^rosti dati pregle-Odkar raka. ^ otJprte^il® P°=taje za pre-v v 1946 decembra meseca £ "(ot a'o!® j® ^alo pregledati ^ »t^ri' J ®seb. Večinoma so •■».tafe * 'io 45 let.
^ijaio pregled raka se St. jUeas, \tn^ ,' Vincent Charity
Armada je zanikala, da se je črtalo dopuste, vpoklicalo rezerve in podvzelo nujne mere
Produkcija premoga v Porurju zvišana
WASHINGTON, 10. marca—Državni tajnik George Marshall je danes označil komunistični režim v Češkoslovaški za "režim terorja" in izjavil, da je položaj na svetu "zelo, zelo resen."	.
Marshall je rekel, da so po-* '
slednji dogodki v Češkoslovaški "tragični" tako za ljudstvo kot za takšne uradnike kot je bil Jan Masaryk.
Toda državni tajnik je obenem obsodil strast nekaterih ljudi, vključno uradnikov, ki so nenadano začeli govoriti, da se začne metati atomske bombe in začne "preventivno vojno." Rekel je, da se vlada mora ravnati samo na osnovi "hladnih proračunov."
Armada zanikala^ da se je podvzelo nujne mere
Istočasno, ko je Marshall podal svoje izjave glede položaja na svetu, so iz armadnih krogov kategorično zanikali, da se je črtalo dopuste vojakom^ vpoklicalo rezerve ali pa podvzelo kakršne koli nujnostne mere.
Marshall je svoje izjave podal zelo oprezno jn je njegov steno-graf moral še enkrat prečitati njegove odgovore na vprašanja časnikarjev, predno je dovolil, da se jih lahko objavi.


, ^r^i edino z dogo-ki se ga lah-
RA
• <lo 4	ure zjutraj in
^ ■ ^^6 popoldne.
LETALSKA NESREČA PRI CHICAGI ZAHTEVALA 12 ŽRTEV
CHICAGO, 11. marca—Letalo Delta Airlinesa DC-4, ki je bilo na poti v Miami, je pretekle noči treščilo v bližini chicaške-ga mestnega letališča in zgorelo. V nesreči je bilo ubitih 12 potnikov, dočim je ena žena težko ranjena.
Očividci pravijo, da je letalo treščilo na zemljo takoj po svojem dvigu, eksplodiralo in začelo goreti.
Edina oseba, ki je ostala živa, akoravno težko ranjena, je Mrs. Tripolino Meo.
BERLIN, 10. marca — Danes je bilo uradno naznanjeno, da se je produkcija premoga v Porurju, ki se jo smatra za jedro obnove zapadne Evrope v okviru Marshallovega načrta, zvišala na 300,000 ton dnevno in sicer prvič, odkar je vojna končala.
Angleški vojaški governor leut. gen. Sir Brian Robertson je izjavil, da so majnerji včet-aj izkopali 306,000 ton premoga in pozdravil ta uspeh kot "najbolj optimistično novico, ki je prišla iz Nemčije, odkar se je začela okupacija."
Robertson pa je poudaril, da produkcija jekla in železa še vedno zaostaja. Obtožil je nemške industrijalce, da namenoma zadržujejo produkcijo, ker čakajo na višje qene in reformo valute.
Po anglo-ameriških načrtih bi se produkcija jekla morala zvišati na 10,600,000 ton letno. Sedaj pa znaša okrog 3,000,000 ton.
Veterani bodo organizirali klub proti MacArthurju
ŽENSKE SE BORIJO ZA ENAKE PRAVICE
WASHINGTON, 10. marca— Delegacija znanih ameriških žena je danes predložila, da se v ustavo vključi amendment, po katerem bi bile ženskam zajamčene iste pravice, ki jih uživajo moški.	'
Delegacija je pri kongresnem pravnem pododboru zahtevala, da se odobri amendment, ki bi se glasil:
"Enakopravne pravice pod zakonom ne bodo zanikane ali pa okrajšane s strani Zedinjenih držav ali pa katere koli države zaradi spola."
Voditeljice delegacije so izjavile, da mnoge "zaostale države" vršijo diskriminacijo proti ženam s svojimi zakoni glede lastninskih pravic in zaposlenja. V nekaterih državah, pravijo, žena ne sme^ delati ponoči, tudi če to želi.
Tragični korak sina ustanovitelja
v
Češkoslovaške vzburkal celi svet
Papež dal navodila duhovščini za volitve v Italiji
PRAGA, 10. marca—Iz urada češkoslovaškega zunanjega ministrstva so danes potrdili, da je Jan Masaryk, zunanji minister in sin ustanovitelja ter prvega predsednika Češkoslovaške, storil samomor. Uradniki so izjavili, da je Masaryk v samomorilnem namenu skočil z drugega nadstropja zunanjega ministrstva.
Praški radio je naznanil, da je Masaryk "trpel vsled duševne potrtosti, ki je bila posledica napadov, ki jih je zunanji tisk vodil proti njemu."
Iz urada'premier j a Gottvalda pa je prišla sledeča uradna izjava:	»
"Dr. Masaryk, zunanji minister, je prostovoljno končal svoje življenje, ki ga je posvetil delu za deželo in ljudstvo.
"Vsled posledic srčne napake in nespanja je odločil, verjetno v času duševne potrtosti, da konča svoje življenje s skokom iz okna svojega urada na dvorišče palače Czernin.
"Dan pred svojim tragičnim koncem ni pokazal nobenih znakov duševne potrtosti, ampak je ravno nasprotno bil poln življenja in običajnega optimizma.
"Stroga preiskava bo izvršena."
Komunikej je bil objavljen*"
potom ministrstva za informacije in Češke časnikaske agencije.
Pojasnil je, za kakšne kandidate morajo katoličani oddati glasove
Taylorov predlog, da •'nadzirajo pomoč Evropi
k	10- marca—
® proti 3 gla-

tudi Rusija, kot članica Združenih narodov, imela besedo pri kontroli programa.
Pred senatnim odborom za
Dlk'	se po-
J _ ^jene države na- ^
L.'^ontrni Evropi, izroči i zunanje posle je nastopil kot
ie Zdru-
' kandidat na tiketu
Tayio stavil senator h.v. ^ iz Idaha, ki je pod-
progresivne
^od
sta ga edino
i. ^®PPer
Tr-" ie	m Langer
i P^blikanec). N	da evropski
ki je znan '^jno . ^^^hallov načrt, 'leijj	v svojem go-
priča major gen. Claire Che-nault, ki je izjavil, da bo "dežela pripravila pozornico za novo vojno," ako ne bo poslala kitajskemu diktatorju Ciang Kajše-ku vojaške pomoči.
Po proračunu Chenaulta bi se moralo v treh letih dati Ciang Kajaeku pomoč v znesku $1,500,000,000 do $2,000,000,-000, da bi se mu pomagalo pri porazu kitajskih komunistov. Chenault, ki je poročen s Ki-
CHICAGO, 10. marca — Skupina osmorice" veteranov je danes naznanila, da je organizirala klub, ki se bo boril proti nominaciji gen. MacArthurja za predsednika Zedinjenih držav.
Predstavnik skupine Paul Berger je izjavil, da je najmanj 500 veteranov obljubilo pomoč par ur potem, ko je bil klub "Veterans Against Mac Arthur" ustanovljen.
Berger je rekel, da se grupa ne strinja z MacArthurjem, ker je na splošno gluh za ljudstvo, ker je leta 1932 ustavil marš veteranov v Washingtonu, ker cenzurira tisk na Japonskem in ker je pokazal mnogo znakov svojih proti demokratskih nagibov.
Veterani se strinjajo z gen. Eisenhowerjem, ki je obsodil vojake, ki se potegujejo za civilne urade, ne na podlagi civilnih, ampak na podlagi vojaških zaslug, je pojasnil Berger.
{1 ^Pra,y?^' da se sprejmejo tajko, je prišel direktno iz šan-'•'ayio k "ačrtu.	|gaja, kjer vodi zračno trgovin-
predlogih bi sko službo.
VATIKAN, 10. marca. — Papež Pij XII. je v svojem letujem nagovoru rimski duhovščini izjavil, da je dolžnost in pravica duhovnikov, da katoličanom poudarijo izredno važnost volitev, ki se bodo vršile v Italiji 18. aprila.
Smatra se, da je s temi nasveti papež odgovoril kritikom Ljudske fronte (levičarskega bloka, v katerem so najmočnejši stranki komunistična in socialistična), ki že tedne dolžijo cerkev, da se protipostavno vmešava v politiko.
Sv. oče je izjavil, da "cerkev ostane izven in nad političnimi strankami."
H gornji izjavi pa je zastavil vprašanje, kako more cerkev ostati ravnodušna glede sestave parlamenta, ako parlament lahko odloča o zadevah, ki tako direktno odražajo najvišje verske interese in pogoje življenja same cerkve v Italiji.
Papež je rekel, da morajo ka toličani voliti za kandidate, ki bodo čuvali pravice "Boga in duše, za pravega Boga posamez nikov, družin in družbe, soglasno z božjim zakonom in krščansko moralno doktrino." Zagrozil je tudi, da bodo tisti, ki vsled lenobe in strahopetnosti ne b6-do volili, stori "velik greh".
Toda Sv. oče je duhovnike opozoril, naj sd ne ponižajo do nizkotnih vprašanj političnih strank in rezkih strankarskih tekem, ki "dražijo duše, povzročava jo nesoglasje, ovirajo krščansko ljubezen in škodujejo vašemu dostojanstvu ter učiri,-kovitosti vaše duhovniške službe."
Notranji minister Vaclav Nosek je izjavil v parlamentu, da se je Masaryk vi^el z okna svoje kopalnice. Rekel je, da je zunanji minister prebil celo noč čitajoč pisma in telegrame iz Anglije in Zedinjenih držav, s katerimi se ga je napadalo, ker je ostal v komunistični vladi. Na njegovi pisalni mizi so bili številni ogorki cigaret, je izjavil Nosek.
Podprl je novo vlado, ki je bila ustanovljena po krizi
Zapadni tisk in tudi uradni predstavniki zapadnih sil spravljajo Masarykov tragičen korak v zvezo s spremembami, ki so se pred kratkim izvršile v Češkoslovaški in vidijo v tem znak "komunističnega terorja." •
Jan Masaryk, ki ni pripadal
na mene. Jaz sem eden izmed vas."
Komentarji glede Masaryko-ve smrti so odraz vzburkanosti naše dobe in je popolnoma razumljivo, da bo njegova tragična usoda izkoriščana za prav nasprotne namene kot pa za tiste, za katere se je celo svoje življenje boril: za spravo na svetu, za mir, za blaginjo ljudstva in predvsem za odstranje-nje nesporazumov med dvema največjima silama sveta — Ze-dinjenimi državami in Sovjetsko zvezo. Toda več kot vsi komentatorji govorijo njegova dela. Ta njegova dela, njegovi govori in izjave so njegova izpoved, povest njegovega življenja prežetega z vzvišenimi ideali pravičnosti.
Masaryk se je rodil 14. septembra leta 1886 v Pragi
Jan Masaryk se je rodil 14. septembra leta 1886 v Pragi,
čila o samomoru Jana Masary-ka, je češkoslovaško ljudstvo, globoko pretreseno, jokalo na ulicah Prage. Ljubezen ljudstva si je Masaiyk pridobil s svojim nesebičnim delom, s svojim velikim ' čutom pravičnosti in posebno s svojimi govori, ki jih je iz Londona oddajal za ča-s a okupacije Češkoslovaške. Masaryk je v teh svojih govorih vedno hrabril in spodbujal ljudstvo, da je lažje prenašalo tragično usodo, ki je deželo zadela po Monakovski pogodbi.
. ^	. , &	bcULCiiiUi d i C L <1 XOOLf V
noberii i)oht,crii strtuiki,	je tudi zaičel svo,! štuciije.
spremembah ki so bile izvršene,	1907 je odpotoval v Ame-
];o je skupina deanicarslto jari- ^jstno cleielo svoje ma-jentiranih ministrov podala	rojene Charlotte Garrigue
ostaivko, obdržal lx)ZK%Jo zmia- gro()klyna. jumeriki je tu-
njega ministra in podprl komu-1 ^o leta 1913 in je tekom nističnega premierja Klementa {bivanja v New Yorku Gottwalda.	delal kot deček v uradu, kot po-
močnik polagalca cevi (plumber) in igralec na piano v kino
Popravek
Pokojni Frank Vegel, o čigar smrti smo včeraj poročali, je bil član društva Blejsko jezero, št. 27 SDZ in ne društva Kras, št;. 8 SDZ.
DOBRO IME ZA BLAGAJNIKA
CHICAGO, 10. marca —Državni odbor "MacArthur for President" je danes naznanil, da je bil za glavnega blagajnika j imenovan chicaški odvetnik Mr. j ljudstva,
V dnevih po vladni krizi je podal nekoliko izjav. Zadnjič se je javno pokazal na praškem starem trgu, kjer se je udeležil skupne proslave 98-letnice rojstva svojega očeta Tomaža Ma-saryka in 30-letnice bitke, katero so vodili Cehoslovaki in Rusi rama ob rami.
"Naše mesto je na strani Rusije/' je rekel Masaryk
Po usodapolnih dogodkih, ki so se odigrali v Češkoslovaški, je Jan Masaryk 4. marca podal sledečo izjavo:
"Naše mesto je ob strani Rusije. Moramo biti hvaležni, ako nam bo Sovjetska zveza dovolila, da tu ostanemo.
"Ko shšim o ljudeh, ki so začeli odpor, moje srce krvavi. Odpor proti Hitlerju — da. Toda odpor proti naši lastni krvi, proti našim lastnim bratom in proti naši lastni republiki — nikoli.
"Moje mesto je v vrstah Cehov i n Slovakov,
Novi grobovi
ANGELA DEZMAN
Snoči je preminila v Glenville bolnišnici Angela Dezman, rojena Fabian, stara 63 let. Stanovala je na 19709 Shawnee Ave. Doma je bila iz Zelene, pri Žužemberku, kjer zapušča brata in dve sestri ter več sorodnikov. V Ameriki je bivala 40 let in je bila članica podr. št. 25 SŽZ. Do leta 1939 je vodila slaščičaiv no na Glass Ave. in E. 63 St. Soprog John je umrl pred 13 leti. Tukaj zapušča hčer Mrs. Helen Kokely, vnukinjo Shirley, sestri Mrs. Agnes Barthel v Kingston, N. Y. in Mrs. Josephine Susman v Buffalo, N. Y., ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz Že-letovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St.
#
FRANK CERNE
V torek večer je po dolgi bolezni preminil Frank Cerne, star 58 let. Stanoval je na 1293 E. 55 St. V Ameriki se je nahajal 45 let. Soproga Mary je umrla pred 15 leti. Tukaj zapu-ščatri sinove. Franka, Johna in Charlesa, hčer Mrs. Frances Carson, ter v West Newton, Pa., sestro Mrs. Frances Turk in brata Andy. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
gledališču. Večkrat se je pohvalil, da pozna vsako alejo med new-yorško Third Avenue in East River.
Leta 1924 se je poročil hčerko Charles Crane, svojega delodajalca, toda od nje se je razporočil leta 1931.
Po prvi svetovni vojni, ko je
Vojaki ne bodo smeli nazivati Ruse "sovražniki"
Harold T. Halfpenny.
'katere ljubim. Lahko računate
WASHINGTON, 10. marca— Armadni tajnik Kenneth C. Royal je prepovedal častnikom in bila ustanovljena Ceškoslova-I^^j^)^^^ ^a nazivajo Rusijo ška republika, se je Jan Masa-U.^^g^.^. g^vražnik" ali pa "ne-ryk posvetil diplomaciji. Naj-1 ^^^^^ost za našo deželo," je da-prej je imel nižja vladna me-jnes naznanila armada, sta, potem pa je leta 1926 bil;
imenovan z a češkoslovaškega j Armada je dovolila, da se ob-ambasadorja v Londonu. T o j javi Royalov ukaz v odgovor na mesto je zadržal do same po-j zahtevo agencije United Press, godbe v Monakovem leta 1938, | Royal je ukaz izdal že 19. no-ko je podal ostavko. Za zuna-jvembra preteklega leta. Prednjega ministra češkoslovaške je j stavnik armade pa je izjavil, da bil imenovan leta 1940 in zadr-jse ne nanaša na najvišje preko-žal ministrstvo tudi po vrnitvi; morske okupacijske komandan-izbegliške vlade v Prago in po j te kot sta gen. MacArthur in nedavnih spremembah v Češ- j gen. Lucius Clay.
koslovaški.	| "Tudi ne velja za člane arma-
Ceškoslovaško pretresla	;de, ki nastopajo kot priče pred
vest o smrti Jana Masaryka i kongresnim odborom," je rekel Ko so bila objavljena poro- predstavnik armadnega tajnika.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
11. marca 19^^
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION fRATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For Ore Year—(Za eno leto) -
Fox Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) --
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

VOJNI ZLOČINCI V DEVETIH NEBESIH
Vojni zločinci, ki so za časa nacistične okupacije večjega dela Evrope morili evropsko ljudstvo — otroke, žene in starčke—izmišljali najbolj zverinska sredstva za masovno iztrebljenje "nižjih in manjvrednih narodov," ustanavljali klavnice, taborišča, krematorije in plinske celice, ki so brez vsakega človeškega čuta streljali talce, zažigale cele vasi in mesta s prebivalci vred, ti vojni zločinci so zopet spoštovani in ugledni prebivalci te naše planete in se brez vsakih skrbi sprehajajo po Italiji, Nemčiji, Avstriji, Španiji, Vatikanu in Argentini, pa celo po Zedinjenih državah.
Znan je slučaj madžarskega vojnega zločinca Ferenca Vaj the, ki je odgovoren za smrt 60,000 oseb. Njemu so v Vatikanu dali priporočilo za poljskega ambasadorja v fašistični Španiji. Iz Madrid pa je z vizo, ki jo je dobil v ameriškem konzulatu, prišel v Zedinjene države. Vsled protestov, ki so jih pošiljali posebno ameriški Madžari, je celo ameriški odbor za ne-ameriške aktivnosti bil prisiljen, da je začel "preiskovati" ta slučaj. Ker je zadeva bila deli-katne narave (vpleten je bil ameriški konzulat v Madridu) so delno zasliševanja bila tajna. Potem so se pojavile neke vesti, da nameravajo ameriške oblasti Vajtho deportirati (v Španijo, menda). Toda kako se je zadeva končala ni znano, ker je ne-ameriški odbor v zvezi z nacistom Vajtho naznanil, da se bo podvzelo bolj stroge ukrepe proti komunistom in se je takoj vrgel na delo, da še bolj razneti rdečo histerijo, ki divja po naši deželi;
V Italiji je najvišja sodni j a osvobodila vsake krivde dvojico najbolj znanih"tašistov — gen. Mario Roatta in fašističnega pod tajnika za zunanje posle Fulvio Suvicha. Oba ta "odlična" vojna zločinca sta soodgovorna za po-kolja, ki so jih italijanski fašisti med ostalim vršili na Primorskem in v Sloveniji. Toda v Italiji de Gasperi nujno potrebuje pomoč fašistov. Volitve se bližajo in de Gasperi krvavo potrebuje fašistične glasove.
Zadnje čase se je pa zvedelo tudi glede madžarskega vojnega zločinca admirala Hortyja, ki je pri Mednarodni komisiji za vojne zločince v Londonu zabeležen na strani 26. Ta vojni zločinec je prizadel veliko gorja jugoslovanskemu ljudstvu v Bački, Banatu in Baranji, kjer je njegova soldateska morila in pobijala s takšno vnemo, da ni zaostajala celo za nacisti, fašisti in domačimi izdajalci. Med ostalim je Horty napovedal vojno Zedinjenim državam. Toda to ni motilo ameriškega konzula na Bavarskem Sam Woodsa, da bi ga ne povabil kot gosta na svojo svatbo. Zamislite! Vojni zločinec Horty, ki je napovedal vojno Ameriki, pa na svatbi ameriškega konzula!
Tudi v pozabljenih predelih Pacifika se dogajajo stvari, ki jih človek, ki je verjel, da se vojno vodi za neke principe pravice in človečnosti, ne more doumeti. Predsednik Filipinov Manuel Roxas je naprimer za časa vojne kolaboriral z Japonci. Potem je prišel v Ameriko, imel radio govor, povabil "ameriško demokracijo," se vrnil na Filipine, pomilostil vse kolaboratorje z Japonci, tiste pa, ki so se borili proti Japoncem, vrgel v ječo!
Lahko bi navedli celo vrsto i^rimerov iz življenja vojnih zločincev in kolaboratorjev, ki potrjujejo, da so danes v dobi histerične" gonje proti vsakemu progresivno mislečemu človeku, v mnogih slučajih prav vojni zločinci in kolaboratorji ti, ki so preganjani. Preganjani, pobiti, umorjeni pa so postavljeni na zatožno klop!
Med vsemi temi primeri pa je krona vsega razsodba ameriškega sodnika Charles F. Wennestruma, ki je pri zaključku obravnave proti nacističnemu generalu Listu razsodil takole;
"Nemški vojaki so bili žrtve nenadnih napadov sovražnika, s katerim se niso mogli spoprijeti v odprti borbi."
"Nekatere edinice 'band' v Jugoslaviji in Grčiji so se držale mednarodnega zakona, toda večji del partizanskih 'band' se ni držal pravil vojne, ki bi jim odobrili pravice zakonitih bojevalcev.
"Zajeti člani teh nepostavnih skupin niso bili upravičeni, da bi se z njimi postopalo kot z vojnimi ujetniki. Pravilno se obtožence ne more dolžiti' zločina, ker so ubili takšne zajete člane odpornih sil."
Z gornjim je vse pojasnjeno. General List je odgovoren za zločine, ki so jih nacisti pod njegovo komando izvršili v Jugoslaviji. Toda nacisti niso krivi — krivi so tisti, ki so se borili za svoje življenje. V Jugoslaviji so nacisti
UREDNIKOVA POŠTA
Prireditev "Progresivnih Slovenk" krožek št. 1
Naša tajnica Mary Vidrich mi je pravila; "Ker nisi nič dela prevzela za našo prireditev, zato pa moraš napisati še nekaj v prid veselici."
Kot že bilo poročano, priredimo "Progresivne Slovenke" krožek št. 1 ^veliko plesno veselico v nedeljo 14. marca v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Pred plesom od šeste pa do osme ure se bo kazalo premikajoče slike, katere so zelo poučne in zanimive. Slike so posnete iz zadružnega delovanja in druge pa predstavljajo unij-sko gibanje.
Slike bo proizvajal Mr. Lan-ning, ki se udejstvuje pri CIO uniji.
Kazale se bodo tudi slike, posnete za časa odkritja spomenika pri SDD, kakor tudi slike od SNPJ dneva. V zadnjih slikah boste opazili tudi same sebe.
Mr. Lanning bo tudi govoril o unijskens in zadružnem gibanju. V zadružnem smislu bo govoril tudi poslovodja Slovenske zadruge.
Govoril bo nadalje tudi Mr. Krchmarek, ki je minule jeseni pri volitvah za šolski odbor dobil 65,000 glasov. Tudi on se udejstvuje pri delavskem gibanju. Ker sem ga imela priliko poslušati, sem prepričana, da boste tudi vi z zanimanjem poslušali tega odličnega govornika.
Torej ne zamudite te priredbe. Bodite točno ob 6. uri v nedeljo večer 14. marca v SDD. Da bo postrežba prvovrstna to je samo od sebe umevno, ker omenjeno veselico priredijo Progresivne Slovenke krožek št. 1.
(Po zadnji mesečni seji smo imele zanimivo predavanje. Pre-
daval je advokat Mr. Mencino in sicer o oporokah in zapuščinah. Naše članice so z zanimanjem poslušale to predavanje.)
T. Gorjanc, poročevalka.
Združeni odbor Jugoslovanov vabi na prireditev
Združeni odbor Jugoslovanov vas vabi na prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 14. marca v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. To bo nekaj, kar se ne sme prezreti!
Koncert pevskih zborov je že sam po sebi privlačen za slehernega, ki ljubi petje — kolo ples pa se ne vidi vsak dan, posebno če ga proizvajajo naši južni bratje. K temu pa je treba pristaviti še slike iz vseh delov Jugoslavije, ki bodo nekaj posebnega.
Sinko in hčerka naših zavednih Slovencev Mr. in Mrs. Frank Siskovic, katera sta nastopila na vseh naših odrih, bodeta tudi v nedeljo nastopila na odru Slovenskega narodnega doma.
Predsednik ohijskega odbora "Wallace for President" dr. Calvin Hall od Western Reserve University bo navzoč in tudi zastopnik jugoslovanskega poslaništva. Ves čisti dobiček se bo razdelil v dobrodelne namene. Vstopnice so v predprodaji 85 centov, pri blagajni pa $1. Za ta vaš prispevek boste imeli nekaj ur resničnega užitka in pa zavest, da ste pomagali plemenitim namenom te prireditve.
Po koncertu bo prijateljski pomenek.
Odbor vas vljudno vabi, da pridete v nedeljo 14. marca v Slovenski narodni dom. Odprto bo že ob treh popoldne, program pa se prične točno ob 4. uri.
J. Pollock, član odbora.
Ameriško delavstvo-prvotne politične in organizacijske aktivnosti
pad se je bil nepričakovano naglo razvil in doprinesel k veliki brezposelnosti 1. 1840, ko so delavske organizacije povečini propadle.
Ekonomski nevihti, ki je zajela industrije in udarila delavstvo, je sledilo zadružno gibanje med delavci. Pojavile so se ideje zadrugarskih naselij, ki niso posebno uspele. Kriza je tudi zainteresirala delavce v možnost dobitve zemlje v svr-ho obdelovanja. Mnogi so tako prišli do svojih domačij, drugi so državno zemljo spet pustili in iskali kruha drugod. Koncem 1840tlh je kriza ponehala, največ ker je bilo v Kaliforniji odkrito zlato. Delovna moč je bila spet cenjena in unije so kmalu oživele ter zahtevale večje plače, obenem pa reševale probleme organiziranja. Leta 1850 je unija tiskarjev ustanovila narodno organizacijo in v teku desetletja so imeli slične organizacije kamnoseki, klobučarji, livarji, strojniki in vlako-vodje. V tej dobi se je tudi skušalo organizirati tujerodne delavce, pogosto v narodnostne skupine, kar je imelo namen pritegati novodošle naseljence. V 1850tih so bile tudi stavke za večje plače v skoro vseh mestih, posebno med izurjenimi delavci. L. 1857 pa je prišla še ena panika. Nekaj let zatem je izbruhnila civilna vojna — vojna, ki je poživila pcyast delavskih unij in pospešila produkcijo municije, jekla, železa in drugega materi jala.
(V tretjem članku te serije devetih člankov bo opisan razvoj narodnih unij in začetek burne dobe v zgodovini delavstva te ,dežele.)
Common Council.
V dobi, ko Zed. države še niso imele docela razvite republikanske oblike vlade, so državne ustave določale kdo ima pravico voliti. Ko pa so derdokratič-ne sile pridobivale na moči, so posamezne države pričele opuščati določanje lastninskih kvalifikacij, po katerih se je prej določalo volilno pravico. Polagoma se je s tem pričela razvijati neodvisna delavska politična aktivnost. Ta aktivnost delavskih organizacij je našla svoj pogon v tedanjih razmerah, katerim so bili podvrženi delavci —-v te razmere je spadalo preganjanje delavskih unij po sodiščih; porast tovarniškega sistema, potom katerega se je naglo večalo število delavcev v industrijah — delavcev, ki so prihajali iz podeželskih krajev Amerike same, iz angleških oto-' ikov, ter iz Evrope, kot tudi uposlevanje žensk in otrok ter dolge delovne ure "(od dvanajst do štirinajst ur).
Gibanje za politično akcijo se je pričelo v letu 1827, ko ;io rokodelske unije v Philadelphiji osnovale Mehaniško unijo strokovnih zvez, katere je kasneje nominirala in izvolila kandidate, "za zastopanje delavskih interesov" v mestnem odboru in v državni zakonodaji. Temu vzgledu so sledile kmalu druge unije v mnogih industrijalnih mestih. Pojavile so se tudi krajevne delavske stranke in izhajati je začelo od 40 do 50 delavskih listov. Ti so podpirali program, ki je zahteval deseturni delav-
nik; omejevanje otroškega dela; odpravo starega načina nu-denja kaznjencev kontraktor-jem, da so lahko kompetirali z drugimi delavci; prosto šolsko izobrazbo za revne in premožne enako (ljudske šole so bile tedaj le za revne); odpravo zaporne kazni za dolgove; odtr-ganje od plač in seganje orodja za poravnavo dolgov; pravico mehanikov, da vlože terjatve za izvršeno delo proti posesti dolžnika; ter odpravo takozvanih znojilnic (sweatshops) v domovih in delavnicah.
Za krajšo dobo se. je delavstvu posrečilo izvoliti nekaj svojih kandidatov toda v splošnem svojih ciljev ni doseglo. Dosegfo pa je to, da je bila pozornost javnosti obrnjena n a socialne in ekonomske neenakosti in s tem so bila pripravljena tla za bodoče zakonodajne pridobitve. — V začetnih 1830 letih je pričelo giniti zanimanje delavcev za politično akcijo in izvojevanje reform — deloma je bilo to pripisovati neizkušenosti voditeljev. V tem času pa je zabeležilo znatno porast unij-sko gibanje, med unijska povezava v svrho reševanja skupnih delavskih problemov in pospeševanja zahteve po unijskih izdelkih in blagu. V letih 1835-36 so skušali čevljarji, tiskarji, ro-ževinski delavci, mizarji in ročni tkalci osnovati organizacije delavcev svojih vrst širom de-žoie. Panika 1. 1837 pa je spodkopala te prvotne poskuse snovanja delavskih federacij. Za-
SLOVAK UPOSLEN PRI AMERIŠKI AMBASADI ARETIRAN
PRAGA, 9. marca. —- Iz ameriške ambasade so danes sporočili, da so češkoslovaške oblasti aretirale Josefa Spira, slovaškega uposlenca p r i ameriškemu konzulatu v Bratislavi. Policija je Spira aretirala z motivacijo, da je vpleten v zaroto.
Ameriška ambasada pravi, da se Spiro nahaja v zaporu na zasliševanju. V konzulatu je bil uposlen kot tajnik in tolmač.
pobili in poklali 1,700,000 prebivalcev. Toda sodnik pravi, "da so nemški vojaki bili žrtve ..."
Marsikaj je na tem svetu postavljeno narobe. To vsak vidi in vsak ve. Ne vemo kako bo v bodočnosti, in zato smo se požurili, da napišemo te vrstice, ker če bo šlo tako naprej, nas utegnejo obtožiti, da blatimo in obrekujemo vojne zločince in kolaboratorje.
EISLER APELIRA NA LIA NAJ SE ZAVZAME ZA NJEGA
LAKE SUCCESS, N. Y., 9. marca. — Gerhard Eisler, katerega je kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti označil za "voditelja ameriških komunistov", je danes apeliral na generalnega tajnika Združenih narodov Trygve Lia, naj posreduje pri ameriški vladi, da bi mu dovolila, da odpotuje v Nemčijo.
Eisler je v svojem apelu zaprosil, naj mu Lie pomaga pri "persekusiji, ki jo ameriška vlada vodi proti meni". Sedaj se nahaja na prostem pod jamstvom in čaka na postopek za deportacijo.
ZA POVEČANJE SANSA
Odkar je bila ustanovljena naša organizacija petimi leti, nismo vodili nikakih javnih kampanj za bivanje novih članov in članic ali za ustanavljanje nov podružnic. Le tu in tam smo povabili našo širšo javnosti naše organizacije in društva, da se nam pridružijo te' moralno in gmotno podprejo nesebično delo, ki ga SM* vrši od vsega začetka v korist nas samih v Ameriki ' korist naših bratov in sestep preko morja. V veliki veci® so člani prostovoljno pristopili v naše podružnice in velja za večino društev in drugih ustanov.
Danes pa so se razmere veliko spremenile, čaka ogromno delo, ki ga je naložila organizaciji njena konvencija in delo, ki ga zahtevajo vedno spreminjaji^^ se razmere. Vedno večje delo pa zahteva večjo in močneJ^ organizacijo, zahteva živahnejšo razgibanost naših član"!' zahteva pim večje število novih sil in moči. Vsled tega izvrševalni odbor SANSa na svoji seji dne 17. janu^^^ odločil, da se v mesecih marec in april vrši ČLANo^^ KAMPANJA, katere naloga naj bi bila doseči oHienjco^ cilje. Dolžnost vsake podružnice, vsakega sedanjega in članice SANSa je, da v omenjenih dveh mesecih ga povečati naše vrste z novimi REDNIMI, PODPORI^ IN ČASTNIMI ČLANI, kakor tudi da se nagovori člane in članice, da poravnajo svojo članarino.
SANSovi člani se delijo v tri skupine: a) REDNI Čl^j ko jih članarina znaša najmanj $2.00 na leto; b) PODP^'^ ČLANI, ki plačajo $5.00 ali več na leto, ter ČASTNI NI, ki prispevajo po $10.00 ali več za upravo. Med P porne in častne člane se sprejemajo tudi razna in organizirane skupine, ki pa same določijo višek svoj prispevka. Ta društva so tudi upravičena do svojega " gata na SANSovi konvenciji, ako vplačajo v medkonve dobi ne manj kot $50.00 v pomoč te organizacije.
Pozivamo torej vse podružnice in člane, da se z ve vnemo odzovejo klicu Izvrševalnega odbora ter kampanjo za nove člane in članice v marcu in aprilu-
Smernice SANSa so znane, stremijo za kultiirno žanje in prijateljstvo med Ameriko in Jugoslavijo, za D stvo in edinost vseh narodnostih skupin v Ameriki, P bno še slovanskih in jugoslovanskih, za polaganje v Ameriki in na svetu, ki bodo jamčili trajni demokratično sožitje vseh svobodoljubnih ljudstev. ^ tudi pogoji za boljše in srečnejše življenje nas io ^
otrok v Ameriki.
Ob enem apeliramo na naše podružnice, da še sodelujejo v kampanji za obrambni fond, ki j® j, SANSov Narodni odbor za svoboden tisk. Ne pozabii^^' je to naš odbor, ki ga je ustanovila zadnja konvenciji' pomaga našemu naprednemu tisku, ki ga hoče tožbami in visokimi stroški uničiti. Naši listi so nase večje orožje. Ne dovolimo, da jih izgubimo!

Mirko G. KuheL glavni
i
PRIMORSKE VESTI
(Ljubljana 28. feb. 1948)
Spomenica demokratičnega Trsta Varnostnemu svetu
čega vojnega konflikta- ^ je bila sprejeta jo naslavlja Glavni svet Dne 25. februarja se je sestal italij. protifašistične .^i\f
[Varnostni svet	pjsj
borbeni črti morebitnega
bo' gat'
idf
De GASPERI OPOZARJA NA. "VELIKO NEVARNOST"
VERCELLI, Italija, 8. marca. — Italijanski premier Alci-de de Gasperi je danes opozoril Italijane pred nevarnostjo "komunističnega puča."
"Mi ne želimo, da bi končali kot druga Češkoslovaška," je dejal v svojem volilnem govoru, ki je bil že četrti v teku nianj kot 24 ur.
De Gasperi je poudaril, da S3 Italija "nahaja v veliki nevar-nbsti", ki da jo predstavlja "komunistična manjšina."
Ta "manjšina" skupno s soci-jasti tvori najbolj močen politični blok v Italiji in predstavlja de Gasperi ju glavno opozicijo.	/
V "Enakovravnosti" dobite vedno svcSe dnevno novice o do-(jodkih po s^ictu in doma '
v Trstu Glavni svet Slovansko-] italijanske antifašistične unije' za Tržaško ozemlje. Politični tajnik Izvršilnega odbora SIAU Branko Babic je v svojih izvajanjih razkrinkal poveljnika na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja generala Ay-reja, ki je v svojem poročilu Varnostnemu svetu Organizaci-j ji Združenih narodov enostav-. no delil prebivalstvo Tržaškega' ozemlja na Italijane in "slovensko komunistični del prebivalstva". Namen generala Ayreja je bil, zakriti ogromne množice Italijanov, ki predstavljajo dejansko večino v demokratičnih antifašističnih unijah. S takšnim prikazovanjem bi general Ay-rey rad ustvaril videz, da je med obsma tema skupinama takšno sovr?š':vo, da sta zaradi tega ogrožena red in mir na tem področju ter da je zaradi tega neogibno potrebna navzočnost anglo - ameriških čet n a tem ozemlju. Demokratično ljudstvo Trsta terja imenovanje guvernerja. V Trstu je na vidiku zaostritev politične borbe. Zaradi tega je B. Babič opozarjal na ])otrebo največje odločnosti demokratičnih množic. Težko borbo tržaškega delovnega ljudstva je treba na vsak način povezati z borbo svetovnih demokratičnih sil proti imperializmu. Le takšna odločna borba bo lahko preprečila načr-i te anglo - ameriških imperiali-l stov, da bi v Trstu ustvarili svoje vojaško oporišče na prvi'
Združenih narodov m
ki ^
razkriva delovanje anž''' riške zasedbene vojaške
Upf
ve najprej na področju ^ ^giii Julijske Krajine in nato -jt-
A Tižaškega ozemlja
od
ka do danes. Besedili ce so priključene stevilf'® gK ge konkretnimi dokaZ ^ de vsega, kar se navaj^^^^j. pO-menici. Tudi je Glavni

slal s svojega prvega svoj solidarnostni po2" rjrst' mu delovnemu Ijudst^^^ in okolice. Končno j® ^ C žsna zahteva, da se s govski sporazum s	^
slavijo.
(SANS-

JAPONSKI KOLABOB&
Hrt Kr "ZA 1'*
1»?
lU) KANDIDAT ZA SKDNIKA
MANILA, 9. marca- ' ^

karski predsednik časa japonske okupa^^^J^j,,], P. Laurel, je danes bo kandidat za predse
lipinov.	.
Ako bo ta japonski K\ tor nominiran bo	pj' .
didiral proti sedan sedniku Roxasu, ki J® pf
vojne tudi kolaboriral
ci.
A
Preteklega meseca
pomilostil Laurela m ske kolaboratorje samega sebe).
OGLAŠAJTE V - ^q\
"ENAKQPRAvf^.
Marca 1948.
enakopravnost
STRAN 3
PISMO IZ SLOVENIJE
Piše: JANEZ KAVČIČ
in kje pijemo v Sloveniji
^^^rebiram vaše ameriške liste „p°^kopravnost," "Prosveto," as narsda," "Proletarca" in ter vidim, da vas kar do-ij °	o naših naporih,
^ 1 našo zaostalo državo dvig-1 ! faven visoko civilizirane ^^dustrializirane dežele, da ne tak' ^ takšna, kakor je bila ''at, ko ste bili prisiljeni, da ^^^'^^tite, ker ni imela kruha beg	malo in bolj sla-
% večino onih, ki so bili ^®ni ostati doma.
1(3^^	vas pri čitanju,
ali n ^	kako zmajujete
"aši ^ ^^^trjujete z glavo: "Ti pa podan % nI ^ tem svojim petletni	Delajo kot obsede-Seveij^ posrečilo! dosti ®^njka še praksa in aa moči. No, well, pa poti so pa le! Manjka Segli ^ dosti, da bi do-^ gradnji avto-tazfliij avtomobilov, stang^ ^!^^tričnih naprav za likih .^^lldooserjev, in to-telnjiijg„^°^kih čudes moderne
za Slovenijo
J v
' K drame }^'70i.gO
pa vam danes ne Mo ', smo delali prete-% v pj,	smo že napra-
"^veh mesecih tega '''iSiHai hočem vzbuditi v ^jer ^^"^isti v onih stvareh, '"^0 sh,;?. vami. Kar neko-
^ Se gj' ® ^ Kii, ko čitam, ka-prevažate z va-%e j	križem kražem
^	Zedinjenih držav
obiskujete razne
1 Popijete po kakšno
'JJICO
sami si nekateri od v	napravijo
Hi
w
j	trditi, da tisto
'•IDO pa tam srknete, "•	^ar dobro in zdra-
\i, ojj ^ pa upali meriti z ip''i'^agi moji ameri-tie. ' ^ iiašimi vini, to pa
■' odšn ', ®te pred tolikimi n p bHa naša vina-Mwjkarsev^
napredovali. ^	postavili
da že ddamo »% ■'"»te naprej.
^eč '
Vinogradniških ,
k ^Gkpoggg(g^
On f Pometli z vse-'^abi v Slovenskih jerskem, ki so
J'

Jienč« .	'
Lin. ^^"ograde okoli
ir,	Maribora,
j®
L ^ Velo ona vinograd-«^HjeP°»G8tniška zemlja,
! Ustniki niso mogli tj A stof	mučile
n^^Cskih stotine revnih
zemljo in jo \^' Ustan °^^elovanje vini-\^kih 7^^ polno vi-odpravili
kl^. Mii^Q vinske trgovi-\ ^ ''ha^^ , ^ GO vina potvar-''laša dobra vi-
vseh vinogradniških krajih, da se ne bi vino kot dosedaj kvarilo v malih, plitvih kmečkih kleteh.
Po osvoboditvi smo tudi pohiteli z odpiranjem bivših nižjih in srednjih šol ter dodali še vse polno novih. V Ljubljani pa smo na novo ustanovili agrarno (kmetijsko) fakulteto.
Borba med litri in hutilkami Pijemo ga v zasebnih gostil-na^, v zadružnih, krajevnih in okrajnih, v mestnih gostilnah, v železniških restavracijah "že-gobah," ki niso več v rokah zasebnih restavraterjev, temveč jih upravlja železniška uprava, in kdor več in boljše dela ter dobiva zato več cvenka pod palec—v finejših gostilnah in restavracijah Auristične uprave, ki skrbi za turistične hotele in restavracije.	,
Ko ste bili še doma, ste ga pili še iz četrtinskih, pol-liter-skih in literskih odprtih steklenicah in kar vas je bilo mladih gadov, iz trebušastih "Štefanov." Zdaj pa polnijo zadruge že velik del svojega vina v butil-ke, tiste vitke z dolgimi vratovi. Razdelili smo se v dve fronti: eni napadajo odprte literske steklenice, drugi pa se spuščajo v mokro borbo z butilkami.
Prav posebno dobra, visoko-kvalitetna vina pa izvaža naš vinski veleobrat "Slovenija-Vi-no" v inozemstvo: v Švico, Češko, Sovjetsko zvezo in v razne druge inozemske države, da dobimo v zameno za njih opremo za naše zadružne velekleti, stroje za naše nove tovarne, surovine (bombaž, volno itd), za stroje naših tekstilnih in kemičnih tovarn.
Poštena cena vinogradnikom
Kje so tisti težki časi za naše vinogradnike, ko je bilo vino po 4, 6 do 8 dinarjev, ko vina sploh niso mogli prodati, ko niso mogli z izkupičkom za vino poplačati niti nakupa modre galice (vitriola), žvepla, umetnih gnojil in drugih stvari potrebnih za pridelavo vina ?
Dalmatinsko vino ne konkurira več slovenskemu vinu, ker ga vsak kmet z lahkoto in po dobri ceni proda. Še premalo ga je, tako dobro je organizirala naša ljudska oblast izvoz vina v inozemstvo. Problem prodaje vina, ki je bil v stari Jugoslaviji nerešljiv, je popolnoma rešen. Po 30 in še več dinarjev stane liter vina gostilničarja pri kmetu.
Sleherni dober pivec pri nas že pozna sedaj vse one žlahtne sorte, ki jih vedno bolj vpeljujejo naše zadruge. Ali naj jih vam naštejem vse one vrste, ki vam napolnijo s svojim buketom usta in s svojo aromo nosnice in celo sobo: Muškat, mu-škat-hamburg, dišeči traminec.

debelo % vini
'^^sa
' AL
^ '■ ''jutol	vina or-
maribor-,
Slovenije, od Radgone in Rogaške Slatine tja do kočevskega Roga. Na tem ozemlju izvira vse polno zdravilnih vrelcev iz tega vulkaničnega kamenja—v Slatina-Radencih, v Rogaški Slatini, v Dobrni, v Laških Toplicah, v čateških Toplicah, v Šmarjeti na Dolenjskih Toplicah.
Nekateri si zdravijo v njih svoje revmatizme, srčne in druge bolezni, mi pa kar nas je vinske bratovščine in te je precejšen odstotek pri nas Slovencih, pa le mešamo radensko ali rogaško kislo vodo z vinom, seveda le bolj malo, radi lepšega. Ni vraga, če brizgajo iz te zemlje takšni zdravilni vrelci, da ne bi bilo vino trt, ki rastejo na teh istih tleh, polno harmonije v okusu in aromi.
Nekaj drugega so pa vinogradi v ravnokar osvobojeni Primorski, kjer raste teran na kr-vavo-rdeči kraški zemlji ali pa v Brdih zadaj za Gorico in v vipavski dolini, kjer vplivata na kakovost vin južno-morska klima in pa toplo', vroče sonce.
O raznih kislinah
Mislim, da sem se z naštevanjem naših raznih sort že dosti postavil pred vami, da in se ne boste ustrašili, ko vam zdrdram še razne vinske okoliše, kjer rastejo te razne sorte in kjer imajo, od okoliša do okoliša svoje posebne lastnosti v okusu, stopnji alkohola, buketu, aromi, barvi itd. Imamo izrazita vina ljutomerskega okoliša, radgonskega okoliša, ofmožkega, halo-škega, mariborskega, pekrčana, ritoznojčana, bizeljčana, konji-čana, metliškega okoliša, kraškega terana, vipavske doline, goriških brd in sladkogorsko-dramaljskega okoliša.
V vsakem okolišu so tudi potrebne vinske kisline (vinska, jabolčna, mlečna, traminska), različne, med seboj pomešane različne stopnje sladkorja in alkohola, količine glicerina itd. značilno za vsa slovenska vina pa je izrazita harmoničnost vin,-to je razmerje med alkoholom, kislino, preostalim ali prevre-tim sladkorjem, glicerinom ter ostalimi snovmi je redno v pravilnem razmerju, kar daje slovenskim vinom naštetih okolišev poseben fin okus' in vzbuja v pivcu občutke zadovoljnosti in prijetnosti. Je ravno ta harmoničnost, ki -manjka na primer kalifornijskim in drugim ameriškim vinom, pa čeraviio ste presaditi iste sorte iz Evrope kot uspevajo pri nas.
Ljutomerčan je udarnik
Pred vsemi vini vodi seveda ljutomerčan, kJ zori na gričevju med Ljutomerom in Jeruzalemom (tistim seveda na Štajerskem in ne v Krvavi Palestini). Ljutomerčan ima zelo visok odstotek alkohola in nikakor ne gre se preveč šaliti z njim. Vse razne vinske' sestavine so kom-muškat othonel, muškat sauvig- j ponirane pri. njem v čudoviti non, renski rizling, traminec, i harmoniji, zraven pa še prav rulandec, beli burgundec, šipon,' bogati njeni aromatični in bu-laški rizling, zeleni silvanec, be-'ketni glasovi.
la klevna, modri burgundec, | Nc bi kazalo, da bi na primer modra frankinja, briška rebula, i ljutomerčana našli kje v Texasu, kraški teran, vipavski zelen i Louisiani in sploh južnih drža-(vcrduc), vipavska in briška | vah, temveč je vino za sever, za
smejte, ker ima res pomembno ime-, je ravno na nasprotnem koncu štajerske, okrog Slovenske Bistrice. Ni na prvem mestu, pa kar tesno dohaja ljutomerčana. V nekaterih lastnostih ga celo prekaša. Je izredno harmonično vino, nežno in fino za prave vinske sladkušce. Ne veš, kaj bi pri njem bolj hvalil ali aromo ali cvetico (buke).
Gotovo niste po tolikih letih še pozabili pekrčana, ki pokriva s svojimi vinogradi vznožje Pohorja na desnem bregu Drave, pa radgonska vina, soseda ljutomerčana, pa haložana, ki je nekoliko manj nevaren. Ormož ima skoraj ista vina kakor ljutomerčan; kdor ni prav podkovan v glavi, pije nekoliko lažjega bizeljčana, ki je posebno dober poleti, ko pritiska vročina in moraš bežati od močnega ljutomerčana. Težko se je odločiti, katero izmed teh vin je boljše; vsakdo mora pač zbirati po svojem okusu, več ali manj kisline, cvetice in arome.
V vrsto slovenskih vin se je vključil kraški teran, poln mlečne kisline, ki ne pušča za seboj glavobola, pa če si še toliko kozarcev zvrnil. Alkoholno stopinjo doseže sicer le okoli 11%, je pa zato vino za rekonvalescente, za ljudi s slabim želodcem. Pravo zdravilo. Še vedno ga prodajamo dosti v Trstu, kjer poštena gostilna ne sme biti brez terana. Kdor se navadi terana, mu druga vina ne dišijo.
SANS-Chicago.
(Konec jutri)
Bolgarsko rožno olje
DANES JE v RUSIJI "DAN ŽENE"
MOSKVA, 7. marca—Jutri bo v Rusiji tako zvani "Dan žene," ki odgovarja ameriškemu "Mother's Day," toda je razši-ren tudi na soproge, hčerke in stare matere.
Velika količina cvetlic je prišla na moskovska tržišča iz juga, da se obdaruje niske žene.
Gojitev vrtnic, iz katerih dobivajo rožno olje, je zabeležila v desetletju 1906-1915 svoj največji razmah. Leta 1895 je površina rožnih nasadov znašala okoli 10,000 hektarov, leta 1905 je narasla na 18,000 hektarov, leta 1915 pa dosegla celo 22,000 hektarov.
Svetovni vojni požar 1914-1918 je zaprl francosko, ameriško, angleško in rusko tržišče, kamor so bolgarski kmetje pred vojno izvažali 90% tega dišečega olja. Cena je padla in vrtnice, ki niso bile več dobičkanosne, so se umaknile tobačnim nasadom, kajti po tobaku je bilo med vojno v Srednji Evropi večje povpraševanje. Leta 1938 do 1939 so obnovili več kot dve tretjini rožnih nasadov, tako da je površina zasajenih vrtnic znašala približno 6,000 hektarjev.
Vrtnice gojijo in predelujejo predvsem v dolini, ki leži med pogorjem Srednjo goro in Staro Planino. Te vrtnice vsebujejo fiste posebnosti, ki so značilne 3a bolgarsko rožno olje. Da rožni nasadi uspevajo, sta potrebni posebno podnebje in zemlja, ka- j kršna je v prostrani Dolini vrt- j nic. Dolina je zavarovana pred! najmanjšimi sapicami. Leta j 1939 so nasadili toliko vrtnic,! da so količino cvetnih listov po-1 večali na 12 milijonov kilogra-l mov.	I
Predvsem go je vrtnice v okolici Karlova, kjer jih pridelajo čez polovico celotne bolgarske produkcije, dalje okrog Kasa-rinka, kjer jih oberejo približno 30% in končno v okolici Plovdi-va in Čirpana. Produkcija rožnega olja ni v vseh mestih ista; giblje se med 1,500 do 2,000 kilogramov. Iz enega tisoča vrtnic pridobe približno 1 gram rožnega olja, za 1 kilogram olja jih potrebujejo torej 1 milijon, odnosno 3,000 do 4,500 kilogra-
mov rdečih ali belih cvetnih listov.
Po zgodovinskem 9. septembru je trg z rožnim oljem spet zaživel. V poslednjih dveh letih se je rožno olje med vsemi proizvodi, ki jih izvažajo, povzpelo po vrednosti na prvo mesto. V letih 1945 in 1946 so izvozili približno -šest ton rožnega olja v vrednosti 859 milijonov levov. Industrija parfumov potrebuje bolgarsko rožno olje. Cene temu olju so na svetovnem trgu tako ugodne, da vzpodbujajo bolgarske vrtnarje k še večji pridnosti, pri čemer jih vneto podpira tudi bolgarska vlada.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Sharon, Pa. — Dne 14. feb. ^
se je poročila Frances Novak z Josephom Nesparjem. Frances je hči družine John Novak in voditeljica mladinskega krožka SNPJ od ustanovitve — Dne 24. februarja je umrla Mary Žagar (prej Žug), stara 74 let,
doma iz Iške vasi pri Igu, V Ameriki 47 let, članica ABZ in k SN'PJ, ki pa jo je pustil v
samostojnega društva v Girar-du, O. Tukaj zapušča moža Martina, ki je že yeč let na bolniški postelji neozdravljivo bolan, dalje štiri sinove, hčer, poročeno ukica, drugo hčer v Chi-cagu, tudi poročena, brata Franka v Minnesoti na farmi, brata Antona Žuga v Warrenu, O., sestro Persin istotam in sestro Jert v Middlesexu, Pa. zadnji krizi. Sorodnikov tukaj ne zapušča.
Oakland, Cal. — Dne 17. februarja je umrl Anton Gersich, član SNPJ od leta 1926. Podlegel je jetiki, za katero je bolehal čez dve leti. Star je bil 48 let, doma od Semiča, Dolenjsko, v Ameriki od 1909, ves čas v tem mestu. Tukaj zapušča ženo, dve poročeni hčeri in več nečakov, v San Franciscu pa tri brate.
Arma, Kansas. — Po parme-sečni bolezni je umrl Anton Krall v Pleasantonu, kjer je živel zadnjih 15 let, prej pa v Armi in Breezy Hillu. Star je bil okrog 67 let, doma iz Sevnice, Štajersko, v Ameriki od leta \ 1910. Svoječasno je spadal
Praznovanje prve obletnice
Old Oxford Tavern
1014 East 63rd St. - EN 9288
V SOBOTO DNE 13. MARCA BOMO PRAZNOVALI PRVO OBLETNICO NAŠE GOSTILNE IN RESTAVRACIJE
Ob iej priliki vabimo vse znance in prijatelje na okusne pohane piščance, katere bomo servirali od 8. zvečer naprej
Za zabavo vam bo Eddie zaigral kar koli si boste zaželeli in kar se tiče mokrote bo pa Tony nalil.
VSAK PETEK ZVEČER RIBJA PEČENKA IN IGRA "HAPPY BROS. TAMBURITZA"
malvazija in tolike druge prijazno vinske žlahte.
Slovcnaka trta raste iz vulkaničnega kainenja
Kanad«, pri nas za Češko, ker vsebuje visoko kalorične vrednosti, kar se reče po naše, da ti postanejo že po prvih kozarcih ušesa vroča, kakor pri prašiču,
% dalje vipavska, j Kakor znajo povedati naši j ki ima rdečico. Ljutomerčana 1,5" k[	za njimi "Vi-j vinski strokovnjaki, etnologi ra-j odlikujejo visoki odstotek alko-
®edež v Ljublja-!stojo vsa naša plemenita šta-ihola (bratci moji, tja do 17%), o, 2 i'' iniamo nosove' jerska in dolenjska vina na vul-|od 0.5 do o% sladkorja, visok iiitjHrei rdečkasto zar-'kaničnih tleh, ki se raztezajo od j odstotek glicerina. L Ho skrbno	Vkrminpra konca severovzhodne Ritoznojčan (nikar
y
N>'
a^o	pogledamo ■ krajnega konca severovzhodne
^2 štajerskih za-
se
Vh- ^ k ,
koraki bodo
&&8i
^tetg da bo vse Parcele vinograd-
' %nL_ 8 težavo ni
- h' ® &trf7'^^° obdelujejo,
is"!!.'4„o"""°


1)	X trte same
Ž Moderne vinske ^ Načeli graditi v
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proli OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROžANCE
15216 LUCKNOW AVENUE KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE


BASEMENT
Pridružite se velikonočni paradi v enemu izmed teh novo-modnih
VSE-VOLNENIH
TOPPERS
KELLY . SIVE . ČRNE MELON SVETLO MODRE
Ličen nov topper za nošo nad novo-modnimi oblekami, ki so predstavljene to pomlad. So polne mere in široki ter v drugih casual stilih . . . stili, ki vam bodo ugajali čim jih boste zagledali. Tu vam predstavimo le dva stila izmed mnogoštevilnih, ki jih imamo. Mere 10 do 18.
Basement Suknje
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
il. marca
1#

MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
I
(Nadaljevanje )
Zavoljo tega se je Pantelej Prokofjevič prvi pot kaj nerad in z zatajenim strahom peljal na oglede. Koršunovi bi lahko za svojo hčer izbrali še vse drugačnega ženina kot je Grigorij. Pantelej Prokofjevič je to do; bro razumel. Bal se je, da odklonijo ; ni maral biti ponižan od posmehljivega Koršuna. Toda Iljinična je silila vanj kot rja na železo — in nazadnje zlomila staremu trmo. Pantelej Prokofjevič se je vdal in odšel snubit, sam pri sebi pa klel Griško, Iljinično in vse ljudi pod soncem.
Treba je bilo iti še drugič tja, po odgovor. Čakali so nedelje; v tem času pa je pod pisano pločevinasto streho Koršunov-Ije domačije tlela pritajena medsebojna zdraha. Ko so bili snubci odšli, je hčerka na materin® vprašanja odgovorila:
—	Griška mi je všeč, nikogar drugega nočem!
—	Našla si ženina, prismoda, — jo je prepričeval oče, — ki je v toliko dober, da je črn kot cigan. Kaj če bi ti jaz, jagodka moja, drugačnega moža poiskal?
—	Nihče drug mi ni potreben, očka ... — je zardevala Natalja in točila solze. — Če me ne daš njemu, se pa ne bom omožila. Potlej me kar v, Med-vedičji klošter dajte . . .
—	Potep je, babjek; z omo-ženimi babnicami nori, — je vrgel oče še zadnjo karto, — vso vas je oblatil.
—	Prenehaj no!
—	Prenehaj ti. Jaz že davno vem svoje! Prav v grlo mi sili bridkost, ko se je tako daleč razplelo.
Natal ja — najstarejša hči — je bila očetov ljubljenček, zato ji tudi ni vsiljeval nikogar po svoji izbiri. Ze v lanskem postu so bili prišli snubci. Daleč tam od reke Cunkana, bogati kot le kaj, kozaki — starover-ci; dobili so snubce tudi s Ho-pra in s Čira; ali vsi ti ženini Nataliji niso bili všeč in je šel kar po vrsti v nič snubaški kruh s soljo.
Mironu Grigorjeviču je bil Griška s svojim kozaškim pogumom, z ljubeznijo do domačije in do dela — v duši kar povšeči. Starec ga je bil ločil iz tolpe okoliških fantov že takrat, ko je Griška pri tekmah za spretnost na konju odnesel prvo nagrado; toda krivično se mu je zdelo dati hčer ženinu, ki ni bogat, zraven pa še deležen kaj sumljive slave.
—	Delaven fant je, pa tudi za oči lep . . . — mu je v nočeh prišepetavala žena in božala njegovo s petami in božala njegovo s pegami in ščitina-mi pokrito roko, — in Natalja
Podr. št 3 S. M. Z.
Pri podr. št. 3 S.M.Z. imajo sledeči odbor za leto 1948: Predsednik ' Charles Benevol, podpredsednik Martin Valetich, tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel.: IV 5658, blagajnik Martin Komachar, zapisnikar Joseph Hočevar, nadzorniki:— James Kastelec, Frank Videm-šek in Charles Marinčič.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo ali na 24. in 25. y mesecu v spodnji dvorani.
I hira od hrepenenja po njem . I Prav na srce ji je prirastel.
I
! Miron Grigorjevič je obrnil hrbet k usahlim in hladnim ženinim prsim in jezno godel:
—	Stori kaj hočeš! Zavoljo mene jo lahko omožiš s poldrugim Martinom, kaj mi mar! Menda ti pamet šepa! "Tudi za oči je lep" ... — seje norčeval starec, — ali boš z njegovega obraza letino pridelovala, ali ■ kaj? . . .
—	Da, tudi letino . . %
—	Le čemu se toliko pehaš zanj? Ko bi vsaj bil možak. Ne gre mi v račun, po pravici povedano, da bi dal svojo hčerko Turkom. Ko bi vsaj bili ljudje, kot se spodobi ... — je bentil Miron Grigorjevič in mencal na ležišču.
—	Delavna družina so in premožni ... — je šepala žena, se mu oprla ob krepki hrbet in ga umirajoče božala po roki.
—	I hudiča, odmakni se vendar. Ne tišči vame. Čemu me božaš kot brejo kravo ? Z Nata-taljo uredi, kakor veš. Za nuno jo dej, če hočeš! . . .
Skrčil je noge, se obrnil v zid in zamrčal, kot bi drva žagal.
Prihod snubačev jih je dobil nepripravljene. Po maši so jih zagledali na vozu, ki je zapeljal pred vrtna vrata. Iljinična bi bila kmalu voz prevrnila, ko je stopila na podnožnik, a Pantelej Prokofjevič je skočil s sedeža kot mlad petelin; čeprav so mu otrpnile noge, tega ni pokazal, marveč je s fantovsko držo odšepal proti hiši.
—	Oni so! Miron Grigorjevič, zroč skozi* okno.
—	O svetniki pomočniki! Za-motila sem se z opravki, a sedaj se ne utegnem niti preobleči, — je zastokala gospodinja.
—	Tudi taka si dovolj lepa! Nič ne skrbi, snubci niso prišli pote. Kdo neki bi te maral, kobilo staro . . .
—	Že od nekdaj si bil nesramen, sedaj na stara leta te je pa prav do konca prijelo. Čisto srajco bi si oblekel. Umazan si, da je kar nespodobno! Poglej, nečistega duha! — se je norčevala žena, opazujoč Mirona Gri-gorjeviča, ko so šli snubci čez dvorišče.
—	Ne boj se, tudi v tej bom
STANOVITNA DVOJICA — Dobra delavca, želita dobiti neoprem-Ijen apartment ali polovico hiše za dve družini, na vzhodni strani. Imata dobro izobrazbo ter sta na dobri finančni podlagi. Nimata otrok ali živali. Najboljša priporočila, MU 0012

Wickliffe Heights
Hiša za eno družino, 6 sob; dve garaži poleg; preproge, električna peč, ledenica; lota 80x245.
Hiša s 6 sobarni na Bishop Rd. En aker zemlje.
Za podrobnosti pokličite
KE 5702—2227
isxsxsxsxixsxsxsxsxsxsxsisxsxixs^^
I povšeči. Še suknjič ogrnem pa I bom kar čeden.
—	Bog daj srečo! — je zakikirikal Pantelej Prokofjevič, se spotaknil ob prag in, ker mu je postalo nerodno zaradi piska-jočega glasu, napravil na obrazu nekaj križev.
—	Pozdravljeni! — jih je sprejel gospodar in bliskal z očmi po snubačih kot sam zlodej.
—	Lepo vreme imamo.
—	Čast Bogu, kar drži se.
—	Ljudje bodo lahko precej postorili.
—	Res je.
—	Da, da.
—	Hm.
—	Mi smo prišli, kakor ti je znano, Miron Grigorjevič, da bi zvedeli, kako ste med sabo spre-mislili, ali bo svatba, ali je ne bo . . .
—	Ne skrbite; izvolite.
Iljinična je sedla, šumeč z gubami pridvignjenega krila. Miron Grigorjevič se je nakomol-čil n«, mizo, pogrnjeno z novim povoščenim platnom, in molčal. Prt je ostro dišal po mokrem gumiju in bog ve po čem še; iz okvirjev po kotih so dostojanstveno gledali rajni carji in carice, na sredini pa so kraljevale lepe princese v belih oblekah in z mušjimi kakci pokriti gosu-dar Nikolaj Aleksandrovič.
Molk je pretrgal Miron Grigorjevič.
—	Tako povem . . . Sklenili smo, da dekle damo. Pridemo si v svaštvo, ako se pogodimo . .
Ob teh besedah gospodarjevega govora je Iljinična od nekod iz skrivnostnih globin svoje, na rokavih s čipkami okrašene jope — od nekod, kot izza hrbta privlekla na svetlo visok hlebec belega kruha in ga položila na mizo.
Pantelej Prokofjevič se je hotel bog ve zakaj pokrižati, toda otrdeli koščeni prsti, pripravljeni za znamenje križa in že na pol dvignjeni k čelu, so
PERRY DRUG
752 E. 185th St.
(v Bukovnikovem poslopju) Sedaj odprla v poslugo.
NAŠE POSEBNOSTI SO:
Toaletni papir
2 ROLI - 25C 6 ZA 73e
Ure-budilke
zanesljive — 1.98 več
Imamo veliko salogo rasnih vila-minov, katere odpošljemo po vašem naročilu v Jugoslavijo.
Zdravniške predpise izvršimo natančno in zanesljivo
Dela za
TIPKARICA — KLERKINJA za
splošno delo v uradu. 5 dni tedensko. Mr. Clark. — DAIRYPAK INC., 5250 Brookpark Rd.
STENOGRAFKA JR.; downtown urad; 5 dni tedensko; skupinska zavarovalnina in penzijon. Dobra plača. Room 900. — UNION COMMERCE BLDG.
NATANČNA TIPKARICA
Izučimo na dictaphone. 40 ur dela 'f>rlcrs;:o. 5 dni. Prijetno delo. Dobra plača.
448 TERMINAL TOWER BLDG., SU 4705
Tipkarica—Jr. Stenografka
Za delo v zavarovalninskem uradu; 5 Vi dni tedensko. Dobra plača.
MA 3042 Tajnica za majhno družbo
40 ur tedensko — 5 dni.
Raznovrstno delo.
Dobra plača.
CLEVELAND METAL STAMPING CO.
3110 Payne Ave., PR 5100
STENOGRAFKA
izurjena; prijetne delovne razmere. Dobra plača. V bližini Harvard in E. 116 St.
GIBSON-STEWART CO.
WA 8608
spremenili obliko: debeli, zagoreli palec z velikim nohtom je proti lastni volji nenadoma smuknil med kazalec in sredinec, nato pa je ta nespodobna zanka prstov kradoma zlezla v naprej štrleči krajec modrega čekmena, ujela za grlo trebuša-sto steklenico in jo potegnila na beli dan.
—	Dovolite mi naprej, moji dragi svatje, da pomolimo, si napi jemo, potem pa spregovo rimo o naših otrocih in o naši pogodbi . . .
Pantelej JProkofjevič je gi njeno tresel z glavo, pogledoval na Mironovo lice, posejano s kozami, in z dlanjo, tršato kot konjsko kopito, zaljubljeno božal trebušasto steklenico.
Čez dobro uro so že sedeli tako tesno, da so se smolnata predena Melehovlje brade spletala s slamnatimi ščitinami Mi rona Grigorjeviča. Pantelej Pro kof jevič je slastno vdihaval nasoljene kumarice in sklepal pogodbo.
—	Moj ljubi svat, — je za čel goltavo šepetati, — moj srč ni prijateljček! — glas je dvignil do vpitja, — svat! — je za tulil in skušal dvigniti črne, na oči prilepljene trepalnice. -Tvoje zahteve so zame čez mero pretirane! Kar pomisli, ljubi svat, pomisli', kako me hočeš priviti: škornje in dokolenke -prvič, kozaški kožuh — drugič, dve volneni obleki — tretjič, ži-dano ruto — četrtič. Veš, to je moja poooguuuuba! . . .
Pantelej Prokofjevič je na široko krožil z rokami, šivi na njegovi vojaški-kozaški suknji so pokali in iz razparkov se je dvigal prah, Miron Grigorjevič je povesil glavo in strmel na namizni prt, polit z žganjem in kislimi kumaricami. Prebral je na njem z zvitimi črkami ri san napis: "Vseruski samodržci". Spustil je pogled niže: "Nje-
Razno
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici ■ za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom.
KOSE
Sedaj je čas, da si kupite prave kranjske kose in kusja predno zaloga zmanjka
. Kose ... $4.50 Kusje ... $3.25
SEDAJ IMAMO TUDI
TAJERJE IN TUBE ZA BICIKLE ZA STARI KRAJ
28x1 Vž
Vsakovrstna semena in gnojila
GRDINA HARDWARE
DVE TRGOVINI: , 6127 ST. CLAIR AVE. UT 1-3750 v Euclidu; 22336 LAKE SHORE BLVD. RE 0403
"ZASLUŽITE KO SE UČITE"
Na ta način se to dela — vi si zaslužite navadno mes.ečno plačo; vi se učite dela, ki vas kvalificirajo za boljše služjje; vi prejmete popolno vzdržavo. Naš program za učenje na delu za phsiatrične pomočnice je investicija, ki se izplača.
Miss Blevins Cleveland Slate Hospital

napravite vašo lastno BODOČNOST
Hranite redno pri Society, in neki dan si boste mogli kupiti vaš lastni dom, izobrazbo za •vaše otroke, počitniško potovanje, gotovo bodočnost—karkoli boste želeli.
Za lažje hranjenje — hranite potom pošte. Mi plačamo poštnino na oba kraja.
Sorifti}
IN THE CITT Oh CltVi iUO
govo vladarsko veličanstvo go-sudar imperator Nikolaj ..." — malce dalje je ležal krompirjev olupek. Zagledal se je v podobo : vladarjevega obraza ni videti, ker stoji na njem prazna steklenica od žganja. Miron Grigorjevič, nežno mežikaje, se je trudil, da bi pregledal razkošno uniformo, zategnjeno z belim pasom, ali uniforma je bila na gosto polita z zdrizastim semenjem kumar. Iz kroga kot marjetice si sličnih hčera je ošabno zrla carica v širo-kokrajnem klobuku. Mironu Grigorjeviču se je storilo enako do solz. Pomislil je: "Buljiš kot goska iz kurnika, a glej, treba bo hčer oddati, omožiti jo — takrat bom pa jaz gledal . . . boš videla, takrat bo joj!"
Pantelej Prokofjevič mu je kot velik, čm čmrlj brenčal v ušesa.
Oglašajte v Enakopravnosti
Razno
MOŠKI
samski, želi dobiti v najem eno sobo pri mirni družini; v bližini St. Clair Ave, od E. 30 do E. 80 St. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov v uradu tega lista.
SLOVENSKA DRUŽINA 3 ODRASLIH OSEB
išče stanovanje s 4 ali 5 sobami.
POKLIČITE
IV 0916
Išče stanovanje
Mlada dvojica, oba zaposlena, želi dobiti v najem 2, 3 ali 4 sobe v slovenski naselbini. Kdor ima za oddati, naj sporoči na
HE 5311
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in
avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
Pravkar smo dobili *
AVSTRIJSKE KOSE
Mere so 30 in 32 inč. Lahko jih naročite tudi po telefonu in pošljemo jih tudi po pošti.
SMREKAR HARDWARE 6112 St. Clair Ave.
HEnderson 5479
CLEVELAND 3, OHIO
SELIMO IN SPRAVIMO VASE POHIŠTVO
Naša posebnost je selitev ledenic
17516 WATERLOO RD.
KE SCOO. če ni odgovora« pokličite PO 3990
Dela za moške
Domače klobase
Imamo fine doma narejene mesene in riževe klobase, domačo mast, dobro kašo, domače kislo zelje in repo.
Se priporočamo za obisk.
MRS. JOHANNA HEMIC
921 E. 185 St.
KE 1846
VOZNIKI Z TRAKTORJI za prevažanje novega pohištva v zabojih. Na podlagi milj. Pišite ali se zglasite. — CRESTON TRANSFER CO., Grand Rapids. Mich.
FITTERS & CUTTERS
MORAJO BITI IZURJENI V "PLATE FABRICATING" Plača od ure
MARBOLT WELD CO.
4389 Martin Ave., od Broadway
STEVE F. PIRN AT
6516 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3500
,	Cleveland 3, Ohio
POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države; se po.
illjatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE, >a obleko in {estvine. sprejema pakete, ter
▼se potrebno uredi sa odposlali ▼ stari kraj.
VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE, ter sa točno in »lJudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko laupno obrnete na nas urad.
STEVE F. PIRNAT
Koršun je obrnil k njemu za-meglene oči in prisluhnil.
—	Kako moreš toliko zahtevati za svojo hčer, ki bo poslej tudi moja ... za tvojo in mojo hčer — pa taka odkupnina . . . škornji, dokolenke in kozaški kožuh . . . Saj bom moral prodati živino iz hleva.
—	Se ti zdi škoda? ... — Miron Grigorjevič je udaril s pestjo. .
—	Ne zavoljo tega, ker bi se mi zdelo škoda . . .
—	Ti je žal?!
— Počakaj, svat . . .
—	Ako se ti zdi škoda, pa . .
Miron Grigorjevič je zaplesal
s potno roko po mizi in zbil na tla kozarček.
—	Saj bo tvoja hči prišla k nam živet in uživat!
—	Pa jo pusti! Toda odkup-
nino položi, sicer ne bo svat ■
—	Živino bom moral dati' hleva ... — je Pantelej ^ kof jevič zmajal z glavo. 1^ v ušesu mu je bingljal in ^ bleščavah
—	Odkupnina mora biti!;''' Tudi ona ima svojo balo, ti P meni ustrezi, ako vam j« srcu prirasla! . . •
naš kozaški običaj. Tako j® že od pamtiveka — in vade morajo tudi za nas v f
—	Spoštujem jih! ■ • •
—	Spoštuj.
—	Spoštujem! . . •
živeti daj
— In živeti dima. Midva sva živela i® ^ danes ne živiva slabše »o gi, hudič jih vzemi, P j naj tudi onadva zaživita, •
t (Dalje prihodnji)
SPECIAL 1934 do '38 REBUILT V-' (85) MOTORJI
POZOR, LASTNIKI FORD AVTO(
( 1)
( 2) ( 3) ( 4) ( 5) ( 6) { 7) ( 8) ( 9) (10)
(11) (12)
(13)
(14)
(15)
(16) (17)
157 novih delov nadomeščenih v naših motorjih Carburetor Fuel Pump Generator Starter
Pressure Plates Clutch Plates Cylinder Head Water Pumps Clean and Boil Your Radiator Distributor New Spark Plugs New Spark Plug Wire New Fan Belt New Gaskets New Oil
Rebuilt Oil Pump
Vse komplet"®
samo
NOBENEGA PREDVPL^^
-YE
(18) Tune-Up
JAMČENO 90 DNI Prosimo telefonirajte za sestanek danes—
NAJSTAREJŠI PREDELAVCI MOTORJEV V CLEVEL*
HELLER MOTOR EXCHANGE 2777 Mayfield Road
P
JE NA RADIJI^

f
Ta pretresljiva storija iz zgodovine,
nosti in krajev države Ohio je za vaš užit*^ tri večere vsak teden. Vsako poglavje OH^^ je predstavljeno v dramatični obliki po skUP tiranih igralcev in godbenikov.
PONEDELJEK. SREDA IN PETEK OB 6.30 ZVEČER
WTAM
CLEVELAND
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPAN^

k je
Pft s
ki
"jej
^0; \
S
!(*)
S !)(,
H
\
'o
Ji >
X