249. številka.
Ljubljana, v torek 28. oktobra.
XVII. leto, 1884.
hhaia vsak dan iv««er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljan o brez pošiljanja na dom za v»e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četi ristopne petit-vrste po 6 kr., 6e ee oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veokrat taska. Dopisi naj se izvole frankiiati. — Hokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, rGledahska stolba . Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na narotfbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročim, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na -dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„  pol leta........ 6   ,   50 „
,  četrt leta....... 3   „   30 „
n  jeden mesec....... I   ,    10 n
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
n  pol leta........ 8   „   — „
„  četrt leta........ 4   „   — „
n  jeden mesec....... I   „  40 „
Upravnistvo „Slov. Naroda".
Dogodki na Hrvatskem.
Dolgo že nesmo dobili nobene vesele novice iz sosedne num Hrvatske. In če bi se sedaj ua jednej strani smeli radovati na krasnej svečanosti, ki bode v 8. in d dun prihodnjega meseca /<l. ui ila toliko rodoljubov, toliko odličnjakov in razumnikov v hrvatsko stolico, nas na drugej strmi dogodki v zboru hrvatskem navdajajo z nevoljo in z žalostjo, in vsakdo povprašuje in ugiba, kakšen bode konec vedno bolj zaozljanemu nenaravnemu položaju,
O zboru hrvatskem se sedaj niti več govoriti ne more. Trmoglava narodna stranka, to je vladni kimovci hrvatski, so stvar srečno tako poostrili, da je vsa opozicija ostavila zborn'co in da niti nezavisna narodna stranka niti stranka prava — torej večina naroda hrvatskega — ni več zastopana.
Pristaši vlade dosegli so, po čemer so hrepe neli. Odstranili so vso opoz:cijo in ni se jim bati sedaj niti najmanjšega ugovora, vse pojde gladko, ki«kor bi mazal, in žalostna slava, da tacega parlamenta, kakeršen je sedaj v Zagrebu, na vsem svetu ni, jim je gotova, ako se sploh še o hrvatskem parlamentu govoriti more. Prvi čin, s katerim
je narodna vladna stranka pokazala svojo strast in sagrizenost, bil je predlog, da Be opravilni red poostri, to pa v takej meri, da je ni zbornice v Evropi, ki bi imela tako drakoničen hišen red. To ni več poslovnik za svobodno voljene narodne zastopnike, ampak to se čita kakor kak kazenski zakonik iz srednjega veka in čudom se čudimo, da je kaj tacega možno koncem prosvetljenega devetnajstega atole tj a.
Parlamentarizem je v Zagrebu „ad absurdum" dognan, kajti nikomur ni dovoljeno kntikovati večine in ko bi črhnd le besedico, ki neizprosnemu predsedniku Mirku Hrvatu ni po godu, takoj ustavi ee mu govor, kajti Hrvat se ne obnaša kot pred-sodnik, ampak kakor je dr. Mazura prav dobro opomni), kakor diktator. On ne kaže objektivnosti ali hladnokrvnosti, ampak skrajno strast, katero bode sedaj, ko mu je po LonČaričevem predlogu izročena neomejena oblast, kazal pri vsakej priliki in nasproti vsacemu članu opozicije, ko bi se slednja kdaj povrnila v zbornico, česar Be pa v tem zasedanji ni nadejati.
Dr. Mamra j« namreč včeraj koncem svojega govora oddal naslednjo izjavo:
nKer 25 okrajev nema svojih zastopnikov v zboru, ni zbor več sklepčen. To me potrjuje v mnenji, da se je zopet nastopil pot, kateri se nikakor ne strinja niti z mojim prepričanjem niti z opravilnim redom. Ker sem tacega mnenja, da se tako dolgo ne morejo sklepati zakoni, dokler deželni zbor ni polnoštevilen, dovolite mi, častita gospoda, da svoj predlog umaknem iu v imenu svojih somišljenikov povem, da se tako dolgo ne bodemo udeleževali pri obravnavah te zbornice, dokler ne bode zbor polnoštevilen."
Nezavisna narodna stranka je po teh besedah ostavila dvorano in ker izključeni Starčevičevci ne smejo v zbor, tudi nezavisne narodne stranke ne bode nazaj, ker zbor ne more biti polnoštevilen.
Kakor ni bilo drugače pričakovati, zbora tudi ta korak ni spravil iz ravnotežja in predsednik je hitel zatrjevati, da so sklepi pravoveljavni in da ne more dopuščati nobene kritike. Deželni zbor je sklepčen tudi brez 15 izključenih in brez onih po-slancev, ki so prostovo'jno ostavili dvorano.
Gospodje so tudi vsi trdno prepričani, da je. vse to res in za torej bodo in „camera caritatis" vsprejeli najboljšo — bvojo adreso, ki ima pa za nas tako malo zanimanja, tako malo važnosti, kakor vsa narodna stranka sama.
Rusko ladjevje v Črnem morji.
Zadnji čas zvršilo se je nekaj ob ČJruem morji, kar je občo pazljivost obrnilo oa-se in to je bilo, da so Rusi v pristanišči Nikolajtivljem in Sebasto-polskem slovesno utesali za tri ladje oklopmce prve vrste. V Nikolajevljem pristanišči šlo je slaviti pri-četek ladje oklopoice, ki bode imenovana „Katarina", to slavnost je vodil glavni admiral, veliki knez Aleksej, spremljan od pomorskega ministra; v pristanišči Sebastopolskem pa so slavili dve novi ladji oklop-nici rekše „Sinope" in „Česme". Vse kar se je tu pri teh slavnostih vršilo, pričalo je, da je ruska vlada temu dogodku pripisovula nenavaden pomen in velikega kneza nagovor je tudi potrdil to. Vera v bodočnost Rusije — to je bilo jedro knežjega govora — oživljena je v novem ladjevji na Črnem morji.
Kakor znano, bilo je določeno s Pariško pogodbo z leta 1850, da je Črno  morje nevtralno ; Rusija in Turčija smeli ste le vsaka po šest manjših vojinskih ladij v njem imeti zt policijske svrhe. Toda
1870. leta izjavila je Rusija, da noče imeti več vezanih rok in konferencija v Londonu  je na to leta
1871. nekoliko premenila prejšnja določila. Morske ožine so se za vojinske ladje zatvorile vsem drživam in Turčiji se je dalo na izvoljo, če hoče pot odpirati ladjevju prijateljskih držav, kadar se vpraša po neokršnosti traktata s 1856. leta. Do-sedaj Rusija ni uporabljala nove prostosti. Im^la je sicer tri „popovke" (tako imenovane po svojem graditelji Popovu) v Črnem morji, a njih zdelovanje bilo je popolnem napačno. V zadnji turški vojni bila je Rusija na Črnem morji skoro brez obrambe; Turčija pa je tam imela pripravljene tri velike vojinske ladje, se ve da so le-te bile v tako slabem stanji, da ueso mogle započeti nič besede vrednega. Za poznejše čase pa si Rusija očividno hoče utrditi svoje torišče na Črnem morji, in če bi prišlo do velikega spora v orijentu, potem bi Rusija gotovo
LISTEK.
Gianettino I" Inglese.
(Nemški spisal Fran pl. Gaudy, poslovenil I. P.)
Ko je v aprilu 1813. 1. pri Ferari, in kmalu potem prve dni maja pri Macerati pretepel avsrijski general Bianchi kralja Murata, razkropila se je na vse strani v naglici nabrana neapolitanska vojska. Večina pometala je orožje, in potegnila je v divjem begu po cestah, ki peljejo čez Apenine in Abruce, v svojo domovino. Kar jih je pa zaostalo, našli so sotesko že zasedene od sovražnika, ter so se potem klatili v večjih in manjših oddelkih po deželi, in premenili so se iz slabih vojakov v izvrstne roparje. Ceste še neso bile nikdar maaj varne, in mnogobrojni oddelki Avstrijcev, ki so vedno križali po deželi, mogli so le deloma zadrževati roparstvo, kajti razbojniki znali so se umakniti zasledovalcem, ker so bolje poznali kraje, poleg tega so jih pa še prikrivali in varovali kmetje, ki bo videli v maščevalcih samo tuje usiljence.
Ob tistem času premikal se je počasi visoko naložen popotni voz čez apeninski greben po ceBtf
iz Bologne v Florenco. V vseh umazanih vaseh, ki so razstresene poleg gorske ceste, prihajali so prebivalci na prag in b topo radovednostjo strmo in neumno gledali na mimoidoče, na štiri dobro oborožene strelce, katere bo za varstvo najeli potniki v Bologni, ki so p«* zdaj, vod<lč svoje konje za uzde, težko lezli v visokih škorujih po strmih klane h, na težek voz s kovčegom in torbo, z zamorcem in In-1 no na kozlu, na pet upehanih konj, ki vkljub močnemu udrihanju z bičem voznika, neso mogli zmagovati težkega voza, in so zato morali pri vsakem klanci pripreči nekaj belkastih volov, katere tu že drže pripravljene za priprego
One borne vasice na Apen inih so najstrašnejše, kar se človek le misliti more, prave roparske jame. Sive, okajene, iz razpalega kamna sezidane koče z raztrganimi strehami, majhna s cunjami zamašena okna, pred kateiimi visi umazano perilo, semtrtja kak boren rastlinski lonec, samo ozke ulice, po katerih se jedva more zavijati voz, razpale kamnite stopnice, po katerih Čepi črnorujava, umazana dru-hul, moški, ki slede za tujcem in njegovim imenjem z zavidljivimi in hudobnimi pogledi, le redkokje kako mlado, slamo pleteče dekle, tem bolj pogosto pa stare  babe  in nagi otroci, ki obsujejo vsak voz z
zopernim tulenjem in prosijo v Boga ime, kadar jih pa ogoljufa upanje, pa divje in grozeče preklinjajo za potniki; ta prizor se ponavlja v vsakem selu. Nezaupno pogleduje tujec iz voza, da se prepriča, če kovčegi in torbe še neso odrezani, in se še le oddahne, kadar pusti te umazane in polpodrte hiše za seboj.
V vozu sedel je jeden onih resnih in hladnokrvnih prebivalcev britanskega otoka Sir Robert Fitz-Alvyne s svojo soprogo Lady Penelope in s svojim sinom Johnniem. zaupajoč v svoje orožje, in v svoje tudi oborožene služabnike, nadaljeval je brez pomisleka svoje potovanje. Vse vesti o nevarnosti cest in o ravno tako mnogobrojnej kakor predrznej četi Pipa Ceccarelija, ki bi ga uteguila napasti, imel je za izmišljene ali vsaj za pretirane; Večidel odsvetovanj pripisoval je sebičnosti gospodarja gostilnice Aguila nero v Bologni, le s težavo ga je sprosila njegova soproga, da je vzel seboj nekaj strelcev za varstvo do Florentinskega mejnega eolnega urada v Siligari.
Tako so prišli na vrh Apenin. Cesta se je vila skoz veličastne kostanjeve gozde, ki so bili na gorah še v polnem cvetji, ko je v ravnini njih sadje že davno dozorelo.   V njih senci paslo so je tu pa
44
ne premišljala dolgo, vzeti si pot, sedaj zastopljeno, tudi vunkaj kam. Da take misli obhajajo ra/umniši del ruskega prebivalstva sedaj, ko je t-tekla zibel ruskemu ladjevju v Črnem morji, to pričajo nam ruski časopisi, ki navdušeno govorijo o rečenih dogodkih in slavnostih z zadnjih dni. Da se ne bode obstalo pri omenjenih treh ladijah oklopnicah, to je gotovo, ali pa dela ne bodo preveč zavirali ogromni Btroški, kajti nove tri vojiaske ledje stojijo 24 milijonov mark — to je drugo vprašanje. Nek>j pa tudi to znači, kar je ruski car sam v svoji brzojavni častitki izjavil, da je namreč z današnjimi dogodki v pristauiiči Sebastopolnkem in Nikolajevljem storjen pričetek preporoda prejšnjega „preslavnega ladjevja v Črnem morji1* in da, kakor upa, z ladjevjem oživi tudi pomorski pogum ruskih vojakov. _Q_
Deželni zbor kranjski.
(XII. k ej a v 10. dan oktobra.)
»Daljo.)
Poslanec dr. M o sebe nasvetuje v imenu finančnega odseka, da se g. koneipistu Josip Pfei-ferju letna plača poviša od 1100 gld. na 1300 gld. fld personam in se mu podrli ob jeduem naslov druzega deželnega tajnika.
Baion Apfaltrern in Dežman ugovarjata na dolgo in dooko tem o svetom.
Predlogi finančnega odseka se vzprejmo.
Prošnja zdravnika v blaznici na Studencu gosp. dr. Preinič-a za povišanje plače se ne usliši; računskemu ingrosistu g. Josip Paternostru dovoli remuneracija 100 gld.; prošnja deželnih uradnih slug za prosta stanovanja ali ojškodniuo v denarjih pa se izrodi deželnemu odboru v rešitev.
Poslanec Dežman poroča v imenu finančnega odsMka, o prodaji licealoega poslopja in glavne vojaške stražnice erarju in o stavbi deželnega muzeja „Rudolfinum" ter predlaga:
I. Deželni zbor vzame prodajo licealnega poslopja in glavne vojaške stražnice c. kr. erarju na znanje.
II. Deželni zbor izreče obžalovanje, da se je prekoračila v začetku za stavbo „Rudolfinum" dovoljena maksimalna svota 200.000 gld.
III. Da se zmanjša to prekoračenje se imajo ustaviti vsa nova naročila, kolikor ne so neobhodno potrebna, oziroma že pričeta.
IV. Le za slučaj, ko bi se hranilnica ali drugi privatni dobrotniki odločili prevzeti pokritje večjega dela prekoračenja v začetku za to stavbo v vsem skupaj dovoljenih 200 000 gld., se dovoli deželnemu odboru daljni novi kredit iz deželnega zaklada do najvišje svote 10.000 gld.
V. Deželni odbor se pooblašča:
1. V spremembi deželno zbornega sklepa od 20. oktobra 1883 že dovoljeni donesek deželnega zaklada ia „Rudolnnum" v znesku 30.000 gld. preskrbeti s tem, da se zastavijo ali pa prodajo obligacije deželnega zaklada;
2. da v namen, da se že naprej porabita še le leta 1886 in 1887 zapala deleža po 10.000 gld. kupne svote za licealno poslopje, in za glavno vojaško stražnico napravi, ako bo treba, začasni dolg v znesku 20.000 gld. z zastavo obligacij deželnega za-
klada,  kateri dolg pa   se   mora 1. 1886 in 1887 poplačati;
3. da zaradi v IV. točki dovoljenega kredita v največji meri 10.000 gld. sastavi obligacije deželnega zaklala, in gleda na to, da se ta dolg svoj čas poplača s prostovoljnimi doneski za „Rudolfinum , ki jih je zopet začeti nabirati in iz muzej nega zaklada, ko se ga z časom spet kaj nabere;
4. da zi sklepe V., 2 in 3, kolikor se tiče zastave deželnih obligacij,  zadobi Najvišjo potrjenje.
VI. Deželnemu odboru se naroča, strogo na to paziti, da se vsa razna stavbena dela dobro in trajno izvrše.
Pri razgovoru oglasi se poslanec dr. Po k 1 uk ar in pravi, da se je jako drago zidalo in da so ae proračuni delali brez natančnega premisleka. Gospodje, kateri so imeli stvar v rokah, morali bi vender ozir jemati na revno kranjsko deželo, katera itak komaj prenaša visoka bremena. Gotovo je dolžnost dežele, da dragocene zbirke muzeja spravi v primtrno lepem in varnem poslopji, a to bi ae bilo doseglo tudi ceneje. Takoj oi kraja se ni mislilo na prostor, kjer se ima zidati poslopje, potem pa se je odločil kraj, kjer je zemljišče neizmerno drago. Za železno ograjo se hoče potrošiti 6O0O g). Res da se hočejo odvračati po ograji tatovi, a v muzeji se bodo spravljali sicer jako dragocene stvari, vednostne in umetne, vender pa ne vabl|ive za tatove. Mesto dragega Nabrežinskega marmorja, porabil bi se bil lahko domači kranjski kamen, pa tudi dragih kipov ni bilo treba naroiVvati, o katenh v proračunu niti govora bilo ni. Govornik priporoča, naj se kolikor mogoče štedi, da se vsaj nekoliko poravna presežek, ki znaša 59 000 gld.
Poročevalec Dežman [navi, da je hvaležen pred-govorniku, da je tako milostuo o presežku sod-I, a teško se je ubraniti, posebno, če se zida s takim tovarišem kakor je hranilnica, od katere se upa, da bode še z izdatno svoto priskočila stavbi na pomoč.
Pri glasovanji vzprejmo se vsi predlogi finaač-nega odseka.
Poslanec Svetec poroča v imenu upravnega odseka o načrtu zakona zaatran sodelovanja deželnega zastopa pri porahljevunji rezervnega zakluda kranjske hranilnice v Ljubljani.
Prenarejeni načrt zakona slove:
§ 1. Deželni zbor ima pravico, da uadzira rezervni zaklad kranjske kmnilnice v Ljubljun*, koli kor ta ni potreben za upravne in pokoj niške stroške in hranilničnim ulogam za varnost, zastran njegove uporabe z-i dobrodelne, obče koristue krajne in deželne namene, v hranilničuem pravilniku z dne 26. septembra 1844. leta (§ 12), oziroma v kranilnič-nega društva pravilih z dne 17. novembra 1866 leta (§ 20. črka d in § 25) izrečene in da pri določevanji teh namenov v smislu tega zakona sodeluje.
§ 2. Deželni zbor izvršuje to svojo pravco po deželnem odboru, kateri sme k generalnim skupščinam hranilničnega društva pošiljati posebnega po slanca, kateri na) pazi na to, da se po sklepih, v njih storjenih, ne oškoduje namemba hranilničnega rezervnega zaklada.
Deželni odbor ima pravico  proti takim sklepom pri politični deželni vladi in eventualno proti
njenim o ujih storjenim določbam  (razsodbam) pri miniaterstvu za notranje stvari ugovarjati.
§ 3 O izdatkih iz rezervnega zaklada, ki niso upravni ali pokojninski, kakor tudi, ko bi hranilnica nehala, o končni njegovi porabi, treba je, da ae pred zasliši deželni odbor.
§ 4. Nadzorstvo, ki ga ima po hranilničnem pravilniku državna vlada, ostane nespremenjeno. (Koneo pri h )
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 28. oktobra.
Podpredsednihom avstrijske delegacije je
izvoljen baron Oschi, predsednikom budgetnega odseka grof Falkenhavn, njega namestnikom Dumba, predsednikom peticijskega odseka ('••sebi di San- •'-Croce, njtga namestnikom baron Seilern. Referati so se takole razdelili: vuanje zadeve: IlUbner, vo.J-skin ordinarij: F<ilkenbayn, vojskin ekstra ordinarij: C'erkavski, pomorski ordinarij: Fluck, B >sno : M »tuš, računski sklep: Bezecny, državno finančno minister-stvo: Šrom, najvišje računišče in carine: Hippoliti. Budgetni odsek ima danes prvo sejo.
Novi poslovni red hrvatskega sabora je tako oster, da „N. fr. Pr.w pravi, da treba še samo knuto uvesti v parlament. Časnikarstvo pa tudi nema nobene milosti pričakovati od soduij, tem menj, ker je zakonom odpravljena nezavisnost sodcev, ter jih sedaj vi. d i lahko prestavlja in odstavlja.
% u«1.1 j«- države.
Nekateri listi so bili prinesli vest, da se lansko leto pismeno pogodba, na katero se je opirala avsl rljslto-iiemšlta zveza, ni več ponovila in
tuko obstoji sedaj samo prijateljstvo mej tema državama od slučaja do slučaja. Uzrok, da se pismena pogodba ni podaljšala, bi bil, ker Avstrija ni hotela ustreči nekaterim zahtevam Bismarckovim, katere bi preveč omejevale samostojnost naše države. „Nordd. Allg. Ztg." pa sedaj piše, da so vse dotične vesti izmišljene.
Ruski državni dohodki do 1. avgusta znašajo 349 576.333 rubljev, vlani pa v istej dobi 335,464.809 rubljev ; drž »vni stroški 373 464.809 rubljev, vlani pa v istej dobi  368,050.090 rubljev.
Iz tega, da je general R cotti imenovan Italijanskim vojnim ministrom, hočejo nekateri sklepati, da se ministerstvo hoče bolj nagoti k desnici zbornice. Novi vojni minister je namreč odločen pristaš desničarjev, sicer pa izvrsten strokovnjak in italijanska vojsku mu je za razna zboljšanja hvaležna.
JUciiišIaI kancelar je poslal cesarju pismo, 1 v katerem predlaga, naj se potrdijo brunšviški zastopniki v nemškem '/.veznem sovetu, katere bode imenoval brunšviški regentstveni sovet. To kaže, da cesar ne misli primati pr.ivic vojvode Cumberlaudskega na brunšviški prestol, ker sicer bi ne priznal te pra-Vfce regentstvenemu sovetu, sedaj, ko je vojvoda že objavil, da nastopi nasledstvo. „R^iehsbote" izjavlja, da zve/., sovet in Prusija nikiiiir ne bosta dopustila, o.i bi sin hanoverauskega kralja Jurija postal brunšviški vojvoda. — Pruski državni sovet ne bode posvetoval samo o predlogah zakonov pruskih, temveč bode tudi podpiral s svojimi sveti Pru-8'jo v zveznem sovetu. Ker so v tem sovetu zastopani vodje vseh stivnk, imel bode vedno zvezo z narodnim mnenjem. Predsedstvo v državnem sovetu zagotovlja prihodnjemu vladarju primeren upliv na vladanje in mu daje priložnost pridobiti potrebne skušnje za svoj bodoči »oklic. Tako bode državni sovet vezal sedanjost z bodočnostjo in utrieval mo-narhični princip. Tako razlagajo vladni listi nalogo novega državnega soveta. — Danes so volitve v nemški državni zbor.
tam kaka raztresena čeda koz, katere zaspani pasi ir se je zbudil od ropotuuja voza in stegoval svojo ude — sicer pa ni bilo videti nobenega Človeka na dolgo in široko.
Sir Robert raztegnil je svoji daljegled, ukazal je ustaviti voz in pomolil je daljegled zdaj na levo zdaj na desuo iz voza, ter gledal je tiho v aaljavo čez deloma z gozdom obrasčene, deloma gole viso-čine in bregove, ki so v dolini polagoma prehajali v ravnino, na njih vrhuncih so se pa vidile k?pelice. „Lepo, neizrečeno lepott, rekel je on l^Kak razgled! Tirensko morje na desni Adrijutiško na levi. To je prva znamenitost na tej poti — mej Fthgaro in Pie-tremalo zadenemo na drugo — na Monte di Fo — mali ognjenik — čegar šest čevljev visoko plame vidi se samo po noči — in kjer se sliši podzemeljsko grmenje. „Lepo, neizrečeno lepo", odgovorila je soproga, ter žalostno je vzdihnila pri pogledu mnogih lesenih križev, ki so stali na obeh straneh ceste, in spominovali potuika moliti jeden očenaš za duše tukaj ubitih.
Vlak se je zopet začel premikati, zavil jo je okrog nekega ovinka. Na jeduej strani preduha vz-digovala se je skala, na vrhu katere se je majalo granatovo grmovje in bodičevje.   In razlegel se je
strel. Poatalijon zgrudil se je s prestreleniin kolenom raz konja, in strašno je tulil. Strelci so kakor Uli.sk skočili na konje, prestrašeni obrnili so svoje oči v stran,   kjer se je kadil smodnikov dim, zagledavši kakih dvajset puškinih cevi, ki so se blesketale pri soločnem svitu, obrnili  bo svoje konje, in zbežali so, kakor bi jim bili vsi vragi za petami. Nagrada za spremstvo je  bila Že  naprej  izplačana — kdo tedaj bil bi mogel zahtevati od teh mirnih junakov, da se dado postreliti za svoje varovance. Volovski gonjači so že prej porezali vrvi in jo potegnili proč. S hitrimi skoki planilo je kakih dvajset od solnca ogorelih  korenjakov  s  stožcaatimi  klobuki,  s puškami v rokah,  z noži in samokresi za pasom na pot.   Prvi planil je k vozu, odprl ga je in zaklical je Angležu znani: faccia in terra!   Namesto odgovora ustrelil je Anglež s samokresom, ne da bi bil kaj premenil svoj  ravnodušni obraz; zadel  ni glavarja, pač pa za njim stoječega roparja. Matteo se je zvrnil z razbito glavo  na kamenje.   Predno je Anglež zgrabil drug samokres,  so ga že roparji ne baš rahlo izvlekli iz voza, vrgli ga na tla, ter obdelovali ga s puškinimi kopiti in nogami. Lady Pene-lope je omedlela, mali Johnnie se je pa plakujoč oklenil njenega kolena. Hišina je v smrtnem strahu
ovila Hvoji roki okrog zraven sedečega zamurca, tesno se ga je oklenila, kakor bi hotela uglobiti svoj bled obraz v črnem zamorčevem, da bi je ne videli. Ali se je pa zastonj vil, da bi se otresel tega ob-jetja, in tekel gospodarju na pomoč.
V petih minutah bili so vsi  kovčegi in torbe z voza odvezani in pometoni, ter razbiti — razbojniki so jako spretni v takem  delu — in obleke, perilo, ženbki klobuki, šali in toaletne stvari vse je ležalo križem po cesti —- vsak je vzel,  kar mu je bilo vseč.  Nazadnje je zaklical glavar svojim tova-riščem, ko je  preiskuj sam vse torbice v vozu in vse žepe plemenitemu Angležu:  „Nič ni drugega, k;.kor cape, nikjer ni zlata!  Ti prokleti Angleži ne peljejo drugega seboj,  kakor nerazločne čačkanje. Nič ne de, naj jih pa neso sami za nas k menjalcu. — Signora!" zakričal je tujki na uho.   „Corpe di Madona!"   Ona se še vedno nič ne zave. Heda, Anton, daj mi Btekleuico žganja. Vzbuditi se mora, ko bi jo tudi moral šegetati z nožem. Dobro žganje je že pokazalo svojo moč.  Signora, vi se peljete v Florenco — ali ste me razumeli'? — Kaj kričite? Kdo vam kaj hoče, signora? Jaz sem Galant'uomo. Tedaj, signora, v dveh dneh — danes je sreda — ali Bte razumeli? — jeden tisoč napoleonsdorov, le
Novo belgijsko ministerstvo je tako le sestavljeno: B'-rnaert, predsedstvo in finance; de Vol-der, pravosodje, Thonissen, notranje in pouk; Pon-tus, vojsko; van den Peereboom, železnice; Cara-man Chimav, vnanie; de Moreau, kmetijstvo. V nedeljo so bile v Belgiji ožje volitve za občinske za-stope. Iz 48 krajev je izid teh volitev do sedaj znan. V 26 zmagali so liberalci, v 12 konservativci, v desetih je izvoljenih neltaj iiberakev, nekaj konservativcev. V Sen-ingu je izvoljenih 5 liberalcev in 6 republikancev. V Renaixu in Morialme bili so izgredi pri volitvah.
O francoik4)-kka|»kem sporu se poroča, da so se Anglija io združene države severnoameriške, ponudile za posredovanje. Francja je vspre-jela to ponudbo s pogojena, da «e TienUinska pogodba in načelo vojnega odškodovanje prizna za podlogo vsakemu sporazumljenju. V tem se pa Fran cozi pridno pripravljajo za dajne boje, poslati hočejo novih podkrepljeni na bojišče, da hodo tako mogli z volim silo pritiskat? na Kirajce. Tonkinška konvsija zbornee hoče vladi mesto zahtevanih 10. dovoliti 40 milijonov za vojne potrebe v Aziji.
V nedeljo je bil v Hvdeparku v Londonu velik meeting, ki se je i/.rekel proti augleškej zgornjej zbornici. Te>ga meetinga se je udeležilo nad 100.000 ljudij. Vsprejeia se je resolucija, da se od pravi zgornja zbornica, ker je nje delovanje škodljivo. Izjave naroda proti konservativnim lordom so tudi na te imele nekaj upliva. Lord Salisr>ury že hoče privoliti v drugo branje volilne reftrmev zgornjej zbornici s pogojem, da ta zakon ne pride prej v odseku v posvetovanje, dokler se v spodniej zbornici ne predloži zakon o razdelitvi  volilnih okrajev.
AlriMka konferenca se soide v začetku novembra. V Berolinu mislijo, da bode predlogu Nemčije jednoglasno vsprejela. K ikor je obiavd Fit/m curice v angleškem parlamentu, sti se Angl ja in Nemčija zastran Congijskih zadev že sporazumeli.
Iz Sudana prihaja vest, da so ustajniki vzeli Cbartum. Take vesti so že večkrat se razglašale, pa se neso obistinile.
Dopisi.
■ z Kopra 24. oktobra. [I/.v. dop.] (Razpust občinskega zastopa.) Vlada je razdru-žila občinski zastop v Kopru. To je zategadelj pomenilo, ker je povod k temu pomenit za avstrijsko misel. Koperska občina hotela je počastiti spomin svojega irredentovskega idejala. Ta idejal nosil je profesor Combi v Mietcih, ki je v Mletcih tudi umrl. A bil je meščan Koperski, boril se je za italijansko idejo, duša vseh italijanskih propagand v Istri, in napisal je mno^o del o Istri z živo tendencijo, zagovarjati italijanstvo v Istri in združenje z italijansko kraljevino. Zavoljo velikih njegovih inedentov-skih zaslug ukrenil je zastop v Kopru, imenovati jedno uiico po Combiji. Take demonstracije proti Avstriji pa niti laška vlada v Trstu dopustiti ni mogla in zatorej je vročekrvnemu zastopu Koper-skemu upibniU življenja luč.
Vlada naša, ki je vender jedenkrat stopila na prste irredentašem, morala bi tudi sploh, zlasti odslej dosledna biti, in morala bi dušiti italijanski plevel v Istri in v Primorji, kjerkoli nanj leti, če jej je kaj do tega, da na avstrijski zemlji vlada avstrijski patrijotizem. S tem pa ne rečem še, da bi tudi tako bilo možno zatreti tuji plevel, kajti plevel bode z nova pogaujal, dokler mu bode podnebje tako milo, kakor mu je bilo dosedaj. Ko bi začeli v vi-
dobro jih preštejte, — ob šestih — jaz mislim ob treh po poluuoči po francoskej uri — mora se tem ljudem vse natančno dopovedati, če ne, ne dado nič — tedaj ob treh po poluoči položite tisoč napole-onsdorov v vrečici pri najbližnjej obiliski pri cerkvi santa Maria novela v Florenci. Ali ste razumeli? Jaz mislim kraj, kjer dirjajo vozovi. Če ne veste kje, pa vprašajte — VBak otrok vam lahko pove. Tiho. niti besedice ne! — Da se pa vi, signora, v strahu ne uštejete nam v škodo, ostane vaš soprog in vaš sinček tako dolgo pri nas. Denar bova že z vašim soprogom skupaj preštela. Tiho, rekel sem. Mi smo pošteni ljudje; jaz sem Pippo Cecca-relli. Kdo more reči o njem, da je on kedaj prelomil svojo besedo ? Tedaj tisoč napoleonsdorov, nič manj, pa tudi nič več — malenkost za angleškega plemenitaža in njegovega sina. Molči, rekel sem. Matteo leži tam ubit kakor pes od tega augleškega krivoverca brez spovedi in odveze, ho? Ne draži me 1 Zdaj pa pojdimo, Čas je drag. Čemu poslavlja-nje in jokanje? Otročarija. Plačajte, štejte prav, in V osem in štiridesetih urah imate zopet oba. Pa bodite natančni, to vam svetujem, če ne, pa le plačajte kako dvajsetorico maš za vaše — a sem pozabil, da ste krivoverci. Vse jedno. Pippo Cecca-relli se ne šali. Zdaj pa pojdite z Bogom."
(Dalje prih.)
šjih krogih pihati drugi vetrovi, ko se bi jedenkrat spoznalo, da jedino le mogočno slovenstvo in hrvatstvo more stanovito moriti proti-avstrijske težnje v Primorji, v Istri in Dalmaciji — potem bi tudi moruli milejše delati s slovenstvom in hrvatstvom In kaj bi imeli storiti? S<imo po avstrijskem zakonu naj bi se ravnali, samo ljudomili naj bi bili rodu slovenskemu in hrvatskemu t sThe rest is si-lence". —
Iz Sevnice 25. oktobra. [Izv. dop.] Po Aussererji ustanovljena šullerajnska šola hoče se razširiti v čveterorazrednico, da si za vsem le ima kacih 50 prisiljenih učencev, mej temi skoraj samo slovenske izimši tri ali štiri nemške. Oglasila se je zdaj ta šola za pravico javnosti in okrajni šolski svet bi o tem imel izreči svoje mnenje.
Pa kaj se zgodi. V poslednji seji okrajnega šolskega sveta bere predsednik zapisuik poslednje seje, ki je bila začetkom septembra in v tem zapisniku stoji, da je okrajni šolski svet pritrdil, da naj dobi šudferajnska šola pravico javnosti. Ko to zaslišijo nnrodni člani okr. šolskega sveta — in narodni so vsi, razun g. glavarja, znan-'ga inšpektorja Ambrožica in Aussererja, začudenja kar ostrme. Kajti vsi so vedeli, da v poslednji seji še govora ni bilo o šulferajnski šoli, ne pa da bi jej dovolili pravico javnosti. Oočui protest, huda debata. Glavar se izgovarja, da je sejni zapisnik spisal Ambrožič, da tedaj ne more v zapisnik pnti nekaj, kar ni b lo skUnno. Torej je že moralo kaj tacega b ti skle-neno. N kdar ! so milo no odgovorili narodni člani okr. šolskega sveta m s protestom odšli, da se je morala skleniti seja. Zares čudne, neverjetno čudne razmere! Gg. župan Veršec in okrajni načelnik Fr. Lenček naša neustrašljiva prvoboritelja za narodne razmere, odpeljala sta se v Gradec, da pri namestniji razložita uepraviluo postopanje predsed-ništva okr. Šolskega sveta in pri tej priliki osvetila delovanje znanega Ambrožča, kateri se res tako obnašp, kakor da bi bd v službi nemškega šulferajua, ne pa tiste vlade, katera vsak dan na ves glas trdi, da je pravična vsem narodnostim.
% Gorenjskega 27. oktobra. [Izv. dop.] Z veseljem pozdtavljamo novico, da bode trgovinsko ministerstvo upeljalo olajšavo, da bodo pismonoše nakaznice izplačevali. A te dobrote deležna bodo lo mesta, pri nas na deželi je to drugače. Kadar dobi kdo nakaznico gre pač rad na pošto, ah kaj pomaga, ko se mu ne more takoj izplačati. Glej in čakaj mnogokrat 8 do 14 dnij, da dobiš nakazano vsoto, zlasti pri količkaj višiem znesku. Tu bi bila kaka olajšava nujno potrebna. Čestokrat sem že tega ali onega slišni: Moram vender svojemu kupčijskemu prijatelju pisati, nai mi denarja ne pošilja po nakaznici, ampak rajfi pod zavitkom, da ga takoj dobim in mi ne treba čakati. Slavno c. kr. poštno vodstvo pridobilo bi si uušo posebno hvaležnost, ko bi v tej zadevi kaj sprožilo, da bi se ugodnosti, katerih so ali bodo deležna mesta, razširile tudi na nas — pozabljene deželane, ker je tudi nam na tem, da kmalu svoj denar dobimo.
Domače stvari.
— (Naslednikom Pirkerjevim) bode baje imenovau C. kr. profesor veronauka v Gorici g. Andrej Mar uši 6. Tako ae pripoveduje v tukajšnjih vladnih krogih. V nemških ktogih pa, ki imajo dobre zveze z ministrom Conradom, se pa trdi, da bode nadzornikom imenovan vodja tukajšnje izobra-ževalnice g. Blaž Hrovath, na čegar mesto bi potem prišel g. profesor vitez Ga rib o ld i.
— („L' etat c' e8t moi!a) V jeduej naših Bosednjih dežel, v kateri se Slovencem ne godi posebno dobro, vlada uradni predstojnik prav po običaji nekdanjih turških paš in se ravna po znanem gaslu francoskega kralja: nV etat c' est moi!u Ta mogotec ima nadobudnega sinčeka, ki se šola na uekej srednji šoli in radi svoje modre krvi upa z najboljšim uspehom končati svoje študije. Ker je pasel vse leto lenobo, vjel je dvojko in moral razred ponavljati. Gospoda papa je pa ta brezobzirnost tako razkačila, da je bil profesor, ki je pri klasifikaciji tako brezobzirno in strogo, a vestno in pravično ravnal, takoj prestavljen na drug zavod. (Pravijo, da so ga že zopet nazaj prestavili.) Gimnazijskega vodjo pa, ki se drzne potegovati se za svoje odlične in pravične profesorje, je mogotec toli časa in tako mučil, da je bil primoran prositi za penzijo, kateri korak obžaluje baje vsa dežela, ker je vodja v šolskih krogih jako čislana osoba. Pa to še ni vse.   Samovladar sega tudi lastnovoljno v zasobno
ži'ljenje in predoveduje profesorjem v prostih urah marsikatero veselje, kakor: lov, ribarstvo, ježo itd. n-ko\ da take zabave so izključno le za kavalirje, A profesorji se ne menijo mnogo za nezakonite prepovedi. Kakor čujemo, se je to grozno in neopravičeno početje visokega mogotca, ki ravna z Nemci in Slovenci, kakor s tlačani, že naznanilo merodajnim krogom.
— (Otvoritev slikohrama v Zagrebu) vršila se bode po naslednjem vsporedu: v 8. dan novembra ob 3U 9. uro zbero ae vsa društva pred palačo akademije na Zrinjskem trgu, od koder gredo na kolodvor pričakovat vlak, s katerim dojde vladika Strussmaver. Pozdrav in petje na kolodvoru, potem sprevod v mesto skozi IMco, Jelačičev trg, Marija-Valerijno ul co do palače Vranyczanyjeve, kjer bode Strossmuyer stanoval. Zvečer ob */i 6. uri slavnostna predstava opere „ZrinjskiM v gledališči. Po gledališči b »klada. 500 baklonoscev. V 9. dan novembra: Ob 9. uri zjutraj godba na Zrinjskem trgu. Ob 10. uri slovesna otvoritev galerije. Vladika Srro.s-ui.iyer bode sum posiopje blagoslovil. Po bogosloviji: nji svečana Beja jugoslovanske akademije zuanostij in umetnostij. Slavnostui govor govori dr. Fran Rački. Odgovoril mu bode Stross-mnyer ter potem izjavil, da je galeri)a otvorena. Pevska društva  zapo;6 dva  zbora.   Popoludne ob
4 uri v gledališči predstava ljudske igre: Graničari; zvečer ob 8. uri koncert na strelišči, po koncertu komers. — Rodoljubi po slovanskih pokrajinah, katerim dopušča čas, bodi« gotovo porabili to priliko, da si ogledajo kraljevi Zagreb iu izredno, ondu Sb vršečo slavnost.
— (Prenos Krežmovih kosti.) Pred poludrugim letom sestal se je v Zagrebu odbor za nabiranje dobrovoljnih doneskov, s katerimi bi se kosti preslavnega, a v najlepši mladeniški dobi umr-šega hrvatskega goslarja Fran j a Krežrae prenesle iz Frankobroda v Zagreb. Potrebni denar se je skupil, in ta teden dospo kosti slavnega Hrvata v Zagreb, kjer se po slovesnem sprevodu položijo v hrvatsko zemljo. V Frankobrodu je baje Krežmov grob bil neprestano obložen  s  cvetjem in z veuci.
5 tem večjo pravico opozarjajo hrvatski listi vse domače častttelje Krežmove umeteljnosti, naj ne pozabijo pokojnega kosti v domoviui vzprejeti s posebnimi znaki spoštovanja. Imeuito opominajo tudi Slovence, zlasti slovensko mladež, da se .'-pomnijo lepih Krtimovih nastopov v Ljubljani in slave njegove, ki je bila ju^no-slovanska slava splob. Poslati je te vence: gosp. Milanu Krešiču, tajniku trgovačke kum ore v Zagrebu.
— (Mlinarji,) ki po deželaki navadi peko črn kruh in to poleg svojega glavnega obrta a pomočjo svoje družine, neso peki, torej ne rokodelski obrtniki v smislu ministerskih naredeb z dne 17. septembra 1883 (drž. zak. atev. 148) in z dne 30. junija (drž. zak. št. 110). Od njih se ne more zahtevati zmožno spričevalo, tako veli naredba trgovskega in notranjega miuistra z dne 14. okt. 1884 (drž. zak. št. 166).
— (So-li delavske, bolniške in o p e-Šalske blagajnice društva zavarovalna?) — So! To izjavilo je že -leta 1882. notranje naše ministerstvo b svojim ukazom do name»tništev, v katerem jim veli, naj zavoljo tega akrbijo za preustroj teb blagajnic v smislu društvenega zakona iz 1852. leta, kar zlasti tedaj lahko storijo, kadar bo hočejo predrugačiti blagajuična pravila. Po tem svojem nazoru se je rečeuo ministerstvo tudi ravnalo, ko nekoliko prememb pri pravilih obče delavske, bolniške in opešalske blagajnice za Steyer in okolico potrditi ni hotelo, češ da preraembe zasekavujo v zavarovalue stvari in je blagajuico sploh preustrojiti v smislu društvenega zakona iz 1852. leta. Bla-gajnično vodstvo se je na to pritožilo, češ, da je delavska bolniška iu opešalska blagajnica društvo podporno in dobrodelsko, da jej tega značaja uič ne odtegajo ukrenene premembe njenih pravil iu da ministerstvo že od kraja nema pravice, devati delavsko, bolniško in opešalsko blagajuico pod društveni zakon iz 1852. leta. Ta stvar je v 24. dan t. m. prišla pred upravno sodišče na Dunaji. Le-to je pritožbo zavrglo, ker ni utemeljena in izrečeni razlogi so poglavitni ti-le: „Pritož uj oče ae društvo je brez dvojbe po svoji svrki in pravilih svojih zavarovalno društvo, ki ima za temelj načelo vzajemnosti. Za vse zavarovalnice pa, ne izimši vzajemne, določuje §. 2 zakona iz leta 1867, da jih ni soditi po tem zakonu. Pritož uj oče se društvo bi torej samo za tega delj
moglo terjati, da morn sojeno biti po imenovanem zakonu, ker je lt -ta bil zanje tedaj merodajpn, ko se je ustanovljalo. Toda upravno sodišče tukaj meni, da je zakon ta merodajen samo za  bodoči obstoj društva na podstavi do sedanjih pravil,  da  pa za vsako prt membo pravil oblastvu pristoji pravica, vse tisto preiskati, kar je preiskavati pravico imelo tn čas, ko se je društvo ustanovljalo.   Tega se drže\ spoznalo je upravno sodišče odlok  vlade v zakoou utemeljen in pritožbo neumestno, če prav so predložene premembe pravil po njegovih mislih take, da značaja društvu ne preminjujo." — Delavske, bolniške in opešalske blagajnice, postoječe na pod.-tavi društvenega zakona iz leta 18G7, je torej smatrati za društva zavarovalna in prmstrojati jih v smislu društvenega zakona iz 1852. leta.  Razsodba upravnega aodišča ima globok pomen in v bodoče bode težje, listano vi jati podporna društva v dosedanji obliki.
— (Pravila Čitalnice v Kubedu)so potrjena. V stalni odbor so voljeni: Gospod J. M. predsednik, A. Škrgat podpredsednik, J. R. tajnik, Ivan Dariš blagajnik, Josip Mibac knjižničar. Društvo šteje Že 35 domačih in 5 vnanjih udov.
— (Razpisana) je služba nadučitelja na novej dvorazrednici na Mirni. Plača 500 gld. in stanovanje. — Tudi služba druzega učitelja s 400 gld. na leto na istej šoli. Prošnje do 15. novembra na C. kr. okr. šol. sovet v Rudolfovera.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 28. oktobra Odgovarjajoč na nagovor predsednika pri vsprejemu delegacij rekel je cesar: Lansko leto izrečeno pričakovanje, da se ohranijo blaginje miru, se je, kakor se vidi, tudi spolnilo. Tudi za nadalje smemo se zanašati na dobo miru, nemotenega dela, neprestano razvijajočega se ljudskega blagostanja. Odnošaji z vsemi evropskimi vlastmi, osobito s sosednimi državami najprijaznejši. Zadnji sestanek z ruskim čarom in z nemškim cesarjem dal je cesarju ne le zaželjeno priliko, da ponovi srčne razmere s carsko hišo rusko, temveč priča ob jednem, da so vsi trije vladarji in njih vlade v tem popolnem soglasni, da se za blagor narodov toli potrebna podlaga: mir ohrani in zagotovi. Na ohranitev pogodeb iu vzajemno zaupanje oprto soglasje, naj bode mogočno poroštvo miru, katerega blagodejni nasledki bodo po prepričanji cesarjevem vsem narodom na dobro. Z ozirom na finančno stanje zmanjšala je vlada potrebščine za vojsko, kolikor to iz-vežbanost in bojna pripravljenost vojske in naprava novodobnih brainbenih sredstev za vspe-šneje varstvo naših obalij dopuščajo. V razvoji Bosne in Hercegovine zopet vesel napredek. Kredit za vojake v Bosni in Hercegovini, katerih število se je že znižalo, se je zopet zmanjšal, donesek k upravnim stroškom teh dežel se tudi takrat ni zahteval. Cesar je končal s toplim izrazom zaupanja in naklonjenosti.
Razne vesti.
* (V Rimu) sežgali so preteklo nedeljo na pokopali č' Campo Verano truplo pisatelja Karola Hillebranda. Tu pa velja: Nomeu ometi
* (Krupp v Essen-u) bode v kratkem izdelal velikansk kanon, 130.000 kilogramov težak. Da se ta orjak prepelje v Italijo, treba bode dveh posebnih voz, vsak na 8 osij in tako močno narejen, da zmore 75 000 ki. teže.
* (Pomiloščeni ni hi lis ti.) Iz Petrograda se brzojavlja 24. t. m.: Car je pomilostil redi veleizdaje  k  smrti  obsojene Dihi lit) te, in  sicer Vjero Figner, Ljudomilo Wolkenstein, topničarskega štab nega kapitana Pohitonova, polkovnika Aschenbren-nerja,  sekondočastnika  T hanoviča  in praporfičika Juvačeva ter jim spremenil smrtno kazen v dosmrtno, oziroma v 15 letno prisilno delo.   Lh k smrti oImo-jena častnika baron Aleksander Stromberg in Bog:-čev sta bila 22. t. m. obešena. Drugi zločinci, kakor kupčev sin Vasilij Ivanov, popov sin Apolon Ne molovski, Vladimir Čajkov, popova sina Dimitrij Suro-vjev in Atauazij Spandoni Basmandži,  popova hči Čsmodanova so bili  na 4—20 letno prisiluo delo obsojeni.
* (Že ni to van j a v Perziji) se vrše precej sijajno. Ko odbije ura, da jezdi ženin na bogato opravljenem konji po svojo izvoljenko in jo bore odpeljati v svoj hram, kar se zgodi navadno dve uri pred solnčnim zahodom, tedaj se s pajtolanom prikrita iu nravna nevesta zelo brani, in ?,enin jo mora s silo iz njene rojstne hiše odpeljati. Veliko spremstvo svatov spremlja potem mlado nevesto do harema njenega soproga; v haremu puste novoporo-čenca Bama iu zdaj   še le priuzdigne soprog   pajčo-
ln svoj p soproge, koje obraza do tedaj še ni nikdar videl. Pri tej jako pomenljivej ženitovanskej priliki se pa večkrat primeri, da soprog ženo, če mu ni po volji, takoi zapusti in revica je prisiljena se povrniti mej sprrmstvom glssno kričečih iu jokajočib svatov v hišo svojih roditeljev. V takem slučaji mora soprog nevestino doto starišem povrniti.
* (Direktni davki Dunajskega mesta v III četrtletji t. 1.) V III. četrtletji t. I. se je pri mestnej davkariji na Dunaji uolačalo in sicer
v državnih davkih .   . . na deželnih dokladah . r mestnih dokladah . . „  doneskih za straže pro-
dajalnic .....
„  doneskih za obrtno zbornico ......
,.  doneskih za obrtnijsko
šolo.......
Vkupe . . Od teh davkov pripada na
zemljurino   z dokladami
vred.......
najemnarino  z dokladami
4,915.667 gld. 62 kr.
1.002.625 „	75V.	n
2,771 584 u	45	n
12.456 „	65	n
8.627 „	487»	n
23.103 „	567,	
8,734.065 gid.527a kr.
21.135 gld. 37 kr.
obrtnarino
vred . dohodarino
dokladami dokladami
kazni.......
državne obresti od zaostalih davkov .....
mestne obresti od zaostalih doklad.....
iztirjalne stroške ....
Vkupe . . . 7 I. in II četrtletji t. I. so Dunajski davkoplačevalci vplačali . . . torej v 9 mesecb vkupe . a lansko leto v tem času le teduj letos za . . . . več
5,163.968	■	267a	i»
945 148		47	n
2,562 519	9	6979	n
7 085	n	5279	n
19 048	»	04	n
4 282	a	83	n
10 *77	■	33	n
8,734.065 gld. 527a kr.
17 613 734 5673
26 347 800 gld U9 kr. 25 225 960   „   327, „
1,121 839 gld. 767a kr.
Tujci:
dne 25. oktobra. Pri Nionn s  pl. Steinbrun iz Trsta. —   Franken iz Idrije. — Horak iz Kamnika. — Boblk iz Rudolfovega. — Mahkovec iz TrBta.
Pri HiiIki j Wass de Also iz Celovca. — Sternberg z Dunaja. — Lo"wy iz Zagreba — Mehalo, Damici, Rateiar z Dunaja. — Steiner iz Budimpešte. — Sindici iz Reke. — Kalcher, Hansl z Dunaja.
Umrli so v U ubijan J:
22. oktobra: Janez Marzulini, kavtrnurjev sin, 18 let, Vegovo ulice Št. 2. za jetiko. — Pavel Lenassr, br-go-Blovec, 20 let, Gradišče št. 14, za jetiko. — M ha Mlinar, gostilničar, 50 let, Kravja dolina št. 2, za jetiko. — Polona Zaje, usmiljena sestra, 31 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko.
23. oktobra: Janez Haselavanter, prisiljenec, 52 let, Poljanski nasip št. 50, za vnetjem reber. — Fran Semič, postreščeka sin, 16 mes., Streliške ulice št. 8, za katarom v črevesu.
24. oktobra: Rudolf Benedičič, krojae, 18 let, Ulice na grad št. 12. se je obesil. — Koza Tavčar, mizarjeva lici, 3 leta, Ulice na grad št. 1, za davico.
25. oktobra: Frater Lukas Anton Seljak, vratar v frančiškanskem samostauu, 42 let, Marijin trg Št. 5, za otrp-nenjem pluo.
V deželnej bolnici:
19. oktobra: Ejjid Kuhar, delavec, 53 let, za jetiko.
20. oktobra: Luka Leskovec, gostač, 80 let, za rakom. 22. oktobra: Matevž Jakolin, delavec, 43 let, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mokri na v mm.
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
728 32 mm. 726 72«iiii. 73229 mm.
-j- 9*8° O si. zah. -j-11 9'C si. zah. -|- 64°C si. svz.
obl. obl. jaD.
0 001
Srednja temperatura -+- 9*4°, za 06° nad norinalom.
dne 28. oktobra t. 1. (izvirno telegrntifiiio poročile.)
Papirna, rei.ta..........
Srebrna 1 enta . •
Zlata reita ......   •       • •
5°'u marčna renta......
Akcije narodne banke. .....
Kreditne ikcijo...... • •
London ........ •
Srebro...........
Napol.. . .........
G. kr. cekiui . ...... • •
Nemške marke         .   ,   .   . • 4°/0 državne »ročko iz l. 1854   250 gld Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......
81 gid. —
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . ■ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4»/,0/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico
Kreditne srečke......100 gld.
Kudolfove srečke .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 -Trainiiiway-društ. velj. 170 gld. a. v.
82		15
103	tt	50
96	n	10
•^62	■	—
286		50
'22	■	25
u	• ■	7IV,
		78
60	»	—
124		75
17: i		—
103		45
123		15
93		55
88	■	80
104	n	50
116	b	50
121	n	75
109		25
105	■	50
177	n	25
18	n	50
106	n	50
918	■	60
Prodajalnica
v dra. F. .Hiij»Mii<-U*-M hlal pri pošti se takoj da
v najerjCL. («75—3)
Pogoje pove gosp. I.HN«»i/.k>, krojaški mojster v isti hiši.
Za Vse Svote in Verni! te flan!
Cvetlične dekoracije
(guirlande, bokete in vence) za m rilec, ritk ve in gomile
v raznih velikostih po nizkih cenah. Tudi se grobi popravljajo. S spoštovanjem
(663—3) Luka Tomšič na Poljanah št. 12.
Dražba cerkvenega vina
pri Sv. Petru pod Mariborom. V torek po Vseh Svetnikih, t. J. 4. novembra t. 1.
se bo okolu 30 strti n Jako v
novega, dobrojra, pozno branega
v polovnjakih z železnimi obroči pri sv. Petra pod Mariborom po dražbi prodajalo.
Marko Glaser,
(687—1) častni kanonik.
Tovarna za čevlje Pollak v Gradci
sprejme takoj (669—4)
delavce j stanovitno službo.
Tinski mošt
Ptujaki, jako sladek.....od gld. 12 do gld. 16.
1883. leta lltilai iiiMko vino (Plattenseuwein .   . „ 11.
18*0.   „ „ „ „ .   . „ 15.
1868.    „   Rlalec in Jrruzaleincc..... „ 60.
1883.   „   p av» alivovku......... »39.
188 .   „   pravi tropluec......... „ 30.
Pravi vinski ki«............ „ 12.
Cene veljajo za hektoliter. Dobiva so pri (C37—7)
JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem.
Mejnaroto linija.
b Trsta v Bovi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in VBprejemujo blago in potnike po najnižjih cenah i o z naiho'jšo postrežbo.
V NOVI-JORK.
Odhod iz TRSTA.
Parnik ,,DE3a.st j^nglia", 3400 ton, okolu 28. oktobra. „TeTitcnia" 3200   ,.    —  —  — — —
„      „Germanla",      4200  „ _____
Kajuta za potnike tiOO gold. — Vmesni krov OO golu.
Potniki naj se obrnejo na (611—22)
T. TERKUIIjE,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatro (Jomuiiale, v Trstu.
Zaradi  vožnje blaga  Qbrne   naj   se  na  l mi I in no d9 Ani. r<>nhi,><ii. generalnega agenta v XrMtu.
Ji'Kiciislio In zimsko sezono
priporoča
najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča
tvrdka za sukno
MORITZ BUM-a
t— Brnu
(ustanovljena v letu 1822):
Volneno blugo, Itruttki izdelki, jako lepi, modni OZorol za cele. obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter.
Blugo -asi ziiiiNke Miiknj« v vseh barvah in vsacega dela, po gltt. 2.f>0, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter.
N n j «-JNii podkladr« za Nuknjo po gld. 1, 1.50, 2 do gld. «i meter.
Elegautuo blugo za lila««- po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter.
Pravi angleški iiopotiii plaldi, 3'/a metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld, 16 kos. Velika zalogu sukna vsake bazo za civilne in vojaško obleke, livreje, cerkve, bilardo in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko.   Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatve nad 10 gld.
vrednosti poštuino proBte. Karto z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krnju-kiin mo|Htroiu. — Norinaluo blago za obleko, uoriualue poHtelJnke in potniške odeje. HiNteina dr. GlMt»T» Jttger-ja v suhi-akii. v bogatoj izberi. (543—10)
Izdatelj m odgovorni urednik: Ivau Železnikar
LaHtniua io tisk   Naroaoe Tibkarne*