- ljeto LXXV», St« 175 g»maM» m£&m*ir URBDMISTTO JJI UPRAVA: LJUBLJANA PUCGOOJIVA UNION« PUBBLICITA TTAJUANA 8. MODULNO Aspri combatthtienti in Sicilia Motosilurarti nemiri respinti — II 20 veli voli nemieo ha perdttto Comando s upremo. — Bollettino di Guerra Xo 1165; In Sicilia i! nemico ha esicso i suoi at-tacchi al settore moridionale del fronte dove aspri combattimenti sono in corso. Nelle acquc della Calabria meridionale no6trc molnsiluranti sostenevano un scon-tro cm unita similari che venivanc re-gpintr La citta ed i dintorni di Napoli non-ebe numerose loo.lita della Sicilia e del- la Sardeirna sono state ©hiettivo di incur- sioni aeree avversarie. Risultano distrutti sei bombardieri dal-le batterie della difesa, due a Napoli, duo a Messina. due a Cagliari e due »Spitfi-re« dalla caccia tedesca in Sicilia. Ncl cielo del!a Sardegna formazionj av-versarie perdevano dediči bimoiori in ri-petuti scontri con i valorosi cacciatori del nostro 51* Stormo. Generale Ambrosio. rditi %c>fl na Siciliji Odbit irapad sovražnih motornih torpedovk — Dvajset sovražnih letal uničenih Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo *t. 1165: Na Siciliji je sovražnik razširil svoje napade na južni odsek bojišča, kjer so v teku ostri boji. V vodah iužne Kalabrije so se naše motorne torpedovke spopadle s sličnimi sovražnimi edinicami, ki so bile odbite. Mesto in okolica Neaplja in mnogi kraji na Siciliji in na Sardiniji so bili predmet sovražnih letalskih napadov. Obrambne baterije so uničile 6 bombnikov. 2 v Neaplju. 2 v Messini in 2 v Ca-jrJiari.m. nemški lovci nad Sicilijo pa so uničili 2 letali tipa »Spitfire«. V zraku nad Sardinijo so sovražni od- delki izgubili 12 dvomotornih letal v ponovnih spopadih s hrabrimi lovci naše 51. jate. General Ambrosio. Dnevno povelje novega letalskega ministra Rim, 3. avg. s. Ob prevzemu letalskega ministrstva je minister Santalli izdal naslednje dnevno povelje: Po ukazu Kralja in Cesarja sem danes prevzel ministrstvo za letalstvo. Pot, po kateri meramo hoditi, je jasno začrtana. Storiti moramo v celoti svojo dolžnost, delati tiho in z največjo disciplino. Živela Italija! Živel Kralj! Kljub silni premoči se je sovražili poskus predora na Siciliji izjalovil Bori n, 4. avg. s. Kakor zatrjuje mednarodna obveščevaJna agencija, se je ponovno izjalovil poizkus predora, katerega so pred tremi dnevi pričele ogromne skupine čet Kanadčanov in Američanov v srednjem odseku siciljske fronte, da bi olajšale napredovanje Pattonovih čet v severnem obalnem področju in dale znak za pohod 8. armadi, ki je blokirana v ravnini Catanije. V ponedeljek so množice kanadskih in ameriških čet zopet enkrat poizkušale prodreti po močni topniški pripravi, ki je trajala več ur, poslužujoč se znatnih letalskih sil. Vse to pa ni mogio preprečiti junaškim branilcem zopetnega uspeha na področju Nicosije in Regal buta, V borbah nezaslišane silovitosti so ita-fljansko-niemfke čete deloma z drznimi protinapadi pognale sovražnika zopet nazaj pri čemer je imel izredno hude izgube. Udejstvovanje nemškega letalstva na Siciliji Berlin. 3. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava naslednje podrobnosti o borbah na Siciliji: Na področju Nicosije so nemške letalske skupine podnevi in ponoči napadale ameriške in kanadske postojanke. Američani in Kanadčani napadajo za ceno največjih žrtev obrambno fronto Osi. Navzlic soretni kamuflaži, s katero skuša sovražnik skriti svoje ofenzivne priprave in navzlic ojačenju protiletalske obrambe so nemška brza bojna letala lahko izsledila in bombardirala z uspehom zbirališča tankov in soWažnJh motornih s4edstev. Navzlic premoči sovražnih sil in navzlic možnosti, ki jih ima zaščitenje lastnih pokret o v. čeprav z izredno potrošnjo spremljevalnih lovcev, je moglo nemško letalstvo s ponovnimi drznimi napadi razbiti oskrbovalni sistem sovražnih čet. Včeraj je nemškim letalcem uspelo sestreliti v letalskih dvobojih 23 sovražnih letal, med njimi 11 večmotornih bombnikov, ki so hoteli motiti italijansko in nemško zaledje. Borbenost čet na Siciliji Bukarešta, 3. avg. s. Ust »Evenimen-tuU ugotavlja, da je angloameriško napredovanja na Siciliji v zadnjih 48 urah oslabelo ter dodaja, da se čete, ki zapirajo dohod do Messine, drugače borijo kakor so se borile prej. kar dokazuje, da prihod Badoglia na oblast močno vpliva tudi na italijansko vojsko. Nezaslišana žalitev italijanskega naroda Bolgarski list o razočaranju Anglosasov Sofija. 3. avim? c* izjalovili — 2*7 ruskih V srednjem odseku fronte, predvsem ju-žnozapadno od Orela, je nadaljeval sovražnik z novimi močnimi pehotnimi, oklop-nimi in letalskimi silami svoje poskuse za prodor. Junaško se boreče naše čete so odbile vse sovražne napade in so, podprte od letalstva, v protinapadu osvojile mimogrede izgubljeno oremlje. Zopet je bilo uničeno večje število sovjetskih oklopnih vozil. Tudi južno od Ladoškega jezera je prešel sovražnik po močni topniški pripravi z močno letalsko podporo znova k napadu. V trdovratni borbi iz bližine in deloma v protisunkih je bil z najtežjimi izgubami odbit. Na vzhodni fronti je izgubilo sovjetsko letalstvo 1. »n 2. avgusta v letalskih bitkah in po zaslugi protiletalskega topništva 227 letal. Na Siciliji so bile naše četo. posebno v srednjem od«*oku fronte, v težkih obr.imb-nih bojih. Sovražni napadi so se z velikimi krvavimi izgubami in znatno izgubo vojnega materijala zrušili deloma v borbi i/ bližine. Sovmžna bojna skupina, ki je mimogrede vdrla v neko višinsko postojanko, je bila v protisunku vržena nazaj. Tudi v južnem odseku fronie se je bojno delovanje zopet znatno ojačilo. Nemška brza bojna letala so posegla v boje na kopnem in so bombardirala zbirališča oklopnih In avtomobilskih vozil na področju pri Nico-Sf]L Sovražnik je izgubil včeraj v Sredozemlju 21 letal. Po posameznih dnevnih prodorih sovražnih letalskih sil nnd zasedeno zapadno ozemlje in nad norveško obalo so bombardirali Britanci v pretekli noči znova mestno ozemlje Hamburga jn njegovo širšo okolico. Zopet so bile povzročene izgube med prebivalstvom in znatna razdejanja Po dosedanjih podatkih je bilo pri teh napadih ustreljenih 27 sovražnih letal. Pri napadu britanskih torpednih in bombnih letal na nemški konvoj so zaščitne edinice in proti letalsko orožje na trgovskih ladjah sestrelile 10 letal. Nadaljnja štiri letala so sestrelile edinice vojne mornarice nad zapadnoevropskim obalnim ozemljem. Dne 2. avgusta javljeni sovražni letalski napad na rumnnsko petrolejsko ozemlje se vedno bolj kaže kot težak neuspeh. Sovražne izgube so se dosiej zvišale na 52 sestreljenih letaL 15 sovražnih bombnikov je po poroči*lih iz inozemstva zasilno pristalo na nevtralnem ozemlju. S tem se samo po teh naših podatkih nad polovico na padajočih letal ni vrnilo, prave izgi.be ameriške bombniške skupine pa bodo še znatno višje. Zopet živahnejše borbe na vzhodni fronti Berlin, 3. avg. s. V dopolnilo dara.vn;'ega vojnega poročila doznava nemšlco. polurad-na agencija naslednje podrobnosti o borbah na vzhodn] fronti: Borbeno udejstvovanje na fronti je bilo včeraj bolj živahno kakor prejšnje dni. Boljševiki so obnovili razbremenjevalne napade južno od Ladoškega jezera. Ti napadi, ki so trajali ves čslu, pa niso imeli nobenega uspeha. Povsod so prišli napadajoč* sovražni oddelki v osrodotečen cgenj nemškega orožja in tudi krajevni vdori Scvietov za ceno na.jhujših žrtev so bili odstranjeni z nemšk'"m* protinapadi. Tudi v borbah moža protj možu na nekaterih postojankah se je izkazala premoč borbenega duha nemških grenadjrjev. Prav tako se ;e povečala živahnost borb in sovražnega ofenzivnega udejstvovanja I na kubanskem predmestju in na fronti ob I I>oncu. Na kubanskem predmestju so skušale boljšev'ške sile 1. avgfusta zvečer prekoračiti reko v 22 čolnih. Ko je nemško orožje uničilo večino teh čolnov, je sovražnik opustil poizkus, vendar ga je obnovil po kratkem času v bližnjem odseku s 25 čoln*. Z naglim posegom nemškega topništva jc bilo potopljenih kar 20 teh čolnov, zaradi česar se je tudj drug-i poizkus izjalovil. Na siciljski fronti so Angloameričani zopet prešli v protinapad na vsej fronti, toda doživeli so včeraj nova razočaranja Njih napadi v srednjem odseku fronte, izvršeni z verkim silami so se popolnoma izjalovili. Premočne ameriške sile, uporab, ljene v teh borbah, so utrpele zelo hude izgube. Tudi Angleži niso imeli več uspeha pri svojih napadih na postojanke Osi v odseku Catarije. Silovite borbe na kubanskem mestišču Berlin, 3. avg. s. Od 15. julija divja v odseku kubanskega mostišča silovita borba, ki jo prekinjajo samo izredno kratki odmori. V vseh cdsekih tega podrečja. poudarjajo v pooblaščenih virih, prikazujoč razne faze hoi be. ki je dosegla meje velike tragičnoeti, so bcljševikj vedno zaman skušali prrdreti v nemško ofenzivno pesti oji^ev. Na viš nah neposredno zapad-dno od Krimskaje, severno od Pcdgrinija. v gorah severno od Novoros.jska in ken-čno zapadno od KrimaKaje, nikjer ni sovražniku uspelo :v.\ št zaželjeni prodor, imel pa je najtežje izgube, km je zelo znaćilnr. čr upcStevamO, da se napadalcem dovajalo vec-.no neve rezerve in da je sovražnik poste vil na boj:šče številčno močnejše sile kot jih imajo branilci. Sovjeti pa niso mogli izbiti nebene koristi iz svoje številčne premoči, s katero razpolagajo in katero kažejo naslednje številke: 15 divizij in 8 pehotnih brigad pod-piranih s 6 oklopnimi brigadami. Te cgrrmne s'le so skušale zavzeti postojanke nemških čet. pa so bile neizprosno za-dižane. Nič boljša usoda ni zadela vse ostale napade diverzivnega značaja, ki so jih Sovjeti pričeli na raznih točkah odseka, kakor južno od Ncvoros'jska in na laguriskem področju pri Azovskem morju. Tudi v teh odsekih sovražniku ni uspelo, čeprav je napadel vedno ne glede na iz-L.ube. vdret] v trdno obrambno fronto Nemcev. C:!!:rS j^nrjd. f-ja nessški kenvoj BTiin. 3 avg. s. V dopolnilo ^ani.Anje-ga vojnega peročila deznava nemška pol uradna m^encija da je včerai popoldne skupina 5o angleških bombnikov in torpednih letal napadla nemški konvoj pred nizozemsko obalo. Kljub viharnemu morili in močnemu vetru, zaradi katerega je bila obramba izredno težka, je protiletalska obramba nen^i:ih ladij se-trelila 5 letal iz Drvega vala sov-ažnih letal Ko je glavnini - vražne skupine uspelo premagati nemik! zaporni ogenj, Je bil nemški konvoi bombardiran < evilnuni bomba mi i-n torpedi, ki pa nikakor niso zmanjšali m. čnega ognja vsega orožja na krovu nemških ladij. Nebene edinica konvoja ni bila zadeta z bombami in tudi torpedom so se ladje s spretnim manevrom izognile. Samo ena ladja je bila zadeta ? torpedom in potopljena potem • ko je bil večji del posadi'? rešen. Protiletalska obramba na ladjah je sestrelila med to kratko, a hudo borbo nadaljnjih 5 sovražnih letal. Takoj nato so nemški lovci za- gleđovah* sorvražno .-kupino in verjetno sestrelili šc nadaljnja sovražna letala. 32 angleških letal uničenih pri enem napadu Berlin. 3. avg. s. V dopolnilo današnjega vojnega peročila se doznava iz pristojnega vojaškega vira. da so sovražne letal-ske skiiping razen Hamburga m okolice preteklo noč bombardirale razne kraje ob nemški obali, na katere so vrgle veliko število zažisralnih 'n rušilnih bomb. Po zadnjih vesteh je bilo med temi nočnimi oapadl sestreljenih 32 letal. Preprečen napad na severno francosko obala Berhn. 3 avg. s Sovražni bombniki so sku ^ali včeraj napasti severno francosko obalo ob j Rckavskem prelivu. Nemško protiletalsko topništvo je preprečilo napad, med katerim je bilo po dosedanjih vesteh sestreljenih 8 sovražni* letal. Vesti iz Kraljevine Kr. Akademije Italije Rim. 3. avg. s. Ca v. dr. Luigi Fcder/oni jo odstopil s položaja predsednika Kr. akademijo Italije. Njegov odstop je bil sprejet. Novi generalni tajnik Rim. 3. avg- s. Za. generalnega tajnik* za prehrano je bil predlagan profesor Vik-torio Rcnehi. generalni direktor ministrstva za poljedelstvo. Profesorju Guidu do Marziu, generalnemu irspektorju tega ministrstva, je bilo poverjeno vodftvo generalne direkcije za. prehrano. Preosnova mladinskih organizacij Kini, 3. avg. s. Označbe vGeneralno veljnistvo GILa^ in »Zvezno poveljništvo GILa* se spremenijo v >Izredni kamenjat za italijansko mladino in v »Pokrajinsko središče za italijansko mladin«v?:. Emisija kreditnih papirjev notranjega ministrstva Rim, 3. avg. s. Uradni list objavlja dekret šefa vlade z datumom 31. julija 1P43. B knterim se skrajna meja emisije posebnih kreditnih vrednostnih papirjev, imenovanih 2>kreditni papirji za izredne stroške notranjega ministrstva«, določi za drugo polletje 1943 v znesku 4 milijarde lir za dnevne podpore potrebnim družinam vpoklicanih vojakov. Zaključek poslovanja zakonodajnih komisij senata Rim, 3. avg. s. Zaradi najavljenega zaključka 30. zakonodajne dobe s<> prenehale delovati zakonodajne komisije senata, predsednikom teh komisij pa zapadejo njih položaji. Člani urada predsodnižtva ostanejo na položajih do imenovanja naslednikov. Draga plačan napad na Ploesti Berlm, 3. avg. «. Mednarodna obveščevalna agencija piše, da je sovražnik napad 1. avgusta na rumunska področja v PVoo-stiju drago plačal z izgubo najmanj 67 Štiri motom; h bombnikov. 52 letal tipa >L4be-rator« je bilo po večini sestreljenih med prekoračenjem grškega in rumunskega ozemlja z nemškimi in rumunskimi lovci in s topništvom obrambe. Letala so b'la torej uničena, preden so dospela nad objekte v petrolejskem področju. 15 nadaljnjih letal, ki so bila bolj ali manj hudo poškodovana, se je moralo spustiti na ozemlju Turčije. Ker je bila skup1 na amerišldh bombnikov sestavljena iz 125 letal, je vražnik torej izgubil nad polovico letal in posadk. Spričo skromnih uspehov, ki jih je sovražno letaJstvo doseglo na petrolejskem področju, se kdiko trdi. da je ta napad resničen letalski poraz, V Turčiji internirani ameriški letalci Carigrad, 3. avg. s. Na povratku po napadu na rumunsko petrolejsko področje je pristalo na turškem ozemlju 8 ameriških letal. Štiri letala so se spustila pri Smirni, eno letalo, čigar člani posadke so bili vsi ranjeni, pa v Fetvju. Mislijo, da so se morala ameriška letala spustiti na turškem ozemlju, da bi se umaknila zasledovanju osnih letaL Posadke so bile internirane. Nemške podmornice zopet na delu Berlin. 3 avg. s. Potopitev 94 soražnih ladij z nad 550.000 tonami v mesecu juliju je fK' mnenju tukajšnjih pooblaščenih krogov samo pričetek novega udejstvovanja nemške podmorniske mornarice. Nemške podmornice so po spremembah, tehničnega značaja in opremi z napravami, katere so potrebovale, da se odtegnejo sovražnemu nadzorovanju, obnovile velikopotezno ofenzivno udejstvovanje. Velika ustvaritev japonske politike Madrid, 3. avg. s. Proglasitev neodvisnosti Birme in njena napoved vojne Angliji ter Ameriki se komentira v španskih listih kot velika ustvaritev japonske politike. List »Ya« piše, da je Japonska » proglasitvijo neodvisnosti Birme postavila prvi temelj za reorganizacijo Velike vzhodne Azije, v kateri bo Birma imela isti položaj kakor Filipini, katerim bo tudi dana neodvisnost, S strateškega gledišča ie nova birmska država izredno važna osvojitev in Japonska bo lahko zahtevala od Birme tesnejše sodelovanje v vojni. Birmski dogodki bodo imeli neposredni vpliv tudi na indijsko pokrajino Asam. ki je v sedanjem trenutku najbolj razburkana in katero namerava Wavell uporabiti kot oporišče za zopetno osvojitev izgubljenega ozemlja ali pa vsaj za obrambo ohranjenega ozemlja. Turški zunanji minister na oddiha v Carigrada Ankara. 3. avg. s. Zunanji minister Me-nemendzoglu je odpotoval v Carigrad, kjer se mudi tudi predsednik republike. V Carigradu bo prebil nekaj dni dopusta. Poravnaj €hn prej Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, 4 avgusta 1943 . .---Z, Štev. 173 Vrtnarska dela v avgustu Kaj lehko ta mesec še sadimo In sejama, da bomo do zime Se en pridelek Ljubljana, 4. avgusta. Rast povrtnine dc*e/c v avgustu svoj višek, ^se rastline so sedaj \ najbujnej.:c;n razvoju. Kcnec julija in sedaj vrlnar /e spravlja prve pridelke, kakor čebulo, česen in ztjodnji krom pr. Zorč rudj že semenske rastline. Tako se grede naglo praznijo in premisliti je treba, s č;m jih bomo posejali in zasadMt. da nam bodo dale do zime vsaj še en pridelek. \ začetku meseca je še ćas za setev zadnje endiv:je. konec meseca pa pride na vrsto že zimska špinača in motovileč. kdor hoče, laiiko seje sedaj tudi repo in redke v. Večje in bolje opremljene vrtnarije sejejo \ avgustu tudi cve. taco ;n druge kapu«-nice. kj s<> namenjene za pr.hodnjo pomlad. Rastline prezimijo v primernem zavetju in dajo drugo leto zelo z^oden pridelek. Razen setve je v avgustu mn< dela tudi s saditvijo. Sedaj je šc čaa za saditev sadik ehrevta, rdečega zelja, listnatega chrovta in sc\eda endtvije. Tudi zadnje kolerabe lahko posadimo v avgustu. Posebno pozornost je treba ta mesec posvetiti narad žnku. \*rtnar, ki želi icp in obilen pridelek paradižnika. £a ne sme nikoli zanemar ti. Prvi paradižnik je pri nas že dozorel in je dal prav lepe plodove. Tudi kasnejše vrste so- krepko obložene in se zelo rade globoko povesijo, če nl&o pravilno pritrjene. Kakcr v juliju, mera \rtnar tudi ta mesce odstranjevati pri paradižnikih zalistke in suhe liste. Za skrbnega vrtnarja jc ta mesec dela v vrtu od jutra do večera dovolj. Ker so popoldnevi prevroči, jc treba izrabiti zgodnje jutrnje ure in večere. Sedaj je tudi čas. da misli vrtnar na gnoj. Oskrba z gnojem ni tako lahka, kakor je b;lo to pred vejno. Ker ie število vrtov naraslo, obenem pa je tudi manj živine, je povpraševanje po gnoju vse leto veliko. Najbolje jc. da si ga o*krbitc že kar sedaj, če ga lahko dobite. Jeseni in pomladi bodo \elike težave z gnojem. Že letos se jc zgodilo nekaterim, da so ob času. ko bi ga najbolj potrebovaH. ostali brez njega. Sejali in sadili so zato le v slabo pognojeno zemljo. Zemlja, ki jc bila vse doslej dobro oskrbovana in leto za letom obilno gnojena, ni posebno reagirala, zapuščena zemlja pa jc že dala slabši m drobne j si prdelek. Zato je nujno, da mislite na gnoj že sedaj, da ne boste v času, ko ga boste potrebovali, v zadregi. KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Telefon 27-30 Tajlnstvena ljubezenska drama Molčeča usta z znanimi igralci: FOsco Glachetti, Anette Bach, Andrea Checchi, Carlo Campanini. Predstave ob 14., 16. in 18. uri. i Izpred okrožnega sodišča Tatvino dveh plaščev in zračnic }e Ml ebtaiett, pa so ga oprostili KINO UNION Telefon 23-:* 1 Zabaven švedski film iz življenja današnje Šolske mladine in njenih učiteljev Učitelj glasbo V glavnih vlogah: Adolf Jahr in in Aliee Nelson Predstave ob: 16.30 in 18.30 EVNE VESTI — Odlikovanje italijanskega novinarja. Iz Fabriana poročajo: Novinar Sergij Ber-naseoni, poročevalec dnevnikov >:Giornale d*ItaEa ter >Re?to del Carlino-< v Franciji, je bil odlikovan z vojnim križcem. Uvrščen je v sestav Kr. italijanske mornarice. — Smrt znanega industrijca. V Sori ie umrl zr»ani italijanski industrijec Henrik Boimond. — Odkritje rimskih spomenikov v Ta-rantu. Iz 'Paran ta poročajo: V vrtu pri za -vodu »Maria Immacolata« so bili izkopani številni zanimivi predmeti iz rimske dobe. Krasni mozaiki so bili preneseni v tarant-ski nacionalni muzej. Verjetno je stalo v tem vrtu ob ulicah Federico di Palma, Pupino in Corso Umberto eno najlepših poslopij rimske dobe. Pod transformatorjem so izkopali te dni delavci zelo lepo ohranjeno mramorno glavo, ki je bila verjetno del spomenika \kakSnemu rimskemu cesarju. Razen tega so bili izkopani trije kipi. O novih izk^p-p.nin^h bo poročal v tehtni razpravi tarantski muzejski ravnatelj. — T'topljenec v RaSci. V RaSci pri Ponikvah je utonil 22 lotni Vinko Vidmar Iz Zagorice pri EK>brepolju. — Umetnostna razstava v GorizJji. V prostorih prorizijske umetnostne prodajallni-ce je razstavil te dni svoje umetnine znani gorizijski s ikar in arhitekt Malni. — Gorizijski nadškof v Rimu. Gorizijski nadškof mons. K^rel Margotti je odpotoval v Rim. Njegovo potovanje je službenega cerkvenega znača ja. — Zli'tomaSrrlk. V Ranzianu pri Gorizjji je pel neda\"no svojo zlato mašo župnik in dekan Valentin Pipan. Slatnostno pridigo je imel gorizijski stolni kanonik I. Va-lentinčie. Slavljcncc je po rodu iz škofje Loke. Gimnazijske študije je končal v Ljubljani, bogoslovne pa v gorizijskem osrednjem bogoslovju. Kaplanoval je v Sambassu in Merni. župnikoval pa v Sgo-nicu, dokler ni bil imenovan leta 1907 za župnika, v R-anzianu, kjer jc še danes. K njegovi y.\ati maši jc prihitelo mnogo ljudstva iz domače župnije, pa tudi iz sosednih župnij ter iz Gorizije. — Loterijska sreča. Dne 31. julija so bile izžrebane sledeče loterijske številke: Bari 83, 10, 50, 16, 10. Cagliani 18, 53. 57. 63, 33. Florenca 63. 52. 68. 84. 73. Genova 82. 84. 63. 69. 30. Milan 33. 14, 55, 20. 74. Neapelj 45, 89. 56, 30 in 73. Rim 79, 48, 30, 38, 32. Benetke 77, 63, 71, 6S, 84. — StorkJja ob letalskem napadu. Iz Neaplja poročajo: Ob zadnjem letalskem napadu na Neapelj sta redili gospe Rita Campanile in Ana Russo v zaklonišču na trgu Amcdeo zdrava, krepka otroka. — Nezgode. 401etni Jakob Cerno iz Ville Montevecchio je prišel pod vlak. Amputirali so mu levo n<»go. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Desno nogo si je zlomila pri padcu s hoemika 721etna gospodinja Marija Polijanec. Ob obe nogi je prišel 411etni KarelAita iz Vertoibe pri Goriziji. Z zlomljeno desno nogo je obležala pri padcu po stopnicah gospodinja Silvija Leslusic. Ponesrečenci se zdravijo v gorizijski bolnišnici. — Teden dni je spal. V kraju Batmono-stor je neki kmetovalec, kakor poročajo iz Budimpešte, spal neprekinjeno teden dni. Ko se je zbudil, je pričel opravljati svoja vsakdanja dela in ni imel nobenega pojma o svojem nenavadno dolgem spanju. IZ LJUBLJANE — lj Vročina ne popušča. Včeraj je živo srebro v toplomeru v Zvezdi zlezlo zopet nekoliko višje, kakor v ponedeljek. Dcse-gli smo nov višek vročine in zdi se, da še vedno ni dosežen vrhunec. Tudi včeraj je bilo jutro megleno. Dan je bil do večernega zahoda ssnčen in vroč. Kopalcev je biio povsod veliko. Včerajšnji maksimum je znašal 31.7<> C. današnji minimum pa 15.6. Vreme ima vse znake stalnosti. Vrtnarji že pridno zalivajo zelenjavo. —lj živilski trg davi ni bil posebno živahen. Gospodinje so se zanimale predvsem za jabolka, že nekaj dni se zelo občuti pomanjkanje sadja. Ljudje povprašujejo povsod po njem in pokupijo tudi najboglj zeleno in nezrelo b!a°fo. Davi so prodajali na trgu manjšo količino prav lepih uvoženih jabolk. Vsak branjevec tih je dobil po en aH dva zaboja. Prodajali so [iih po 5 lir k^. Bili so takoj razprodani, daisi jih je vsaka gospodinja dobila le po 1 kg. V pomanjkanju drugega sadja segajo kupci tudi po melonah, ki so po 4 lire k^. Zelenjave je b ilo dovolj za vse novprssevanje. Prevladu ie jo k~m bile tudi davi na Pogač~rjevem trgu naprodaj razne sladkovodne ribe iz Zaloga. Gospodinje so jih rade kupovale in so dajale prednost belicam, pač z rto. ker »o bile cenejše. Ker so naprodaj večinoma sami lepi kosi zadostuje za ms&jfto družino že ena riba, da. se vsi pcsl^dk^jo z j okusnim ribjim mesom. Ver ie t no bodo se- J daj ribe še večkrat naprodaj. Nedvomno bodo n"£le vedno dovoli kuncev. Perutnine je bilo tudi davi na žtvflskem trgu ne^-aj kosov napredaj. Ba slabo založene denarnice te dobrote sedaj niso pesebno vabljive. —lj Dijake kla*. gimnazije, ki še niso prevzeli osebnih izkaznic opozaram. ''a jih dobe vsak dan od 10—12 v ravnateljevi pisarn1*, in sicer samo še ta teden. Pcz-neje naj gredo po nje na mestno poglavarstvo. Ravnatelj. —lj Iztepanje posteljnine, P^pr^g >n eiuij za brisan je prahu je skrajno grdi razvada, če gospodinje aH niih pomočnice | ne upoštevajo, da je iztepanje dovoljeno poleti samo zjutraj od 7. do 9. in p~zimi saimo od 8. do 10. ure. Predvsem je pi dovoljeno iztepanje samo na za to določenih prostorih, posebno pa na dvoriščih, a nikdo ne sme iztepati posteljnine ali otres-ti eunj skozi okna na cesto. Po cestno policijskem redu je prepovedano iztepanje skozi okna ne samo posteljnine, temveč tudi otresanje kuhinjskih cunj in krp za brisanje prahu. Posebno na svarimo tudi pred iztresanjem pepelnikov na cesto. —lj Nesreče. Anton BiČP.n 8 letni delav. čev sin \z Pcdpeči, si je pri padcu zlomii ključnico. KunifiUnda Grilova. 36 letna ku-har'ca iz Ljubljane, si je poparila z lugom levo nego. Ivan Tavčar, 47 letni strojevodja iz Vevč. je padel z lestve in si zlomil desnico. Anton Erjavec. 2 letni sir* hišarja na Igu. si je pri padcu zlomil leven. Tončka Petkova. 48 letna trgovčeva žena v Velikih Laščah, si je pdi padcu zlomila levo nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošm bclniš~ici. —lj Vsi učenci(-nko) klasične gimnazije, ki imajo popravni Izpit iz italijanščine, naj si Se ta teden (od 9.—12.) prećitajo ravnateljeve naznanilo v šolski veži. — Ravnatelj. KINO MATICA Telefon 22-41 Vesela pustolovščina mlade plesalke Jazz, smučanje in razkošne plesne revije si ljubezni V glavnih vlogah: Marika Ročk, Viktor Staal, Mady Rahl Predstave ob 16. in 18.30 uri Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da bodo delile v dneh od 7. do 12. avgusta t 1. tvrdke Gregorc, Sarabon. Baho-vec, Jelačin. Smrkelj in Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic potrošnikom četrto pošiljko novega krompirja in sicer po 1 (en) kg na odrezek 704 navadne živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrboval neg a urada v Ljubljani. Prodajna cena krompirja je določena na Lir 2.40 za 1 kg. Kdor do vključno 12. avgusta ne dvigne krompirja, izgubi pravico do nakupa. Nakazovanje usnja Ljubljana. 30. julija Pokrajinski svet korporacij bo nakazoval Čevljarjem usnje za mesec avgust t. 1. v dobi od 10. t. m. do konca meseca. Čevljarji iz Ljubljane debe nakazila za avgust od 10. do 20.. podeželski čevljarji pa od 10. avgusta do konca meseca. Ne glede na te omejitve dobe usnje izven določenega termina tudi čevljarji, ki dokazano zaposlujejo več nego tri pomočnike. Vsak čevljar mora prinesti s seboj zadnji plačilni nalog o predpisu prispevkov za zavod za socijalno zavarovanje ter potrdilo Združenja, da navedeno .število pomočnikov dejansko pri mojstru dela. Iz-premembe v staležu pomočnikov tekom meseca se ne vpoštevajo. Kdor bi ne prinesel tega dokaza, nc bo dobil nakazanega usnja, ki odpade na pomočnike. Podeželski čevljarji morajo obenem prinesti s seboj potrdilo pristojne karabinjerske postaje, da je kraj njihovega obratovališča pod stalno kcntiolo italijanske vojske. — Brez tega potrdila se usnje ne nakazuje. Dodatne živilske isafcaznlce za ctelavce Za mesec avgust bo mestni presk; bovalni urad začel deliti dodatne ž.vilske n kaznice za tež.ke po številkah potrd.l tako, da pridejo na vr^to v petek 6. ; vgusla številke 1 do 100, v soboto 7. avgusta števdke 101 do 200, v ponedeljek 9. avgusta 201 do 300, v torek 10. avgusta C01 do 4C0, v s.edo 11. avgusta 401 do 500. v četrtek 12. avgust* 501 do 600. v petek 13. avgusta 601 do 700, v soboto 14. &vgu£ta 701 do 800, v ponedeljek 16. avgusta SOi do 900. v torek 17. avgusta številke 901 do 1000. v sredo 18. avgusta 1001 do 1100 ter v četrtek 19. Avgusta številke 1101 do 1-00. Urad posluje v ta namen vsak dnn od 9. do 13. in 16. do 19. ure v palači Bata. I. nadstiop^e, soba štev. 3. Ljubljana, 4. avgusta. V razpravni dvorani okrožnega sodišča št. 7^ je včeraj razpravljal mali kazenski senat, ki mu je predsedoval sos. l\an Brelih. Sodelovala sta ket vet^nta sos. Fran Gercčan in dr. Josip Fe-laher. Obtožnico je zastopal državni tožilec Irance Sever, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Viktor Maček. Razprava je bila zanimiva. Neki France, ki nima povsem čiste preteklosti, je bil obto/en tatvine dveh plaičev in zračnic na škodo natakarice Marice. Po njeni oceni je bila ukradena pnevmatika vredna okoli t>00 lir. Tatvina se je zgodila zadnje dni maja. Plašča in zračnici je snel s koiesa. ki je bilo spravljeno v podstrešju hiš:, kjer jc Marica v službi za natakarico. Ključ cd shrambe je visel vedno \ kuhinji. Zato je takoj, čim je bila tatvina J odkrita, sum padci na domače odnosno vse, ki so imeli dostop v kuhinjo. V začetku jc bila Marica uverjena, da je pnevmatiko ukradel neki L., ki jc tatvino odkril. Mož je bil namreč tudi že kaznovan Ta jc bi zaradi očitka zelo ogorčen m je krivdo odločno odklanjal. Da bi odvrnil sum od sebe. je začel na lastno pest poizvedovati za storilcem. Kmalu se mu je p-^reCilo zvedeti, da je bila pred dnevi v bližnji pL>tilni prodana neka pnevmatika za kolo. Našel je znanca, ki jc bil pri prodaji navzoč. Ta mu je posedal, da jc pnevmatiko prodajal France, ki je pofiosto zahajal v \as h kuharici iste gostilne, v kateri je služila Marica. Fovcdai mu .ie tudi. kdo jc pnevmatiko kupil. Ko jc Marica zvedela za Francetovo kupčijo, je takoj obiskala kupca, zle na pragu njegove pisarne je baje videla viseti na steni v M>hi plašč in zračneo. ki ju je takoj spoznala za svoja. Kupca je vprašaja, če je res kupil p'a-^č in zračnico. Ta ji je pritrdil in ji celo povedal ime prodajalca in njegov naslov. Marica se je poslovila in od:la na policijo-, kjer je tatvino prijavila in povedala tudi. kaj jc sama odkrila. Policija jc pcslala h kupcu detektiva in Marica je sla z njim. Tu pa se je stvar naenkrat čudno zapletla. Dasi je Marica ves čas preiskave in tudi na razpravi vztrajala, da jc videla v stanovanju kupci svoj pla^č in zračnico, ji je kupec po* kazal pla-č in zračnico, za katera jc takoj rekla, da nista njena. Bila sta drugačne barve, zrač- nica celo popolnoma nova, medtem ko je bil* njena že d\akrat zakrpana. Razlika je bila še ta. da sta bila njej ukradena dva plašča in dve zračnici, medtem ko jc kupec trdil, da je kupil samo en plašč in eno zračnico. France je bil aretiran, obenem pa jc hI prijavljen sodišču tudi kupec. V nadaljnji preiskavi se je izkazala nekoliko čudna okoliščina, da je kupec plačal za pnevmatiko celo več, kakor je France zahteval. Dal mu jc 2 hr. France pa je zahteval samo 1-0. Prizadeti so> pojasnjevali to tako. da jc France pri barantanju tožil o svoji denarni stiski in zatrjeval, da se ie Šele neda\no po daljni o*dsctnosti vmil v Ljubljano. Kupcu se je zaradi tega za>miH in zato mu je dal več. France je krivdo /a tatvino odklanjal. Za prodano pnevmatiko ie trdil, da jo jc dobil od svojega brata, ki mu ie hotel tako pomagati. Brat jc njegove trditve potrdil, čc-j da mu je rekel, naj mu pr nese od izkupička 100 lir. ostalo pa naj si (um obdrži. Tako so bile prav za prav vse sumljhe okoli-č; ne, ki so obremenjevale Franceta, pojasnjene. France pa vendarle ni bil izpu«čcn. Se vdno je bila tu neovržena in ncprcklicana trditev oškodovane Marice, da ie v klela na stanovanju kupca s\ojo pnevmatiko. Obremenilna za Franceta je bila tud; njegova preteklost. Ker jc bil žc večkrat kaznovan zaradi navadn'h tatvin, jc državni tožilec tokrat kvalificira] njegovo dejanje kot zločinstvo po 4j 315, kas. /jk. Naslanjajoč tfe na ta dva indica je dr."a\no> tožilstvo vK / ilo obtožnico. Na Francetovo zahtevo so bde k zasipanju na nipravj povabljene vse priče. France je tatvino tudi včerai odločno zanika' in zatrjeval, da ie samo /rtev naključja Fričc ni>o mogle razen že dognanega povedati ničoar. kar bi Franceta obremenilo Nasprotno je vrsta prič izpovedala njemu v prid. Takj.» se jc med dveumim razpravljanjem razvil za Franceta zelo ugoden položaj. Podan je hI močan dvom o njegovi krivdi in podnuci ni«r* mi>gli kljub priče\anju oškodovanke preko njega. Po skrbni branilčevi analizi vseh obre" menilpjii in razbremenilnih okoiišč n ^odmki že pv./ zelo kratkem posvetovanju osvojili njegov zaključni predlog in Franceta po S 290. kaz. p. oprostili. Mckrrnss KOSOV SALON (prehod nebotičnika) Umetnostna razstava a kad. slikarja E V G E N A S A J O V I C A — Slavko Strel umrl. Kar verjeti nismo, mogli včeraj, ko Je nenadoma prišla vest, da je umrl veleposestnik Slavko Stre!. Saj smo ga videli zdravega še nekaj dni pred nenadno smrtjo. V bolnišnici v Novem mestu so ga operirali, toda usoda je hotela, da je bila operacija slepiča že prepozna. Pokojni Slavko Strel je bil znan in priljubljen daleč naokrog. Bil je rezervni kapetan. Na Dunaju je študiral eksportno akademijo, potem se je pa ves posvetil svojemu domu in družinici, ki ie za njo vzorno skrbel. Poleg žalujoče soproge in dveh otročičkov zapušča mnogo prijateljev in znancev, ki ga bodo chra nili v najlepšem spominu. V večnost je odšel star komaj 43 let. Mnogo težkih živ . ljenjskih preizkušenj je prestal, a pod nobeno težo ni klonil. Bil je mož odkrite^: značaja, pošten, dober, velik idealist. Spoštovali in cenili so ga vsi. ki so ga po znali. Pogreb bo juti- popoldne na mo-kronoško pokopališče. Bodi mu lahka zem Ija. težko prizadeti rodbini naše iskrene sožalje! -r ' — i ~ '---- i - - ---...... t Spodnje štajersko -— Novi grobovi. V Mariboru sta umrla pomožni delavec Alojz Vrbnjak, star 25 let m pekova že^ia M. Koren, stara 47 let; v Grazu je umrl elektiomonter Franc Vczjak iz Radvanja. — Življenje in umiranje v Mariboru V drug: polovici julija je bilo v Mariboru ro-jenUi 92 otrok, od teh 40 dečkov in 52 deklic. Novih grobov ie bilo 43, poročilo se je pa 31 parov. ŠPORTNI PREGLED Kaznovani madžarski igralci Na Madžarskem se sedaj nogometni igralci selijo iz kluba v klub. Letos so večinoma igralci odpovedali svoje pogodbe s klubi, a nc klubi igralcem, kakor je bila doslej navada. Vse primere, kjer ni med klubom in igralcem sporazuma o izstavitvi izpianice in dovoljenja za prestop, preižče poseben odbor, ki ugotavlja, ali so želje igralcev utemeljene in ali so njegove obveze do dosedanjega kluba izpolnjene. Večina klubov ni voljna dati prostovoljno izpisnie in kaznuje igralce ž občutnimi kaznimi. Posledica jc. da se večina igralcev, ki želi prestopiti, zopet sporazume z dosedanjim klubom. Tako je bil kaznovan tudi reprezentančni igralec Sarosi III. K') bi se morala njegova zadeva obravnavati pred odborom, je zastopnik >.Ferencvaro-sac izjavil, da je med klubom in Sarosi-jem žc prišlo do sporazuma in da Sarosi umika vloženo odpoved. Vedno ne gre tako lahko. Lžsti poročajo, da je bil igralec Lukacs kaznovan z 12 mesečno zabrano igranja, dva igralca Csep^la sta dobila vsak po 18 mesecev zabrane igranja, enako tudi še mnogi drugi igralci klubov madžarske lige. Madžarski Wubi iščejo dobre igralce tudi med podeželskimi amaterskimi klubi. Tako je Diedsednik nekega budimpeštan-a kluba šel pogajat se za nekega gradca kluba SAC. Dasi je ta igralec v športni javnosti doslej popolnoma neznan. e SAC zahteval zanj 190.000 lir. Razumljivo je. da se je predsednik vrnil v Bu--^imDCšto praznih rok. Profesionnlizem ka-":e vedno več izrodkov. ki mu bodo prej li slej zadrgnili — vrat. Se/ KOLEDAR DanoH; Sreda, 4. avgusta: Dominik. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: 2elim srf ljubezni. Kino S!ojr»: Molčeča usta. Kino Tnion: Učitelj glasbe. D E Ž D R N E E E K A R N E Danes; Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9. Ramor. Miklošičeva cesta 20. Murmuver, Sv. Petra cesta 78. — Ponovni uspeh Mofne na 100 m. Znani .-imunski tekač m kratke proge Moina je ".mag::l na rumunskem l^hkoatletskcm prvenstvu v teku na 100 m s časom 10.5. RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 5. AVGUSTA 1948. 7.30: Pesmi in napevi. — 8.00: Napoved to. — Porcčdla v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13 00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v .slovenščini. — 13.25: Prenos iz Nemčije. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radiskega orkestra, vodi dirigent D. M. sijanec. — L,anka glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v itulijan.Vini. — 17.15: Orkester vodi dirigent Angelini. 19 30: Poročila v slovenščini. -- 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.10: Koncert vodi dirigent Previtali. — 20.50: Koncert mezzonopra-nistke Elze Karlovčeve. — 21.20: Znani dueti. — 21.50: Orkester vodi dirigent Gallino. — 22.25: Planinske pesmi. — 22.45: Poročila v italijanščini. GLEDALIŠČE o p e n a Sreda. 4. avgusta ob 17.30: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Izven. Cene od 30 Lir navzdol. Četrtek, 5. avgusta ob 17.30: Mrtve >neha«, kar je ta tudi storil, in me dregnil s pištolo v hrbet. Brkač se je poparjen znova naslonil na zid in jel žuliti svojo smotko kakor človek, ki ve, da je življenje polno razočaranj; midva pa sva se vzpela po stopnicah, preiskovat sobe v prvem nadstropju. Te so obstajale iz pisarne gospoda Abneva in dveh spalnic. Pisarna je bila prazna, in v spalnicah sva našla samo dečke, ki so se bili ob prvem obisku gospoda Maca Ginnisa prehladili. Ko so zagledali učitelja v tako čudnem spremstvu, so od presenečenja zavreščali. Buck si jih je drugega za drugim razočarano ogledoval, jaz pa sem stal in čakal kakor trgovski potnik, ki razkazuje kupcu svoje vzorce. >Naprej.« je potem ukazal Buck. >Ali se ne bi hoteli zadovoljiti z enim izmed teh?« >Naprej, sem rekel, Sam!« >Veste kaj, imenujte me za naprej Sammvja,« sem rekel. »Med prijatelji ljubeznivost ne škodi, in midva sva tako rekoč stara prijatelja.« »Nikar znova ne začenjajte,« me je strogo opomnil. Nato sva krenila dalje. Drugo in zadnje nadstropje je bilo še bolj prazno kakor prvo. V spalnicah ni bilo žive duše. Razen teh je bila tu gori le še ena soba: osebna soba gospoda Abneva; in v tem, ko sva stala pred njo, je bolni ravnatelj v notranjščini glasno kihnil. Ob tem glasu je Buck od glave do nog vztrepetal. Planil je proti vratom kakor pes, ki zaduha divjačino. j Kdo je tu notri?« je vprašal. »Samo gospod Abney. Rajši ga ne motiva: strahovito je prehlajen.« On pa je napak razumel mojo skrb za ravnatelja in se očitno še bolj razburil. »Oprite ta vrata!« se je zadri. »Pomislite, kako ga bo pretreslo!« sem vztrajal. »Vrag ga vzemi! Odprite vrata!« Nihče, kdor koli mi bo še kdaj ščegetal rebra z browningom, se ne bo mogel pritoževati o moji ustrežljivosti. Potrkal sem in odprl; takoj nato sva stopila noter. ' Moj nesrečni ravnatelj je ležal vznak na postelji; oči je imel uprte v strop. Izprva se sploh ni zganil, ko sva vstopila. »Nu?« je rekel s hripavim, dušečim se glasom in skril obraz za velikansko žepno ruto. Nato se je začulo podmolklo butanje, podobno daljnim vzbu-hom dinamita in združeno s potresom vseh odej, ki je pričal, da siromaka spet napada kihanje. »Gospod Abney, nikar ne zamerite, da vas mo- tim, sem začel: a Buck, ki je bil zmerom mož dejanja in zaničevalec nepotrebnih uvodov, se je postavil predme, sunil s cevjo pištole v tisti kraj, kjer so morala biti po očesni cenitvi rebra gospoda Abneva, ter izrekel eno samo besedo: * Govorite!« Gospod Abney je poskočil kakor škratelj iz škatlice in sedel pokonci. V tem je zagledal Bučka. Niti od daleč ne morem soditi, kakšni so bili v tem trenutku občutki gospoda Abneva. Bil je človek, ki je živel že od mladih nog mirno in urejeno življenje; in če je kdaj videl kaj podobnega, kakor je bil Buck, se je zgodilo to kvečjemu v sanjah po neprevidno obilni večerji. Buck, ki niti v vsakdanji obleki, brez krinke in brez pištole, ni bil krasotec, se mu je moral zdeti s tisto umazano platneno prevezo na obrazu in pihalnikom v desnici kar moreče oduren. Gospod Abney je ob tem pogledu dvignil obrvi in zazijal kakor lačen krokodil. Lasje, razmršeni od valjanja po blazinah, so se mu naježili. Oči so mu stopile iz jam kakor morskemu raku. S srepimi očmi je zamaknjeno buljil v Bučka. »Cujte, vi, nikar se tako ne spakujte! Saj nismo v gledališču. Kje je Fordov poba, a?« Do tega trenutka sem sporočal vse besede Bučka Maca Ginnisa takisto, kakor da jih je izgovarjal z zvonkim in razločnim glasom; a s tem sem se mu laskal. V resnici je govoril kakor človek, ki ima v ustih cmok in ga ne more ne pogoltniti ne izplju- niti; zato si ga težko razumel, posebno če si bil tujec. Gospod Abney očitno ni mogel zapopasti, kaj mu hoče; samo zeval je in zeval, dokler ga ni napadlo novo kihanje. Nihče ne more izpraševati kihajočega človeka in pričakovati zadovoljivih odgovorov. Buck je torej molče in jezno stal ob postelji ter čakal, da sc napad unese. Jaz sem bil ostal tam, kjer me je Buck pustil, to je, pri vratih; in v tem, ko sem čakal, da bi gospod Abney nehal kihati, mi je prvič prišlo na misel, da bi se zatekel k dejanju. Do tistega hipa so mi bili možgani tako omrtvičeni od čudnih dogodkov, da se nisem mogel spomniti ničesar pripravnega. Za Človeka, ki mu je življenje vedno potekalo daleč od takih reči, je hipnotični vpliv avtomatske pištole več ko prepričevalen. Zdaj pa, ko sem bil vsaj začasno rešen tega vpliva, sem začenjal misliti jasneje; in ker so se mi bili med nedelavnostjo možgani spočili, je bil moj načrt v trenutku zasnovan. Bil je preprost, ali upal sem, da.se utegne ob-nesti. Moja prednost je bila v tem, da sem jaz poznal krajevne razmere v Sanstead Housu, Buck pa ne. Ce bi se mi le za hipec posrečilo zbežati, bi me zaman lovil. In sodil sem, da ta prvi korak na bo od sile nevaren. Buck se še ni bil domislil, da je bil storil taktično napako, ko me je pustil med seboj in med vrati. Najbrže je tako trdno zaupal v hipnotizerski vpliv svoje pištole, da se mu niti ni zdelo vredno vreči oči po meni. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratnl dal lista: Ljubomir Volčič — Vsi ? LJubljani