The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper} in United States ofi America. ^^ PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AME RIKI IN URADNO GLASILO DRtJŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah A meriških. ŠTEV. (NO.) 248. CHICAGO ILL., TOREK, 24. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER'24, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Sveti božični mir zatemnjujejo vojni oblaki v Evropi Evropa se pripravlja, da pozdravi božič z ropotanjem z vojnimi pripravami. — Anglija si preskrbela pomoč drugih narodov v slučaju spopada z Italijo. — Jugoslavija bo med prvimi, ki jo bo objel vojni požar. Ženeva, Švica. — Božična blagovest miru in ljubezni med ljudmi na zemlji bo našla letos vse prej kakor pa odmev med evropskimi narodi. Sovraštvo in ljulx>sumlje ter ropot s pripravami za masno klanje pozdravlja letos bo žične praznike. Vse priprave so takorekoč končane; le malega znamenja Je še treba in dvignil se bo zastor, ki bo pokazal svetu obnovitev gnusne tragedije iz leta 1914. Narodi so takorekoč že zavzeli vsak svojo pozicijo, da bodo nastopili lahko ob danem znamenju: za to je vestno poskrbela Anglija. Da se bo predstava gotovo vršila, to skrb je vzela na se Italija, ki je tudi dala povod za njo. Ti dve državi ste začasne glavni osebnosti v drami, kdo l)o pozneje prevzel njuni vlogi, zlasti pa, kdo bo žrtev tragedije, bo določil poznejši razvoj. Anglije poziva države na pomoč Ko je Anglija obenem s Francijo tako nečastno pogorela s svojim mirovnim na črtom glede Italije in Abesi nije, je takoj pričela iskati drugega izhoda. Pri tem je tudi nastopila na izvrstno strategični način. Stopila je pred narode, rekoč: "Ker ne dovolite, da bi pomirili Ita lijo na ta način, da bi ji dab v Abesiniji, kar zahteva je zdaj ležeče na vas, da jo ukrotimo s silo. Anglija sama se ne bo izpostavljala, kajti to je izadeva cele Lige narodov, in torej naj se pri glasijo tisti, ki so pripravljeni, stati Angliji z orožjem oc strani." Druge države so bile takorekoč moralno prisiljene, da so se na ta poziv odzvale, kajti, ako zahtevajo da se Ita lija ukroti in se ne popušča napram njej, morajo same biti pripravljene na žrtve, in Anglija jih zdaj takorekoč postavlja v vrstto. Med prvimi, ki so bile pozvane od Anglije in ki so se tudi odzvale, so države, ki meje na Italijo, ali so ji vsaj v posredni bližini. In med temi je seveda Jugoslavija takorekoč prva. Z njo vred ste potegnjeni v krog obe drugi državi male antante, Rumunija in Cehoslo-vaška. Tem so sledile države ta-kozvane balkanske zveze, v kateri ste poleg Jugoslavije in Ru-munije tudi Grčija in Turčija. Teh pet držav torej, Jugoslavija, Cehoslovaška, Rumunija, Turčija in Grška, so že obljubile svojo pomoč in tudi sporočile Angliji, kolika je približno njih vojaška moč, s katero se more raČunati v slučaju vojne. Iz tega Poročila se povzema, da jugoslovanska mirovna armada šteje 190,000 mož ter poleg tega 570 ^eroplanov in šest bojnih ladij. Cehoslovaška ima pripravljenih l50,000 mož in 687 aeroplanov; Rumunija 180,000 mož, 800 ae-f°Planov in pet ladij. Turčija Inia pod orožjem 200,000 t«r ima NAPAD NA ZAKON poleg tega 370 aeroplanov in 14 ladij. Vojaška sila Grčije pa šteje 70,000 mož, 120 aeroplanov in 22 bojnih ladij. Skupna sila vseh pet znaša 790,000 mož, 2,500 vojaških aeroplanov in okrog 50 bojnih ladij. Celo Evropo bo objel vojni vrtinec Na kak način utegne priti do bojnega plesa, je seveda nemogoče napovedati, kajti načrt se zna zasukati še v zadnjem tre-notku. Kakor pa se točasno ugotavlja, bo nekako sledeče: Mussolini se je že opetovano izrazil, in zadnjo soboto je to ponovil z vso odločnostjo, da bo Italija nadaljevala svojo vojno v Abesiniji, dokler ne doseže, kar želi. V tem slučaju bo Liga narodov prisiljena, da naloži proti Italiji ostrejše sankcije, v prvi vrsti, da ji prepreči dovoz petroleja. Ker brez tega produkta Italija nikamor ne more, si bo z oboroženo močjo skušala prodreti pot do njega. V tem slučaju bo prišla njena mornarica v spopad z angleško mornarico v Sredozemskem morju. To bo zna-čilo izbruh vojne in dogodki si bodo nato sledili kakor prizori na odru. Prva, ki jo bo Italija pregovorila, da udari njej v pomoč, bo njena prijateljica Bolgarija, ki bo napovedala vojno eni od angleških zaveznic na Balkanu, Grčiji ali Turčiji, ali pa obema. V tem slučaju bo rumunska armada napadla Bolgarijo. Ogrska je znana sovražnica Rumunije in istočasno prijateljica Italije in tako je sigurno, da bo ob tej priliki naskočila na Rumunijo. To bo dalo dalje povod obema drugima državama male antante, Čehoslovaški in Jugoslaviji, da pridete na pomoč svoji zaveznici Rumuniji. Ker ste ti dve zaveznici Francije, katera bo med tem enako pripravljena, in ker je nasprotno Francija zaveznica Rusije, bo Poljska, kot sovražnica Rusije napadla Čehoslova-ško. To bo pa spravilo v vrtinec še obe veliki državi, Nemčijo in Rusijo. Tako se bo cela Evropa končno zavrtela v veselem bojnem plesu. Delavski zakon v nevarnosti razveljavi jen ja. Kansas City, Mo. — Tukajšnji federalni sodnik M. E. Otis-; je koncem preteklega tedna proglasil, da je po njegovem mnenju takozvani Wagner j ev zakon ne-veljavljen, češ, da daje pravico federalni vladi posegati v notra nje zadeve posameznih držav, ki ji ne gredo po ustavi. Na ta način bo prišel tudi ta zakon v v odločitev pred vrhovno sodišče Zed. držav, kjer obstoji velika možnost, da bo razveljavljen. Wagnerjev zakon, kakor znano, določa med drugim, da imajo ulužbenci pravico, organizirati se v unijah, katere si sami izberejo, ne da bi jih smeli delodajalci ovirati. -o- VROČINA O BOŽIČU Buenos Aires, Argentina. — Dočim se v severnih deželah ljudje zavijajo v velike zimske suknje in kurijo peči, so pa tukaj vremenske prilike ravno narobe. Koncem preteklega tedna je vladala strahovita vročina, da je ponekod doseglo živo srebro 104 stopinje Fahrenheita. Nasprotno pa bo južna Amerika zmrzo-vala čez pol leta, ko se bodo v severnih krajih ljudje potili. -o- NE UGAJA MU POVOD ZA ŽENITEV San Francisco, Cal. — Neki 35 letni James K. Cogswell je vložil tožbo za razporoko, oziroma za razveljavljenje poroke. Njegova žena mu je namreč priznala, da ga ni poročila iz ljubezni, marveč samo zato, da se s tem kljubuje nekemu prejšnjemu snubcu. ---o- NAŠI ROJAKI V BOLNIŠNICI Chicago, 111. — V bolnišnico se je moral podati zadnjo soboto rojak g. Jožef Kukman, znani slovenski grocerist in mesar v Chicagi. Nahaja se v Presbi-terijan bolnišnici, kjer se zdravi. — Operiran radi vnetja slepiča je bil te dni v bolnišnici sv. REŠIL DRUGO ŽIVLJENJE, IZGUBIL SVOJE Cleveland, O. — 80 letni črnec Jack Baskin', po poklicu delavec, je pretekli petek žrtvoval svoje življenje, a je pri tem rešil življenje neke Marg. Morrow po poklicu bolničarke. Nekemu avtomobilu je spodrsnilo, da se je zaletel na cesti v varnostno zono. Ko je Baskin videl nevarnost, je urno potegnil proč poleg stoječo žensko, pri tem pa je on sam prišel med avto in obcestni drog, pri čemer je zadobil take poškodbe, da jim je podlegel. KRIŽEMJVETA — Moskva, Rusija. — V tukajšnjem mestu se je o tvori i pretekli petek nov hotel, ki je zgrajen po najmodernejšem načinu. V vsaki sobi, katerih je 1200, je kopalnica in radio. V nekaterih sobah so stene i? marmorja in gostom sto na raz polago dvorane z razno zabavo. — Lima, Peru. — Bombni napad je bil pretekli petek izvršen na italijanski konzulat v mestu Callao. Neki polici t pa ga je preprečil s tem, da je bombo hitro pobral. Btombsf je sicer eksplodirala v policisto vi roki, a ga ni resno ranila. — Mexico City, Mehika. -•• Proti bivšemu predsedniku Callesu se je izvršil nadaljnji pritisk. V hišah dveh delavskih voditeljev, ki sta ožja prijatelja Callesa, se je iz vršila preiskava, pri čemer se je zaplenila večja množina ortožja in municije. — London, Anglija. — Tukajšnja mednarodna mornariška konferenca je ukinila svoje zasedanje in se bo po novno sešla 6. januarja. Kakor nekateri opazovalci trdijo, utegne Japonska popustiti v svojih zahtevah po enaki moči na morju z drugimi država mi. Antona g. John Zeman, ml. Stanje se mu boljša in bo v par dneh že doma. — Vsem želimo, da čimpreje okrevajo in se vrnejo med svoje drage domov! LINDBERGH SE JJMAKNE Vznemirjen vsled groženj, se namerava preseliti v Anglijo. New York. N. Y. — Amerika ne zasigurava dovolj varnosti zanj in za.njegovo družino in zato se nameirava Lindbergh preseliti v Anglijo Objavil je to preteklo nedeljo. Izrazil se je, da je že ponovno in ponovno dobival grozilna pisma, da mu bo ugrabljen tudi njegov mlajši sin, Jon, star tri leta, in tako pravi', da mu ne preostane drugega, kakor da Ameriko zapu sti. Kakor objavlja, bo ostal ■.' družino stalno v Angliji, vendar pa bo obdržal svoje ameriško državljanstvo. t% Jugoslavife* Drzni roparji vlomili v tabernakelj rajhenburške cerkve, odnesli svete posode s posvečenimi hostijami, katere so zakopali na njivi. Roparje so prijeli. — * Ginljivo otroško pisemce. — Razne druge vesti. -o- VAŽEN VZROK ZA UMOR Port Angeles, Wash. — 46 letni Tom Coppas je eden tistih domišljavih sebičnežev, ki menijo, da ves svet obstpji samo zato, da njim služi in vsako žalitev smatrajo zato kot nekako razžalenje veličanstva. Tako je neka 27 letna ženska, Dora A. Reimer, spačila obraz proti njemu in to je domišljavca spravilo v tako jezo, da je skočil po puško in žensko ustrelil. Zanimivo je zlasti to, ker se je Coppas izrazil, da je to žensko ljubil in da jo bo vedno ljubil. -o- KRITIZIRANJE VLADNE POGODBE Chicago, 111. — Zastopnica neke ženske delavske unije je poslala v imenu svoje organizacije v Washingtonu protest proti temu, ker je vlada oddala pogodbo za razpošiljanje deset milijonov pisem, v katerih se dela reklama za vladne bonde, .neki tukajšnji oglaševalni družbi, ki ne plačuje delavstvu unijskih plač. Ta družba je nastanjena na 740 Rush st. in plačuje le pol toliko, kakor znašajo unijske plače. Na ta način se ne bo nikoli doseglo izboljšanje, se povdarja v protestu. POMANJKANJE V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Prebivalstvu tukajšnjega mesta se je naložila omejitev uporabljanja masti in so se pretekli teden v to svrho razdelile karte, na katero se bo dobila le določena količina. Za vsako odrastlo osebo je dovoljenega četrt funta masti na teden, za otroke manj. Isto velja tudi za maslo. Enako vlada tudi pomanjkanje jajc. -o- NAGRADA ZA OTROKE New York, N. Y. — Uprava parobrodne družbe French Line je objavila, da bo družba dala bonus vsakemu uslužbencu, kateri bo dobil prirastek k svoji družini, in sicer v znesku $125. Odredba ima veljavnost za nazaj za celo leto 1935. Med tukajšnjim osobjerrt družbe jih je šest, ki so doslej deležni tega bonusa. VELIKANSKO STEKLENO "OKO" Slika kaže največji kos stekla na svetu, ko so ga ravno vzeli iz peči steklarne v Corning, N. Y., kjer se je hladilo nad leto dni. To ste klo meri v premeru 18 čevljev in tehta 22 ton, se bo izbrusilo ter se porabilo nato kot leča v novem daljnogledu na zvezdami v Kaliforniji. S tem "očesom" se bo moglo videti na milijone in milijone milj daleč v vesoljstvo. Cerkveni rop ^ Rajhenburg, 3. dec. — V nedeljo je bila temna in meglena noč, padal je dež in žive duše ni bilo na prostem. To priliko sta izrabila dva drzna vlomilca. Okoli dveh ponoči sta vlomila v rajhenburško cerkev Lurške Matere božje, ki je znana arhitektonska umetnina in kateri je s prispevki domačinov zlasti pa ameriških Slovencev Zgradila fara pod vodstvom svojega župnika dr. Josipa Tratnika. Vlomilca sta z vlomilskim orodjem odprla najprvo vra ta v zakristiji, odtod sta prišla v cerkev, kjer sta izropala glavni oltar. Odnesla sta zlato monstranco, velik zlat križ in zlat ciborij. Nato sta izginila v temno noč. Ko je zjutraj prišel zvonit cerkovnik, je ves osupel opazil, da so vrata v cerkev vlom ljena. Poklical je župnika in sosede, ki so obvestili o drznem vlomu postajenačelnika in orožnike. O strašnem ropu je bil ob veščen tudi orožniški podna-reclnik France Breznik, ki je spremljal vlak z Zidanega mosta proti Zagrebu. Že med postajama Videm Brežice orožnik Breznik s pomočjo sprevodnika prijel dva roparja Antona Kurnika iz Studenca pri Sevnici in Ludvika Bla žiča iz Ilirske Bistrice v zasedenem ozemlju in ju vkle njena s prvim vlakom pripe ljal v Rajhenburg. Po zašli sevanju sta bila odvedena na njivo kakih 150 metrov ort cerkve in pokazala prostor, kamor sta zakopala Najsvetejše in ostale dele razbitega ci bori j a, katerih nista vzela s seboj. Namenjena sta bila v Zagreb, da tam prodasta nekatere ukradene stvari. Škodo cenijo na okrog 15.000 dinarjev. -o- Zlato srčec« Ljubljana, 5. dec. — Beda J vlada med revnejšimi sloji v našem mestu, taka beda, da so bile oblasti prisiljene prositi pomoči pri vseh meščanih V ta namen so se tudi v šolah pred otroci prebrala pisma s prošnjo, če kdo more pomaga ti sirotam, ki stradajo in pre zebajo. Da niso bile te prošnje zaman, jasno pokazuje sledeče gjnljivo pisemc?, katerega je socijalnb politični urad prejel od neke učenke mestn< osnovne šole, v katerem učenka pravi: "... Jokala sem še, ko sem pomislila na vse revčke, katere sedaj v zimi zebe. Še bolj pa sem žalostna, ker sem zvedelr, da so naše sestri ce lačne in nimajo kruha. Prosila sem mamo, da da moje kosilo ob nedeljah in prazni kih enemu takemu revčku. S^vj jaz imam itak že kavico in večerjo in mamica mi je dovolila. Prosim, pošljite enega otroka k nam. Dobil bo kosi la in jedel bo skupaj z mbjo mamico." -o- Tat zaradi stiske Pri posestniku Simonu Hart-nerju na Ostiškem vrhu je vlomilec odnesel iz shrambe masti in raznih drugih potrebščin v skupni vrednosti nad tisoč dinarjev. Orožniki so aretirali nekega 41 letnega najemnika iz Dravograda, ki je krivdo deloma priznal in dejal, da ima doma 7 otrok, ki stradajo. Nesreča V ljubljansko bolnico je bii pripeljan 5. dec. 32 letni delavec Ivan Knez iz Brnice pri Hrastniku. Delal je na cirku larko in prišlo je do nesreče, da mu je cirkularka skoro odrezala roko. -o- Gorelo je V nedeljo 1. decembra je nastal ogenj pri Mariji Koširjevi v Kožarjih pri Ljubljani. Ogenj je popolnoma uničil hlev in posestnica ki ni bila niti zavarovana, trpi deset tisoč dinarjev škode. -o- Iz Slovenske Krajine Razrešen je bil dolžnosti ravnateljstva na stoboški gimnaziji dr. Pavel Strmšek in na njegove mesto je prišel profesor Rudolf Pregelj, ki je bil že pred leti profesor na sobo-ški gimnaziji. — Elektromon-ter g. Matija Kolmanič, v Soboti, si je pri delu -močno poškodoval roko in je moral v bolnico. — Vsled žalosti za sinom, ki mu je umrl komaj, ko se je bil povrnil iz Francije, je sedaj preminul v soboški bolnici Florijan Rajtar iz Turni-šča, star 70 let. Poznan je bil daleč na okoli kot gonjač živine s sejmov na postaje Lendava, Beltinci in Sobota. -o- Orjaške buče Na posestvu Franca Kneza, po dtomače Be laka pri Sv. Je derti nad Laškim sta zrastli dve zares orjaški buči. E(na je tehtala nad 80, druga pa do 70 funtov. Obe so iz domaČega semena. -o- Gorelo je Pred kratkim je nastal požar pri posestniku Francu Strmšku pri Slovenski Bistrici in mu napravil precej škode. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Stenskih koledarjev ni več! Vsem onim, ki bi še radi naročili stenski koledar "Amerikanskega Slovenca" za leto 1936. javljamo, da ie ves pošel in ne moremo t njim letos več postreči. Vzemite to na znanje in istega ne naročajte letos vec. kakem — zdravniku za par sto dolarjev življenja. Morija tu, morija tam. Prej ko slej velja naziranje krščanstva, da je le Bog začetnik vsakega življenja, in edino!e On ima pravico z življenjem razpolagati. Vse drugo je najmanj huda prevara. J. M. Trunk Razpolagajo Citatelji in naročniki "Amer. Slovenca" pozor! Z novim letom začne izhajati v "Amerikanskem Slo vcncu" nova originalna povest, ki ji je ime: To je vojna povest, ki začne z streli v Sarajevu leta 1914. in opisuje vse vojne dogodke skozi vsa dolga leta vojne, tja do jeseni leta 1918. ko se je končala svetovna vojna. Spisal jo je slovenski preizkušeni časnikar, ki je deloval pred vojno pri vodilnih slovenskih in nekaterih nemških časopisih, kot dopisnik in urednik. Vojna ga je zajela v Pulju v Istri. Sam je moral obleči vojaško suknjo kot rezervist in iti na razne fronte, katere prezaniini-vo opisuje. Marsikaj smo slišali o vojni, o političnih naklepih dunajske vlade in Nemcev, ter marsikaj drugega. Ali ta povest "Brez Slave" nam vse poda v jasni luči, kako je takrat potekalo življenje v naši ožji stari domovini ter v tedanji Avstro-ogrski sploh. Zanimivo je to za starejše, ki so poznali prejšnje razmere — zanimivo je to za mlajše, ker jih ta povest pouči, kako je bilo tedaj. Rečemo le toliko, kdor bo to povest zamudil in jo ne čital od začetka do konca, bo zamudil nekaj, ki je za vsakega nadvse zanimivo. Zato pa prosimo vse naše zastopnike (ce), naj na to povest spomnijo vse one naše rojake po naselbinah, ki morda še našega lista ne prejemajo. Tudi vsi naši naročniki in citatelji naj store svojemu listu prijateljsko uslugo s tem, da naj opozore vse svoje prijatelje in znance ter sosede, da se naj isti naroče na list, da bodo tako deležni te zanimive povesti, ki začne izhajati z novim letom. Ne pozabite na zanimivo povest: "BREZ SLAVE" Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) ZLATO MESTO IN TARZAN *"> in«, Bo«..r H.fr Uuiroufh*. Ine lug U. 8. Off . rrniuiril ii» iimmr iio ».n-i-v>'.»r'' Umtfitul*« h» I'NITfO KEATUrB sytlDlCATE. INC "Thudos je mogočen vitez in vodja teh, katerih želja je, da bi na mesto kraljice Nemone postavili njenega ujetega brata Alextara na tron. Nemone dobro pozna njegovo moč, a se ne drzne rovariti proti njemu. Vsem jc pa znano, da sta Nemone in Thudos v velikem nepri-jateljstvu in njegova družina ne prihaja na dvor." "Če bi prihajali na dvor, bi Nemone lahko vedela za to krasotico in bi ji bila potem smrtno sovražna, tako pa niti zanjci ne ve," nadaljuje Gemnon. — Ko sta oba skupaj zapustila palačo, ju je že pri vratih prestregel Xerstle, ki je zasnoval načrt, kako najlaglje ugonobiti Tarzana in odvrniti vsak sum uboja. "Skoro dvomim, če resno govoriš," povzame "Zelo važno in zanimivo govoriš," reče Tar- Tarzan. "Mislil sem, da ne more nobena ženska zan smehljaje. — "Jaz to deklico ljubim," raz- v mestu Cathne biti lepša kot kraljica." — "Od- laga Oemnpn navidez brezbrižno. "Kako to, da krito ti povem, da bi je tudi ne bilo," važno pri- Nemone te deklice še ni videla," vprašuje ra- pomni'Gemnon, "če bi Nemone o tem le koli- dovedno Tarzan. "Zato, ker ena je v varstvu čkaj vedela ali slutila. Na srečo ne ve in ni šc • svojih najboljših prijateljev," odgovori Gem- nikoli videla te deklice." "Ime ji je Dora in je hči Thudosa." (V pisarni Amerikanskega Slovene*) 1849 W. CERMAX RB., CHICAGO. IL& Stran £ AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 24. decembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniStva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 J Naročnina: f Za celo leto --------------------------------$5-00 Za po! leta ___________________________- 2 50 Za četrt leta ------------------------------------ 150 Za Chicago, Kanado in Evropo: j Za celo leto _______________________________$6.00 Za pol leta_____________________3.00 Za četrt leta ----------------------- 1-75 , Posamezna številka _____________________ 3c The first and- the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _______________________________$5.00 For half a year ________________________ 2.50 For three months ....................... 1.50 j Chicago, Canada and Europe: For one year __________________________________$6.00 For half a year ______________— 3.00 ■ For three months _________________ 1-75 Single copy _________________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _______________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act oi March 3, 1879. _ _ - j Razpolagajo, ali vsaj mislijo, da smejo razpolagati z \ — življenjem, kakor je to razvidno iz neke struje, ki se je r pojavila v javnosti. Od časa do časa se pojavlja kaka J struja in razburja javnost ter povzroča ostre debate. Na ^ Češkem je bil pred časom hud ravs in kavs radi — evgeni- 2 ke, ki je krenila na napačno stran, ker evgenika je, samole t umeti se mora pravilno. Od evgenike je prišlo tu v Arae- i riki, tudi posebno na Angleškem, do razprav, ali je kdo ' opravičen pod posebnimi pogoji vreči lastno življenje proč, { in ali je kdo drugi enako pod posebnimi pogoji opravičen J razpolagati nad življenjem, da vpihne to življenje. Prigo- ( dijo se slučaji, da je pod težkimi pogoji življenje skoroda neznosno, brezupno tudi. Kaj s takim življenjem? Sli- i šijo se glasovi, da bi bil kdo pod takimi pogoji opravičen vreči življenje proč, toraj nad lastnim življenjem lastno 1 razpolagati, in dalje, da bi bil kdo drugi (tu prihaja v po-štev zdravnik) opravičen, da bi smel razpolagati nad življenjem dragih pod takimi pogoji. Kako je? Zadeva je precej zamotana, sega globoko v moralično območje in se ne da tako enostavno razvozlati. Ena točka bi utegnila pojasniti vprašanje. Odkod življenje? Kdo da življenje? Ako si človek sam da življenje, potem bi, se zdi, morda mogel razpolagati tudi s tem življenjem, ne morda le v kakih posebnih slučajih (neozdravljiva bolezen, nesreča ...), ampak sploh. Tudi premišljen samomor bi ne vseboval nič napačnega. Enako bi bilo tudi pri zdravniku, ako on more dati in bi dajal življenje. Tu bi bil point. Življenje pa je vsekako zagonetka, če se razmotriva le iz stališča znanstva. Znanstvo je brez vsake moči napram življenju. To stoji. Odkod tedaj, da bi smel posameznik razpolagati nad življenjem, ko niti vse človeštvo nima na življenje ali do življenja nobenih pravic, ker to življenje ne izhaja iz, in od človeštva? Kdor razpolaga, krade, naj bo pbtem že tako ali tako, in naj bo to posameznik ali zdravnik, kateremu bi posameznik navidezno dal neko pravico. Kako naj da to pravico, ako je nima? Stvar sega v drage panoge, ki se morajo natančno pretehtati glede moralične opravičenosti. Tu sem bi spadala zadeva laških "mrtvih skvadronov", letalcev, ki so baje pripravljeni z letalom in torpedom spustiti se vsak na angleško vojno ladjo, jo uničiti, a žrtvovati tudi lastno življenje. Zadeva je zamotana. Najmanj pa je opravičen zagovarjati razpolago z življenjem kak zdravnik, ki je morda robo prakticiral. Pri mnogih slučajih gre za vrlo umazano in grdo zadevo, kjer igra vlogo na strani zdravnika (?) le — denar. Punce hodijo v "Chicago", kakor pravijo, in tam se iznebijo pri KAJ PISE NAŠA ZASTOP- d NIČA IZ CLEVELANDA rr Cleveland, O. lj Cenjeni naročniki in naroč-nice Amerikanskega Slovenca t po širni Ameriki in v stari domovini. Da ne boste morda ' mislili, da sem se izgubila, ali da se mi je kaj neljubega pri p petilo, se malo oglasim in vam ob tej priliki povem, da c sem še vedno čvrsta in zdra-va. Radi dela se tudi ne pri-tožujem, zaposlena sem še preveč. Ker imam tukaj v Cle- 0 Velandu precej obširen teritorij da obiskujem naročnike n Amerikanskega Slovenca, sem = vedno zaposlena. Sedaj raz-našam koledarje. Vsak naročnik ga bo dobil, pa če se je tudi "zmufal" v deveto deže- s lo, mu ga prinesem. Še ljubše 1 bi mi seveda bilo, če bo ka ' teri naročnik tako prijazen in c prišel po koledar sam na moj ^ dom 16001 Trafalgar Ave. 3 Ob tej priliki tudi pričakujem, da boste po svoji zmož- 1 nosti poravnali naročnino. Mrs Useničnik je zadnjič 1 enkrat nekaj omenila našega Metropolčana in ga povabila ] na pomoč. — Sama bi rada vedela, kje se ta nebodigatre- : ba zadržuje, da ga ni nikjer \ več videti. Če bi ga kje videla, bi mu takoj oprtila stenske koledarje in pratike, da bi jih raznašal. Novic ne bom opisovala, ker sta tukaj dva dnevnika, ki iste vsaki dan objavljata. Omenim pa, da je bila Mrs. Dremel hudo bolna in da se ji bolezen obrača na bolje. — Na bolniški postelji je tudi še vedno' Mrs. Mary Zupančič 444 E. 158 St. — Dalje je priklenjena na bolniško poste-! ljo tudi Mrs. Kovačič, toda i tukaj so pa še veseli, ker se • je pri hiši oglasila teta štorklja in prinesla zalo hčerkico. Upam, da bo ta hčerkica lce- ! daj še izvrstna pevka, kot je ' njen oče Frank. — Naše ča- • stitke. Smrt tudi pridno kosi in nič ne prizanaša. Tako imamo vedno dovolj pogrebov. Stari ' pijonirji se poslavljajo, mladi - rod se dviga in naša ploven-) ščina se bo počasi zatrla. — Vreme imamo pa j ako slabo. } Sneg, dež, pa zopet dež in sneg, to je na dnevnem redu. Mraza pa nismo še posebno . občutili letošnjo zimo in upa j mo, da ne bo hude zime, kar bi zlasti prav prišlo za brez-1 p ose lne, kajti kurjava precej 5 stane. i Delavske razmere so take, c? p da nekateri delajo še pi-eveč, " medtem ko so drugi brez de- ' la. Tisti, ki so bili na reliefu so sktoro vsi zaposleni, toda i .' zaslužijo malo. Ljudje se vpra- ,1( šujejo, kedaj bo vendar konec te krize. Slutim, da še ne take c si hitro, kajti diplomati zopet ^ predejo za vojno. Od Mr. Klučevška, že pre cej ni nobenega glasu. Meni je jako dolgčas po njegovih dopisih, ko so vedno polni humorja, Daj Johnstown, v> oglasi se šle kaj. Pravijo, da nova metla dobro pometa. — Rojaki po drugih naselbinah menda še ne n vedo, da smo dobili v Cleve-, ' v n landu novega župana, pa nam „ ta naša neroda županska niti c • Z smeti ne pobere. Nekateri , v n imajo kar hiše zalozene* s i . . • • • n smetmi in prece.i jamrajo, godrnjajo in se pritožujejo, pa vse nič ne pomaga. — Denar- 11 ja ni, tako se glasi odgovor. 7 — Pet slovenskih councilma- <2 nov imamo; — dajte ga no ^ prijeti za tista republikanska v ušesa. r Ta moja pisava se ie danes precej zavlekla, kaj ne? Je r bilo pač slabo vreme in nisem mogla iz hiše, zato sem se spravila k pisanju in toliko * napisala. Upam, pa, da ja ne , pojde zaradi tega dopis v koš. — H koncu, po stari ( krščanski navadi, voščim vsem t naročnikom in prijateljem li- * sta Amerikanski Slovenec ra- ( dostne in blagoslovljene božične praznike in srečno novo 1 1 leto. Margaret Poznič zastopnica ; -o-- GLAS od SV. JURIJA 2 So. Chicago, 111. Vsem svojim faranom in ro i jakom slovenskim želim ve- 3 sele božične paznike. Naj jih ■ Bog blagoslovi s svojo milost- jo, predsem Pa z zadbvoljno- - stjo in srečo. e V naši cerkvi bod'o cerkvena .- opravila na božični dan po sledečem redu. Maše so ob č 5. zjutraj, ob 8 in 10. Prva in o zadnja sta slovesni maši, pri •i katerih poije cerkveni zbor li imenitno mašo 'Lenard-E Fiat. i- Ob osmih je maša za otroke. - pri kate.ri 'bodo otroci peli >. kar v svojih klopeh. Peli bori do pa le-te pesmi. 1. Sveta t. noč. 2. Adeste fideles. 3. Hark 0 the Harold. 4. Silent night. 1 Vabim vse župljane, da de •r pridno udeležujejo službe :-, božje v teh dneh praznikov. ;j P. Leo, župnik ——o- 3, Širite amer. slovenca i ZA LETOŠNJE BOŽIČNE A PRAZNIKE S So. Chicago, 111. Zopet je priplaval sveti večer. — Na mehkih sneženih perutih je priplaval, poln bož- sv jega veselja in se razlil po šir in ni zemlji, napolnil vsak, še ta ni ko skrit kotiček in razveselil pi vsako, še tako žalostno srce. — Tudi tebe hoče obogateti z veseljem, samo ne brani se in ga sprejeti, ko trka na tvoja H vrata. Pusti ta večer vse skrbi, vse težave, vse nevšečnosti in p; se zamisli v ono sveto noč na betleTiemskih poljanah, na oni prvi sveti večer pred več kot k devetnajst sto leti, ko je bož- rti je usmiljenje stopilo na to g zemljo. — In ko boš nocoi T klečal ob jaslicah, ne zavidaj ti sreče bornih pastirjev betle- d hemskih, ki so vsi začudeni g, zrli na to božje Usmiljenje v d jaslicah, kajti tudi ti lahko, it če hočeš, še prisrčnejše obja- s< meš to Usmiljenje. d Zopet je priplaval sveti ve n čer. — Na perutih božjega č miru je priplaval in ponuja to u mir vsem. — Tudi tebi ga po- s< nuja in celemu svetu ga po b nuja. — A, kaj je svetu za g mir? — Ko prebiraš dnevno s časopisje se zgroziš nad tem zaslepljenim svetom in skoro ; ne verjameš, da je božje Dete .' nocojšnjo noč res prineslo mir na zemljo. Kako tudi, ko da- n našnji svet rožlja v orožjem. l< — Tam v Abesiniji se koljejo v in Evropa, z malo izjemo celi ]< svet, se valja v nemiru in so- i vraštvu. Brat je čez brata in s ne pusti da bi bil več kot on, . ne pusti mu, da bi imel drobtinico več, kot jo poseduje on. To ni mir svetega večera. — Pozabi nocojšnjo noč vse to gorje ki stiska svet in ko boš nocoj s svojo družino stal ob božičnem drevesu, se spomni . na mir svoje mladosti, ko si z < očetom in materjo, z bratci in sestricami užival ta božji mir ob božjem drevescu, ki ga pa danes ne moreš umeti. Umel s; ga pa takrat, ko svet ni imel prostora v tvojem srcu. Zopet je priplaval sveti ve-v čer. Na perutih božje ljubezni je priplaval in objel veseljst-vo, da uzge v ljubezni do bož jega Deteta vse. — Tudi tebe in mene in vse. Vse hbče ta - božja ljubezen objeti, ki zlati sti nocojšnji večer tako sili v srcu človeških otrok. Sa«io, ne pehajmo je od sebe, zlasti nocojšnjo noč ne. — Vsi prevzeti a skrivnosti prvega svetega ve- 0 čera v betlehemskem hlevcu b se vstopimo pred božje dre n vesce obloženo z darovi; ali •i še bolje pred revne jaslice, te r imajo več božje miline. — In •' če nimaš ne tega ne onega, ne drevesca ne jaslic, stopi li sam vase. Napravi si betle-)- hemsko štalico v svojem srcu a in poklekni v d;vvhu pred božje k Dete, pa boš občutil vso radost svete noči in razumel odmev lo angeljskega petja nad betle-e hemskimi poljanami: "Slava Bogu na višavah in mir lju-< dem na zemlji.." Vesele božične praznike 1 vsem naročnikom in bravcem Amerikanskega Slovenca v ; South Chicagi želi Novinar. : -o--| VOŠČILO Chicago, 111. Vsem faranom izpod turna sv. Štefana vam želim vesele in milosti polne božične praznike in srečno blagoslovljeno prihbdnje Novo leto! J. Štimetz RAZNOTEROSTI PREISKUJEJO ZAGONETNO SMRT IGRALKE Los Angeles, Cal. — Nika-ke zadovoljive rešitve niso mogle oblasti doslej še najti glede smrti filmske igralke Thelme Todd, katere mrtvo truplo so našli pretekli ponedeljek zjutraj v avtomobilu v garaži. Cimdalje bolj se sumi, da je postala ženska žrtev morilca in skoraj popolnoma se je opustila prva domneva, da se je zadušila z gasolinski-mi plini. V sredo je neka priča izpovedala, da je videla umorjeno v nedeljo ponoči, ko se je vozila v svojem avtomobilu z nekim neznanim moškim, in preiskuje se zdaj, da se dožene, kdo je bil tisti STAR ZLOČIN PRIŠEL NA DAN Chicago, 111. — Pred kriminalno sodišče je bila prete kli torek postavljena na zago vor 23 letna Mrs. Ethel Audia, ki je obdolžena, da je sprejela ukradeno blago. Ob tej priliki se je l'azkril tudi celi zločin, s katerim je bila ženska v zvezi, pri katerem pa je bil udeležen tudi- njen mož, Anthony, in njen brat, Chas. Ptfohl, s svojo ženo. Tatvino, zaradi katere se vrši obravnava, so izvršili štirje dečki, stari od 15 do 17 let, 13. aprila 1934. Vlomili so v stanovanje "šlogarice" Mrs. P. Hentschel, kjer so dobili v gotovini celih $25,000. Ustrašili pa so se to like svote in so jo vso oddali omenjeni četvorici. To so izpovedali, ko so bili par dni po tatvini prijeti. Audia je nato pograbil celi znesek in vsi so se odpeljali v Kalifornijo. Tam je dal Pfohlu samo $1000, kar je ta kmalu zapravil, prisiel nazaj v Chicago, ko ga je žena med tem zapustila. Tukaj se je pred par meseci prijavil za relief in je ob tej priliki tudi izdal celo tatvino. . j -o- UGRABLJENEGA NAŠLI V CESTNEM JARKU Doylestown, Pa. — Neki avtomobilist je v sredo slučaj-i no naletel na nekega mladega moškega, ki je ležal ob cesti v jarku z zvezanimi rokami iii : zamašenimi usti. Ugotovilo se i je, da je najdeni Caleb J. Milne, sin bogatega tekstilnega tovarnarja, kateri je izginil že v nedeljo iz stanovanja - v New Yorku, kjer je prebival s svojim bratom. Oslabljenega in premraženega najdenca , so oddali v bolnico. Govorice i se širijo, da je morala družina i plačati ugrabiteljem odkupni-, no $25,000. (77) DENARNE POŠ1UATVE odpravljamo fedno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene bo podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.75........ 100 Din Za $ 5.IS .......... 200 Din Za $ 7.25.......... 300 Din Za $ 9.65 .......... 400 Din Za $11.75 .......... 500 Din Za $23.50 ..........1000 Din N W Jasli in oltar so v sv. obhajilu najtesneje združene: oltar napravi jasli posebno častitljive in opravičuje naše božično veselje. Radujmo se s prorokom: "Dete nam je 'rojeno, in njegovo ime je Emanuel." In če premišljujemo Jezusovo Rojstvo in sv. .Ev-haristijo kot daritev, sta še posebno združena. Božje Dete v jaslih je daritveno jagnje, ki bo zaklano za grehe človeštva. Prvi trenutki Jezusovi na zemlji so bili daritev, po besedah sv. Pisma: "Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil" (Hebr. 10, 5). To telo pa prinese Odrešenik enkrat k daritvi kot "jagnje, ki od jemlje grehe sveta" (Jan. 1, 29). Ta v Betlehemu začeta in na Kalvariji končana spravna daritev se nadaljuje v sv. maši, ki je večno trajajoč spomin daritve na križu. —V Betlehemu se nam javi Odrešenik vprvič, da bi stalno, neprenehoma z nami prebival kot od Boga obljubljeni Izveličar Emanuel — Bog z nami. To se godi stajno v Evharistiji, kjer je Kristus pričujoč, dokler traja podoba kruha. Ta v jaslih pričeta pričujočnost Kristusova se nadaljuje na oltarju do konca sveta. Oltar in na njem taberna-kelj, glejte to so betlehemske jasli, samo v drugi podobi, ffam slabotno dete, brez slave,' brez veličastva v tujih jaslih, tu na oltarju, malenkostne, navadne, preproste podobe kruha in vina. — V betlehemskem hlevu najdem prve stopinje evharistične-ga češčenja, ki se je v naši dobi tako silno razvilo, da tisoči in tisoči pobožnih kristjanov goje z navdušenjem vedno češčenje sv. Evharistije. Glejte: Tu na oltarju je nadaljevanje angelskega petja pri jaslih: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje." Svečano je bila sprejeta posadka novega ameriškega aeroplana China Clip-ko je njim nedavno -obiskala novo republiko Filipinov. Slik? kaže posadko, stoječo pod slavolokom, zgrajenim njim v čast. per, nje zapovedi v skrinji zaveze Novega Zakona — v Mariji, naši priprošnjici pri Sinu. In bližja priprava? Ko se približa trenutek življenja, ko nam Bog naznanja po bolezni, po starosti ali na drug način, kar je naznanil po preroku kralju Ecehiju: "Uredi svoj dom, ker umrl boš" (Iz. 38, 1), tu zahteva od nas cerkev, da bi prejeli zakramente za umirajoče. In kaka "popotnica" bo pa nam podana v tem važnem in odločilnem trenutku, ako ne Kristus sam? Pri sv. poslednjem olju bo naše oko in uho opozorjeno na Kristusa Križanega: "Jaz sem bolan in kličem k zdravniku, sem reven in hitim k usmiljenju, umiram in hrepenim po življenju. Ti, o Gospod, si zdravnik, Ti si usmiljenje, Ti si življenje! Jezus, usmili se me!" Tako izraža sv. Avguštin bolnikove želje in mišljenje na smrtni postelji. Sv. očetje nas opozarjajo še na po-božnost k Devici Mariji kot znak večnega izvoljenja in blažene smrti. Brez Marije ne bomo nikoli videli "blaženega sadu njenega telesa", ona sama nam "bo po tem potovanju pokazala Jezusa". Ona nam bo pomagala, da bomo premagali sovražnika. In ker to vemo, zato molimo že izza naših otroških let: "Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas sedaj in v naši smrtni uri!" Kristjani! Vstanite, vzemite Dete in njegovo Mater, Jezusa in Marijo, z njima potujte skozi to revno življenje, ta dva naj vas spremljata v nebeško domovino. Kolonizacija in asimilacija Št. Peter na Krasu, novembra — Leto dni je že skoraj, kar so bivše lastnike dveh posestev na Turnu pri Premu, in sicer Špilarjeve in Deklevove izgnali iz stanovanja. Prišli so biriči, vdrli vrata, vrgli sta ro plreužitkairico Antonijo Spilarjevo, ki je bila za svoj užitek vkrijižena ha posestvu na prvem mestu, na dvorišče, za njo pa tudi vse opravo in vse kar je v hiši še ostalo. Tudi pri sosednjih Deklevovih so se grabežljivi tujci poslužib sile in vse, kar ni šlo prostovoljno iz hiše, so enostavno pometali na dvorišče. Takega dogodka premska fara gotovo ne pomni. Vse se je zgražalo in čudilo italijanskim zakonom in postavam, ki delajo pri nas po mili volji, karkoli hočej!o. In vendar, tu ni instance, ki bi drugače določila kot je storila iztirjevalnica dav kov v Ilirski Bistrici. Tako je čimdalje več naših družin brez strehe, postavljenih na testo, brez vsakršnih sredstev in podpore. Naj' tu »ripomni-mo, da se je u ž it k a lic a Š pilar jeva spustila v pravdo za sVoje vknjižene pravice, a vse zaman. Vtožila je nekaj sto-takov, danes pa more kot starka iskati pomoči pri tujih 1 ju deh in se preživljati od tega, k ar ji nudijo trije najmlajši otroci. Edina mladina je še bila ki je poživila mrtvo življenje na deželi, ki se je borila za vsak danji kruh in ki je bila iz-mozganim in obupanim starcem in starkam opora in upa nje. Mnogo je družin, ki so imele že pred nekaj leti po več družinskih članov, danes pa sta ostala oče in mati sama. In če še pomislimo, da je bilo še pred nekaj leti po na ših vaseh razmeroma še polno življenja in gibanja in primerjamo temu' življenje danes, se nam zdi hujše kot \ svetovni vojni. Hlevi so iz praznjenj, gospodarska poslopja potrebna popravila in je kmetije več, ki ne bi bila do grla zadolžena. Tako so se naše vasi izpraznile prav vsakem pogledu in nudijo tujcu najžalostnejše lice. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Ljud mila Smrkoljeva, rojena Ka-talan, soproga veletrgovca Albina Smrkblja. — Pokojna bila iz znane Katalanove dru žine iz Ilojana pri Trčita. Komaj 44 let stara je podlegla operaciji. — V Mostarju je umrl Herman Marušič, doma iz zasedenega ozemlja. ki je rodom Italijan, imel v zalogi veliko jajc. Prišli so k njemu neki fašisti in mu pre povedali prodajati jugoslovanska jajca. Trgovec ie pa pripomnil, da iih bodo še želeli, a jih ne bodo mogli dobiti. To je fašiste tako razjezilo, da so mu uničili vsa jugoslovanska jajca. SIROM JUGOSLAVIJE Ogenj V Tržiču na Gorenjskem je zgorelo posestniku Francu Me-gliču, po domače "Kušpegarju", veliko sena. Sumijo, da je zažgala zlobna roka, kar je skoro izključeno, da bi mogel ogenj sam od sebe nastati. IZ NEODREŠENE DOMOVINE NEDELJA PO BOŽIČU Pogostokrat beremo v sv. Pismu zapoved: Pojdi v izraelsko zemljo, v Kanaan . . • Tako je ukazal Gospod Abrahamu, in ta je ubogal. "In je šel Abraham in vzel Sarai, ženo svojo in Lota in vso živino" (I. Moz. 12, 1). Ni šel torej Abraham sam. Pozneje je Bog ukazal Jakobu, da naj gre v zemljo "svojega rojstva". "Vstal je torej Jakob, Posadil svojo ženo in otroke na velblode in odšel" (I. Mos. 31, 18). Šel je torej tudi Jakob v spremstvu teh, ki so mu bili najdražji, v svojo domovino. In tudi izraelsko ljudstvo se je moralo vrniti v domovino, po ukazu Gospodovem zaklati jagnje, se Podati na pot in vzeti opresen kruh. In ko so šli v obljubljeno deželo, so imeli skrinjo zaveze seboj. V njenem spremstvu so Premagali največje težave (Ivzne 3). Ko Jožefu pa pravi Gospod danes: "Vstani, vzemi £*ete in njego Mater in pojdi v deželo izraelsko" (Mat. 2, 20). je v. Egipt, na povratku v domačo deželo, v svojo domovino pa spremljata Jezus in Marija. Naša domovina so nebesa. Ali na-i si upamo, podati se na to p°t brez spremstva? Naj li ne gl"edo ti, ki so nam najljubši, z nami? Koga pa moramo imeti bolj radi kakor Jezusa in Marijo? Jezus, predpodobljen v velikonočnem jagnjetu in opresnim kruhmo, kakor "s popotnico", hrano na to pot, in Marija, skrinja zavčze". Vsi cerkveni u-čitelji, podajajoč nam navod, ka-to varno dospeti do obljubljene dežele, govore o dvojni pripravi. Daljša priprava je krščansko življenje. Kako bi mogli živeti jrez Jezusa in Marije? To bi bilo, kakor če bi hoteli dihati brez zraka, svetiti brez luči, delati brez moči. Brez trdne in močne vere v Jezusa, brez prejemanja zakramentov ni mogoče krščansko življenje, ni mogoč prihod in vstop v domovino, v nebesa. In brez Marije ni mogoče doseči nobene milosti za večno življenje, ne milosti spokornosti in spreobrnjenja, ne milosti stanovitnosti v dobrem. "Ako hočeš iti v življenje, spolnjuj zapovedi," je rekel nekoč Gospod, in tako pravi še danes duhoven krščencu pri krstu in tako pravi vsakemu, ki ga vpraša, kako doseči večno blaženost v nebeški domovini. Kakor so bile kamenite plošče, na katerih so bile vsekane postave, shranjene v skrinji zaveze, tako počiva tudi spolnjeva- Obupen položaj goriškega kmeta Dne 25. novembra se je se stal deželni odbor za korpora tivno gospodarstvo pod pred sodstvom prefekta Tomaža Ciampanija, da prouči in po trdi prtpračun za leto 193G. Prisoten je bil tudi federalni tajnik Luraschi. Po izvršenih formalnostih je referiral pre fekt o položaju goriškega gospodarstva tudi s posebnim oairom glede sankcij.»On pravi: Ugotovil sem, da je nasproti zelo dobrim pridelkom vina in žita v letu 1935 obrodilo drugo zelo slabo, ki je največjega pomena za gospodarstvo podeželja. Pridelki v goratem kraju so bili zelo poškodovani. Prefekt je ugotovil, da dohodki' zemlje ne za-dostuijej^) niti za odplačevanje anuitet in obresti, ki jih morajo dati kmetje za amortizacijo posojil, ki so najeli v prejšnjih letih. Ob porastu cen zemlji, ki jo notirajo posebno v zadnjem času so se mobilirane in immobilirane' ek-sekucije • v zadnjih mesecih zelo pomnožile. V leu 1935 je pridelala goriška pokrajina 10.000 q žita in 95.000 kg. ko-konov. Cene teh predmetov bodo baje porastle. Lesna trgovina je v velikem porastu predvsem glede sankcij in zaradi povišanja carin v marcu Tako delajo sploh vse žage, tudi tiste, ki so bile že mnoge let zaprte. Mehanična industrija in tvornica predilnih strojev v Stražicah sta stabilizirani. Zaradi sankcij bi mo gla občutiti posebno tekstilna industrija, ker ne dobiva surovin iz tujine (Egipt). Za šest mesecev ima tvornica v Podgori, ki zaposlule sedaj 1;000 delavcev, zadosti v za logi umetne volne. Barvarni* ca (preje Adolfa Moserja) je v krizi, ker ne more razpeča-vati na Balkanu svojih bat*va-Inih tkanin. Zato upa, da jih bo prodajala v italijanskih kolonijah. Usnjarska industrija v Mirnu ima dovoljne zaloge za obrat. Industriji pohištva v Solkanu gre na bolje. Tovarna stolic v Marianu je propadla, ker je imela na svojem balkanskem trgu preveliko kon kurenco. Škoda glede zmanjšanega izvoza se je le deloma nadoknadila. Cene notranjega trga težijo k porastu. Na de narnem trgu je karakteristična za letošnje leto velika zah teva po likvidnem denarju. Hranilnične vloge so se znižale za nekoliko miljonov. Število konkurzov se je zmanjšalo. Finančna politika, ki jo je uvedla v zadnjih letih fašistična vlada je šla za tem, da se ne kreditira podjetjim, ki niso denarno in tehnično na višku. Zaradi tega so mnoga taka podjetja prenehala. -o- Širite amer. slovenca* Na obe posestvi pa so tie naselili italijanski kolonisti. Stanovanjska hiša, ki sestoji iz velikega poslopja v ob liki podkve in je bila v prejšnjih letih nekega graščina, pred davnimi leti pa najbrže pristava premskega gradu, je bila deljena na polovico. Da nes so poslopje preuredili, po tudi vse gospodarske stavbe. Tako sta ti dve, v premski far i skoraj najlepši in najobsežnejši kmetiji prešli v italijanske roke in z njima tudi skoraj ves T/iirn. Kajti lastnik tretje kmetije na Turnu, to je Penko Blaž se nahaja v Ameriki in noče odstopiti svo jega posestva Italijanom. Vasi se praznijo Ileka, novembra 1935. —--. Naša pokrajina leži neposredno ob jugoslovanski meji zato je toliko naših fantov, ki so bili poklicani na vojno obveznost izkoristilo to ugodnost in jo ubralo čez mejo. Iz vsake vasi v naši pokrajini, zlasti onih, ki ležijo neposredno ob jugoslovanski meji, je ve čina mobiliziranih prekoračila mejo in se tako rešila ekspe dicij v Afriko in njenim posledicam. Vendar pa je, kljub temu, veliko naših fantov bilo odposlanih v italijanske afri ške kolonije, in marsikdo od teh se nifže delj časa javil domačim. Ali je kje obolel, ali pa obležal na bojišču joj je brez vsake možnosti poročjiti domov, kako se mu godi. In tako se že skoraj leto dni neprenehoma nase vasi praznijo. Požar Predzadnji teden meseca novembra je izbruhnil ogenj v tekstilni tovarni v Podgori. Požar je bil velik in je uniči! 130 q bombaža ter nekaj ple tilnih strojev, da znaša škoda nad 60.000 lir. -o- Zlato bodo pobrali "Gazzeta Ufficiale," je pri nesla dekret, s katerim se mora vse zlato ki je v državi, bodisi kot denar ali drugače predelano ali nepredelano, dati na razpolagb državni blagajni. Nevarno orožje V Ivanjcih se je igral 19 letni posestnikov sin Anton Veberič s staro puško. Orožje se je neprevidnežui v roki sprožilo in strel ga je zadel v dlan leve roke ter mu jo zdrobil. -o- Viničarija je 2 gorela V Gradiščakir pri Ptuju je posestniku Lovrencu Guši iz Gerlincev zgorela viničarija. jViničarski družini je uničene vse z živežem vred. Rešili so šamo 16 polovnjakov vina. -o- Sneg na Dolenjskem Zadnji teden meseca nov. je skoro vso Dolenjsko pokril sneg. Zapadlo ga je komaj nekaj centimetrov. Več ga je padlo pa na Kočevskem, skoraj za četrt metra. Ker je prodajal jugoslovanska jajca V Opatiji je neki trgovec, 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje cči in oredpisuje očali DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 3801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj li> 8.30 zvečer. Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Trincrjevo grenko vino jemljem, kadarkoli ■ trpim na želodčnih ali prebavnih nerednostih in lahko ga iskreno priporočani vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlus. Nikarte delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner-jevo grenko vino, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicago MODERNI METUZALE Mož, ki ga ltaže slika na levi, namreč neki Tobias Wildstein iz New Yorka je brez dvoma imel težko opravilo, ako je hotel pogasiti z enim pihom vse sveče, ki so bile vtaknjene v njegov "birthday cake". Nedavno je namreč praznoval svoj 109. rojstni dan. VELIKA KAMPANJA PODPREDSEDNIKOV K, S« K. J, \raja od 1. marca do 31. decembra 1935. Rojaki Slovenci in Slovenke! Mati Vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, K. S. K. Jednota, ki posluje že 41. leto, vas potom svcije nove kampanje zopet vabi v Svojo sredino če še niste član (ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj najletišo priliko. Za smrtninsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite. Člani,-ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo lSc v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 posmrtnine. Tekom kampanje se nmlijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50e nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4.00 za $2000 zavarovalnine. Za tiove člane mladinskega odddlka, 50c. Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnost za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavhi urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, III. \ VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI MORALI SPADATI H K. S. K. JEDNOTI! TEDENSKI KOLEDAR 29 Nedelja — Sv. Tomaž V. 30 Pondeljek — Sv. David 31 Torek — Sv. Silvester 1 Sreda — Novo leto 2 Četrtek — Makarij 3 Petek — Genovefa 4 Sobota — Tit Straff 1' AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 24. decembra 1935 " Krščen denar" POVEST. — r 7 Spisal DR. IVO ŠORLI. "Pa kaj se bojite?" jo je zavrnil. "Pravda vendar ne teče za to, ali ste vi dedinja ali ne, ampak samo, ali tudi ostanete, če se zopet omožite. Če se ne boste smeli, se pa ne boste!" "Da, saj tudi moj odvetnik pravi, da gre pravda samo za to, če sem ga prav razumela", je pritrdila. "Sicer pa mi piše doktor ravno danes, da bomo gotovo dobili." "Jaz nisem nikdar dvomil o tem," je rekel Martin. "Tudi sem slišal, da Klančar ne pojde naprej, če v Gorici izgubi, ko tudi denarja nima. Pa veste, kako misel sem vseeno imel: poravnajte se ž njim, že da vas ne bodo kleli. Jaz sem mislil tako, da bi mu vi ponudili vse terjatve, ki niso intabulirane. Je sicer precej tega denarja ampak — — —" Ali vdova ga niti dovršiti ni pustila. "Sam Bog vam je vdihnil to misel!" je vzkliknila... "Saj sem že tolikokrat mislila, kako bom jaz preganjala te siromake, ko nimam srca za to. Pa mislite, da bi — —" "Da bi Klančar sprejel, hočete reči?" je vprašal Martin. "I, še kako rad, ko sam ve, da izgubi in ga je pravzaprav le Peter v to nahujskal. Sicer pa je vsa stvar, kakor sem slišal in razumel, bolj tako: vaš in ne njegov advokat je pravdo vzdignil, zato, da boste vedeli, pri čem ste. In zato jo toliko laže tudi vi končate. Ce vam je prav, vzamem jaz sam to spravo v roke in pojdem Še danes h Klančarju, ko je Peter baje z doma. In če se mi posreči, vzamem lahko tudi njegovo pismo na njegovega in vaše pismo na vašega advokata kar jaz s seboj; po jutra jem moram namreč po svojih opravkih v mesto. Tako je do nedelje lahko že vse uravnano. Potem ne bo treba niti mesec dni, da dobite potrebno posojilo od deželne banke in izplačate Petra. Pa boste potem v miru živeli in boste samo svoja gospodinja." Vdova ni vedela, kako bi se zahvalila, ko je odhajal. "Pa mati — ali ve, da ste prišli gor?" se je spomnila zunaj na obširni ploščadi nad stopnicami, kamor je spremila Martina. "I, seveda ve!" se je zasmejal Martin. "Najprej se je kar za glavo prijela, ko sem rekel, kam da grem. A je že tako: prej je bilo treba reči le besedo "Močnik", in je začela puhati ko mačka; zdaj ji človek spomni primerno besedo iz svetega pisma, pa kar glavo skloni in je z vsem zadovoljna. In še sama je rekla o vas: 'Saj revica ni kriva in je tudi veliko prestala pri teh ljudeh'." "Res?" se je razveselila mlada vdova. "Veste, kar jutri jo pridem sama obiskat." "Bravo!" je rekel Martin. "Prej prvi sovražniki, zdaj prvi prijatelji — tako bo po pravici!" 12. Martinov most čez cesto. S Klančarjem in z advokati je Martin res spravo kmalu uredil. Skraja se je sicer Klančar delal, kakor da noče, a ko je Martin naglo vstal in hotel iti, ga je brzo nazaj poklical. Na novo pa sta se spopadla, kdo bo plačal dosedanje stroške! Ni eden ni drugi ni hotel odnehati; a čim bolj se je ustavljal Klančar, tem bolj je videl Martin,-da onemu ni še toliko za denar, nego da bi se rad hvalil, češ, dobil sem pa le jaz, ko je morala ona stroške plačati. Pa naj da Močnikovka vsaj polovico? Nič! Vsaj četrtino? Nič! Vsaj dvajset goldinarjev? Niti solda! No, ko je videl, da Martin ne odneha, se je Klančar vdal, a dejal je, da pojde tudi on ž njim v mesto in bo videl, kaj še njegov doktor poreče. Po sreči je dal tudi ta Klančarju svet, naj sprejme ponudbo, in drugo jutro so podpisali poravnavo. Martin je ukrenil tudi pri deželni banki dobiti za posojilo. Bilo mu je samemu na tem, da bi prišel čim prej zopet do svojega denarja. Ne da bi se bil bal izgube, ali niti povedal ni bil, kako težko ga je bil dal, ko ga je ravno sedaj rabil za nakup nekega gozda. No, ker pa so vzeli pri banki za podlago ravno izvršeno cenitev Močnikovega premoženja in je bil Martin sam njih zaupnik v Slivnici, so mu obeča-li, da bo vsa stvar v najkrajšem času izvršena. Veselega srca se je Martin vrnil domov. In glej, ko stopi čez prag, najde mater in mlado sosedo v prijateljskem pogovoru ob ognjišču. Smejali sta se bili ravno, kako se vsa vas čudi in pol nje odobruje, druga polovica pa sika. Od slej je prihajala vdova skoro vsak dan dol, ko je starka tako lepo prosila. In čim je zaslišal Martin iz štacune zunaj v kuhinji njen prijetni glas, je stopil tudi on v kuhinjo, ako je le mogel. če so se pa temu novemu prijateljstvu ljudje čudili, so se začudili še bolj, ko je Martin nekega večera pri pevski vaji sam predlagal, naj bi šlo celo društvo vendar enkrat zopet k Močniku. Zdaj ni nobenega povoda več, da bi se hiše izogibali; in njemu tudi skoro da ni prav, če bi kdo rekel, da prav morajo samo k njemu. Kar v nedeljo, če bi šli, kaj ? In on bi prišel, čim bi doli malo opravil. "Saj bi sam tudi že rad Bil zopet v kaki gostilni," se je pošalil. In v nedeljo se je po dolgem času zopet enkrat razlegalo ubrano petje iz Močni-kovih oken. Stregla je gospodinja sama z dvema dekletoma, vsa vesela, da je tudi pri njih enkrat zopet res prijetno. I, pa stregel je pravzaprav tudi Martin, saj je gospodinji vsako stvar že od daleč iz rok vzel... Ko za hip ni bilo ne tega ne onega v sobi, je rekel eden izmed fantov: "Prejšnja gospodarja obeh krčem bi se bila stepla kam ne smemo hoditi, ta dva se bosta, kam bomo morali." "Eh, saj bo kmalu vseeno kam," se je oglasil drugi z ravno takim pol hudomušnim, pol dobrodušnim nasmehom. "Prej so metali, če so se koga naveličajo, na cesto, zdaj ga bodo kar čez cesto, kar iz vrat na vrata; jaz sem ga sit, zdaj naj pa tebi malo ponagaja!" 1 ^ "Misliš?" je bil že tretji-vmes. "Koliko časa pa bosta še vsak na drugi strani ceste? Meni se zdi, da pride kmalu Močni-kova hiša dol ali pa Silarjeva gor; ali pa naredita most čez cesto." "Martinu vsaj hiše zdaj ne bo treba več vzdigovati," se je oglasil med splošnim smehom četrti. "In ko sta bila čez nekaj mesecev Martin Hribar in Marta Močnik prvič oklica-na, se ni zdelo nobenemu več čudno, še manj smešno, in prav malo komu ne prav. Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno, najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois COLUMBIA PLOŠČE 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c 25149'—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton................75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba .......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana ......................75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, instrumentalni kvartet ..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič....75c 25158—Spet ptičke po jo, Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut ......................75c 25159—Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Joh'i Germ.....75c 25160—Ženitovanjska polka V kranjski gostilni. Igra Slov. Kmečka godba........75c 25161—Glasno bi zavrisnil, Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ..............,.75c 25162—Ančica, , Ponočni pozdrav, poje tenoriit Mr. L. Belle..............75c 25163—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Mary IJdovich in Jos. Lausche 75c 25164—Pa kaj mi nuca planinca, Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut..............75c 25166—Micka, V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c •>5167—Marička, polka, Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia inštrumentalni godbi ........................ 75c 25168—Oj deklica, povej mi to . . . Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c ?5169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c 25170—Venček slov. narodnih pesmi, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina ......................7Sc 25171—Cvetočih deklic prsa bela, Metuljček, poje g. J.Gorm, ob sprem. harmonike..75c 25172—Zveličar se je rodil ... Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c 25173—Venček slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" .......................'...............75«. ".3174—Planinec, ..................... Srcu, poje g. J. Germ 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester .................. 75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ ..............................75c 25179—Ta marela, Men vse eno je, duet, pojsta gdč. M. Udovich in J. Lauše ..............................................................................75c 25180—-Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ..........................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ 75c E5183-F—Galop polka, Štajerska, polka, igra Rudy Daichman's ork.......75c 25184-F—Ti Marjanca, polka, Daj, daj srček nazaj, valček, igra Rudy 25085—Cingel congel Daichman's orkester ...i..................................7gc So pticice zbrane, ženski duet in klavir..................75c —Se kikelco prodala bom Gor Čez jezero, Anton Shubel bariton..................,...75c ' >087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ....................... 75® ' 088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ..................1.................75c c >089-F—Kje je moj mili dom, ijarodna, Moja ljubca je. . narodna, Ant. SubelJ..............75« 2.^090-F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna. Ant. SubelJ 75« 25091-F—O j pastirček.', božji ljubljenci. Vsi varni kristjani, božična, poje A. Šubelj 75«. 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ..................75c 23095-F—Sladke vijolice, valček. Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c ^5096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše 75c »5097-F—Dekle to mi povej, ... Pastir, bariton. A. Šubelj......................75c 25098-F—GolobiČka, polka, Repač, banda, dve harmoniki .............................75, 2S099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj ... 75c 25101-F—Bleški valovi, valček. Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75« Manj, kakor TRI plošč« ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih man a-kor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c zit poštnino Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. _ Pošilja I'O tudi po C. O. D. (postnem povzetju), za kar računamo sa 20c od poSilJatve. — Naročila blagovolite poslati n* ■ ,U Mrt 41« Knjigarna Amerikanski Slovenec PISANO POLJE J. M. Trunk T-13 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS Naprej ali nazaj? Gre za katolicizem v Ameriki. Kako je? Ali katolicizem pridobiva ali izgublja? Sliši jo se glasovi na obe strani. Vsaka štatistjka je ali nemogoča, ali pa zapeljiva, naravnost goljufiva. Nekaj o tem lahko najdeš na koncu'. Nekdo se je potrudil za razmere med Italijani in objavil svoje vtise in povedal tudi resnico. Morda je Italijanov prišlo največje število sem v Ameriko. Meritorično so vsi katoličani. Ali so ostali, se celo pomnožili, saj se je z novim zarodom gotovo pomnožilo njih število? Preiskovalec je našel resnico in tudi povedal resnico. "Katoličanstvo" med amerikan-skimi Italijani je za pravo, živo katoliško udejstvovanje naravnost porazljivo, kvečemu je ostalo le še pri neki brez poipembni, suhi in prazni označbi. Kake "verske" parade, da je malo zabave, kake ženske, nekaj dece in kaki starčki... to je vse, komaj kak odstotek, vse drugo je brez verskega življenja, po propa gandi celo morda vrlo sovražno katolicizmu v duhu Car-duzzija in Mazzinija. Izguba; nazaj, ne naprej. Statistika. Vsako leto se mora podati na škofijstva Statistika, in iz teh štatistik se naredi splošna statistika katoličanov po vsi Ameriki, in pravijo in pišejo, toliko in toliko jih je letos manj, na vadno jih je več, za toliko število so napredovali. Hm? Statistika je pri najboljši volji skoroda nemogoča, in kako naj se vzame? Vsaj jaz sem mnenja, da med katoličane spadajo v statistiko le taki katoličani, ki se tudi praktično udejstvujejo. Ko sem pri. šel sem v Leadville, sem pre gledal polje. Tako, tako. Šel sem od hiše do hiše. Mnogi so zaprli vrata. Štel in naštel sem. *Par mesecev sem opazo val. V nedeljah pri obeh službah do 200 ljudi morda. Nekaj je izvzetih, ker morajo tudi v nedeljah k delu. Otroci so še nekako prihajali za pouk, v nedeljah jih pri službi božji ni bilo in jih še danes ni. Kje so? Vsak opomin jo bil bob v steno. Ko sem podal — statistiko sem zapisal — 350, pa je "katoliških" ljudi morda nad 700. Tako s to -Statistiko. Ali pa gre zdaj naprej ali nazaj? Ženijo in možijo se in imajo še nekaj otrok. H krstu? Pač so prišli, pa sem popraševal, kje in kdaj in kako poročeni? Nekaj sem izvedel. Civilno, pred ministrom, s protestantom, ločen, ločena, zopet "poročen ali po ročena".. našel tudi, da sta oba "katoličana" ali katoliška Slovenca, pa — koruzno. Povedal sem, oznanil, razložil, svaril, opominjal, zapreti!, odrekel. Ali je izdalo" Zdaj imamo tri, štiri poroke v cerkvi, do deset "porok" pa letno pred sodnikom (stane le dva dolarja, se sami pohvalijo,) ali pred ministrom, imamo "poroke" kar naprej, kakor je razvidno iz časnika, ki objavlja, drugače jaz niti ne izvem, "poroke" ločenih, in ločenih, da nič kaj. Morda imamo tu v Leadvillu, kjer imamo cerkev in je duhovnik bil neprestano od ustanovitve župnije, slovenske župnije, tako blizu — petdeset (iz. nekih družin kar po — štiri) raznih "družin," ki so za vedno šle žabam pet, in le kakih — trideset družin imamo, ki zaslužijo, da se prištejejo med — katoliške družine, in štejejo za — katolicizem. Sem že večkrat premišljeval, ali bi morda ne bil jaz kriv, mislil sem pobrati šila in kopita, pa vidim, da bi bilo morda še slabše, ker bi tudi dosedanje res še katoliške družine šle — rakom žvižgat ali žabam pet. Kako je kje drugje, 110 vem natančno, tu v Leadvillu pri slovenski župniji pa je tako, in zdaj lahko vsak sam sodi, kam gre — katolicizem tudi med — Slovenci v Ameriki. V NAJEM se odda stanovanje štirih sob na 1903 W. 23rd St. =s Družinska PRATIKA ZA LETO 1936. JE RAVNOKAR DOŠLA Zelo je zanimiva. Številne lepe slike jo krasijo o ljubljanskem kongresu in o raznih drugih dogodkih. Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. Naročite jo takoj, dokler je v zalogi. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA MR, SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Društvam Najsvetejšega Imena in društvaip Krščanskih žena in mater naznanjamo, da imamo za oba društva v zalogi društvene pravilnike in obrednike. Istotako imamo ▼ zalogi slovenske regalije za oba druitra in društvene znake za društvo Najsv. Imena. Vse te potrebšči ne za omenjena cerkvena društva se naroča od: Knjigarna Amerikanski Slovenec r 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois ((