postm™ oiačane v gotovim Leto LVII. V Liubliani. v nedeljo, dne 15. decembra 1929 Št. 287 t. izdan 3 »n Naročnina Dnevna iz.oaJa u kraljevino Jugoslavijo mesečno £t> Din celoletno 3i>0 Din nede lsun izdalo ce.ole nu v Juge =« l)Iz,NEC^ Cene oglasov 1 stoip. pem-vrsla mali oglasi po ISO in i U.veCli oglasi nad 4 j mm višine po 3 m 4 Din, Za inozemstvo ■MM' J)^ ^■Hfl JHF KrnKO MULkn a 1HB ^HR uredniSkemdelu meneč no 40 Din ^^^^^^^ fl^Ha^^ zai^UB^LmBmmmfltfSb .JS IS BSmK ^BlRm. 10 Dir ~....." o Pr ve£iem D naro-ui pc-pusl ŽrriS S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« inotemsivo ikii .. m. ** dneva po prazniku urcumsij o /e i Kapiturievt unci Si. tiitil Kohopisi se ne vruCaio. nelranhlrano pisma se ne sprejemajo - Lreani&ivti /elefon Si. 2050. npravnlAlvo SI. 2326 Vir slovenskega idealizma Naše marijanske kongregacije se danes s posebnim večerom spominjajo petdesetletnega mašništva papeža Pija XI., velikega častilca Matere božje. To je dan, ob katerem tudi nam silijo ped pero nekatere času primerne misli. Ceščenje Bogorodice, ki ga po želji in v duhu cerkve, prav posebno pa po zgledu velikih papežev moderne dobe predvsem goje naša Marijina društva, je češčenje najvišjega idealizma. Vesoljno krščanstvo iztoka in zapada veličuje v devici Mariji najdovršenejši lik človeškega rodu; ne samo ideal ženstva, kakor ga opevajo pesniki, marveč najidealnejši stvor večnega Umetnika sploh, najpopolnejšega otroka božjega, ki mu je Stvarnik v najlepšem telesu vstvaril po posebni milosti od vsakega madeža grešnosti popolnoma svobodno dušo. To je smisel verske resnice, ki jo je predhodnik sedanjega papeža pred petinsedemdesetimi leti slovesno vsemu svetu proglasil. Marija je najbolj umiloščeno človeško bitje, ki je po svoji prvobitni svetosti in popolni notranji harmoniji najbližje Bogu. Zato se k njej kot najbolj svetemu in čistemu svojemu praobrazu. k ženi, ki je bila dostojna postati bogorodica, vsi kristjani zatekajo, da jim izprosi bogastvo božjih milosti, po katerih se naša osebnost lahko povzdigne do čim višje stopnje duhovne popolnosti in lepote. Tej nalogi v službi najvišjega Ideala so se posvetile od nekdaj tudi naše marijanske kongregacije. Po njih je obeležen ves naš katoliški slovenski narod, ki po Mariji išče Boga, se v vekovitem trpljenju dviga k njemu in vanj stavi vse svoje zaupanje v borbi za krščanski obraz svoje kulture, za svoj duhovni blagor in napredek! Ogromno je zato in važno poslanstvo Marijinih družb za slovensko ljudstvo tako v preteklosti kakor danes, ko se oblikuje deloma nov svet okoli nas in v nas samih. Marijine družbe imajo danes največjo vzgojno nalogo v našem narodu. V duhu Marijinega če-ščenja so poklicane zbujati in gojiti v mladih srcih neugasljiv idealizem, ki se hrani od največjih vrednot človeškega življenja in stremljenja. Prvo, tako nas uči marijanska ideologija, je Bog, absolutna svetost, ki je v nje svitu treba gledati vesoljno stvarstvo; absolutno dobro, ki se po njega zakonih mora ravnati tako vsak posameznik kakor vsaka človeška zajednica; absolutna resnica in pravica, ki je ne more izpremeniti noben človeški izmislek niti razveljaviti noben človeški naklep. V tem smislu Marijine družbe niso le učiteljice abstraktnega izpovedovanja Boga in mističnega pogrezanja v tajnosti njegovega bitja, ampak obenem vadnice najbolj dejavnega krščanskega življenja v družini, v vsakem stanu in poklicu, v narodu in državi. One dvigajo in vedno bolj izobražujejo krščanski etos našega naroda pa dajo moč in pogum po tem idealu dosledno živeti in njega ovire premagovati. Čistost erotične plati življenja in duhovno poglobljevanje moško-ženskih odnošajev, kakor ga Marijine kongregacije posebno goje, je le del onega prizadevanja, ki gre za tem, da se vzgoje v našem narodu popolni značaji, lepe duše, neustrašeni možje in idealne žene, ki niso za zabavo in igračo ali pa samo dekle, ampak soustvarjalke, družice in, če treba, tudi vodnice naroda k višji kulturi in boljšemu življenju. Ta marijanska miselnost nam more edina ohraniti naš narod kot koristen član tako človeštva kakor države, v kateri je danes od Boga poklican živeti in delovati za obči blagor vsega jugoslovanskega rodu. V tej zajed-nici je Slovenec pokoren vrhovni državni avtoriteti ne iz strahu ali sebičnega koristolov-stva, ampak po svoji od večnega božjega zakona formirani vesti, ki mu veli v državi videti čuvarja obče blaginje in nujno potrebnega reda. Je pa obenem dober član svoje rodbine in zagovornik njenih neodjemljivih naravnih pravic kakor tudi zaveden ud svoje stanovske zajednice, v kateri mu je po naravi veljeno braniti njene upravičene interese. Je zvest član svojega naroda, ki ima takisto svoje posebne dobrine in pravice, ki se jih nihče ne sme dotikati pa končno ud cerkve, ki varuje temeljne resnice krščanskega občestva, ki se tičejo našega izveličanja v Bogu, po katerem hrepene naše duše. Tako Marijin otrok vidi v človeški zajednici hierarhičen red, v terem je posameznik podrejen zajednicam, ne da bi se v njih izničile njegove osebne pravice; v katerem so zajednice podrejene druga drugi, pa zopet ne tako, da bi višja uničila nižjo, ampak tako, da druga drugo izpopolnjuje in ji pomaga. Med vsemi je ali Vatikan in narodne manjšine Iz Missirolijeve knjige o lateranskih dogovorih smo povzeli člen 39. konkordata, kakršnega je prvotno predlagal Vatikan. Radi nepopustljivosti Mussolinijeve ni mogel Vatikan prodreti, vendar je iz te prvotne določbe razvidno stališče Vatikana napram narodnim manjšinam v Italiji. Radi tega objavljamo člen 39. dobesedno: »Verski pouk v novih pokrajinah se bo vršil v materinščini. V krajih, kjer bi število italijanskih in slovenskih duhovnikov, italijanskih državljanov, ne zadostovalo duhovnim potrebam ljudstva, bo država dovolila ško-iom, da pokličejo iz inozemstva s privoljenjem italijanskih političnih oblastev duhovnike, zmožne tudi drugega jezika, četudi bi ne bili italijanski državljani.« Zaimis predsednik grške republike Atene, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica in senat sta danes opoldne izvolila za predsednika republike Aleksandra Zaimisa z 257 glasovi. Za Kafandarisa je bilo oddanih 22 glasov. 37 glasovnic pa je bilo praznih. Ro-jalisti so na ta dan zopet prišli prvič v parlament po poravnavi Gonatasove afere. Popoldne bo Zaimis pred poslansko zbornico in senatom prisegel. Ta volivni rezultat se je dosegel s tem, ker med Kafandarisom in Veni-zelosom, ki sta oba zelo temeperamentna, ni prišlo do sprave radi nekega konflikta lanskega leta. Bila pa je velika večina republikancev za to, da izvoli za predsednika Kafandarisa, ki je mlajši in za republiko bolj zaslužen, kakor Zaimis. Predsednik Zaimis je star 73 let in je stal vedno izven strankarskih bojev, dasi je med svetovno vojno in v zadnjih letih mnogo pripomogel do uresničenja veni-zelistične politike, posebno 1. 1917, ko je po prihodu francoskega generalnega komisarja Jonnarta priporočal kralju Konstatinu, da se umakne na korist Aleksandru. Preje je bil generalni komisar na otoku Kreti in guverner narodne banke. Leta 1927 je sestavil koalicijski kabinet vseh strank in storil državi znatne usluge S svojo zmernostjo. Nazadnje je bil senatni predsednik. Zadnja leta je redno prebil poletne počitnice na Dunaju, kjer je lansko leto tudi poročil neko bolničarko z Dunaja, ki so jo nekateri republikanski listi pred sedanjo volitvijo predsednika republike označili kot ne popolnoma »enakorodno gospo predsednico«. Končno pa to rodbinsko razmerje ni igralo posebne vloge, ker se Zaimisov zakon smatra bolj za morganatičen in se je Venizelos osebno zavzemal za njegovo kandidaturo. Aiene, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Ob 5 popoldne je novo izvoljeni predsednik Zaimis prisegel pred zbranimi senatorji in poslanci. Pozdravili so ga s ploskanjem. Vlada bo sklenila demisijo, da se v pondeljek sestavi na novo. Pred svojimi prijatelji je imel Venizelos pred volitvijo predsednika nagovor, kjer je poudarjal, da spada Zaimis v zgodovinsko rodbino grških dežel. Opisoval je njegove zasluge, ki si jih je pridobil za državo in republiko. Kar se tiče Kafandarisa bi njegova izvolitev le preveč podčrtala pomen predsedstva, sicer pa je tudi Kafandaris še premlad. Zahvala grškega naroda Konduriotisu Pariz, 14. dec. AA. Agence Havas poroča iz Aten, da bodo člani vlade šli k admiralu Konduriotisu, da mu izrečejo zahvalo grškega naroda. Pričakuje se sklep ministrskega sveta, da bo admiralu Konduriotisu podeljena letna pokojnina v i/nnsu 500.000 drahem 1365 tisoč Din). Zaupnica nemški vladi Po sporazumu s šefi strank izrekel parlament z 222 proti 156 glasovi Berlin, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Med državno vlado in voditelji strank je prišlo nocoj do sporazuma, med tem ko je še pozno zvečer bil parlamentarni položaj tako opasen, da sc je smatralo za neizogibno, da bo vlada odstopila. Po slavnostni večerji pri predsedniku Hindenburgu je bila seja ministrskega sveta, ki ji je ob 0.15 sledila skupna seja vlade in voditeljev strank, kjer se je ob 1.30 doseglo zbližanje naziranj. Tekom dneva se je potem dosegel popolen sporazum. Berlin, 14. dec. (Tel. »Slov«) Vladne stranke so se zidinile za sledečo obliko zaupnice: Državni zbor odobrava izjavo državne vlade in zaupa v to, da se bo finančni reformni program vlacle izvedel s pridržkom, da se bo zakon v podrobnostih končno ustvaril, vpoštevajoč temeljne obrise, ki jih je objavila vlada. Državni zbor izreka vladi zaupnico za vso njeno politiko. Berlin, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Z 222 proti 156 glasovom, torej z večino 66 glasov so danes vladne stranke izrekle vladi zaupnico, S tem je kabinet Miiller-Curtius-Hilferding znova avtoriziran za drugo haaško konferenco in odstranjena je tudi kriza, ki je grozila državni blagajni zadnji dan decembra. Pred to odločitvijo so bili hudi boji Danes zgodaj dopoldne so našli kompromis za obliko zaupnice, ki pa ni imela podpisov bavarske ljudske stranke in tudi v delu nemške ljudske stranke se je pojavljal rdpor. Tudi stranka državnega kanclerja ni bila do zadnjega moža za to, toda Miiller je ostal pri svojem sklepu, da državni zbor prisili, da se odloči za vlado ali proti njej. Uspeh mu je dal prav. Od 495 poslancev sc skoro petina, namreč 95 poslancev, ni ude- ima biti soglasje, ki ga v okviru človeške osebnosti predstavlja kot nje najpopolnejši vzor bogorodica Marija. V tej miselnosti je bil naš narod vzgojen od veka do veka, od nje je prepojen, iz nje so živeli naši najboljši sinovi; zrcali se v umotvorih našega duha od Prešerna preko Tavčarja do Ivana Cankarja pa do Plečnika, da ne omenjamo onih, ki so izrecno bili glasniki bogoljubnega življenja v najbolj svojskem pomenu te besede. Marijina društva, ki širijo kraljestvo resnico in dobrote ter pravičnega reda s sredstvi ljubezni, ki gre do dna duše, z izključno reli- ležila glasovanja, 22 poslancev pa ni glasovalo, večinoma člani bavarske ljudske stranke. Od Stresemannove stranke so bili trije očitno proti zaupnici. Vendar je bila zaupnica močna zmaga nad vso desnico, ki je skupno s komunisti in gospodarsko stranko v opoziciji proti vladi. V debati pred glasovanjem je finančni minister Hilierding pobijal trditev opozicije o katastrofalnem položaju državnih financ. Izjavil je, da je sedanja vlada ob svojem nastopu lanskega leta že prevzela blagajniški deficit več kot 1000 mil. mark in da bo sedanji blagajniški deficit v znesku 1700 mil. dne I. aprila znašal samo še 400 mil. Nemški državni zbor bo moral prihodnji teden opraviti zelo veliko nalogo, tako da se misli na nočne seje. Najvažnejši je carinski predlog, ker sedanje carinske pogodbe potečejo 31. decembra. Bašdtvin proti labouristom London, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Bivši ministrski predsednik Baldvvin je v nekem govoru v Edinburghu ostro kritiziral politiko delavske vlade, ki nalaga industriji nova bremena. Spomladi bo proračunski deficit znašal 30—40 milj. funtov. Posebno je nastopil proti novemu premogovnemu zakonu, ki omogoča radarjem in lastnikom rudnikov, da izkoriščajo konsumente. Eksportna trgovina dobiva na stroške konsumentov skrito subvencijo. Drage države, ki producirajo premog, bodo sedaj hidi izdale embargo proti uvozu angleškega premoga. gioznim delom in ponotranjevanjem življenja, bodo vršila to nalogo s še večjo ljubeznijo in vnemo v času. ko so mnogi čisto izgubili pravo smer in vzor osebnega ter družabnega življenja, drugi ga pa bolestno iščejo v najrazno-vrstnejših lažnivih utvorih in idolih. Naše kongregacije bodo slejkoprej kazale na ideal Device, ki jo tudi vzhod časti in ljubi kot vir najbogatejšega milostnega življenja na zemlji v svitu božje popolnosti, da bi naša skupna jugoslovanska domovina bila vedno dom najlepših državljanskih čednosti, nepodkupljive poštenosti in resnične medsebojne ljubezni! upruvu /e fii»pii(ii)eui ui.ii.b cckouiil račun. L/uPi/ana ill-.v. 10.050 in I0.S4< xa tnsciaie. .s«ia/cioii.75(,J, /,«r;re/> SI. 39.011. Praga ln lUmat Si. 24.797 Finančne težave Nemčije Koncem decembra bo znašal deficit \ nemški državni blagajni 1700 miljonov zlatih mark. Ta ogromen deficit izvira iz izrednih potrebščin v višini 800 milijonov iz letošnjega in lanskega deficita v znesku 450 milijonov in k temu pride še običajna potrebščina ob decembrskem ultimu v višini 450 milijonov. Ta blagajniški primanjkljaj pa je v znatni meri krit z zakladnimi menicami, krediti železnici, pošti in drugimi krediti, da znaša dejanski primanjkljaj le okoli 330 milijonov. Teh 330 milijonov mora ob koncu decembra nemška državna blagajna na vsak način izplačati, a tega denarja v blagajni ni in ga ludi ne bo. Nemčija mora zato najeti zunanje posojilo, da dobi teh 330 milijonov zlatih mark in že je bila tudi pripravljena ameriška banka, da posodi ta denar, ko je nastopil dr. Schacht proti gospodarstvu nemške vlade. Ta nastop je povzročil, da je ameriška banka Dillon, Read & Co., ker ta je bila pripravljena dati denar, zahtevala, da si nemška vlada takoj zasigura nove dohodke, ker drugače ne dobi Nemčija nobenega posojila. Nemčija pa mora posojilo dobiti, ker drugače no dobi velik del uradništva 1. januarja svojih plač. Zato je nemški finančni minister izdelal načrt finančne reforme in pa poseben »takojšnji program«, ki naj Nemčiji da za ulti-mo december potreben denar. Po tem programu naj se zviša davek na tobak za 220 milijonov, prispevki za socialno zavarovanje pa za 140 milijonov in bi tako imela Nemčija onih 330 milijonov. Po sprejemu teh novih davkov pa bi dali Amerikanci posojilo. Obenem pa se mora izvesti tudi finančna reforma. Dr. Schacht zahteva, da zviša Nemčija davke vsaj za 500 milijonov, ker drugače obstoji resna nevarnost, da Nemčija ne bo mogla vršiti svojih obveznosti po Youngovem načrtu. Ta pa pomeni za Nemčijo znatno olajšanje bremen. Nemški gospodarski krogi pa že silno tožijo, da je nemško gospodarstvo z davki preobremenjeno, radi česar se je produkcija preveč podražila. Novi finančni načrt zato znatno olajšuje davčno breme produktivnih podjetij ter skuša s tem pospešiti razvoj produkcijskega kapitala. Tako bi se po novem finančnem načrtu znižal dohodninski davek za 20 do 25 odstotkov, obrtni davek za 20 in zemljiški za 10 odstotkov, kar bi avtomatično tudi znižalo občinske davke. V nadomestilo pa bi se povečali konsum-ni davki, tako na tobak in pivo. Dohodki to-bančnega davka bi narasli v enem letu od 870 milijonov na 1300. V vsem pa bi se morali že v času od 1. januarja do 1. aprila povečati davki za 500 do 550 milijonov zlatih mark. Industrijci so na svojem zborovanju zahtevali tudi povečanje davka na pivo, ker ne gre, da daje ta davek v Angliji 1700 milijonov, v Nemčiji, ki ima mnogo več prebivalcev, pa samo 900 milijonov mark. Obenem pa so nemški industrijci tudi zahtevali, da se reforma nemških financ temeljito izvede in zlasti opozarjali, da je nesprejemljiv, če bi sc najprej rešil »takojšen program«, davčna reforma pa odložila. Zgovornost vseh teh številk je tako močna, da se jim nemška vlada mora pokoriti, j Vprašanje pa je, če se bodo pokorile tudi stranke. Socialni demokrati ugovarjajo proti konsumnim davkom, ki so seveda nepopularni, druge stranke pa opozarjajo na preveliko breme socialnih dajatev, ki znašajo v Nemčiji na leto 6 milijard. To se pravi, da 3,000.000 delavcev vse leto dela le za socialne ustanove. Ali na vse zadnje so prazne blagajne ob ultimu tako mogočen ukaz, da se bodo inorale nemške vladne stranke zediniti in z novimi davki si zasigurati ameriško posojilo, z davčno reformo pa gladko izvedbo Youngovega načrta. Delna odprava cenzure ♦ ee v bpantjt Madrid, 14. dec. (Tel. sSlov.«) V Madridu delujočim inozemskim dopisnikom se jc pri oficielnem sprejemu sporočilo, da jo cenzura zanje ukinjena. Izrecno se jim jo izjavilo, da smejo svobodno in odkrito vršiti kritiko in da vlada samo zahteva, da ne oddajajo nobenih neresničnih nli tendencioznih poročil. Pariz, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Bivši špau ski ministrski predsednik Sanchez Guerra, ki se jc aktivno udeležil zadnjega poskusa, vreči diktaturo Primo de Rivere, je danes v Hen-dayc zopet stopil na francoska tla ter je zvečer dalje odpotoval v Pariz. Novi zakoni podpisani Belgrad, 14. dec (AA.) Minister pravde dr. Sr.skic je bil danes ob 15 v avdijenci pri Nj. Vel. kralju na dvoru v Dedinju. Ob tej priliki je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o verski zajednici Zidov v kraljevini Jugoslaviji, zakon o izdajanju tapij na področju apelacij- Priprave za 2, Jurldčna honlctenca kančka sprejel Bruselj, U. dec. (Tel. : Slov.«) Danes je pripravljalna juridična konferenca v Bruslju končala svoje delo. Konferenca je imela skicirati pogodbe, ki bi se imele podpisati na prihodnji haaški konferenci. Raznih pogodb, posebno političnih, niso zaključili. V bistvu pa ie konferenca dosegla, da so ustvarjeni teii- skih sodišč v Belgradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici, zakon o premeščanju in upokojenju uradnikov in ostalih drž. uslužbencev civilntga reda in zakon o izpopolnitvi paragrafa 109 meničnega zakona z dne 29. novembra 1928 in g '28 zakona o čeku istega j datuma. l sto e delo — VoMngot; nncrJ bil v celoii , nični pogoji za haaško konferenco. Dosegel se je prednačr! za okvirno pogodbo, ki so se ji kot priloge priložila razna komisijska poročila. Dalje so se predložile tudi razne druge priloge glede bruseljskih razgovorov. Youngov načrt sam je bi! sprejet kot celota. Dežju, mm m smm NIVEA-CREME o viaan Temelji aoliske zunanje politike s Varšava. 14. dec. AA. Poljska -agencija Javlja, da je poljski zunanji minister Zaleski v svojem intervjuvu časnikarjem o morebitnih posledicah sedanje vladne krize glede na zunanjo politiko Poljske opozoril na svoj govor, ki ga je imel 1. 1928 v Društvu za mednarodne nauke in v katerem je rekel, da je vodilna linija poljske zunanje politike stalen element, ki je neodvisen od raznih izpre-memh v notranji politiki. Vendar, je rekel minister, ne more biti dvoma o tem, da utegne notranja politika olajševalno ali pa otežu-joče vplivati na vodstvo znnan.ie politike. Današnji položaj je drugačen, kakor je bil položaj pred nekaj leti. Drugačen je z nekimi psihološkimi elementi, katerih delo je nenavadno važuo za vodstvo zunanje polit ke. To je občutenje varnosti in prepričanje, da Zakon o narodni šoli § 167 določa, da se more učiteljem v srbskih Šolah na bivšem turškem ozemlju, ki nisr mogli po osvobojenju vsled nezadostne kvalifikacije ostati v sl-j:>.bi. izplačevati stalna mesečna pomoč od 1000 Din, njihovim rodbinam pa polovico te vsote. § 168 P.-osvctri minister bo stalno imenovane verouoiieije (kalehete) namesti! tam, kjer so v smislu § 43. najbolj pot-ebni, in oni obd že vse pravice, ki iim po zakonu pripadajo. Veroučitel e, ki si niso pridobili pravico do pokojnine po uradniškem zakonu, bedo odpuščeni iz službe. § !69 V teku enega leta po uveljavljanju tega /-"ikona sc smeje po poirebi premeščati brez pravice na petr - in selitvene stroške cus učne osebe, ki so se po predlogu .in ocer.i p osvetnih in upre.vnih oblasti po svoji krivdi pokazali za škodljive a!š neprimerne v svojem kraju službovanja. § 170 V dorr.ih in zavodih za nezadostno razvito deco se imenujejo učne osebe v sporazumu z minitrom za sociiaino politiko in narodno zdravje. § 171. Kjer še niso organizirane up-avne in šolske občine, bo poskrbel pristojni sreski načelnik za sestavo in izvršitev šolskega proračuna narodnih šol g 173 V onih vaseh, kjer šola nima stanovanj za učitelje, jih ie dolžna šolska občina zgradili najkasneje v roku šestih let, ko stopi ta zakon v veljavo, drugače se šola zap-e V ime stanrrine v vaških šolah, ki nimajo učiteliskih stanovanj, bo občina plačala vsuki učni osebi po 150 Din mesečno. § 174 Stanarina po §§ 29., 84., 118 in 173. lega zakona p-ipada učiteljem od t. aprila 19 "0 daljo in se imajo takoj po proglasitvi tega zakena vnesti potrebni zneski od občinskih uprav v odgovarjajoče občinske proračune. § 175 Stanarino za šolske nadzornike po § S4. in 118. tega zakona plačajo občine, kjer je sedež šolskega nadzornika § 176. Pomožni referenti prosvetnega ministrstva imajo 'ste prinadležnosti, ko sresld šolsM nadzorniki in poleg tega po 500 Din mesečnega dodatka. Pomožni sekretarji prosvetnega ministrstva pa prinadležnosti ko vsi ttndniki 11. kategorije in poleg tega 300 Din mesečnega dodatka. § 178 Dokler ne bo zadosti kandidatov za banske in sreske šolske nadzornike s kvalifikacijami po tem zakonu, se morejo za ta čas imenovati tudi kandidati z dovršenim nižiim tečajem višje pedagoške šole, ki so se odlikovali v službi in bili najmanj štiri leta sreski nadzorniki; enako se morejo imenovati tudi učitelji narodnih šol z najmanj 15 let državne službe, če so se odlikovali s svojim delom v šoli in na narodno-prosvetnem poliu. Tem pripadajo vse prinadležnosti po S 118. tega zakona. § 179 Dokler se ne spopolnijo mesta sreskih šolskih nadzo-nikov, se pooblašča prosvetni minister, da more v posameznih srezih poveriti vršen-c te službe tudi šolskim upravitelietri. Za ta čas so upravitelji osvoboieni pouka v razredu, vendar p? vrše še naprej dolžnosti upravitelja šole in obdr/c vse pravice, ki so združene z vršitvijo te dolžnosti. § 181. Minister prosvete se pooblašča, da v roku dveh mesecev, ko stopi ta zakon v veMavo, predpiše splošni pravilnik za uporabo tega zakona § 182. Prosvetni minister se pooblašča, da določi položaj vsem onim učnim osebam, ki niso posebej imenovane v tem zakonu, a se nahajajo v državni službi, ko stopi ta zakon v veliavo. Minister jih bo po niih kvalifikaciji n po državni potrebi obdržal v službi ali vpokoiil, ali pa razrešil od dolžnosti, če si niso pridobili pravico na pokojnino. 8 183 Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v Službenih novinah«. Od tedaj prenehajo v vsej kraljevini veljati vsi dosedanji zakoni, zakonske naredbe, uredbe in vsi drugi predpisi, ki se nn-lašajo na narodne šole Pol.s to-£idovshi poslane! gostje Soc, do vromo, mrzlot« in vlažnost odvzemajo va-i lioii traino /a ko/.o važne hranilne sestavine (n pOHOtiSnJe s lein luerano nairin ario-i uhram Vaf» koža pa polrobnic 'raka l'u Vas vnrt>'e NIVFA CKE.MI' prod neiifodnimi vremenskimi vplivi Samo MVKA-t IUuMK VNi liute KIKTKII. - Ta obvaruje neino UoJni. staničie osuSenta in prepreči nn»t»iHii)e uuf- m rug. Doze po «■-. v— tir- ,n t). Tut,e no f- In 14«— D. N1V E A -C t? K M K pronlkne v Kožo in ne osiavli« bleska. sKiatiiSCc: i^amor ncitsho t. sa. r ----- — «•g, m ■ v Poslanec pa se te obranil napadalca, ki ga Peti t Parisien . glede današnjega obiska Burova tn Molova pri Briandu v Parizu, je utemeljeno upanje, da bo Bolgarija sprejela predlagano zvišanje reparacij za 37 let po 12 in pol milijona zlatih frankov. Bolgarska ministra sta sicer ponovno prosila za popust dolga, vendar sla pokazala resno voljo za sporazum, posebno, ker se zdi, da sta naj-brže v Rimu imela neuspeh. Italija je namreč zahtevala, da hi se morala bolgarska anuiteta od 12.2 milijona zvišati na 18 milijonov. Obenem objavlja Peiit Parisien« intervju s češkoslovaškim zun. ministrom dr. Benešem, kjer se dr Beneš pritožuje radi pretirane višine osvobodilnega dolga. Češkoslovaška te višine ne more plačati, posebno, ker so se njeni obroki kot upniškega naroda preveč obrezali. Skušal bo v Haagu z vsemi sredstvi, da regresira češkoslovaško finančno situacijo. V razgovorih z Mironeseom se je sporazumel o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, posebno o vprašanju vzhodnih reparacij in o pripravah za haaško konferenco. Proti ž'dot sho gibanje v Rusi?« Moskva, 14. dec. AA. List »Komunist« poroča, da se čedalje bolj širijo med delavci antisemitske demonstracije. V neki tvornici v Marinopolu so delavci svojega druga Zida polili z raztopljenim železom, potlej pa priredili skupščino, na kateri so izjavili, da bodo isto storili z vsemi delavci-židi. ki jih bo tovarna nastavila. Sovjetska oblastva so prijela vse krivce tega zločina. Proces soinoških za$truplieva*h Budimpešta, 4. dec. (Tel. »Slov.«) V Szol-noku je bilo danes zvečer izrečena razsodba proti prvi skupini štirih obtoženlc. ki so za-strup!jevale svoje može in sorodnike. Državni pravdnik je predlagal, ker je krivda dokazana, da se vse štiri obtoženke obsodijo na smrt radi zastrupljenja ali radi nagovarjanja k zastrupljenju. Ni jim priznal nohenih olajševalnih okolnosti in trdil, da so vse štiri obtoženke izvršile svoje dejanje z cejbolj prosta-škimi sredstvi. Sodišče je vse štiri spoznalo za krive in obsodilo obtoženko Lipka na smrt na vešalih, ostala tri pa na dosmrtno ječo. Obsojenke so prijavile vzklic radi previsoke Kazni, državni pravdnik pa vzklic zato, ker se tri obtoženke niso obsodile na smrt. Letalska delavnica pogorela BukarešI, 14. dec. (Tel. Slov.«) Danes dopoldne je na vojaškem letališču Pipera na-stal požar v veliki delavnici, ki je popolnoma uničil delavnico. Neki vojak je iz neprevidnosti razlil bencin, ki se jo iz neznanega vzroka vnel. /. velikim trudom se je posrečilo požar lokali-zirali, tako cla so lahko rešili letala iz sosednega velikega hangarja; ukrepom oblastev in pomoči, ki so jo dala oko tiska mesta, se je zahvaliti da je bii požar naglo udušen. Trinadstropna hiša, v kateri je bila trgovina Dimitrova, je pogorela do tal. Dve osebi, ki sta bili v trenutku eksplozije v trgovini, sta dobili zelo hude opekline ter so ju morali poslati v bolnico. Ena od niiju je umrla. Zruši! se je zid in pokopal pod seboj 12 dijakov, ki so prihiteli gasilcem na pomoč. Od teh dijakov ni nihče podlegel, vendar so nekateri dobili hude poškodbe. Sodijo, da je škoda precejšnja in da presega več milijonov levov. Preiskava je dognala, da smodnik tsm dosti uporabljajo v kamno lomih, ki jih je mnogo v okolici mesta Popova Karahan v Angori Angoru, 14. dec. AA. Anatolska agencija javlja: Karahan je v spremstvu sovjetskega poslanika posetil včeraj turškega ministrskega predsednika Ihuiel pašo ter predsednika turškega parlamenta. Oba sta Kuralmuu vrnila po-set. Turšk. zunanji minister Tevčik Rudži Bej je obedoval včeraj s Karahandin in priredil snoči banket njemu na čast. Na banketu so bili vsi člani vlade in diplomatskega /bora ter mnogo drugih osebnosti. Tevčik Ruždi Bej in Karahan sta izpregovorila prijateljske zdravice, v katerih sta veličila prijateljstvo med Rusijo in Turško. demonstracija r»a sodišču Sofija, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Na tukajšnjem okrožnem sodišču se je pripetil v pisarnah državnega pravdništva razburljiv prizor. Prišla je 14 članska deputaeija, ki je zahtevala vstop k državnemu pravdniku, da bi protestirala proti postopanju z obtoženci v procesu proti 52 komunistom in proti aretaciji komunističnega voditelja Gančeva, ki stavka z gladovanjem. Ko je državni pravdnik odklonil sprejem deputacije, so člani de-putacije vdrli v njegovo uradno sobo z vzkliki: »Doli fašistična diktatura! Doli fašistična justieak, nakar je državni pravdnik odredil aretacijo vse deputacije. Proti deputaciji, v kateri sta bili tudi dve ženski in več študentov. se bo vložila obtožba na podlagi zakona o varstvu države. csfce Pariz, 14. dee. (Tel. »Slov.«) Vihar, ki je trajal več kot teden dni ob francoskih obalah, se je danes polegel, vendar pa še ni mogoče preceniti vse Škode, ki jo je napravil. p0 dosedanjih ugotovitvah presega število smrtnih žrtev pri pomorščakih več kot sto oseb. Razdejanja v ribiškem ladjevju so ogromna. Na posebno eksponiranih točkah, posebno na nekaterih otokih, je tako rekoč uničeno vse ribištvo. »Pariš Midi« zahteva anketo, na kateri grozi, da se bo brez usmiljenja odkrila nesposobnost francoske jaVne eršilne organizn-cije na obalah. Slavnostno zborovanje hišnih Sitou se je vršilo v Unionu razmeroma še do-bro obiskano slavnostno zborovanje hišnih posestnikov v proslavo 30 letnice obstoja njihovega dru-siva. Zborovanje se je vršile pri pogrnjenih mižali. Zborovanje jc otvorii predsednik g. Frdib, ki jc po-zuravil vse odlične zastopnike, tako predsedniku Zbornice TOI g. Jclačina, zastopnike mestno občine obrtniških organizacij, trgovskih gremijev. zagreb skih, avstrijskih in mariborskih hišnih posestnikov ter ustanovitelja društva in častnega člana dr. Vinka <->regenta. Nato je prečital predsednik udanostne brzojavko Nj. Vel. kralju, združeno s čestitko k rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja. Predsednik je nato podal v daljšem govoru zgodovino društva od potresa do ustanovitve dru-siva leta 1809 ter vseh nadaljnih trideset let. Ve« cas je društvo uspešno dela o za blagin o svojih članov. Predsedniki v tem Času so bili: dr. Gregorič, :.r. I irc m < relih Nekaj mesecev tudi dr. Ivan Tavčar. Na zborovanje ie bilo poslanih več pozdravnih brzojavk tn pismenih čestitk. Sledili so šc pozdravi prisotnih zastopnikov, Nato se jc razvil prileten zabaven večer.