224. številka. Ljubljana, v ponedeljek 1. oktobra. XVI. leto, 1883. I j- aja vsak dan «v^*'er. i/.rr,.'n nedelje ni praznike, ter velia po pošti prejeman za a v str i j s k o - og ers k e dežele za v.ho (eto 16 gld., ra pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., Jeden meittO 1 i?!d. M kr. — Z& Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto M gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedttO me«oe 1 gld. 10 kr. Za" po&iljanje na dom rakuna sc po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, KOtikoi poštnina auaua. Za oznanila plačuje se od četiri etopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo iedenkrat tiska, po 6 kr. če «*e dvfckttti in p»> A kr., če se trikrat ali večkrat liska. Dopisi naj se istvolt frankirati. ilokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in nprnvništvo je v Ljubljani 's Frana Kolmana hiši „Oledališka stolna*. V pravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. odmtnJstratintfl stvari. :*tm~ abilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo na zadnje četrtletje, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Sašu ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta.......3 gld. 30 kr. n jeden mesec ...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po p oŠ.i velja: Za četrt leta.......4 gld. — kr. n jeden mesec.......I „ 40 „ Upravtiištvo ,,Slot% Naroda". Z živo besedo učimo narod! Z Dolenjskega 29. sept. [Izv. dop.] S peresom poučujemo svoje rojake že veliko let v obilnej meri. Veliko število knjig i»i časopisov roma mej izobraženi in prosti slovenski narod leto za letom, dan za dnevom. Tiskana beseda res veliko koristi, pri marsikaterem izobražencu morebiti toliko izda, kakor živo izgovorjena beseda. Vender pa ima dob:-r govor dosta večji uspeh kakor tiskam* beseda, katere se veliko naših ljudi j niti posluževati ne more Precejšni! del našega naroda je Čitanja Se nezmožen, in nekateri pa so zmožni v tako majhenej meri, da veliko naših knjig in časopisov umeti ne morejo. Na dalje je veliko našega pro stega naroda, kateri si razen molitvenih bukvic neče ali ne more omisliti druzega berila. Je torej še jako veliko naših rojakov, kateri r a z neg a pouka jako pogrešajo. Nevednost, nezaupnost in predsodki so lastnosti pri marsikaterem slovenskem kmetu, rokodelcu in delavcu, in ni ga domoljuba, kateri bi z živo besedo poučeval, razjasnjeval in tolažil. V šoli, ako jo je kdaj obiskoval, je sicer kmet v svoji zgodnji mladosti slišal kopico jedrnatih naukov, ali večina tega je v teku časa izpuhtela, in dorasli mož bi rad v svoji zreli dobi slišal novih, času primernih nasvetov in to i a žilnih bese d i j. V cerkvi se mu sicer podajejo slehern praznik lepi moraličui nauki, a ti mu za vse slučaje, zlasti v praktičnem življenji, ne zadostujejo dovolj. Naš kmet želi česa izvedeti o politiki in vojskah, o novih in starih postavah, o uzrokih velikih davkov, rad bi slišal v tej zadevi toiažilne besede, in to zlasti iz ust odličnih domoljubov, katerim je svoje zaupanje izkazal pri raznih volitvah. Če tudi je naš kmet glede napredovanja v kmetijstvu preveč kouservativeu, vender rad posluha, kadar se mu pripoveduje, kako bi prišel na jedni strani do večjih dohookov, in kako bi se na drugej strani obvaroval stroškov. Vse polno je pač predmetov, o katerih bi se lahko govorilo kmetskim poslušalcem, katerih bi gotovo tudi ne manjkalo. Ali Česar pa ni, to so domoljubi, kateri hi shode skliceval* in ljudstvu o tem ali onem govorili. Doba taborjev je žalibog čisto pozabljena, nihče se več ne spominja prevelikih konstij, ki so jih nam donašali. Ali tudi raznih društev, zlasti takih, v katerih bi bili kmetje zastopani, nam čisto primanjkuje. Na Dolenjskem na priliko imamo vse premalo Čitalnic, bralnih druStev, kmetijskih poddružuie. Ako se pa tudi sem ter tja osnuje kako tako društvo, je njegovo dolovanje omejeno le na majhen krog družabnikov, in to navadno takih, ki se prištevajo orni kancem in torej pouka toliko ne potrebujejo. Vsa narin društva prirejajo navadno shode in zbore v razveseljevanje svoj-.b družabnikov. O takih zborih pa, h katerim bi se kmetje v ta namen vabili, da bi se jih o tem in onem poučevalo, ni duha ne r-duha. Če se Čitalnicam v mei in trgih kaj takšnega ne more ravno v velik greh šteti, odpustiti se pa taka nemarnost ne sme kmetijskim družbam. Na Dolenjskem imamo precej kmetijskih poddružnic, pa menda vse le na papirji; o njihovem delovanji se tako malo čuje, kakur o glavnem odboru naše kmetijske družbe. Kmetijske poddružnice imamo: v Novem Mestu, v Metliki, v Krškem, v Mokronogu, v Radečah, v Uoštanji itd. Jedina Novomeška poddružuica je pred nekaterimi leti krepko delovala in pred dvema letoma celo lepo razstavo priredila. Takrat se je govorilo, da se bodo jednake razstave tudi drugod prirejevale, zlasti v Krškem. Ali vse je obmolknilo, nihče se več svoje obljube ne spomni. Namesto da bi kmetijske poddružnice imele v letu kacih 10 shodov na raznih krajih, zgodi se, da nema katera n. pr. v Krškem) skozi deset let nobenega shoda. Morebiti pa ni domoljubov, kateri bi pri takih shodih govorili? Kaj še; so živinozdrav-uiki, učitelji, duhovniki itd., ki so pripravljeni po potrebi primerno besedo spregovoriti; le tega ni, kateri bi stvar sprožil in zbor sklical: predsedniki kmetijskih poddružnic navadno spe in glavni odbor v Ljubljani, kateremu itak duše, t. j. tajnika manjka, jih nikdar ne podreza. — Da ne postanem preobširen, uaj torej na kratko povem namen teh vrstic: Silno je želeti, da bi se večje življenje vbudilo pri naših kmetijskih pod dr u ž nicah , za kar naj skrbe dotični predsedniki ali pa glavni odbor kmetijske družbe v Ljubljani ali pa slavna vlada sama, pod čije pokroviteljstvom poslednja stoji. LISTEK. Potovanje križem domovine. Popisuje Prostoslav Kretanov. XXIX V raznih slojih Zagrebške druščine. Zaradi „pisačje" preplodnosti me ue bode vzel — „Škrat"; za to sem prepočasen in — človek, ki na mesec po jedenkrat pero namoči, zasluži po tolikem dušnem oaporu pač tudi nekoliko počitnic, ka-li? Toda, po preteku poldruzega meseca je treba vender le oglasiti se, da sem že živ, kajti inače bi naposled še kdo utegnil misliti, da sem bil jaztist Slovenec, ki je doli v Zagrebu pri snemanji ogrskih grbov držal lestvico in da so mi pri istej priliki magjaronski paudurji „prerahljali hudiču zapisane kosti" . . . Da temu ni tako, o tem pričajo te vrste in obžalujem, če si je kak „dobrokoteu prijatelj" prerano drgnil roke: kopriva, kakor znano, ne pozebe in ne zaalužil bi svojega imena, če bi se ne bil znal okretno izogniti pandurskim sabljam! Vender naj nikdo ne misli, da bi bil ves ta Jik^^^^io^^a^J^^Meč^^K^^kalje^ Zagrebškem zapečku! O, uikukor ne! Temveč v tem ko so pandur ji dajali vetra Zagrebčanom, pohajkoval sem jaz po — Dolenjem Štajerskem ter si ondu nabral različna izkustva. V Š mari j i pri Jelšah poslušal sem zavzet, kako je Celjski „kmetski prijatel" v klasičnej slo venščiui a la „vi vaše eksrle per cavni perpintajte*4 tamošnjim nemškega piva žejnim kmetom dokazoval potrebnost tevtonskega jezika, in v Koga te i, kjer so „šulterajnovi kulturtragerji" okrog svojega ječme-uovca plesaje peli: -,Ui)8 ist ganz kiinibaliseh wohl, Als \viii lilnfhiindurt Siiuen," — občudoval sem prevzvišeno pragermansko omiko (V). Izmej „navduaenih" nemčurskih kričačev zbežal sem na premirno narodno po'je: ko sem se doli v P tuj i v „Narodnem domu" naučil — „iz glave igratiu tarok in se v Ormož i pri seji slavnostuega odbora navze! navdušenja za proslavljanje veleza-služnega učenjaka, peljal sem se v Ljutomer k Miklošičevi svečanosti, kjer sem opazoval, koli potrpežljivo je priprosto kmttsko ljudstvo poslušalo naše učene „pozdrave", dočim me je slavnostni govornik prepričal, da „bi se pre štajerhka dežela ne razpo-fiila, če bi se Slovenci združili — I" vred odšli zadnji gostje iz Ljutomera, ugreznila sva se s prijateljem T—oni, ki je srečno odnesel prekmurskim pandurjem svoj kalabrijski slamnik, — slastnemu odmoru v naročje ter pohajkovala brezbrižno po divnej Ljutomerske; okolici: danes krenila sva tja po polji v samosvestui Oven h „kobilskej dirki", jutri gori v prisojni Jeruzalem v hladen vinsk hram, in tretji dan zopet doli v prijazno Stročjo Vas, k Vrazovemu netjaku, Ig. Moho-riču . . . Neko jutro zarila sva v histor.čni „I3ahji Klanec" in od oudod gori na vinorodni — Kamena" čak, kjer sva ee na senčni verandi — in to po tolerantnem načelu : „Suiim cu que" — uglobila v zanimljive študije: v tem ko je meni, staremu sa-njalcu pogled plaval nad slikovito seljanko, razgrnem) ondu po širnem Murskem polji, po slavni naSi „Tesalijia — odprl je bil čili moj prijatelj — liki Lessmgov „Mladi učenjak" — „živo knjigo" človeškega življenja ter proučeval nošo in običaje vrlega uaVga ljudstva. S polnim srcem, v sladke spomine topljena, vrnila sva jie zopet doli v pro lani svet in isti večer razodel se nama je ondu pri V a up o tiči hod v svetišče novih, doslej nepoznanih tnjnoBtij. Tu namreč razkladal je, kakor kek blagjve&tnik nov evangelij, Slovenskim domoljubom pa kličemo: Ne samo z mrtvo tiskano črko, ampak tudi z živo besedo učimo uarod naš! I. L Deželni zbor kranjski. (VI. seja dne 29 septembra.) Navzočnih je 26 poslancev. Odsoten je sicer jako vestni obiskovalec dr. pl. Schrey, tudi barona Schwegel-na in dra. Mauerja pogrezamo. V obče opazujemo, da se nasprotna stranka ne udeležuje več sej s tisto gorečnostjo ko nekdaj, ko je bila v večini. Dežman je videti jako apatičen, niti stereotipnega smehljanja ni več. Deželni glavar naznanja, da bode 4. oktobra, na godovni dan Nj. Veličanstva presvetlega cesarja, slovesna sv. maša v stolnej cerkvi, h katere) se vabijo gg. poslanci. Gospod deželni predsednik baron VViukler na-znauja, da je si. m n sterstvo za poljedelstvo razen že omenjane naredbe, da se nastavijo še štirje gozdarski tehniki in deset gozdarskih paznikov, odredilo tudi, ua se skrbi za denarne nagrade za umno pogozdovanje Krasa na Kranjskem, da se po zaslišanji deželnega gozdarskega nadzornika utegnejo tudi pomnožiti ali razširiti gozdarske semenske šole (Saatschulen). Načrt zakona za pogozdovanje Krasa na Kranjskem izroči se po predlogu gosp. poslanca Detele gospodarskemu odseku. Prošnje so predložili: Jeseniška občina za podporo za zidanje šole; isto tako občina Dobliče; deželni vratar Jakob Žitko za penzijo; sluga velike realke Skube za petletnico; občina Podkiaj nad Vipavo, da se jej odpiše dolg 200 gld. normalno šolskemu zakladu; Občina Novo Mesto za ustanovljenje polje deljske in vinorejske šole; občina Poljanska za podporo čijikarske šole; uitelj g. Raut, naj bi se na SlHpskej ^oli nadaljevali kursi za poučevanje ljudskih učiteljev. Vne te prošnje izroče se raznim odsekom. Dr. Vodnjak stavi že prijavljeni predlog. profesor Šuklje nasvetuje, naj se deželnemu odboru naroča, da poroča v prihodnjem zasedanji deželnega zbora, kako bi se ustanovila poljedelska Oziroma v i no rej s k a šola za Dole n j s k o. Oba predlagatelja bosta v prihodnjej seji utemeljila svoja predloga. Dr. /urnik utrjuje svoj samostalni predlog zaradi poprave statuta mesta Ljubljanskega. Govornik pravi, da mu ni treba predloga utemeljevati obširneje ; ako to stori, zgodi se le, da se zadostuje obliki. Prenaredba je v obče kot nujna pripoznana. kajti statut Ljubljanskega mesta ustvaril je minister Bach 1. 1850. po jednakein kalupu, kakor ga J8 odkazal vsem mestom v Avstnji, ravno tiiko v Ogr-skej m Ilivat-kej, kateri ste bili isti čas pod Dunajsko vlado. Vsa večja mesta v Avstriji razen treh so mej tem časom svoje Statute premenila okoliščinam primerno, za Ljubljano pa so bdi odnošaji neugodni, da se to, akoravno zelo potrebno, do sedaj ni izvršilo. 28. septembra 1868 sklenil je kranjski zbor naročiti deželnemu odboru, naj izdela nov statut za Ljubljausko mesto in isteg* predloži deželnemu zboru. Deželni odbor obrnil se je do mestnega zbora Ljubljanskega, v katerem je imela takrat naiodnej slovenskej stranki protivna stranka večino, da izrazi svoje mnenje o prenaredbi mestnega statuta. Mestni zbor je vzel stvar v pretres, in po selo obširnih študijah izročil jako dolgo poročilo, na katerega podlagi jo deželn« odbor izdelal nov statut za Ljubljansko mesto in istega predložil deželnemu zboru 1. 1871. Poročevalec in bori tel) novemu statutu bil je ranjki dr. C os ta in 28. sept. 1871 bil je nov statut v deželnem zboru kranjskem vzprejet. Postavni načrt pa se ni izročil c. kr. vladi v potrjenje in to je prouzročilo, da velja še danes stari statut za Ljubljansko mesto. Da je poprava statuta potrebna, o tem ste pač obe stranki dežel nega zbora jedini. Ugovor, da bi bila prenaredba preobširno delo, ne velja, kajti kot podlaga obravnavam v tej zadevi bode prav izvrstno služil po dr. Costi izdelani Statut, kateri se bode z malimi spremembami lahko vzprejel. Predlagatelj nasvetuje, naj se voli poseben odsek sedmerih udov, kateri o predlogu poroča. V odsek se izvolijo gg.: profesor Suklje, dr. Papež, dr. vitez Bleivveis - Trsteniški (na čelnik), dr. Dolenec, baron TaufTerer, Dežman (namestnik) in dr. Zarnik, (ne kakor smo krivo raz-umeii, g. Svetec.) vsi jednoglasno. Poslanec K lun utemeljuje svoj samostalni predlog zaradi izdavanja ženitovanjskih oglasuic. Predlugatelj nasvetuje postavo, da bi imele občine pravico zabranjevati ženitovanja osobam, ki žive od beračenja, ki po svojem obnašanji neso za ženito-vanje sjiosobne itd. Govornik v obširnem svojem govoru slika vse obravnave, katere so se v tej zadevi že vršile v deželnem zboru kranjskem in pri« j spodablja (Kakor mi mislimo, malo umestno)] Solno-jgraško našej deželi. Predlog se izroči gospodarskemu odseku. Nemci glasujejo proti. (Konec prih.) Politični razgled. V Ljubljani 1. oktobra. Ituwiii«l4l list „Prolom" piše o zadevi predloga kneza C za rtory skega , da naj bi Rusini vse svoje zahteve točno formulovali, da bodo rusinski poslanci odstopili od svoje zahteve glede upravne delitve Galicije v dve polovici, ter da hočejo deželnemu zboru predložiti naslednji program: 1. Rutinski jezik bodi odslej v vzho.lnjej Galiciji s poljskim popolnem jednakopraven. 2 Uradniki političnih in samoupravnih oblastnij vzhodnje-galiških morajo znati v obeh jezikih poslovati. S. Državni in deželni grbi, kakor tudi uradni grbi v vzhodnjej Galiciji morajo nositi v prvej vrsti rusinske in še le v drugej poljske napise. V zahodnjej Galiciji pa naj se daje prednost poljskemu jeziku. 4. Oblasti imajo dolžnost pri poslovanji s rusinskimi občinami in strankami posluževati se ex officio rusinskega jezika. 5. V vseh šolah vzhodnje Galicije mora biti rusinski jezik poučni, poljski pa obligatni predmet; v zahodnjej Galiciji pa bodi naopako. 6. Prezentacija pri namešče-vanji župnikov naj se prenaredi tako, da bode odslej namesto iz poljskih graščakov izhajala iz cerkvenega zastopa občinskega; 7. poljska ttranka se ima odslej pri volitvah v rusinskih okrajih vzdrževati vsakega uplivanja ; 8. v gališkem deželnem odboru naj imajo Poljaki in Rusini po tri zastopnike. 9 Deželni zakladi naj se ne uporabljajo izključljivo za polJHke namene, nego tudi Rusinom v prid. 10. Glede jezika, pismenk, pravopisja in slovnici postavodajne korporacije nemajo pravice izdajati naredeb in odlokov. 11. Deželni zbor naj se ustavlja naselitvi jezu-vitov, s katerih umešavanjem v notranje zadeve iztočne cerkve so se v prvi vrsti vedno porajali spori mej Rusini in Pollaki na Gališkem. Hrvatski državni poslanci imeli so v soboto dopoludne zopet konferenco pod predsedstvom barona Inkey-a. V tem shodu se je sklenilo odpo-slati petorico iz sebe k ministru Tiszi, kateremu bode predložila naslednje zahteve: 1. grbi z dvojnimi napisi naj se odstranijo ter namestijo s starimi, s samimi hrvatskimi napisi; 2. kraljevi komisarijat naj se razveljavi, ustavna vlada zopet upelje ter skliče hrvatski sabor; 3. postavo o nagodbi naj že zdaj vzameti v obravnavo obe vladi ter naj se izvedo vse one točke, glede katerih se lahko doseže sporazumek; vsi oni deli pa, o katerih se ne moreti zjediniti, naj se predlože posebnej regnikolarnej deputaciji; 4. hrvatski poslanci javijo, da se o obravnavi grbov ne morejo udeleževati sej državnega zbora. — Dokler deputacija petorice ne poroča o svojem vspehu, se hrvatski poslanci ne bodo shajali in posvetovali. Te seje udeležil se je tudi minister Bed ek o vic, ki je bil, kakor se zdaj izveda, ob tistem času ko Pejačevič izročil svojo ostavko, o kateri pa še ni dobil nobenega odloka. — Na mesto odstopivšega barona Živkovića imenovan je dozdanji ogerski septemvir Suhaj načelnikom notranjemu oddelku hrvatske vlade. l^saiij«- države. V petek je *rl»«ki kabinet Piročančev zastopnikom tujih vlastij naznanil, da ,ie odstopil. Ob jednem je zatrjeval, da ima brezstrankarski kabinet nekoliko upanja; bolj gotovo pa je, da se osnuje radikalno ministerstvo. V obeh slučajih pa da se je nadejati, da se vnanja politika Srbije ne bode spremenila. — Verifikacijski odsek našel je proteste skoro proti vsakej vohtvi. D »slej je zavrgel volitve osrnerih vladinih in dveh radikalnih poslancev; pozval ie tudi vojnega ministra pred-se. da mu po-jasui, kar se poroča o pritisku na arzenalske delavce v Krngujevci ob volitvah. Minister pa je zanikal vsakeršno izpovedbo, odrekovaje odseku pristojnost, da sodi o njegovem postopanji. Mpauisilti kralj dospel je v soboto ob 1I24:. v ■»rtK»*x., kjer ga je pričakoval na kolodvoru prezi-dent in vsi ministri razven vojnega. Ljudstva se je pred kolodvorom nagromadilo brezbrojno število, večjidel delavskega stanu. V vzprejemni dvorani trajal je cel pozdrav in vzprejem jedva deset minut. misterije vzvišene voiiiiške umeteljuosti in sicer: na katero stran ima loti obrnen šiv hlačnih obrobkov pri pehoti, po koliko zobcev je predpisano za ostrožua kolesca pri kenjištvu, in kar je več jedna-cih človeštvo osrečujoćih dogem ... In mi — vlekli smo osupueni na „zijava usta" vsako besedo te visoke modrosti kar sproti in pozivali drug dru-zega na „posluh41, ter se naposled začudjeui popra-ševali: „Oit est la femine?' — A tolika učenost — pregnala je naju naposled iz gostoljubnega Ljutomera Z otožnim vzdihom : „Tout comprendre cest tout pardonner" — dragi Devojan! krenila sva vsak svoj pot: prijatelj T. vrnil se je zopet v sivo Ljubljausko meglo, jaz pa Beni šel gori po slovenskih goricah, preko gozdnatega Pohorja, ter zdaj tu v zavetji Podsredske puščave, na obrežji zelenkaste Bistrice, zasledujem konec posjednjega svojega sestavka. — — „Zora puca, bit će danau, tako nekako, Če se ne varam, reklo se je, ko smo se poslavljali doli v Zagrebu pred Kregarjevim „svratištom". Da, in tako je tudi bilo! In po tisti burni, v krogu veselih prijateljev prežiti noči napočili so mi zopet mirni, tihi dnevi, katere sem porabil v proučevanje socijalnih Zagreb- ških razmer. In v to svrho naklonila mi je dobro tljiva usoda ugodnih prilik : Na rokavici odtrgal se mi je — gumb in trebalo ga je nadomestiti z drugim Stopim torej v Ilici k nekemu pohrvačenemu Jeitelesu. Ko mi zgovorni mož poišče in pripne omenjeni gumbič, razmeće pred mano vse svoje mnogovrstno blago od dragocenih perzijskih preprog doli do bornega domačega sukanca in ko mu rečem, da jednacih reči j ne potrebujem, privleče na dan druge vrste tvarino: zdaj mi ponudi velikansk lemež, zdaj zopet mi hvali drobne angleške šivanke, in ker sem se jaz vsega tega branil, obrne mož orožje ter me začne izpra-ševati, da-li imam jaz „štogod na prodaj — ja ću sve kupit, makar bili i — odrezki nohtova!" pristavi patetično krivonosni Abrahamov potomec. Tu sem se mu strgal iz rok. Za Boga! ti židje so toli postrežljivi in bla-gohotui ljudje, a zaslepljeno človeštvo jih sovraži in preganja — da., svet je nehvaležen! — — Genijalni feljtonist Praške „Politike", Fr. b—k, zavedel me je ondu v „Veliki kavaniu mej hrvatske žurnaliste in ko so ti čuli, da sem iz Ljubljane, vzkliknoli so unisono: „Dakle planinsk Hrvat—do-1 bro došao l" Vse moje ugovarjati je ni pomagalo nič: nolens volens bilo se mi je — pohrvatiti in še isti večer pela se je mej nami — „Pobratimija." Prijatelj Novko pozove me „na čašo plzenj-skega piva" ter me spremi v — „Č^sko Besedo". Tu so bili zbrani bratj« Čehi iz vseh slojev Zagrebškega stanovništva, okrog raznih miz slikovito raz-gručeni. Jedni igrali so „durak", drugi splaknjevali z izbornim „plzenjeem" prah minolega dueva, in v tem, ko se je pri tej mizi v sivem tabačnem dimu „mluvilo" in „debatovalo" o borbi za historično pravo v „Čeehahu, peli so tam v onem kotu dvorane „Šabljenko" — vmes pa so tekale sem ter tja brdke točajke z bliščečimi čašami prekipečega piva . . . To je bilo za me novo življenje; zdelo se mi je, da sem prišel v kako mesto gori na Češkem. In kar mi je najbolje godilo: tu se ie govorilo izključljivo češki-, in z nerojaki ni se občevalo kakor pri nas Slovencih z „Umgaugssprachou, temveč z „v deželi uavaduim jezikom" — s h r v aš či n o . . . Da! oziroma narodne zavesti naj bi bili dosledni Čehi omahljivim Jugoslovanom, zlasti nam premehkim Slovencem, v bodreč vzgled! Čeh ti je z materinščino toli prešineu in za njo tako zavzet, da mu je deset inih jezikov ne prežene iz ust in če po sto let nemščino lomi, opomina ga češki naglas še vedno na Ko ustopi kralj Alfons v pokrito kočijo, zadoni mu od vseh stranij razgrajoče in omotljivo kričanje in pisk; čuli so se klici: „A bas Y uhlan! Doli z Alfonzom ! Živela Francija ! Živela republika! Smrt Prusom! Doli z ulancem! V Berolin ž njim!" itd. Kraljevi voz obstopili so konjiki in v brzem diru se je pomikal sprevod skozi špalir razburjene množice, ki je s kričanjem prenehovala, ko se je prezident mimo vozil. — Opozicija skuša iz te demonstracije proti španjskemu kralju se okoristiti ter nadeva vladi vso odgovornost, ker da ni izpoznala ali hotela izpoznati mišljenje naroda. Dopisi. ■ z Maribora 29 septembra. [Izv. dop.j Dne 19. in 20. septembra zborovalo je v Mariboru društvo štajerske učiteljske zveze. Nemški časopisi ki so o tem zborovanji poročali, so posebno hvalo peli nemškim učiteliem, ki so baje stali na straži, ter so tako rešili nemščino v slovenskih šolah. Mi slovenski učitelji pa smo se pri tej priliki popolnem prepričali, da z nemškimi učitelji o tej stvari ni moči pametne besede spregovoriti; da so jim pedagogična načela le takrat veljavna, kadar gre za nemško šolo, da pa ravno ta načela takoj zavržejo, kadar se govori o slovenskej šoli. G. Romih iz Ptuja poročal je prvi dan o predmetu: „po kateri metodi in po koliko ur na teden se naj drugi deželni jezik učiJ. Govorniku moramo pripoznati vso čast! V svojem temeljitem govoru je neovrgljivo tako iz stališča pedagogike, kakor iz zgodovine dokazal, da ljudska šola ni in ne more biti zavori z namenom, da poučuje v tujih jezikih, temveč da ima le jedini sveti cilj: na podlagi maternega jezika mladino poučevati. V podporo te trditve navel je mnogo citatov najslavnejših pedagogov, zlasti nemSkih, ter je tudi opisal žalostno stanje nemškega šolstva takrat, ko je v njem prevladoval latinski in pozneje francoski jezik. Še le, ko so se po velikem naporu največjih nemških mož te verige strle, začelo se je šolstvo v Nemcih naravno in veselo razvijoti. Mi smo, pravi govornik, sedaj v istem položaji, boriti se nam j»; za zdravi razvoj narodnega šolstva, tedaj za omiko in napredek našega ljudstva. Tudi pri nas še vLda tista kriva misel, da je prva in največja naloga slov. šole, da poučuje v nemškem jeziku. Nasledek tega pa je, da se morajo diugi koristnejši predmeti zanemarjati, in dosledno, da mora narod v svoji omiki za svojim sosedom Nemcem zaostajati. Da bi se pa nemščina uspešno v slov nskih šolah učiti zamogla, tedaj je potrebno, da se ali pomnože učne ure, ali pa da se skrči učni črtež za realije. Prvo ni mogoče, ker se itak toži o preobladanji mladine; drugo ni mogoči1, ker so ravno ti predmeti v našem času silno imenitni. Posledica je tore;, da pouk v nemškem jeziku nema prostora v črtežu za ljudsko šolo. Govornik je s svojo raspravo dregnil v pravo sršenovo gnezdo Vsi razkačeni se zakade vanj, ne da bi pobijali njegovo trditev, ker tega neso mogli, temveč začeli so zno-vega premljevati že stokrat prežvekane fraze o potrebi nemškega jezika za Slovence. Gosp. Romih je izvrstno repliciral ter s sicer ostro pa tesnično besedo dokazal ničevost vseh teh podnevnih fraz. Predlog nekega nemškega učitelja, da se preide na dnevni red, se je potem zavrgel in govor se je vzel na znanje. Posledica iz vsega tega pa je, da z nemškimi pedagogi ni moči paktirati, oni so zagrizeni sovražniki zdravega razvoja slovenskega šolstva. V Nemcih se naj šolstvo razcvita, naj se širi omika, v Slovencih pa je treba to zabraniti s pripomočjo nemščine. Tako ostane nemško učiteljstvo na vrhu, in kakor sedaj, tako se bode tudi zanaprej trdilo, d i je nemško učiteljstvo bolj delavno, bolj naobraženo nego slovensko, kajti pri njih je napredek v ljudski šoli večji nego pri nas. Vse to je resnično. Pn sedajnih razmerah nobena bIovenska šola na Štajerskem učnega cilja ne doseže, ne ker je nedosegljiv, temveč, ker se za pouk v drugem deželnem jeziku preveč časa potrati. Pa vse to je prav po volji nemškim učiteljem, ki so zakleti nasprotniki vsake spremembe na bolje. Po tem govoru se je razpravljalo o veliki imenitnosti šolskih vrtov. Drugi dan se je zborovanje pričelo o 0. uri v jutro. Navzočne pozdravi nujpoprej župan Mariborski dr. Duhač s prav strankarskega stališča, potem pa glavar Hein, ki je pa poudarjal jedini pravi avstrijski patriotizem, tisti patriotizem, katerega cilj je, da se ohrani celokupna, mogočna in srečna Avstrija. Govornik Proll je potem v prav temeljitem govoru slikal znaeajnega učitelja. S tem govorom smo se tudi slovenski učitelji popolnem strinjali ter mu tudi soglasno izkazali svoje pripoznanje. Da bi bili mej nami sami taki značaji, potem bi mej na'iii ne poznali renegatov, ne omahljiveev, nihče bi se potem ne d-. 1 podkupiti po „šulvereinovih" groših, temveč vsi bi stali kakor skala, poteza]oči se le za blaginjo narodu. Žali bože da je zna. septembra t. !. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Jen ne u „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, „ . . . Koruza, „ . . . Leča n ... Grah „ ... Fižol „ . . . Kioupir, 100 Kilogramov . Maslo, kilogram . Mast, „ Špeh frišen „ „ povojen, „ . . Surovo maslo, p . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečjo „ „ Svinjsko „ „ Košrrunovo „ n KokoS........ Golob ....... Seno, 10O kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 k v. metre . it mehka, „ „ „ gld. kr. 8 12 5 20 4 23 9 92 4 K7 4 87 5 40 8 50 8 50 10 — 2 80 — 96 — 86 — 70 — 78 j — 85 ! — 2V, 8 — 60 ! 62 j — 50 — 32 — 40 j — 17 1 96 1 78 6 60 1 4 40 j IDunajska 'borza dne 1. oktobra t. i. (Izvirno itilegrafic.no poročilo.; Papirna renta..........78 gld. Srebrna renta .... . . Zlata renta ... ... . , 5°/,, marčna renta......... Akcij' narodne banko . ..... Kreditne aki ije . .... . . London . ..... . . Srebro ........ Napol. . ,........ C. kr. cekini. . . ... . . Nemške marke ..... 4°/0 državnu arrčko iz 1. 18f>4 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. LOČ gld. •i°/0 avstr. zlata renta, davka prosu. . 78 gld. 30 k 78 „ 70 99 „ 40 92 . 90 839 . — 291 , 20 119 . 80 n n 9 „ 50 K n 6 „ 69 n 58 „ 65 n 120 . — n 167 „ — n 100 „ 95 r» 5°/fl Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. ZeuUj. obč. avstr. 4t/2')/0 zlati zast. listi . l'rior. oblig. Elizabetioe zapad, železnice Pri »r. oblig. Ferdinandove se v. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 „ Ak.ije anglo avstr. banke . . 120 . Tramui\vay-dru8t. velj. 170 gld. a. v. 119 n 10 n 87 H — n 85 n 85 rt 104 1) — 114 75 n 118 — 103 n 25 n 105 — 168 — n 19 50 107 50 226 50 Zahvala. Pri iienadnej smrti našega ljubega, nam ne-pozabljivuga brata, oziroma svaka, gospoda ANT0N-a JANEŽIČ-a, nam je bilo od vseh stranij toliko srčnih občutkov, tolažljivih besedij in izrazov ljubezni i»':a-zano, da se vsem, ki ho nam ta čutila izrazili, tu srčno zahvalimo. Zahvalimo vse še posebej siavnej mestnej občini, narodmj Čitalnici in vsem drugim za krasne vence, častitoj duhovščini, gosnodom uradnikom, učiteljem, meščanom, slavnoj požamej brambi in vsem prijateljem in znancem za mnogobrojno spremstvo pri sprevodu ter gospodom pevcem pevskega društva „Lirau za milo in ganljivo petje. V Kamniku, v HO. dan septembra 1883. (U39) Žalujoči ostali. VABILO. vPouk v petji za gospodične in gospode v Čitalnici se prične 1. oktobru. Za gospode bo pevska šola vsak ponedeljek in vsako sredo ob 8. uri zvečer, — za gospodične pa vsak četrtek in vsako soboto ob 7. uri zvečer. Pevske vaje za moški zbor so ob torkih in petkih vselej točno oh 8. uri. (622—2) Kdor želi pevsko šolo obiskovati ali pa ustopiti v pevski zbor, naj oglasi v omenjenih dneh in urah v čitalnične) pevskej i obi v 1. nadstropji pri pevovodji gospodu V. Vale nt i. O«ll)oi- Cituliiice. Za svojo trgovino s pisalnim in risalnim orodjem iščem spretnega kateri mora biti slovenščine popolnem /možen. Ponudbe neposredno, — ustop takoj! 6:16—2) J Giontini v Ljubljani. T7" r^ajeim. se daje u I. jiinovarIHSI. blizu Mokronogu ležeč, v dobrem stanji se nahajajoč mlin z žago vred. — Natančneje pove (641—1) graščinsko oskrbništvo v Mokronogu. Prodaja vina. Zalogo prav dobrega belega 1*1 uJMkoga vina 15 startinov 1878. in 187!). letnika po iOO gld. H) „ 1880. „ „ no „ 20 n 1881. m „ «o „ in lepili Mo«lov-polovii jokov po 1 gl«I. ."»O kr. ponuja I (610 It. Sa,rf~ '' ; črve, zoper bolezni na vra-nioi, jetrah in /.oper zlato ** žilo. Gliivnu xalo(ra: Lekar O. llra«ly9 Krenosier, Moravsko, .ledna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane flB^- ;*.S kr, -!5asi ^rst^re Ima nsiia.-? o : V L j u b 1 i v n i: lekarna Pa'>riei Pioeoli, na deio'JHkej cesf i; lekaina Josip R v o boda. na Pn "drnovem trgu. V Novem mestni le^mna Dom. Riftiollj lekarna Josip Hergmann. VPostoJnlJ Anton Leban. V Gorici: lekaina A. de Oironooli V AidovŠčiai: lekarna Mieliael Goffllelmo. V Celji: lekar J. K u >» ie vse h m i <* V Kra ij: Uk.. r Drag S a v n i k. V Kamniku: lekar Josip Moćni'... V Radovljici: 'ekar A. Kobi e k V Sežani: lekar I'h. Ritscjie1 V Trn o ailj i: h kar [ves Blaže k. V Škofje j Lok-.: 'ekar K a ; o 1 F^biani sV^F** SVtirit-GV J Kc« se v zadnicm času naš Izdelek posiiriulje in ponarejal, zato prosimo, naj se kupuie H;iim> v zgoraj iijivedenib zalogah i»i pazi naj se osobito na ta znamenju: Prave I4ar01noeijska k.ip- Iju-e za želodec morajo imeti v sklenico vtisneue besede: Echte Mariazeller Magentropien — Hr:idv & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z i'.'snu originalnim pe6atomt na navodilu SA rabo in na Zavitku, na katerem ie podob : Marijineoljske matere božje, mora biti poleg to podobe utisneno sod-nijsko spravljeni« varstveno Kii»uieiiJ« in zavoj mora bi u sapeoaten z našim varNtveiiini zimute-nfem. Izdelki podobnega jili istega imena, ki nč-majo teh anako" istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodiejski kaznovani izdelovalo! in prodajalci. (148—10« I Kovačnica, katera stoji poleg velike ceste na Knp-u pod ŠniAri jcui, I: daje se precej v nitjem. Opomniti je, da daleč na okrog > ni kovaenice. — Pojasnila daje ^n« ]?IaxiU. 1627 — -J) v 3 mar tj J pod Ljubljano, j VfZITNICE priporofia „NARODNA TISKARNA" v I.iuUl.tiiiii. r:.^-v« v-- ^----*.: >----S :* Prva Dunajska družba a zavarovanje zrcalov in \ steklenih šip na Dunaji. \ Usojiim se si. občinstvu naznaniti, da sein prevzel glavni BSStOp »prvo j Dunajske družbe za zavarovanje zrcalov in steklenih sip na Dunaji" za Kranj- ft sko in se pripororam si. občinstvu za zavarovanje zrvalov in lrinu«*uv v ji privatnih stanovanji)), hotelih, dvoranah za koncerte in plese. ]| Zavarovati se dade tudi okna stanovanj, v katera so uuelnuti Halonske ali /.realne i šipe, o kn a restav rae ij in kavaren, s te k I «*n u fi r m e <■ napisi, steklene J strehe in tudi steklene sipe cele hiše. Premije rnćunijo se najceneje. j Za mnogobrojno zavarovanje se priporoča [° PeregTl« £ trgovec s steklom in glavni zuutopiiiL „prve Dunajske družite » (611,-3) za zavarovanje zrculov in Hleklenin šip na h u na j i". J OOOOC00000000000020030CSOOO ° ^ Jutri, v torek, zadnji dan! 'fSHi R V steklenem salonu kazinskem jo videti od 10. ure dopoludne do 9. ure zvečer najlepša, ■■{*jiii«hi»n» in najmičnejša človeka. V olajšavo rodovinskega pohojovanja staue: I. prostor: II. prostor: 20 kr. 10 kr. T7~oj£Ll3:i in otroci polovico. Odličnim spoštovanjem J. A. Sedelmaver, impressario. OOQC2OQOO0OOOO0C000O0OOOCC*J M ^| 1626—4)