"Poštnina plačana v gotovini, Štev. 45. V liubliani, dne 7. novembra 1929. Posamezna Itev. Din 1*- Leto XII. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina ia tnzemstvo: Četrtletno 9 Din, polletno tS Din, celoletno 38 Din: " Inozemstvo razen Amerike! četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 4S Din. Amerika tetno 1 dolar. — Račun poStne hranilnice, podružnice » LJubljani, št. 10.711. Prihodnji ponedeljek začnejo poslovati banske oprave Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovic kot notranji minister je odredil: 1.) da preneha poslovanje dosedanjih velikih županstev' v nedeljo 10. t. m in da preidejo naslednjega dne, v ponedeljek, vsi njihovi posli na pristojne banske uprave; 2.) da preneha poslovanje dosedanjih oblastnih samouprav v petek 15. t. m. in da preidejo vsi njihovi posli v soboto IS. t. m. na pristojne banske uprave. Glede na to je vse uradne pošiljke, za katere je bilo doslej pristojno veliko županstvo v Ljubljani, odnosno veliko županstvo v Mariboru, naslavljati otl 11. t. m. daljo na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani. Uradne pošiljke, za katere je bila doslej pristojna oblastna samouprava ljubljanske, odnosno mariborske oblasti, je od 16. t. m. istotako naslavljati na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani. Trpljenje našiti rojakov v Italiji Ko je bil od fašistov na smrt obsojen in ustreljen istrski narodni mučenik Vladimir Gortan, čeprav se mu ni mogla točno dokazati krivda, so pisali naši listi o tem groznem činu sicer ogorčeno, toda brez žalitev italijanske kraljevine in italijanskega naroda. Kljub temu je smatral italijanski poslanik v Beogradu, g. Galli, za potrebno, da je protestiral proti pisanju jugoslovenskih listov. Glede na ta protest je pisala beograjska «Politika» med drugim: «G. Galli protestira proti razpoloženju našega naroda in našega tiska po usmrtitvi Vladimira Gortana in opozarja jugoslovensko vlado, da zadržanje jugoslovenskega tiska ni v skladu s koraki, ki jih je ukrenila vlada v Beogradu, da prepreči demonstracije proti Italiji v Jugoslaviji. Z drugimi besedami: g. Galli nam zamerja, da jugoslovenska vlada ni prepovedala listov, ki so pisali o puljskem procesu. Toda g. Galli se ni vprašal, na osnovi kakega zakona naj vlada to stori. Mi imamo zelo oster tiskovni zakon, ki prepoveduje mnogo stvari, toda g. Galli ni mogel nikjer najti določbe, ki bi prepovedovala listom, da svobodno pišejo o politiki tujih držav do naše države in o dogodkih, ki se odigravajo v tujih državah. Take prepovedi ni in vlada bi pogazila svoj lastni zakon, če bi postopala tako, kakor je morda pričakoval g. Galli. Ne more tudi biti upravičen tak protest v času, ko italijanska vlada dopušča, da njen tisk piše o našem narodu tako, kakor nikdar ni pisal niti en naš list o italijanskem narodu. Naj navedemo saTno nekatere italijanske liste. Tako piše glavno glasilo fašistov v Trstu «11 Popolo», «da hočejo Srbi s krvjo poma-zati meje med Italijo in Hrvatsko, ker so Srbi banditi, ki silijo Hrvate, da izvršujejo zločine na italijanski zemlji.» Rimski «Impero» pravi, da se Srbsko-Hrvatska ponaša s tem, da je rodila plačanega razbojnika, ki je prirejal manifestacije onstran Snežnika (v Italiji). In tako naprej. Ali je g. Galli že kdaj čital kaj sličnega v naših listih o italijanskem narodu? Mi smo vedno ločili italijanski narod od režima, pa tudi o predstavnikih tega režima nismo nikdar pisali na tak način. Sedem mesecev so ležali nesrečni istrski mladeniči v zaporu v Rimu brez sodne razprave. Ko so bili še v Rimu, se je pričela proti naši državi nenadna gonja italijanskega tiska, čeprav naši listi niso do tedaj mesece sploh ničesar napisali o Italiji. Vzrok te gonje ni bil takoj jasen. Šele, ko so one mlade ljudi prepeljali iz Rima v Pulj na sodbo, se je videlo, da je bil namen spraviti našo državo v zvezo s pazinskim dogodkom (umor fašista Tuhtana). jih je rodila slovanska mati. Kakor se zatrjuje, je bilo v Julijski Krajini aretiranih nad tri sto naših rojakov. Beograjska «Politika» piše k aretacijam Slovencev in Hrvatov v Italiji med drugim naslednje: «Novo preganjanje našega narodnega življa v Istri odkriva prave namene Italije. Aretacije mirnih državljanov v množicah, državljanov, katerih edina krivda je ta, da so slovanske krvi, ne morejo ostati brez globokega zgražanja in obsodbe v vsem kulturnem svetu. Tu ni več govora o preganjanju «strahovalcev», temveč o globoko premišljenem i:i preračunanem načrtu zatretja Slovanov v Istri in Goriški. Računali so tvorci tega grdega načrta z vsemi dejstvi, največ s čuvstvi bednega naroda, ki je padel pod njihovo kulturo. Na teh čuvstvih, na ljubezni sina do očeta, na ljubezni brata do brata so zasnovali svoj načrt, ker vedo, da mora priti upravičen odpor, da bo brat skušal rešiti brata ali vsaj pripravil povračilo, kar bi jim naravno zopet dalo povod za nova preganjanja in nove preiskave. Razumljivo je, da preko 200 rodbin, ki so jim bili nasilno odtrgani Z usmrtitvijo Gortana in hudo obsodbo njego- . vili tovarišev pa trpljenje naših rojakov v Italiji njihovi najmilejši člani in odvedeni, da se kakor .... r--^ _______a „ ^ — x.. 1\/i.. .j* •„ / . -i-..»-. , 1x »->/=» Trrnom np m nr P Se ni končano. Brez znanega povoda so začela fašistična oblastva te dni kar v množicah žapirati Vladimir Gortan nikdar >~č ne vrnejo, ne more biti navdušenih za državo, ki tako postopa z ljudi, ki niso zakrivili ničesar drugega, kakor da njimi.» Rentnikom, vdovam in sirotam Socialno-zavarovalna pogodba med našo državo in Nemčijo je ratificirana. Pričeti se mora izvajati. V to svrho je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje odredilo vse potrebno. Velikim županom je bil poslan razpis, s katerim imajo veliki župani preko sreskih po-glavarstev in občin pozvati vse rentnike, vdove in sirote, katerih se omenjena pogodba tiče, da nemudoma prijavijo svoje zahtevke napram nemškim socialno-zavarovalnim zavodom. Ta poziv se tiče tudi oseb, katerim rente ali druge dajatve sploh niso bile priznane, pa so prizadete osebe mišljenja, da jim rente ali dajatve po zakonu pripadajo. Predvsem pa se poziv tiče oseb, katerim je bilo svoječasno nadaljnje izplačevanje rente po nemških zavodih ustavljeno, ker so prebivali v ozemlju naše kraljevine ali jim renta iz istega razloga sploh ni bila priznana. Organ, kateremu je ministrstvo poverilo praktično izvedbo pogodbe, je Osrednji urad ža zava- rovanje delavcev v Zagrebu (Mihanovičeva ulica broj 3). Prijave, katere pa morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi listinami, je pismen ali ust-00 predložiti Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljpni, njegovim ekspozituram ali pa •bratovskim skladnicam. Stranka, ki potrebnih listin nima pri rokah, naj v prijavi izjavi, ako se morda te listine že nahajajo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu; v nasprotnem primeru pa mora stranka listine od urada ah osebe, pri kateri iste leže, zahtevati nazaj in prijavi priložiti. Ker je rok za prijave kratek, opozarja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prizadete stranke na nujnost prijave. Prijave, ki bi se izvršile po pošti, zlasti ako so jim priložene listine, je po možnosti poslati priporočeno. Nihče naj s prijavo ne odlaša, ker v tem primeru urad ne more prevzeti jamstva, da bo prizadeti prišel do sVojili pravic. Vnoveevanje naših pridelkov po zadružnem Ponovno se je že poudarjalo, da je treba malemu kmetu zadružnega nastopanja tudi pri vnovčevanju raznih pridelkov. To, kar delajo danes večji trgovci s kmetijskimi pridelki, tega naj bi se poprijeli kmetovalci sami, in sicer s pomočjo prodajalnih zadrug ali zadružnih vnovče-valnic. Ta potreba se čuti od leta do leta bolj. Posebno letos, ko se je pridelalo veliko krompirja in ne vedo kmetovalci, kako bi ga vnovčili. Obrnili so se tudi že na Kmstijsko družbo, da bi ga ona prevzemala in naprej prodajala. Toda Kmetijksa družba ni poklicana niti zmožna, spu- ščati se v take kupčije, ker ji manjkajo v to potrebni pogoj:. Če zalaga kmetovalce z umetnimi gnojili in drugimi potrebščinami, še ne sledi, da bi moral.i prevzeti nakup in prodajo raznih kmetijskih pridekov. Za to so poklicane kmetijske zadruge. Na' -ra takih zadrug je, da vnovčujejo kmetijske pridelke, vsaj najvažnejše, kamor štejemo pri nas tuli krompir. Ali za tako kupčijo je treba pogojev, ki jih pri nas v splošnem še manjka, ne le na strani zadruge in njenega poslovodstva, ampak tudi na strani včlanjenih kmetovalcev. Za tak> trgovino je treba vsestransko v trgovski stroki izvežbanih in izkušenih moči, ki jih pri nas v obče še r anjka. Treba je pa ludi članov, ki so res zadrugarji v pravem pomenu besede, možje, ki vedo ceniti bistvo takih zadružnih nalog in podjetij in ki se čutijo eno s svojo zadrugo. Člani morajo vedeti, da zadruga nima dolžnosti, prevzemati vsakršno blago in proti takojšnjemu plačilu v naprej določene cene, ampak da ji morajo zaupati svoj pridelek v prodajo in da ga ima zadruga prodati, kakor ji je to najbolj mogoče, in plačati po ceni, katero je dosegla po odbitku pripadajočih stroškov. Tako delajo vse prodajne zadruge, ki pravilno poslujejo. Edino, kar se da članom lahko naprej, namreč takoj pri prevzemu blaga, je nekaj plačila na račun (predplačilo) in le tedaj, če ga je dobavitelj res potreben. Drugače pa mora čakati, da se blago proda. Naloga takih vnovčevalnic za kmetijske pridelke ni lahka. O tem bi vedele marsikaj povedati tiste zadruge, ki so se že lotile takega dela in ki sc morale ob pomanjkanju potrebnih pogojev prenehati. Nevarna je taka kupčija tudi zaraditega, ker se cene lahko močno menjavajo in ker je treba jemati blago na zalogo ali v skladišča in kjer se blago lahko kvari. Še največ dobrega se je doseglo z vnovče-vanjem blaga zadružnim potom pri mleku in mlečnih izdelkih, ki gredo sproti in redno v denar tr za katere ni treba tako izvežbanih poslovodij. Da pridemo do uspešno poslujočih prodajnih zadrug, se bodo morali naši gospodarji vse bolj sprijazniti z bistvom zadružnega delovanja in nehanja. Pisalo in govorilo se je o tem že dosti, čas je, da začnemo z delom, ki se ga morajo lotiti gospodarji sami povsod tam, kjer so ugodni pogoji podani. Potrebne pomoči jim od poklicane i strani ne bo manjkalo! Politični Na Češkoslovaškem sestavljajo novo vlado, ki bo sestavljena glede na rezultat novih volitev najbrže tako, da bo dobila nekoliko bolj levičarsko obeležje. Sestavo vlade je prevzel ministrski predsednik Udržal, ki bo pritegnil v vlado poleg že v njej se naha.ja.iočih strank najbrže še narodne socija-liste. Ti pa zahtevajo, naj nova vlada postavi na h'adno klerikalce, ki se delajo po svojem povsod dobro preizkušenem načinu na ministrskih stolčkih za najboljše državotvorni elemente, dočim pa v resnici podpirajo po vsej državi vse one ljudi, ki bi še vedno radi uvedli stare čase njirri nepozabne Avstro-Ogrske. Ako bodo pri tem uspeli narodni socijalisti.' še ni gotovo, na vsak način pa je njihova zahteva dobro znamenje, ki kaže. da tudi v bratski Češkoslovaški pravilno presojajo razdiralno delo klerikaiizma. V Franciji se je kriza vlade vlekla prav tako ne/nansko dolgo, kakor smo bili tega pri nas včasih navajeni. Predsednik republike je izročil poverilo za sestavo vlade poslancem Dala-dieru, potem Clementelu ter Tardieuju, od katerih je po mučnih pogajanjih z veliko težavo sestavil vlado "šele poslednji. Njegovi vladi pa že danes napovedujejo kratko življenje in bo najbrže kaj kmalu padla v parlamentu na kakem povsem malenkostnem vprašanju kakor Briandova. V tem primeru najbrže ne bodo več poskušali s sestavo nove vlade, temvep bodo razpustili parlament in razpisali nove volitve. Vprašanje je le, če bo uspeh volitev tak, da bo temeljito spremenil politične prilike v Franciji, ki tudi močno trpi na izrastkih povojnih pojavov parlamentarnega in demokratičnega ustroja. V Italiji so slovesno obhajali 11. leto zmage pri Vittoriu Venetu in sedmo obletnico fašizma. Vršile so se, kakor je to že navada, manifestacije po ulicah, pri katerih je sodelovalo na stotisoče fašistov. Sporedno s temi proslavami je zasedal tudi fašistični vrhovni svet, ki ima v Italiji danes največjo* in vrhovno moč nad vsemi. Na tem zboru je bila sklenjena preosnova fašistične stranke in miličarstva, ki bo sedaj še močnejše. Ob tej priliki je imel predsednik Mussolini na zbrane voditelje fašizma govor, v katerem jih je opozoril na to, da čakajo fašiste še težki časi in da bodo ti nastopili posebno v letošnjem osmem letu fašista. Kaj je mislil s tem, ni povedal. Drugače prizadevajo Italiji mnogo skrbi emigranti, ki so pobegnili h Italije zaradi strahu pred fašizmom in se organizirali v inozemstvu v veliki organizaciji protifašistov. Ti protifašisti so postali zadnje čase zelo živahni ter so jeli posegati po orožju, napadati v inozemstvu se mudeče fašiste in opozarjati s tem svet nase in na svoj pokret. Posebno odločni so v Belgiji, v Luksemburgu in v Franciji, kjer so izvedli že celo vrsto atentatov na fašiste in jih precej tudi potolkli. V Rusiji se nadaljujejo kmetski upori, ki nastanejo v malih presledkih sedaj na enem kraju, sedaj na drugem te velike države. Boljše-viški mogotci si ne vedo proti njim drugače pomagati, kakor da pošiljajo na uporne kmete, ki prav nič ne prizanašajo komunistom komunistično vojaštvo, ki potem kmete kar v množicah strelja in obeša. Kako dolgo pa bo mogoče tako vzdrževati boljševizem, ni težko odgovoriti. V sosedni Bolgariji so poboji in umori na dnevnem redu. Bolgarska vlada je povsem brez tnoJ in si ne ve drugače pomagati, kakor da išče krivcev drugje in ne tam, kjer so v resnici. Poskusila je celo na zelo .eroden način naprtiti odgovornost za te v nebo vpijoče razmere naši državi. Sprejela pa je tako odločen in temeljit odgovor, da ji je kar sapo zaprlo. V Avstriji rešetaio v parlamentu predlog vlade za spremembo ustave, k" se mu močno upirajo socialisti. Da pa svet ne pozabi na desničarske bojne organizacije, za to skrbe te same najboljše. Tako so pretek'i teden uprizorili Heimwehrovci pravo mobilizacijo, ko so v industrijskem kraju Stockerau nastopili socialistični delavci proti trem članom Heirn-wehra in zahtevali, da jih neka tovarna ne srne sprejeti v delo. Prišlo bi kmalu do velikega pokola in zahvaliti se ie le razsodnosti delavstva ter odločnemu nastopu vlade, da do tega ni prišlo. Inozemstvo spremlja z veliko pozornostjo razvoj dogodkov v Avstriji ter se je zaradi tega vršila celo daljša razprava v angleški zbornici, kjer je dejal zunanji minister Henderson, da an- 'Ai;:;r. Straž ar: Gašperček nafdenček Povest iz časov tlačanstva. (Konec.) Par dni zatem sta odšla oče in sin v Ljubljano. V isti sobi, kjer sta pred par dnevi sedela Pečavski in njegov nesrečni fin, pa so sedeli pri najboljši volji graščakinja Elizabeta Spitelska in njena dva sorodnika, ki jima je govorila: ♦To je dobro, da je odšel ta bedak. Ti Konrad se boš oglasil tudi v kratkem v Ljubljani in boš pogledal, kje je vstopil v vojaško službo ta kmet. Govoriti znaš dobro; le glej, da dobiš njegovega poveljnika! Plačrj pa, kakor se spodobi, da ga bo dobro šikaniral, mu dajal pelina in ga kmalu spravil..., da se ne ho več priklatil nazaj... To vesta, da je moj Krištof ves zaljubljen vanj.> Črez tri dni je v resnici odjezdil Konrad v Ljubljano in se zadovoljen vrnil. Tisti večer je zaupno povedal svoji teti: ♦ Dobro sem opravil; bolje nisem mogelb * * * Slučajno je Gašperček vide! Konrada, ki se je pogovarjal s poveljnikom Takoj je spoznal, iz kakega vzroka je prišel. Od tistega časa je začel poveljnik silno sirovo ravnati z Gašperčkoin. To so opažali tudi njegovi tovariši. Pri prvi priložnosti se je Gašperčku pridružil neki stari vojak, Peter Gorenje se je klical, in mu govoril: ♦Mladi fant, smili? se mi! Ti imaš hudega sovražnika, veš kaj, pobegniva! Jaz bom to pot ušel že tretjič, a sedaj me živega ne bodo dobili več v roke..,» ♦Kam hočeva pobegniti ?» ♦Ne vprašaj! Jaz že vem kam, samo če greš z menoj.. ♦ Grem!:* Segla sta si v roke. Dobrih štirinajst dni zatem sta jo že oba odkurila. * * * Novi tovariš Peter je vodil Gašperfka vso noč. Ko se je začelo svitati, sta se znašla daleč v tuhinjskih hribih in se ustavila pred neko kočo na samoti. Peter je potrkal. Ko je povedal svoje ime, so se kmalu odprle vežne vrata in sta vstopila. Preden sta od utrujenosti zaspalo, je Gašperček že vedel, kje se nahaja; namreč pri kmetskih puntarjih, in sicer pri glavnem voditelju, ki je bil Petrov stari znanoc. Obupani kmetje so se skrivaj pripravljali na boj zoper neusmiljene graščake — za staro pravdo. Z velikim veseljem je Gašperček pristopil k puntarjem in komai čakal, kdaj udarijo. Tako sladko že ni spal dolgo kakor v tej koči. Pri oglarju Stržinu, kamor je pr.vedel Peter Gašperčka, se je ta kmalu čisto udomačil. Skupno so hodili na delo in žgali kope, a ob temnih nočeh so imeli tajne sestanke; skoro vselej je prišlo več tlačanov na shode. Pogovarjali so se o vseh podrobnostih, kdaj bodo udariii po gra-ščakih. Stari In izkušeni vojak Peter je knnlu izuril malo, a dobro četo mladih pogumnih fantov, ki so že poleti začeli napadati grajska krdelca, in to največ v nočeh, ko so se pomikali po tuhinjski ali črnogrobniški, pa tudi po moravški dolini Odvzemali so jim orožje in vse, kar so imeli s seboj. Ti napadi so postajali vedno pogoslejši in že na jesen so se lotili gradov samih. Med tlačani je vrelo in na zimo je postala kmetska armada že velika. Ker že toliko množico upornih kmetov ni moglo voditi le par poveljnikov, so jih izvolili več in se urejali čisto po vojaško. Tako je bil na pomlad pri eni taki četici upornikov izvoljen tudi mladi in pogumni Gašperček za poveljnika. Po veliki noči v letu 1835. je kmetski upor izbruhnil in začeli so kar od kraja v posameznih oddelkih napadati in pustošiti gradove. Seveda tudi grašččiki niso tega mirno gledali. Proti koncu aprila je bilo. V gozdu blizu Spitaliča je imel Gašperček zbrano krdelo upornikov, ki so kurili in pekli drobnico, pa se pripravljali na boj. Ob svitu ognjev je Gašperček govoril upornikom: «Dragi tovariši, nič manjši sovražniki od divjih Turkov niso naši graščaki. V boj nad nje za staro pravdo!» * * * Dosti preglavic in strahu so gospodi tisto leto napravili uporniki, a kakor vselej so tudi tokrat podlegli, kajti gospoda je imela orožje in je bila dobro izurjena v bojevanju. Take so bili kmetje premagani in biči so še huje padali pu njih... Ubogi tlačani so se morali zopet udati v svojo nemilo usodo neusmiljenim graščakoui. Le Peter, Gašperček iu še več takih, ki niso imeli nikakega domovanja so se še tesneje združili ter postali, žal, navadna roparska družba, ki je napadala vse od kraja. • * • Bilo je nekoč pred novim letom. V zimskem popoldnevu sta stopala skozi vasi Rova, Dolenje gleška vlada z velikim zanimanjem opazuje prilike v Avstriji. , V Zedinjenih državah Severne Amerike so doživeli pretekli teden ogromen borzni polom, ki je povzročil nad 30 milijard dolarjev škode, kar je toliko denarja, ki si ga mi navadni zemljani komaj predstavljamo. Polom so že dolgo napovedovali, ker so široki ameriški sloji nalagali svoje prihranke skoro samo v delnice ter s tem preveč dvigali tečaje. Sedaj pa so začele prihajati naenkrat na borzo ogromne količine delnic, dočim je bilo povpraševanje po njih .manjše. Zaradi tega so pričele padati cene delnicam sprva počasi, nato pa s tako strašno brzino, da niso mogli njihovega padanja sproti zabeleževati borzni mešetarji, ki se pečajo samo s takimi posli. Po prvih poročilih o pričetku padanja tečajev so vrgli vsi delničarji svoje delnice na borzo ter jih poskušali čim prej prodati. Posledica tega je bila še silnejše padanje tečajev, ki ni prizaneslo niti doslej trdnim papirjem. Tako je izgubilo čez noč na stotisoče ljudi velik del, ako ne vse imetje. Marsikdo, ki je bil še pred nekaj urami miljonar, je postal skoro berač. GORENJI LOGATEC. Člani Vodnikove družbe prejmejo letošnje knjige pri novem poverjeniku, učitelju g. Hrastniku Radoslavu. S seboj naj pri-neso tudi naročnino za prihodnje leto. Knjige prispejo v drugi polovici novembra. KAMNIK. Naše mesto je zapustil notar g. Ivo Hanžič in se je preselil na svoje novo službeno mesto v Velike Lašče. Gospodu Hanžiču, ki je bil pri nas zelo priljubljen, želimo mnogo uspeha na novem službenem mestu. RAZBOR PRI SLOVENJ GRADCU. Dne HO. oktobra smo slovesno ob pokanju topičev sprejeli novodošlega gospoda župnika. Lepo smo sprejeli našega novega dušnega pastirja in zato upamo, da bomo z njim tudi živeli v zadovoljnosti. MALA NEDELJA. V nedeljo 17. t. m. točno ob %4. se uprizori v Društvenem domu pri Mali Nedelji igra «Mlinar in njegova liči.> Po igri prosta zabava z godbo in plesom. Vabljeni vsi od blizu in od daleč. LJUTOMER. Naša podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva vabi vse člane in prijatelje sadjarstva na predavanje, ki bo v nedeljo 10. t. m. takoj po osmi maši v VI. deškem razredu osnovne šole. Govoril bo sadjarski nadzornik g. 1'ečov-nik o zatiranju sadnih škodljivcev in bolezni. Slišali bomo mnogo zanimivosti, zato ne zamudimo tega koristnega predavanja. LJUTOMER. Avtobus, ki vozi na progi Ljuto-mer-Slatina Radenci-Gornja Radgona, smatrajo otroci za čisto neopasno igračo. Tako se je dni obesil neki deček na rezervna kolesa na zadnjem koncu avtobusa ter poskusil «črno» vožnjo. Nekaj časa se je držal krepko; ko pa je omagal, je padel na cesto ter se onesvestil. Drugi otrobi polagajo na cesto bruna, ostre črepinje in slično ter ne pomislijo, da lahko povzročijo škodo, če že ne nesreče. Dolžnost staršev in šole je, oa opozore deco na nedopustljivost in kaznivost takih nespametnih šal. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk PREMALO RODOVITNA IN PRESLABO OBDELANA ZEMLJIŠČA. Pri nas je še veliko sveta, ki ne daje nobenih pravih dohodkov, v glavnem zaradi tega, ker je dotična zemlja premalo izrabljena in preslabo obdelana. Lahko bi po teh zanemarjenih prostorih veliko več prirastlo, ako bi se zanje malo bolj zavzeli. Mnogo je prostora, kjer bi lahko imeli najlepše travnike ali pa rodovitne njive, pa jih pokriva malovredna ruša, poraščena semtertja z nizkim grmičjem. To vidimo zlasti po «gmajnah», ki ležijo v ravnini in ki imajo dosti zemlje, ki so pa docela zanemarjene. Namesto same, dobre trave poganja gladež, brinje, mah in druga taka šara, ki nima za pašo nobene vrednosti. Ker so te gmajne skupna last posestnikov dotične srenje, se za pašnik nihče ne briga, razen da se čez poletje vsak dan živina nažene in pase. Gibanje na svežcn zraku in na solnčni svetlobi so glavni 1 činitelji po teh izhojenih prostorih, ki vplivajo "a ugoden počut živali. Prave paše pa bore malo dobe, tako da jih je treba po vsaki paši še doma nasititi. Ti prostori, ki so po nekaterih krajih zelo obsežni, bi se morali času in potrebam primerno obdelavati (gnojiti, branati, trebiti od škodljivega plevela itd.) ali pa razdeliti in predelati v travnike in njive. Eno ali drugo! V tem zanemarjenem stanju jih pa ne smemo puščati, ker nam premalo nesejo in ker nas pred svetom naravnost sramote. Vsak tujec se ob pogledu na take »kulture« spotika in nam upravičeno očita zaostalost in zanikrnost. Če nočemo teh prostorov obdelavati, potem je bolje, da jih razdelimo. V tem primeru se bo pa gotovo vsak potrudil, da jih čim bolje obdela. Čudno, da se pri skupnem uživanju takih prostorov ne moremo lotiti ob-delavanja, dočim se po- izvršeni razdelitvi takoj lotimo svojega dela! Naše gmajne, ki so nastale iz gozdnih in drugih parcel, so povsod zanemarjene. Veliko prostora leži na ta način premalo izkoriščanega, kar je velika škoda za naše kmetijstvo. Danes bi moral biti vsak prostor kar najbolje izrabljen. Povsod bi se morala razodevati naša skrb in naše delo. Zlasti mali posestnik »se mora potruditi, da ne ostane nič praznega ali premalo obdelanega prostora. Naj se trebijo in očistijo tudi meje, da bo več plodovitega prostora. Prav tako je trebiti in čistiti kamnito zemljo, osuševati mokre lege, napeljavati zemljo na plitva mesta ali tanjčino, kratko, storiti vse, da dobimo več plodonosne zemlje. Kjer ne izda samopomoč, tam se je poprijeti dela z združenimi močmi. Dela je pa še povsod dosti! Tedenski tržni pregled ŽITO. Prejšnji teden so bile cene kolikor toliko stalne, a v začetku tega tedna so ponekod malo popustile. V naši državi ni v cenah mnogo sprememb. Na ljubljanski blagovni borzi so 4. t. m. ponujali (postavljeno na slovensko postajo; za 100 kg); pšenico, baško, po 23750 do 250 Din, moko «0» po 855 do 365 Din, tur-š č i c o, baško, novo, umetno sušenj, po 1D5'50 do 200 Din. in Raholče dva krepka možaka; starejši je bil Peter Gorenje in mlajši Gašperček najdenček. Ustavila sta se pred brdskim gradom in vprašala za Boštjana in Jero. Ze priletna ženica, ki je bila Jera sama, ju je vprašala, kaj bi rada. Sin se ni mogel več premagovati objel je svojo mater in ji z solznimi očm' voščil srečno novo leto! Živel je še tudi Boštjan. Zaman je mati prosila svojega sina, naj zapusti roparsko družbo in naj se pokori gospodi. cMama, kako naj se ji pokorim, če me je že kot otroka preganjala! Ako bi se ji izdal, me usmrtijo. Čakajte, vse vam povem !> In nesrečni sin je povedal svoji materi vse svoje burne doživljaje. S prijateljem Petrom sta se zamudila par dni v prijazni topli grajski koči. Nato sta zopet izginili in nihče ju ni videl več. Razgovor o grdem stricu. Mirica: «Čuješ, mamica, ali je ljubi Bog ustvaril tudi našega strica?« Mati: «Tudi.» * Mirica: «No, potem pa se je moral ljubi Bog zelo smejati, ko je videl, kaj je napravil...» j Zvita glava. Kapetan Sablič je imel zelo brihtnega slugo. Nekoč je prinesel ta svojemu gospodu en rjav in en črn čevelj. «Osel, ali ne vidiš, da imaš dva različna čevlja?« se je razjezil kapetan. «Res, čudno, gospod kapetan, pred vratini Vaše sobe je še en tak par...» SOTEŠČAN: Nevesta roparskega poglavarja (Povest iz starih časov.) (Dalje.) " «Na delo, Strojin!« se je ojunačil. «Prvovrstne vohune imaš, ki bodo odšli na prežo. Raziskali bodo okolico in zrahljali ovire. Razposlal bom najboljše moči — može, ki uživajo moje zaupanje in priznanje.« Obrisal si je čelo, na katerem so se nabirale debele znojne kaplje. Omamljen je vstal in lezel po prstih do ležišča, kjer je počival Lisjak, najbolj prekanjeni ropar in njegov prvi zaupnik. Stresel ga je za ramo ter mu pošepnil, naj gre z njim; znamenje, katero mu je dal z roko, je pomenilo, naj hodi potihorna, da ga kdo ne opazi. Šla sta navzgor po stopnicah pod razvaline, kjer je bil še ostanek grajske sobane — poglavarjevo bivališče. „ Strojin je natočil vrč najboljšega vina ter ga postavil na mizo pred razbojnika. Sedel je v njegovo bližino, nepremično mu je gledal v oči, s komolcem se je naslonil celo na njegovo ramo. Napravila sta nekaj globokih požirkov in prigriznila prekajeno svinjetino. Vsak grižljaj sta zopet ponovno zalila. «Dihurjev plen je okusen*, se je obliznil poglavar, ko je načel obilno p«čče. «Kdo ve, kje ga je zopet iztaknil?« «To je Dihurjevo zlato«, je dodal Lisiak s polnimi ustmi svinjetine. «V dimnikih cvetejo njegovi zakladi.« . «Vidiš, vsak človek ima nekaj svojega. Ta ima jasen razum, drugi tanek nos, tretji je iznajdljiv uajdljiv in prekanjen. Mož, ki ima v sebi vse te lastnosti, je moj posebni zaupnik in to si ti, prijatelj.« Lisjak je spoznal, da ima poglavar zopet nekaj na srcu, zato ga obsiplje s pohvalo. Taka je bila njegova navada, kadar je gojil kako izredno željo. Delal je kot kovač, ki ogreje železo, preden ga začne kovati. Strojin je nekaj časa molčal, nakar je povzel mehko in prikupljivo: «Prijatelj, prej si ti poročal meni, zdaj boš pa ti poslušal moje poročilo.« «Bom», mu je nastavil uho. «Vse svoje misli bom posvetil temu, kar mi boš povedal.« «Poslušaj, prijatelj. Ali poznaš Grmilje in okolico? Precej daleč je od tukaj, tamkaj menda še nismo bili zaposleni.« «Grmilje — grad nad prepadom.« — Roparju so se zasvetile drobne mačje oči, zadovoljno si je pogladil trebuh in nadaljeval: «Znane so mi poti in steze, celo znance imam med tamošnjim prebivalstvom. Po ondotnih vaseh me poznajo kot kupca in prodajalca.« > Poglavar je osupnil, nasmeh zadovoljstva se mu je prelival po obrazu. Pohvalno ga je potipalj po rami in rekel: «Prijatelj, vedel sem, da imaš povsod poznanstvo. Nikoli se nisem še motil o' tebi. Kdaj si pa že stikal okrog Grmilja?« h «Vso ol olico sem prehodil lani ob tem času: Poznam tudi graščaka, starega Roberta in nje-' govo hčerko — lepo Mileno.« a «Ali ti dopade?« gn je slastno prekinil. r1 «Všeč mi je. ne morem tajiti. Videl pa sem jo le od daleč; pač pa sem slišal ljudi, ki so jo kar občudovali. Kadar se pelie v cerkev ali na spre- ŽIVINA. Na zadnjih sejmih po Sloveniji so ostale cene v glavnem nespremenjene. Za inozemstvo sa ne kupuje mnogo. HMELJ. Povpraševanje po hmelju je še precejšnje, vendar ob skort nespremenjenih cenah. Krepkejše so cene le za res prvovrstno blago. Zateški hmelj (Češkoslovaška) je imel cene od 17 do 26 Din za kilogram. JAJCA. Pri nas se nakupujejo jajca po 1*45 do 1 '50 Din za kos. Blaga je razmeroma še precej. VINO. Vinski trgovci v Mariboru so določili, da bodo nakupovali letošnji vinski mošt po naslednjih cf-nah za liter: mošt s 15 <%. sladkorja po 4 Din, 16 % 4 50 Din, 17 % 5 Din, 18 % 5*50 Din, 19 % 6 Din, 20 % 7 do 7 50 Dir.. Za šmarnico plačujejo okrog 3 Din zp liter. Kakor javljajo iz Banata, so se tam izredno nizke cene okrepile in se plačuje za mošt po 2 do 3 Din za liter. Strašna železniška nesreča v Rajhenburgu Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v v a ' u t a h : 1 dolar za 56"20 do 56*40 Din; v devizah pa 4.t m.: 1 dolar za 5633 do 5653 Din; 100 francoskih frankov za 221*82 do 223*82 Diu; 100 italijanskih lir za 295*18 do 297*18 Din; 100 nemških mark za 1351 do 1354 Din; 100 avstrijskih šilingov za 793*57 do 796*57 Din; 100 češkoslovaških kron za 167 dc 167*80 Din; 100 madžarskih pengov za 987'8'J do 990*82 Din. Istega dne se je trgovala Voj ia škoda po 430 do 434 D m. investicijsko posojilo pa po 85 Din. Sejmi 9. novembra: Št. Vid pri Stični, Ponikva. 10. novembra: Puconci. 11. novembra: Moravče, Bučka, Ig, Poljane,Laško, Marenberg, Ormož, Oplotnica, Cankova. 12 novembra: Metlika, Bušeča vas. 15. novembra: Grahovo, Vranskc, Gornja Radgona. Vesten načelnik gasilskega društva. Načelnik prostovoljnega gasilskega društva: *Pri tem požaru smo se zopet osmešili. Prihodnjič bom napovedal vajo dan pred požarom.* V noči od sobote na nedeljo je vozil iz Ljubljane proti Zagrebu tovorni vlak 41-II, prazne vagone. Pred postajo Rajhenburg je tovorni vlak ob pol 3. zjutraj uvozil na drugi tir, ker je signal vazal prosto. V istem času je od nasprotne smeri iz Zagreba vozil z veliko brzino ekspresni vlak OS, namenjen, da prevozi rajhenburško postajo po glavnem tiru, ki bi moral biti popolnoma prost. Toda tovorni vlak je vozil v postajo zelo počasi in je v trenutkih, ko se je bližal ekspresni vlak izvozni kretnici, stal še s petimi do osmimi vagoni preko zadnje kretnice. Drveča lokomotiva ekspresnega vlaka je med tretjim in četrtim zadnjim vagonom prerezala tovorni vlak prav nad železniškim mostom nad potočkom Brestovica, ki se nekaj metrov nižje izliva v Savo. Udarec težkega stroja v prazne tovorne vagone je bil strašen. Stroj ekspresnega laka s tenderjem in štiriosni službeni voz za prtljago in mednarodno pošto sta zgrmela preko ogiaje po bregu v Savo, ki je na tisttin mestu zaradi izliva Brestovice že itak globoka, po zadnjem deževju pa tudi še precej narasla. Stroj sam se je zaril v vodo in zemljo, tender je obtičal v valovih Brestovice, dočim je službeni voz poševno obležal na nasipu. V temni noči je med potniki ekspresnega vlaka, ki jih je iz spanja zdramil močan sunek, zavladala zmeda. Prebivalstvo je bilo alarmirano o nesreči. Ljudje so hiteli proti postaji in takoj pričeli pomagati pri reševanju ob svitu bakel. S takojšnjim poizvedovanjem vlakospremnega osebja se je ugotovilo, da izmed potnikov ni nihče poškodovan, pač pa je bilo takoj jasno, da so postali žrtve katastrofe vlakovodja ekspresnega vlaka Mirko Vodlak, kurjač Jože Jeromen, oba iz Ljubljane, ter strojevodja Rudolf Arzenšek iz Maribora, ki se je bil zvečer nahajal na roko-borbni tekmi v Zagrebu in je tam naprosil strojevodjo ekspresnega vlaka, da ga vzame s seboj, da še do jutra pride v Maribor. Slutiti pač ni mogel, da se bo peljal naravnost v smrt. Ko so se pričela prva reševalna dela, ni bilo nikjer najti prometnega uradnika Rantaše, ki je to noč vršil službo. Takoj so ga pričeli iskati in Tri smrtne žrtve ga našli v stanovanju, kamor se je zatekel, ki je slišal strašni udarec lokomotive ekspresnega vlaka v prazne tovorne vagone. Iz obeh rok mu je močno curljala kri. Nesrečnik si je bil v obupu zaradi krivde na katastrofi prerezal žile na obeh zapestjih. ■ Domači zdravnik, ki je tudi takoj prihitel na postajo, je Rantaši obvezal rane in preprečil iz-krvavitev. Kmalu nato so uradnika prepeljali v krško bolnico'. Tekom nedelje popoldne se je Rantaša zavedel in dejal pri zaslišanju: «Jaz sem kriv nesreče, ne iščite krivcev drugod!» Zdaj je že izven nevarnosti in računajo', da utegne tekom dobrega tedna okrevati. Na naravnost čudežen način se je rešil strojevodja ekspresnega vlaka Metle, ki mu pripada glavna zasluga, da katastrofa ni uničila celotnega ekspresnega vlaka in njegovih potnikov. On je prvi opazil ob pasiranju rajhenburške postaje, da se zadnji vagoni tovornega vlaka še nahajajo na glavnem tiru in da je tresk neizbežen. V naglici je v poslednjem trenutku zavrl. To je bilo baš na kratkem mostu preko Brestovice. Sunek je Metle-ta vrgel iz lokomotive 6 metrov globoko naravnost v Brestovico, kjer je nekaj časa plaval in končno opešal. V poslednjih trenutkih sta mu prišla na pomoč dva železničarja in ga rešila na suho. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina1* ie za nas! Slivovko pristno domačo eden-in dvakrat žgano ter brinieve jagode kupim. Pismene ponudbe pod 344 na upravo „Domovine". hod, tedaj se zbirajo ob poti ter je ne morejo prehvaliti. *Od blizu bi jo bil ogledal. Potem bi bil šele omamljen.® «Ali meniš?» Lisjak je ostal popolnoma hladen, dočim je kipela poglavarju iz oči strast in poželenje. «0 tem sem prepričan«, je Strojiji odločno potrdil. «Ako imaš le srce in trohico občutka.« Lisjak, ki ni bil toliko nagnjen na ženske, ga je gledal skoro pomilovalno. «Radoveden sem, zakaj se toliko zanimaš za mladenko, ki zaničlji-vo gleda vse, kar ni grajsko in plemenito?« ga je začudeno vprašal. «Zato, ker sem si jo izbral za nevesto. Milena je moj vzor, brez nje ne bom nikdar srečen. Ako jo ne dobim, si bom vzel življenje.* »Prijatelj, ali noriš? No, pa jo ujemi — zlato ribico, ako se upaš v njeno bližino.« «Nič še ne sluti, da jo ljubim', ker me ni zapazila. Moje oči so ukradle njeno sliko, katero nosim zaprto v svojem srcu. Od tedaj neprestano iščem poti in priložnosti, da ji nastavim zanko.* I «Težke in nevarne zadeve si se lotil. Mnogo poguma, spretnosti in zvijače bo treba, preden boš kaj dosegel.« | «Prav zato sem se obrnil nate, da mi boš pomagal. Dozdaj jo poznam samo še po obrazu, (vem le, da ji jeime Milena in da je edinka. Rado-veden pa sem, v kakšnem ozračju živi in komu je naklonjena, ako ni že zaročena.* Jj; «Vse to bo treba dognati. Name se lahko za-neseš.» ♦Prosim te, pusti vse drugo — tajne vhode in idnice — toliko časa, dokler ne izvedeš moje fearočilo. Povedi me k njej, katero obožavam, bogato te bom poplačl.» «Tvoje zaupanje mi je v čast in v plačilo. Potrudil se bom, kolikor bom mogel, da ustrežem tvojim željam. Preden poteče teden, ti bom o vsem natanko poročal.« «Ne dam ti nobenih nasvetov in navodil, kako se obnašaj. Tvoji! modrost prekaša moj razum, kadar je treba kaj razkriti. Sam si začrtaj pot, koder hočeš in kjer ti bo bolje kazalo.« «Take stvari imam v mezincu. Zaprek se ne bojim; ako bi se slučajno pojavile, jih bom premagal. Bodi brez skrbi, vedi, komu si zaupal.* «Tebi, ki me še nisi prevaral.« — Poglavar se je pomiril. Zaupal je izkušenemu vohunu kakor samemu sebi. Prav nič ni dvomil o njegovih uspehih, saj ga je zadovoljil vselej, kadar je šlo za kakšno važno zadevo. Lisjak se je pripravil na pot in založil z denarjem. Oblekel se je v preprosto ponošeno obleko; pokril se je s kučmo in oprl na palico, čez pleča si je obesil lisičjo kožo. Tako se je klatil po grmiljski okolici; navidezno je kupoval in prodajal divje kože, skrivaj pa je vohal okrog graščine in poizvedoval po graščaku in Mileni. Kar je videl in slišal, si je dobro zapomnil. Nestrpno je čakal Strojin njegove vrnitve. Pričakal ga je končno ob vznožju Črnega griča pred vhodom v votlino. Povedel ga je s sabo v sobano, kjer ga je najprej pogostil in napojil. Silno je bil lačen in utrujen, celo jezik se mu je zapletal. «No. kako si opravil? Ali si jo videl? Kdaj bo izpolnjeno moje hrepenenje?* je nestrpno čakal poročila. l.!siak*je prigriznil žalil in začel pripovedovati. ,Videl jo nisem, ker se vozi v zaprti kočiji. Vsak večer se pelje na sprehod; grajski gozd, po katerem se vije uglajena cesta, ji je najljubše sprehajališče.* «Samo to si izvedel? Kaj pa drugo — okolno-sti in razmere?* «Slabe novice. Milena je zaročena...» «Ni mogoče. Kakšna nezgoda!* — Strojin je obstal kakor kamen, tako se je prestrašil. Ni se nadejal takega poročila. «Prijatelj ne obupaj, nisem še vsega povedal. Res je zaročena, a njen ženin je odšel na bojišče. Priredili so mu slovesno odhodnico, pogoščeni so bili tudi posli in tlačani. Vitez se je genljivo poslovil, na kar je zajezdil konja in odšel s četico vojščakov, ki so se mu prostovoljno pridružili. Prsi so mu krasila visoka hrabrostua odlikovanja.* «Zdaj je priložnost, da jo ugrabim. V gozdu, kamor se vozi na sprehod, je samota. V temi nas ne bo nihče opazil.« «Niti sama se ne bo zavedla. Najprej bomo odstranili voznika; Dihur, ki je vajen vožnje, bo bliskoma zasedel njegovo mesto. Kadar se bo znočilo in bomo že daleč od Grmilja, tedaj se ji bom predstavil.« «Kap jo bo zadela od žalosti in groze...» ,«Znal jo bom potolažiti, upam, da ji ne bo škodovalo. Poklonil ji bom svoje srce in bogastvo.* « Marala bo za roparjevo srce. Pljunila bo na tvoje prilizovanje.« »Pripravil jo bom z lepo besedo in s plemenitimi dejanji.* «Hahaha, tvoje besede in dejanja! Zaman se boš trudil, le dobro se zapomni.* * Prvi podpis prestolonaslednika Petra. Feri-jalni savez bo izdal za desetletnico svojega delovanja med našim narodom svečano publikacijo pod iuienom «Naša Domovina*. Kakor javlja uredništvo «Naše Domovino, je prejelo od mar-galata dvora pismo in fotografijo Nj. kr. V is. prestolonaslednika Petra z njegovim prvim podpisom. Pod veliko sliko, ki predstavlja našega Peterfka, stoji resni podpis , kateremu se pozna, da ga je napisala še nežna ročica. * Opozorilo nabornikom. Naborniki se opozarjajo na člen 54. novega zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, po katerem imajo samo tri mesece po izvršenem naboru čas, vložiti pritožbo proti izreku naborne komisije ali kako prošnjo (za vojaško oprostitev, za skrajšanje vojaške služ-za vojaško oprostitev, za skrajšanje vojaške službe, za spremembo določenega roka ali dodelitve, za odložitev vojaške službe zaradi študij itd). Po preteku treh mesecev od dneva nabo.a se morebitne proš.ije in pritožbe ne bodo več vpošte-vale, ter bo obveljal izrek rekrutne komisije. Ker je novi vojni zakon izšel šele meseca septembra 1929, je ta letos izjemoma dovoljeno vlagati vse slične prošnjo in pritožbe še do konca tega leta. Naborniki in njihovi svojci se torej v lastnem interesu opozarjajo, da pazijo na določeni termin in da nemudoma viože pri svojih pristojnih poveljstvih pravilno kolkovane in z dokazi opremljene prošnje, ki jib morda nameravajo v tem pogledu napravi*!. * Rudarjem iz Nemčije. Pogodba, ki jo je sklenila naša država z Nemčijo zaradi socialnega zavarovanja, je ratificirana in je dobila pravno moč. Rente rudarjev za primer nezgode in pokojnine nameščencev, ki so bile svojčas ustavljene s strani Nemčije, se bodo izplačale s 1 decembrom 1929. Interssirani rudarji naj svoje prijave z dokumeuti vpošljejo Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev ali njihovim ekspozituram, odnosno bratovskim skladnicam. Natančnejša pojasnila so prejela sreska načelništva in občinski uradi, predmetna pogodba pa bo v celoti objavljena v eni izmed prihodnjih številk Uradnega lista. * Maša zadušuira za narodnim mučenikom Gortanom se je brala predzadnjo nedeljo dopoldne v nadžupni cerkvi na Sutnip-i Kamniku. Hišni posestniki so na poziv županstva razobesili žalne zastave. Maše so se udeležila vsa kulturna društva v Kamniku in mnogoštevilno občinstvo, tako da je bila cerkev natrpano polna. Mašo je bral primorski rojak g. Doktorič, ki je imel ob tej priliki nagovor, ki je prežet od ljubezni do bližnjega imel veiik vpliv na navzoče. Med mašo je «Lira> zapela dvoje žalostink. Ob zaključku maše je pozval g. Doktorič vse navzoče, da darujejo za Gortanov fond. Uspeh zbirke je bil nad vse pričakovanje lep: 1518 diuarjev 70 par. * Zlato poroko sta praznovaa te dni v Laškem zdrava iu čila v krogu svojih otiok in vnukov direktor TPD v p. inž. Adolf Widra in njegova soproga gospa Filomena, rojena Kramerjeva iz znane trboveljske Kramerjeve rodbine. Gospod direktor VVidra je dolga leta služboval pri TPD ter je eden njenih najstarejših in najzaslužnejših bivših inženjerjev. Pred svoio upokojitvijo je vodil rudnik TPD v Laškem, kjer uživa sedaj obče spoštovan in priljubljen svoj zasluženi pokoj. Mnogoštevilni znanci in prijatelji zlato-poročencev želijo jubilantoma še mnogo zdravili in srečnih let! * Polmesečnik «Delo» je začel te dni izhajati v Beogradu. Izdajatelj in urednik novega časopisa je g. Dušan Ivančevič. Iz luodnika povzemamo, da je prvi pokrenil misel ustanovitve tega lista pokojni dr. Gregor Žerjav, ki js imel pri tem gotovo v mislih « Domovini* podoben časopis za srbsko preprosto ljudstvo. cDelo* poudarja, da je njegova glavna naloga prosvetlje-vanje naroda in da bo "objavljalo samo tako štivo, ki bo služilo ljudski prosveti «Delo» je posvetilo izredno prisrčno napisan članek dr. Žerjavu in njegovemu delu. * Praznik Vseh svetnikov Kakor vsako leto šo tudi na letošnje Vse svete romale povsod velike množice na pokopališča, da se vsaj enkrat na leto poklonijo spominu mrtvih in oddol?e dragim pokojnikom. Ljubljana je bila na Vse svete popoldne skoro prazna, kajti okoli 50.000 ljudi je odšlo na obe pokopališči. Zlasti pokopališče pri sv. Križu je bilo izpremenjeno v pravljičen vrt, poln zadnjega jesenskega cvetja. Krasni venci in šopki so krasili grobove, vmes pa so gorele svečke. Ob 15. so duhovniki na pokopališču opravili cerkvene obrede, združeni pevski zbori so pa zapeli več žalostink. Na vojaških grobovih je igral* dravska godba žalostinke in vojni kurat Bonač je imel spominski nagovor. Ves dan so prihajale množice na pokopališče in ga zapuščale šele, ko se je zmračilo. Lepi spominski svečanosti sta bili tudi na Suhem bajerju, kjer so pevci društva Krakovo-Trnovo zapeli več žalostink v spomin nesrečnih žrtev, ter na Taboru, kjer je bila spominska komemoracija v spomin letos umrlih bratov. 4 * Bivši pristaš nekdanje SLS o svoji stranki. Eden svoječasnih glavnejših mož bivše SLS, gospod Janez Kalan, ki se je odrekel svojim poli-' tičnim prijateljem, je napisal v »Kmetskem listu* med drugim tole: «Povedati moram, da je bivša' Slovenska ljudska stranka preveč gledala samo' na to, da je bil kdo njen pristaš, a premalo na to, kako živi. Sicer nobena stranka ne more ljudi od sebe odbijati; zato tudi .katoliška' stranka ne more nikomur reči: Ti ne hodiš v cerkev, torej tudi ne smeš z nami voliti! Vsaka stranka hrepeni po moči, zato ji je vsak glas dober. A preveč se je gledalo samo na to, premalo pa na življenje. Krščansko življenje je stopilo preveč v ozadje pred strankarstvom. Za stranko je seveda vsak glas dober; pred Bogom pa, kaj pomaga, če je kdo »klerikalec', živi pa ne, kakor cerkev zahteva! O takem velja: ,Ne vsak, ki pravi Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, ampak kdor stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti je, ki pojde v nebeško kraljestvo.* Seveda smo vsi ljudje podvržetii slabostim, če smo še tako katoliški. A če se na .katoliški podlagi' godijo nerodnosti, je to pohujšanje, hujše kakor če se godi od kake druge strani. To daje povod, da se oni, ki so zunaj stranke, spotikajo nad .klerika-lizmom'. Povem Vam, da mi tudi pri katoliškem društvenem življenju marsikaj ni všeč. Preveč se gleda samo na vnanjost, da so ljudje ,naši', a ve-Uiko premalo na čednostno življenje in gojitev resnične pobožnosti. Z društvi je veliko truda, za versko življenje pa v primeri s tem trudom malo sadu. Kakšna je razlika, če priredi pohujšljivo igro liberalno, ali če jo priredi katoliško društvo? Zadnje je še veliko slabše od prvega. Ali če se popiva ali ponočuje na liberalni ali katoliški pod- «Potem bom nastopil s silo — ne glede na njen Stan in plemenitost. To pa Ie v skrajnem primeru, prej bom poskusil druga sredstva in pripomočke. Upam v popolno zmago.* «Že naprej ti čestitam. Želim ti obilo stanovitne sreče, jaz ti bom vedno na uslugo. Treba pa bo še mnogo posla, preden prideš do smotra.* «Delo je začeto ter ga moramo hitro izvršiti. Zdaj je rriložnost, katero ne smemo zamuditi. Gradovi so osamljeni, plemstvo je odšlo na bojišče, beriči se vlačijo po sencah in zalezujejo dekleta. Grajska gospoda se je omehkužila, zato slabi in propada.* «Ponekod se dvigajo uporniki in podirajo gradove. Ljudstvo se je naveličalo tlake in desetine.« •Pozneje bom o tem govorili. Najprej moram doseči svoj namen in poskrbeti, da bo gladko izteklo.« »Poklical bom Bradača in Dihurja. Modra svetovalca sta, pa tudi močna in spretna, kadar je treba pokazati junaštvo.* »Prideta naj, da se bomo domenili. Določiti moramo, kje bomo izvedli napad in kako bomo zabrisali sled za vozom.* Dolgo v noč so sedeli roparji v poglavarjevi sobani in kovali načrte, kako bodo zajeli Mileno na večernem sprehodu. Izbrali so še nekatere «boljše» tovariše in odrinili drugi dan našemljeni in preoblečeni vsak po svoji poti proti Grrnilju. III. Ugrabljena nevesta. Vitez Julijan je držal besedo. Svoji izvoljenki Mileni je obljubil, da ji bo redno pošiljal poročila, kar je tudi izpolnil. Kmalu po njegovem odhodu je prijezdil na Grmilje vojak, ki ji je prinesel tople pozdrave. Sporočil je njej in graščaku, da je vitez na pohodu k novim zmagam. Njegovo junaštvo bo srečno končalo vojsko in pospešilo povratek v domovino. Starčku se je pomladilo velo lice in hči je za-vrisnila od veselja, ko je čula prijetno poročilo. Vrgla se mu je okrog vratu ter mu žgolela o sreči in zadovoljstvu. Z mehkimi občutki je gladil njene mehke lase, nad vse na svetu je ljubil svojo edinko. «Za solncem pride rada nevihta*, so ga nenadoma obšle meglene slutnje. «Oče, nikar me ne strašite*, se ga je tesno oklenila. «Nekam čudno mi je pri srcu. Sam ne vem, kaj to pomeni.* «Preveč vas skrbi, kar vam povzroča bojazen.* «Milena, nekaj se bo zgodilo. Krik sem slišal s pečine.* Hči se je prestrašila in obledela. Znano je bilo, da nočni krik s pečine naznanja nezgode. Ko je pred leti pogorelo bližtre selo, se je razlegal ponoči strašen glas s pečine; ljudstvo se je treslo in čakalo, kaj se bo pripetilo. «Predsinočnjem o polnoči je bilo*, je pravil počasi in boječe. «Začul sem strašno vpitje,misleč, da je na dvorišču, sem odprl okno. Plašno sern se odmaknil, zakaj kričanje je prihajalo s pečine.* «Ali ste razumeli kako besedo?* je trepetala od groze. «Čuli so se samo odmevi divjega tuljenja...* Oče in hči sta umolknila, bala sta se preteče nezgode ter se spojila v tesnem objemu. Okrog graščine je vladala praznota. Hlapci in tlačani so delali na polju, doma je ostal le voznik Luka, ki je pripravljal kočijo za večerno vožnjo. Milena je gledala na dvorišče skozi okno prvega nadstropja. Ko je napočila določena ura, se je poslovila od očeta in stekla nizdol po stopnicah. Sedla je v zapreženo kočijo, hlapec je zaprl vrata in pognal v dolino. Na južni strani Grmilja se je širila obsežna ravnina. Med njivami in travniki je peljala bela cesta, kamor je seglo oko, se je raztezala grajska zemlja. Milena je hotela ogledati polje in delavce, ki so kosili, orali in sejali. Med poljem in gozdovi so ležale grajske seno-žeti. Tam, kjer je bila zemlja rodovitnejša, so kosili celo trikrat na leto. Čim bolj se je približevala gozdu, tembolj je bila trnjeva in kameni ta. Tu so se pasle čede ovac, ki so prenočevale v razdrapanih kolibah. Ob parobju gozda se je vila gladka cesta, njeno zunanjo stran je obrobljala gosta živa meja. Na notranji strani pa so rasla visoka drevesa. Cesta, ki je peljala dokaj časa med gozdom in pašniki, je končno zavi'a v gozd okrog griča ter dospela po drugi strani nazaj na planoto. Tukaj se je plazil tisto popoldne našemljene-; nemirno je stopical in gledal okrog sebe, videti je bilo, da nekoga zalezuje. Ko je zapazil grajsko kočijo, tedaj se je pomaknil v goščavo, kjer ga je čakal tovariš, s katerim sta si potihoma šepetala. cPozor, Milena prihaja!* mu je povedal na uho. «Voz bo kmalu dospel da parobja.* cTrenili bomo ko blisk in odhiteli s plenom.> :Pa ne vsi, to si zapomni. Nekaj jih mora ostati in zabrisati sled za vozom. Kolesnice in kopita bi nas utegnila izdati.* «Cesta je uglajena in trda ko kamen, kolesa iu stopinje se ne bodo poznale. Bodiva previdna iu oprezna.* Roparja Bradač in Lisjak sta šinila v grmovje in hitela za grič, k poglavarju. Nesla sta mu veselo poročilo: cMilena je na poti, voz bo zdaj zdaj prispel izza ovinka.* Strojin je šepetal na desno in levo: cTovariši, pozor! Zavedajte se, da izvajate imenitno delo. Razdelimo se v dve polovici ter se postavimo na obe strani ceste. Ko se bo voz pomikal mirno nas, tedaj planimo in odstranimo voznika. Dihur naj prime za vajeti in požene v divjem diru. Tudi jaz bom prisedel, Lisjak pa naj ostane s pomagači pri vozniku. Kadar ga bodo obdelali, naj zabrišejo sled za vozom Tukaj je treba največje pozornosti, opravite natanko in zanesljivo Iskali jo bodo biriči in vojščaki, pazite, da jo ne uderejo za nami.* Nagloma in neslišno so se poskrili ob cesti, ?e se je čulo drdranje voza in peketanje konjskih kopit. Po cesti je drčala kočija, pred katero sta stopala ponosna vranca. Glavo sta držala gizdavo pokonm, kakor bi se zavedala, da vozita kraljico "omiljske okolice — graščakovo edinko. V->znik je pritegnil vajeti in tlesknil z jezi-■'iti je hote! okrog griča na desno tam, ia levo cepila pot po dolini. Nepre-* Tedse na konja, pri čemer je nena- doma začutil, da je nekdo silno planil no voz ter ga zgrabil za roko. Preden je mogel zakričati, se mu je stemnilo pred očmi, na kar je zdrknil z voza v obcestni jarek. Skušal se je izviti in teči za vozom, a razbojnika sta ga tiščala k tlom in tolkla s kamenjem po glavi Bolestno se je zvijal in stokal, dokler ni omagal in obležal nezavesten. Tedaj sta ga pustila v jarku iu začela brisati sledove, koder so se poznali. Milena ni v zaprtem Vozu ničesar zapazila, občutila pa je močan sunek in pritajeno kričanje. Napad je bil izvršen z bliskovito naglico, prav kot je bil zamišljen. Šele ko je voz krenil s ceste, je poklicala voznika, misleča, da se mu upirajo konji, kar se-bilo včasih že pripetilo. Ker le ni bilo odgovora in je voz tekel v napačni smeri, je stopila k oknu in hotela odpreti vrata. Strahoina je opazila, da so zaklenjena. cLuka, ustavi!* je pozvala voznika. Večerni mrak se je zgostil v nepredirno temo. Med vožnjo so zaškripala vrata, v kočijo se je priplazil mladenič in sedel k ujetnici na mehko sedalo. Rahlo jo je prijel za roko in rekel: «Ne boj se, dušica. Jaz stin tukaj. Nič zalega se ti ue bo zgodilo.* Mladenka se je sprva prestrašila, brž pa se je opogumila in odločno nastopila. Jtrišef v njeno bližino?* u je obljubila po kratkem molku. «Povej mi, koliko zahtevaš.* r. * Avtomobilska nezgoda. Te dni zvečer se je odpeljal mizar Rohel iz Maribora z avtomobilom na izlet v Radvanje. Z njim vred sta bili tudi dve dami. Med potjo se je avtomobil nenadoma znašel v obcestnem jarku. Pri nesreči se je avto precej razbil, dočim so ostali potniki po čudežnem naključju skoro popolnoma nepoškodovani. * Novice iz Amerike. Med ameriškimi Slovenci jako dobro znani rojak Šini en Ajdišek se je nedavno z avtomobilom odpeljal v Sheboygan in se tamkaj poročil. V spremstvu svoje žene se je dva dni pozneje vračal domov v Milvvaukee. Na potu pa se je pripetila grozna nesreča. Voznik Saje je po nesreči zavozil v obcestni d -og s tako silo, da so potniki padli iz avtomobila in je Ajdišek obležal na mestu mrtev, ostali potniki, med njimi tudi novoporočenka, pa so bili težko poškodovani. — Blizu Evelenthskega jezera so našli smrt štirje slovenski rojaki. Zadušil jih je plin, ki je napolnil njihovo spalnico iz kleti, kjer je uhajal iz gazolinskega stroja. Mrtvece so našli šele dvanajst ur potem, ko so postali žrtve nesreče. Žrtve so: trgovec Franc Lavrič, njegova žena Ivana, hči Marija in Robert Bradač, dve leti stari vnuk Lavričevih. Pokojni Ajdišek je bil .odom iz Tre-belnega na Dolenjskem. — V Slirkville je bilo nedavno odstavljenih 150 premogarjev, ker so družbe izgubile naročila za premog. Med odstavljenimi je bi! tudi rojak Franc Repovž. Sel je iskat delo drugam in ga tudi dobil. Že četrti dan zaposlitve v novem podjetju pa ga je zadela nesreča: sesulo se je nani deset ton premoga. Ko bo ga izkopali, je bil v nezavesti in je kmalu nato umrl. Rodom je bil iz Št. Jauža na Dolenjskem. Zapušča ženo in šest otrok. — V tovarni American Steel se je smrtno ponesrečil rojak Anton Rak, oče znanega slovenskega zobozdravnika dr. Raka v Clevelandu. Ponesrečenec ie rodom iz Trboj pri Domžalah. — V Ely (država Mine-solta) je nedavno umrl rojak Anton Klančar, star 43 let, rodom iz Roba na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 24 leti. * Smrt na tračnicah. Te dni se je na tragičen način smrtno ponesrečil v Laškem delavec Janez Lapornik. Pokojni Lapornik se je vračal po delu na progi v Laškem proti domu, zaradi precejšnje naglušnosti pa ni slišal prihajajočega vlaka, ki ga je od strani zagrabil in vrgel pod kolesje. Mož je bil star 70 let. * Kuga med raki v Ločnici. Kakor poroča , Dolenjo vas in Rakitnico. Ko se je pozno ponoči vračal iz Rakitnice skozi Jasnice proti domu, ga je malo pred gostilno v Jasnicah naprosila neka ženska, naj jo vzame s seboj na voz. Gostilničar se je ženske usmilil. Med tem, ko sta se peljala, sta se enkrat krepčala tudi v neki gostilni. Tam pa je neznanka ukradla iz žepa suknjiča Skiberju listnico z 2000 dinarji in odšla svojo pot. Okra-denec je tatvino zapazil šele v gostilni «Pri vranb v Kočevju. * Dve žrtvi noža. V ljubljansko bolnico so pripeljali dve žrtvi podivjanih vaških fantov. Prvi je bil Adolf Jančar, hlapec pri posestnici Strno-letovi, katerega je neki pretepač z nožem sunil v prsa in ga nevarno poškodoval. — Delavca Jožeta Plahutnika iz Toplic pri Zagorju je udaril Anton Uršič s steklenico po glavi, mu prebil lobanjo in ga po vrhu sunil še z nožem v levo roko. Tudi Plahutnik je moral v bolnico. * Vlom v denarni zavod. Neznani storilci so v eni zadnjih noči izvedli skrajno drzen vlom v prostore Ljudske posojilnice in hranilnice (žup-, nišče) na Viču. Vlom so izvedli prav strokov-njaško. Ko je prišel zjutraj naslednjega dne pater dr. Ploj na hodnik, je zapazil, da s j vrata, ki vodijo v pisarno omenjenega zavoda, odprta. Cim je stopil v pisarniške prostore hranilnice, je ugotovil, da je okno odprto, istočasno pa je zapazil, da je vdrla šipa na oknu in prelepi jena z nekim časopisnim papirjem. Zavedel se je mahoma, da je bil tekom noči izvršen vlom, in hitel je prebudit ostale patre. Ti so se zbiali takoj v pisarniškem prostoru imenovanega zavoda in so hkrati opazili seveda tudi, da niso odprte le omare in miznice v pisarni, marveč da je vlomljena tudi težka blagajna znamke Wertheim. Patri so alarmirali tudi policijo, na kar so dognali, da so neznani storilci blagajno izrezali po vseh pravilih vlomilske umetnosti ter ukradli iz nje okrog 11.000 Din gotovine. Blagajno so narezali drzni svedrovci od strani. Napravi'i so tako zvano «svinjsko nogo» popolnoma po vzorcu tržaških vlomilcev, ki imajo v zadevnih vlomih naravnost sijajno prakso. Kakor domneva policija, je mo-. goče, da je ta vlom izvršil pr.isluli vlomilec 341etni France Papež, ki je bil lansko leto obsojen pred ljubljansko poroto na dve leti ječe zaradi vlomov in tatvin. Mož, ki je po poklicu, klepar, a je tudi izboren mehanik, je imel v družbi najbrž 331etnega Jožeta Skubica iz Notranjih goric. Lopova bi imela odsedeti v zaporu še večmesečno ječo, a sta pred nekaj dnevi pobegnila kot kaznenca od dela iz Begunj pri Lescah na Gorenjskem. * Iz bolnice je zbežal. Horvath Karel, ki so ga že pred tedni prijeli orožniki zaradi neke grožnje in je zaradi upiranja dobil z bajonetom sunek v pljuča, je ponoči med 29. in 30. oktobrom v bolniški opremi pobegnil iz bolnice v Murski Soboti. Imenovani je kazal znake blaznosti in so ga nameravali prepeljati na Studeuec, da bi se preiskalo njegovo duševno stanje. Sorodniki so ga pa najbrž opozorili na to in zato je ponoči pretrgal mrežo na oknu ter brez sledu izginil. * Umor Slovenke v Gradcu. Te dni je razburil prebivalce Idelhofgasse v Graicu strišen zločin. V hiši št. 68 jc častn ški namestnik Johann Model umoril svojo pastorko, komaj 161etno Heleno Za-bukovškovo. Njena mati, Modelova žena, je dan poprej odpotovala v svoj rojstni kraj Teharje. Sosedje so najprej slišali iz stanovanja obupno Uiicanje Helene: «Oče, ne ubij me!» Naenkrat je pritekla Helena v sami spodnji obleki iz stanovanja ter trkata na vrata soseda Gerečnika, ki ji 'je takoj odprl in vrata še zaklenil za njo, da bi jo rešil pred podivjanim očmom. Ti pa je vrata s silo odprl ter z naperjenim vojaškim revolverjem sbočil proti svoji pastorki. Z besedami: cTako, sedaj je pa konec!* je oddal na njo tri strele. Nesrečno dekle je izdihnilo v nekaj sekundah. Morilca so kmalu aretirali. Kakor se je ugotovilo, je hotel Model, ki je znan sirovež, nesrečno deklico posiliti. * Razprava proti štirim ljubljanskim komunistom. Dne 4. t m. se je začela pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu razprava proti Pavli Kastrinovi, Mariji Drašlerjevi, Lazarju Nesiču in Jakobu Zorgi, ki so obtoženi zaradi širjenja komunistične propagande med ljubljanskim delavstvom. Obtoženi ».mikajo krivdo. * Roparski umor, izvršen pred enim letom na cesti Ptuj—Ljutomer blizu Sv. Tomaža, katerega žrtev je bil moj siu Viktor Podplatnik, še do danes ni pojasnjen. Kdor mi more povedati kaj zanesljivega za izsleditev morilca, mu izplačam 1000 Din nagrade. — Podplatnik Franc, posestnik in mesar, Sejanci, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu. * Maskirani vlomilci v Ratanski rasi. V Ra- tanski vasi pri Rogaški Slatini so se pojavili te dni štirje maskirani razbojniki, ki so zvečer vdrli v hišo posestnice Karoline Plemenitaševe. Tatovi so odnesli iz stanovanja dve kompletni moški obleki, suknjo, klobuk, sokolski kroj, več parov čevljev, perilo, več godbenih instrumentov in razno zlatnino v skupni vrednosti 7000 Din. Storilci so govorili hrvatsko in so bili oboroženi z gorjačami. * Pri astmi in boleinih srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja Črevesja z uporabo naravne Franc Jožef-ove grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajočo se zapreke ponehavajo s pomočjo Franc Jožef-ove vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. — Franc Jožef-ova gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. J * Iz zidarja je postal sodar. K sodarskemu mojstru Filipu Orešniku v Celju je prišel pred tedni neki moški in se mu ponudil v službo kot brezposelni sodarski pomočnik. Ker ga ni potreboval, ga je Orešnik odklonil. Nato ga je prosilec naprosil za posojilo 00 Din, katere mu je mojster dal, neznanec pa mu je zastavil svojo delavsko knjigo, glasečo se na ime Andreja Pe-terce, sodarskega vajenca iz Bizovika pri Ljubljani. Orešnik je šele pozneje opazil, da je Peterca popravil v knjigi označbo poklica zidarski vajenec v sodarski. Nekai nasvetov kuharicam Tudi kuhanje je umetnost. In ni vsaka kuharica, pa naj se je učila v dobrih kuhinjah in tudi sama že veliko kuhala, že tudi dobra kuharica. Pa tudi nista dve kuharici, ki bi kuhali popol-[ noma enako. Vsaka ima svoje načine ir. navade. 1 So pa malenkosti, ki igrajo pri kuhi veliko vlogo, malenkosti, od katerih je odvisno, ali je jed bolj ali manj okusna. Marsikatera izkušena kuharica morda ne ve za eno ali drugo takih majhnih skrivnosti, ki tvorijo skupaj kuharsko umetnost, zato se hočemo tu malo o tem pogovoriti in dati nekaj nasvetov. Ni vseeno, kako kuhaš recimo krompir Krompir bo imel veliko boljši okus, če ga pristaviš k ognju z mrzlo vodo in ga pustiš počasi vreti, kakor pa če naliješ nanj kropa in ga potem pustiš vreti, da kar lonec poskakuje. Ali na primer juha: Juho pristavi vedno z mrzlo vodo, če hočeš, da bo čista in okusna, nikdar pa ne z vročo vodo. V juho daj zelenjavo vedno šele potem, k j. je že začela vreti. Za v juho pripravi vedno več vrst zelenjav, kakor peteršilj, korenček, čebulo in zčleno, to je neobhodno potrebno. Ce pa hočeš, juho še zboljšati, dodaj tudi list zelja, ker zelje naredi juho čisto, a še boljši je štor od zelja. Malo popra, lovorjev list, muškatov cvet in malo paradižnika, svežega ali v mezgi, to tudi ne sme manjkati v juhi. Juha naj vre ves čas prav počasi in to vsaj dve uri. Ce hočeš, da bo juha zares dobra, krepka in okusna, je tudi nikar preveč ne zalivaj. Od pol kile mesa dobiš štiri krožnike juhe, kar jo več zaliješ, jo le oslabiš. A bolje je skuhati manj juhe in tisto okusno dati na mizo, kakor pa družino obdariti z veliko skledo tenke juhe, ki izgleda kakor pomije in ni ne krop ne vodi. Preden v juho kaj zakuhaš, jo postavi za pet minut na kraj štedilnika, da se ustoji, nato jo šele prevedi v posodo, v kateri jo misliš zakuhati. Juho pa zakuhaj vedno šele potem, ko je spet zavrela. In med tem ko juho zakuhavaš, naj spet počasi vre. Preden daš juho na mizo, nareži vedno malo drobnjaka (šnitliba), a pozimi, če nimaš drobnjaka, pa malo sesekljanega peter-šilja. Peteršilj je lahko tudi suh, da vseeno dober okus, vendar moraš suh peteršilj dati že preje na juho, da samo enkrat prevre. Kakor moraš pristaviti meso, krompir, kislo zelje ali repo vedno le z mrzlo vodo, tako moraš pa špinačo, sveže zelje, ohrovt in sploh drugo zelenjavo vedno dati kuhati v slan krop. Zelenjave ne kuhaj nikoli pokrito, če hočeš, da obdrži pravo barvo; zlasti špinača porjavi, če jo kuhaš pokrito. Nasprotno pa kuhaj suh fižol, grah ali pa lečo vedno pokrito in v toliko vode, da stoji voda ravno čez in da pokrije jed v posodi. Gledati moraš tudi, če se je voda pokuhala, da imaš v loncu vedno pripravljen krop, s katerim lahko prilivaš. Nadaljevali bomo o teh stvareh, zadevajočih kuho, še prihodnjič. noter testo in peci eno uro. Ko je torta pečena, jo postavi na hladno. Hladno prereži in namaži s poljubno mezgo (marmelado). Praktični nasveti Da perilo pozimi ne zmrzne iu se ne lomi, kadar se suši na prostem, prideni vodi, v kateri perilo zadnjikrat izpiraš, nekoliko kuhinjske soli. Paziti pa moraš, da se sol popolnoma raztopi, to je, da je enakomerno primešana vodi. Zdrobljen boraks prežene ščurke, ako ga vsako noč dva do tri tedne nasipljemo okoli špranj in lukenj, oziroma tam, kjer se pojavljajo ščurki. Sobno opravo iz orehovega lesa očistiš najlepše, ako jo zdrgneš z mehko krpo, pomočeno r laneno olje, in nato dobro zbrišeš še s suho volneno krpo. Pločevinasto posodo treba snažiti z vročo vodo, kateri je primešana soda. Rjasle madeže na taki posodi namažimo s petrolejem, na kar jih odrnemo z gladilnim papirjem Omirglom). Seveda je treba nato posodo dobro umiti, da izgine z nje duh po petroleju. Preden spraviš jeseni krompir t shrambo, ga prej dobro presuši ir preberi. Vse kar je slabega in objedenega, moraš odstranitL Ce spraviš krompir v zaboj, ga zloži tako, da napraviš ped debele plasti, vmes pa naložiš deske, časopisni papir ali pa slamo, na vrh pa še plast slame za primer, ako se je bati mraza. Na tak način spravljen krompir ne kali tako rad in se dobro drži do poletja. Zaboj je najboljši tak, ki je zbit is lat, ki so do 5 cm narazen. Za kuhinfo Sesekljana telečja pečenka. Pol kile teletine, (ki si ji odstranila kožice in žile) sesekljaj ali na stroju faširaj in ob enem tudi malo prekajenega špeha. Dodaj eno v vodi ali mleku namočeno zemljo, ki si jo ožela, nato malo popra, ocvrte čebule, sesekljanega peteršilja, limonine lupine in eno jajce ter posoli. Vse to dobr.i zmešaj, napravi obliko štruce, jo povaljaj v moki in deni peči na razgreto masi. (Vzemi dve žlici masti.) Peci pečenko približno pol ure, vmes je večkrat polivaj z mastjo, v kateri se peče, nazadnje pa prilij par žlic vode, da dobiš malo soka. Ko je pečeno, razreži na kose, naloži na krožnik in polij s sokom. Svinjsko meso s pivom. Vzemi pol kile svinjine in razreži na kose kakor za golaž. V kozi razbeli mast, zarumeni na njej eno veliko drobno zrezano Čebulo, na kar daj gor meso in ga praži tako dolgo, da se opeče, na kar posuj po mesu poldrugo žlico moke in tako dolgo mešaj, da se tudi moka zarumeni. Nato daj, po okusu, rdeče paprike, zmešaj in zalij z eno čašo piva, na kar premešaj. Ko je prevrelo, zalij, če treba, še z vodo. Sok ne sme biti preredek, ampak bolj zgoščen. Ko je vse skupaj pol ure vrelo, prideni malo kumina in zrezanega zelenega peteršilja, pusti še enkrat prevreti, na kar daj na mizo. Zraven daš lahko riž, makarone, krompir, polento in slično, kakor h golažu, ter solato. Ajdova torta. V skledi dobro pretlači 14 dek sirovega masla, nato dodaj 4 rumenjake in 14 dek sladkorja. Vse skupaj mešaj (vedno v eno stran) pol ure, da postane čisto gladko, na kar dodaj 14 dek zribanih mandeljnov ali orehov ali pa lešnikov, zmešaj in dodaj 14 dek ajdove moke, na kar spet zmešaj in dodaj z.* noževo konico jedilne sode in spet zmešaj. Nato naredi sneg in štirih beljakov in ga nalahko primešaj. Tortin model dobro namaži s sirovim maslom, deni Ljudsko vseučilišče Uravnajmo delo in počitek v skladu s prirodo! O grškem modrijanu Diogenu se pripoveduje, da je stanoval v sodu. Ko je prišel nekoč k njemu kralj Aleksander Veliki in ga vprašal, kakšna želje ima, mu je odgovoril: cPojdi mi s solncal Solnce je edino, kar imam, ti si le senca solnca* V tej pripovedki je izraženo nekaj več kakor samo čudaštvo starega modrijana, je obenem slavospev solncu, viru vsega življenja in naše moči. Kljub temu, da je moderni svet spoznal važnost solnca, njegovo življensko in zdravilno moč in se ne boji več izpostavljati kožo njegovim pripeka jočim žarkom, je naše življenje, zlasti po mestih, v hudem nasprotju s tem spoznanjem. Kljub temu, da človek globlje spoznava prirodo kakor kdajkoli prej, se na drugi strani vedno bolj oddaljuje od nje. Soluce nam že samo kaže, kako naj razdelimo dan v delo in počitek. Solnce pride od vzhoda. Na vzhodu se vsak dan nanovo rodi, a koliko je ljudi, ki prespe jutranje solnce. Aprila, maja in junija je zlati čas jutranjega solnca, ki se prikaže na obzorju ob petih, ob štirih in ob treh. Ob štirih zjutraj je že svetel daii — koliko ljudi je tedaj še v leni postelji! Človek bi se moral končno zavedati, da je treba uravnati razdelitev dneva po solncu. Pozimi začnemo dan, ko je še noč, polet, pa, ko sij« solnce že par ur. To velja predvsem za mesto. Koliko naravneje živi kmet, če vstane poleti 9 solncem, kakor pa meščan, ki prespi zjutraj najlepše ure in si daljša zvečer dan z umetno lučjo, Ze stoletja opozarjajo prosvetljeni možje na ne-naravnost takega življenja. Vedno zaman. Ne le solnčni dan, temveč tudi delovni dan bi moral biti pozimi krajši kakor poleti. Mar ne vemo, da potrebuje človek pozimi več spanja kakor poleti? Daljša noč zahteva tudi od človeka daljšega spanja, daljši dan dopušča več ur dela. Pozimi potrebuje človek devet do deset ur spanja, poleti pet do šest ur. S ponočnim življenjem pozimi in spanjem, ko je že dan, poleti delamo silo naravi in grešimo proti naravnim zakonom in zakonom življenja. Grehi proti tem zakonom I IZ POPOTNIKOVE TORBE\ Samo še kratek čas se bo vršila PRI TVRDKI VtEPlil vJm Prvovrstno blago dobite ob tej priliki po naslednjih cenah: Moško Ševjot 58 Češki štof 78 Kanigarn 98 Kamgarn 125 Kamgarn 156 Double 105 Double 125 Double 145 Prvovrstni 170 Ženski plašči Vzorčast 75 Češki 105 Fini 135 Fini 165 Fini 195 Pliš in žamet Pri 5" " poSf ^ A/ , Perilo BARZUMI gladki 29'50 fini 38'— rožasti 29*— tkani 42'— BARHENTI trpežni 11'— dobri 13*— fini 16'— FLANELA Za srajce 11'-Praina 15'- pa se morajo slednjič maščevati nad našim zdravjem. Naravno bi bilo, da bi se naš delovni dan ravnal vse leto po solncu. Ob zimskem solnenem povratu imamo najkrajši dan, ob poletnem naj- I daljšega. Naravno bi bilo, da bi se delovni dan začel eno uro po solnčnem vzhodu in končal eno uro pred solnčnim zahodom. Glavna stvar je, da se tudi delovni dan ravna po solncu; zato bi moral biti med zimskim in poletnim solnčnim povratom vsak dan daljši, nato pa zopet vsak dan krajši. '. Vse življenje na zemlji je odvisno od soluca. Solnce vzbuja, plodi in ohranja vsako življenje, določa letne čase in dolžino dneva. Ce uravnamo po njem delovni čas, bo tudi kakovost našega dela boljša. Pregovor pravi: Rana ura, zlata ura. Podnevi gre delo bolje in hitreje od rok kakor ponoči, ki jo je že pri roda, ki jo zagrinja takrat v temo, določila za počitek. Kdor dela ponoči in spi podnevi, trpi dvojno škodo: počitek ob svitu soluca mu manj zaleže, delo ob času, namenje- nem za počitek, ga bolj utruja in gre slabše in počasneje od tok. Cim bolj skuša človek spraviti svoje življenje v sklad s prirodo, tem bolje je zanj. To je sklet> zdrave pameti. Življenje po mestih pa je tako urejeno, kot bi solnce vsak dan ob istem času vzhajalo in ob istem času zahajalo in bi bil dan vse leto enako dolg. Mar ni proti naši pameti, da ležimo v postelji ure in ure, ko je aolnce že na nebu, in da podaljšujemo dan v temno noč? Misleči možje so že zdavnaj opozorili na to neskladnost, svet pa živi po svoji stari navadi. Kmeta sili že priroda sama, v kateri se giblje in prideluje kruh, da živi pametneje kakor meščan. Zato je njegovo življenje veliko bolj zdravo. Vsi bi morali vstajati najkesneje s solnčnim vzhodom in se zavedati, da so jutranje ure naj-plodovitejše. Star angleški pregovor pravi: Zgodaj spat, zgodaj pokonci dela ljudi zdrave, močne iu pametne. Tudi človek je otrok soluca, luči. Luč naj zmaga nad temo! Tako bo človek zdrav in zadovoljen, močan in lep, pameten in srečen! ^ + Antonu Vovku v spomin Bled, novembra. Rekli smo mu «boter». Nekako pristojalo mu je to ime, ali zaradi njegove dobrosrčne pristnui gorenjske, botrske narave, ali pa zato, ker je bil res mnogim otrokom boter; dasi se je dal pri takih prilikah vedno nadomestovati, je vendar rad napravil uslugo vsem, ki so ga prosili. Imel je v tem pogledu svoje trdne nazore, ki so izhajali iz njegovega globokega prepričanja. Naprednjaštvo mu ni bila prazna fraza, ampak trdna zavest, utemeljena v njegovem samostojnem mišljenju, lastnem preudarku in premisleku. Zato je črtil vsako polovičarstvo, klečeplazenje in hinavstvo. Stal je kakor visok, pravi gorenjski hrast sredi Bleda. Bil je pristen Gorenjec, pravi tip svojega kraja; kadar se je postavil v prejšnjih letih v družbi drugih Blejcev v svoji narodni noši, si se nehote spomnil na Vodnikovega Kranjca. Pod njegovo krepko, na videz nekoliko trdo zunanjostjo se je skrivalo blago srce, pred vsem pa jasen um, ki je sam zase razrešil tudi vprašanja,-o katerih navadni ljudje neradi premišljajo. Dasi je bil med najboljšimi in najmočnejšim' gospodarji na Bledu, se ni štulil v ospredje, ker je imel o vsem svoje trdno, jasno mnenje, in se in hotel, prepirati z ljudmi, ki so se dali voditi drugim. < Bil je mož, ki je vzrastel sam iz svojih tal, poln gorenjskega in blejskega ponosa, zato ni mrral hinavcev in slabičev brez lastnega prepričanja. Krog njegovih prijateljev je bil ozek, a ti so poznali njegovo zlato srce in vnemo za občni napredek. Ko je v mladosti prevzel gospodarstvo, je bil Bled šele v začetku svojega razvoja in domačini so še umikali tujcev. Tujski promet, dasi dobičkonosen, je postajal nevaren za slovenski Bled. Zato je uredil na svojem posestvu kopališče in zračne kabine in Pension Vovk si je pridobil kmalu dobro ime med blejskimi" tujskimi napravami. Bil je vedno vnet za povzdigo Bleda in deloval za njegov napredek od prvih začetkov, dasi so velikopotezni načrti pogosto naleteli na malenkostna nasprotstva. Lahko rečemo, da je bil med prvimi graditelji današnjega Bleda in v prvih vrstah onih, ki so prav pojmovali zahteve modernega tujskega prometa. Njegova hiša je bila dom gostoljubja za slovenske kulturne potnike, sokolska in narodna misel je imela tu svojo oporo, pred vsem lepo in srečno pa je bilo družinsko življenje, sloneče na soglasju src in pametni vzgoji, ki je nudila otrokom samostojen razvoj do njihove sreče. Sedaj ni več Antona Vovka pod prijazno Pe-covco. Njegovo krasno urejeno posestvo sredi Bleda bo pričalo še dolgo, da je tu živel in delal moder gospodar in letopisi Bleda mu bodo iz najtežjih let našega sedaj svetovnega letovišča ohranili hvaležen spomin. ZANIMIVOSTI Žalostne razmere v Rusiji Zanimiva razprava o razmerah v Rusiji je izšla te dni v nekem pariškem Časopisu izpod peresa francoskega pisatelja Panaita Istratija, ki je bil nedavno še sam navdušen komunist. Pauait Istrati se je vrnil šele pred letom dni v Francijo iz Moskve, kjer je bival od boljševiške revolucije. Nihče ne ve, zakaj je doslej o razmerah v sovjetski Rusiji molčal. Najbrž je kot bivši komunisf razmišljal, ali bi kazalo povedati delavstvu vseg? sveta, kakšne so v resnici razmere pod boljševiki. Istrati pravi, da je raj proletarijata v resnici dežela tolovajev in strahovalcev, ogabnega in kTiitega zatiranja delovnega človeka. Dolgo jc okleval, preden je napisal razpravo, v kateri pravi, da vlada seda* v Rusiji množica zabitih, nesramnih iu razuzdanih mladičev. Proletnrijat, dovoli mi dvigniti zastor, piše Istrati, in pokazati pravo sliko dežele. Višek tolovajstva in nasilstva je pravi izraz za sovjetsko Rusijo pod vlado tako zvane diktature proletarijata. Nisem šel v Husijo, da ugotovim, da je gmotni položaj ruskih delavcev boljši od položaja delavcev v drugih državah. Vedel sem že naprej, da to ni res. Bil sem celo pripravljen zatisnitl oči pred vsi. bedo in siromaštvom. V sovjetski Rusiji se godi najslabše baš delavstvu in proletarijatu vobče. V vsaki drugi državi imajo delavci vsaj mir in si služijo vsakdanji kruh, čeprav trpe pomanjkanje. V deželi proletarijata je pa drugače. V Rusiji nima nihče miru. Od političnega na-ziranja je odvisno, ali ima človek kruh in streho nad seboj ali ne. Najstrašnejše, kar se more pripetiti delavcu kake druge države, ki ni zadovoljen s svojim položajem, je, da ga vržejo na cesto in da mora iskati drugo službo. V Rusiji nikogar ne vržejo na cesto, pač pa se vsakomur lahko pripeti, da pride v ječo ali pa na morišče.» Istrati govori tudi o ruskih strokovnih organizacijah: «Ker so bile strokovne organizacije prvotno ustanovljene, da bi se borile proti delodajalcem za boljšanje gmotnega položaja, sem se čudil, zakaj sploh še obstojajo, kajti v Rusiji na papirju delodajalcev ni več. Strokovne organizacije so se pa zdaj izpremenile v nekake podružnice komunistične stranke in kot take vodijo strogo nadzorovanje nad političnim prepričanjem delavstva. Sedanja Rusija je mahanje z rdečimi zastavami, kričanje gobezdačev, nadomeščanje pametnih misli s praznimi besedami.* X Kratke ženske nogavice na Angleškem. V angleškem tisku se je razvila živahna razprava o novi modi golih nog, ki se je začeia širiti celo v najelegantnejšili nočnih zabaviščih Londona kljub pozni jeseni. Dame prihajajo v nočna zabavišča v razkošnih večernih oblekah, toda brez nogavic. Nosijo samo kratke nogavice, ki segajo komaj za spoznanje nad čevlje. Nov* moda ima mnogo pristašev, a tudi nmogo nasprotnikov. Nasprotniki trdijo, da nikakor ne spadajo kratke nogavice v dostojno družbo, nego so primerne le za šport. X Kako je spravljal ženske r Ameriko. V neki vasi blizu Varšave je bil aretiran te dni ameriški Poljak Moric Baskin v hipu, ko je hotel stopiti s svojo nevesto pred oltar. Baskin se je pečal z zanimivimi sleparijami. Ženil se je z vdovami in dekleti, ki so hotele odpotovati v Ameriko. Ker velja tudi za Poljsko izseljeniška kvota, jim je hotel na ta način odpreti vrata v Ameriko kot ženam ameriškega državljana. Sleparije so se Baskinu dobro izplačale. Šele pri 62. nevesti so nastale sitnosti. Z drugimi se je poročil samo na videz, v zadnjo se je pa tako zagleda', da se je nameraval zares poročiti. Dekle ga je pa odklonilo in zato je sam povedal policiji, kaj se skriva za njegovimi porokami. Hotel je osramotiti nevesto, pa je padel v jamo, ki si jo je izkopal, j X Princesa kot dekla. Dunajski urad za preskrbo siromakov se bo kmalu moral pobrigati !za prihodnjost reve, ki se je rocMa v plemeni-taški postelji in umira kot služkinja. Gre za princeso Ido Sulkovsko, edinko kneza Sulkovskega in pevke Marije Jiigerjeve, nekdanje članice nekega dunajskega gledališča. Ida je preživela svoje detinstvo na graščini svojega očeta. ■(Potem sta se oče in mati odtujila. Sulkovskega so dali pod nadzorstvo, pozneje so ga spravili telo v blaznico in mu postavili kuratorja. Knezu pa je uspelo pobegniti z neko Marijo Vesekijevo, tedaj splošno znano lepotico. Umaknil se je z njo v Švico in preživel svoja stara leta v Parizu in Bruslju. Po pobegu Sulkovskega je njegov kurator od kazal kneginji Mariji in princesi Idi dokaj skromna sredstva za preživljanje. Zato je bila zapuščena žena primorana razprodajah redkosti iz graščinske orožarne. Ker je bila zbirka orožja zelo bogata, se je finančno stanje hiše nekoliko popravilo. Nato je kurator primoral kneginjo, da je pristala na predlog možitve princese z njegovim sinom. Princesa je prinesla k iiši 1 milijon goldinarjev v gotovini in 6000 oralov zemljišča. Toda zakon je bil nesrečen in se Med7prednostmi ena Nič več sc ne jezite, da je milo izsušeno in zaprašeno, obenem pa imate jamstvo, da za svoj dober denar dobite res *S je potreben vsem brez razlike kateri so iz-rpani po raznih boleznih, slabi prehrani, ali bolezni želodca, napornem fizičnem ali duševnem delu, težkih duševnih potrtostih, prekomernih telesnih ali duševnih ekscesov i. t. d. »iCALEFLUID« je večkrat odlikovan na raznih razstavah v Pari2U, Londonu, Bruslju, Firenci in Rimu s 5 Grand Prix n 5 velikimi zlatimi kolajnami. Brezplačno in franko pošljemo popis, kateri vas se znani z novim na inom obnavljanja in jačanja oveoele moči, zdravja in delovne sposobnosti. Obrnite se: Beograd, MM* 53; Miloš Markovic. »KALEFLUlDc sc dobi v vseh boliših drogeriiah in ekarnah vsega sveta, pošlje se tudi po povzetju. Glavna direkcija francoskega društva ..KaietluitJ" 0 Kaienicenko, Pariz. Piga.le. 5. ž95 PriBoroCaltB in širite JBomino"! V šoli. Učitelj: »Mihec, kaj je tvoj oče?» Mihec molči. Učitelj: »Le povej 1» Mihec (sramežljivo): »Mo-moj oče je-je po-strešček.« V , LJlIBLIAJi A: Dunajska c. la „Petovia" MARIBOR: Gosposka ul. 17 CELJE: Aleksandrova c. 1 PTUJ: Slovenski trg .Petovia' 12543 Vsaka beseda 50 par. Na}man!£3 znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja te trgovski oglasi vsaka beseda t Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek ie priložiti naročilo. Oglasni oddelek »DOMOVINE.. Ljubljana. PreSernova ulica žti. Telefon št 3492. Sprejmem takoj krepkega poštenega vajenca z primerno šolsko izobrazbo v ugovini z mešanim blagom. Franjo Cvetko, trgovec, Sv.Trojica, v Slovenskih goricah. 342 Urarska popravila izvršuje najceneje, najprecizneje Franc VVOlfling, urar Gosposvetska cesta 12 3of Tisoč dinarjev Vam plača tovarna Kemenr, Kožice, če z Ria balzamom ne odplavite kurjih oči v 3 dneh. Lonček zo »o Din, poštnine jjios'0, pošlje zastopnik R. Gotič, Ljubljana VII. Krojaškega vajenca sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Josip HUDOVERNIK, kroiač. Bled. 35® « Strojarskega (usnjarskega) vatenca pridnega, z vso oskrbo, sprejme po dogovoru Franc Ce-bular, Studenec-Ig prt Ljubljani. 285 Cenjeno občinstvo! Friporočam za zimo barhente, sukno itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidua. Adalbert Ivan uš LJUBLJANA. SV. PETEA CESTA 38 333 pozor. v*sr poskok s Krznarstvo A. Lampič, Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 2, izdoltre po najnižjih cenah vsakovrstne čepice. 322 e I. s z o h 1 e Olepšajo vsak obraz. Cesto ib zadostuje samo eukraino Čiščenje z prijetno osvežujočo Chiorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se Vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust. odstranjujejo se najtemeljiteje z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro-flont-paste, ld stane Din. 8'—. Chlorodont ščetka za Otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine), pristno samo v originalnem modvo-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošijite nam ta oglas kot tiskovine (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont. Maribor 55. Za zimsko sezvjo se priporoča tvrdka CSe^M^-šiL dSs Za|e modna ln manuiakturna trgovina „Pod velbom" S23 LJUBLJAKA, Stari tr& štev. 3 Kuhinj sko posodo j^spodarakT^ottebščine nudi najceneje tvrdka 335 BREZNIK & FRiTSCH, traovins z žeieznlno. LJUBLJANA vsake vrste, žimo, cvilh, zofe in vse tapetniške izdelke kupite najboljše pri 30D iS^T* RUDOLF SEVER TAHETN1K, LJUBLJANA, MARIJIN TRG ŠT. 2 —M II —II IIIII I manutakturao blago za jesen in zimo kupite najceneje v trgovini rv in mm 9 šli Lok 326 Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več snamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki Iranko. - Prodaja na obroke. I,,TRIBUNA" F B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov fubliana, Karlovška cesta štev. 4. POZOR! Nikdar niste bili tako zadovoljni, kakor boste, če si nabavite prvovrstne JUGO, LUC-PECI, katere izdeluje in popravija edinole domača tvrdka fUGO-LUC, Ljubljana Puhar"eva ulica štev. 3. ■B neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju, dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s HELA- KODRALOM. Tudi najlep i bubikopt se polepša s HELO, ker je nepotrebna vsaka onduiacija. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Tako; po uporabi obilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mnogo zahvalnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 28 Din. 310 Dr. Nikol. Kemtnr. Košice, noštn predal 12/210 CSR, Zahteva te orezpiacm CENIK 14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar. 3it KAJENJE JE STRUP! Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju Skodujoiega kajenja z našimi «KX» tabletami. Tekom 14 dni preneha kaditi tudi najs rastnejM kadilec če je upo rabijal «EX» tablete trikrat na dan. So absolutno ne škodljive. 1 omot 30 Din in poitnina. Popolna kura 5 omotov 145 Din iranko. Razpošiljamo po povzetju. „AURORA" Sekt. 59. Novi Sad,Zel ežnička 38. jBBHHEKBBi Razpošilja se ie proti povzetju proti revmatizmu, protinu, prehladu, eslabeicsti. .^••vV K. [.mmgtmšk Pazite na poriaredbe! m« Pazite na ime! Zadostuje poskušnja, da se prepričate o njegovi izborni kakovosti. Dobi se y vseh fc> o s i l-\ trgovinah. SSSESEKS«. Prvovrstna glasbila direktno iz TVORNICE odn. tvorn. skladišča. Veliki ilustrovani C E N dobite zastoni! Zahtevajte ga pri naivečii { razpošllialnici glasbil v Jugoslaviji MEINEL & HEROLD j Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik : PODRUŽNICA MARIBOR št. 104 B j Violine od 95 Din nav. | Tambure „ 93 „ „ j Mandoline „ 13S „ „ j Truae ,.505 „ „ j Granofonl „345 „ „ | Ročne Harmonike od 85 Din nav. : .ivinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo rva pomoč ponesrečenim živalim. j Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali Dol-nih živali, o ranali tet kaj je storiti v rajnih slučajih nagle obolesti, not pri poškooovanju rogov,poškodbi kopita in zakovanju. pri prišču mea parklji, opeklini, streli, zlomu Kosti, zvitju, izčlenjen.u, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, ariski, za-prtiu, koliki, napenjanju govea in ovac, pri tu ih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju. postopati u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hode obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti ioiajijo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadra^e v Llublfani Prešernova ulica 54 (nasprotijrlavne oošte) Najuspešnejše sredstvo i ssvtsarasaaKsaBsnHHi milica mes Račun poštne hranilnice 10.704 V lastni hiši £t. 27 rešlce Telefon št. 13 187 nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za isle razen hraniiničnega premoženja .mestna občina Erežice z vsem svojim premoženjem in vso svo^o davčno močjo. Tudi rentni davek piača hranilnica sama. Strankam se pošljejo na željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denar'a. ( Dovoljuje posojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor \redite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8. do 12. in od 14. do 19. ure. V» J« zivah ie Izdaja za Konzorcij »Domovine« A d o 1 i R i b n 1 k a r. Urejuje Eilip OmladiC, ii pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, oo-sebno klavne živine. Jasen dokaz ueprecenljive vred-Dosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma I Ceua: o škat. 46 Din, 10 škat. SO Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubliana 66.__ Za Narodno tiskarno Eran JezeršeS.