/Primorski
Št. 107 (15.551) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA-Drevored 24 maggb 1 -Tel. 0481/533382
CH?AD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
T Gnn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IOUULIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
PETEK, 10. MAJA 1996
Ostala je pot čelnega spopada
Vojmir Tavčar
Dogovor med levosredinsko Oljko in desničarskim Kartelom svoboSCin ni bil možen. Nad logiko dogovarjanja je vCeraj v parlamentu prevladala logika čelnega soočanja. In tako je Oljka v drugem glasovanju izvolila za predsednika senata predstavnika Ljudske stranke Nicolo Mancina, danes pa bo krmilo poslanske zbornice - Ce ne bo težko predvidljivih presenečenj - zaupano predstavniku Demokratične stranke levice, bivšemu predsedniku protimafijske komisije Lucianu Violanteju.
Pot Čelnega soočanja, pa Čeprav brez tiste ostrine, ki so se je mnogi bali, je izbral Kartel svoboščin, ki je vCeraj zavrnil kompromisni predlog, po katerem bi Oljka podprla v senatu Kandidaturo predstavnika Kartela Enrica La Loggie, ko bi Kartel podprl v zbornici kandidaturo Violanteja. »Za Violanteja ne bomo nikoli glasovali,« je v imenu desničarskega zavezništva izjavil predsednik NZ Gianfranco Fini in tako preprečil možnost dogovora.
Res je, da je bila Oljka v ponudbi dogovora nekoliko nerodna in se izpostavila protipotezam tekmecev, prav tako res pa je tudi, da se je Kartel svoboščin opredelil za Čelno soočanje, ko je predlagal za predsedstvo senata bivšega predsednika republike Francesca Cossigo. Za dober del komponent Oljke je bil predlog Cossige nesprejemljiv in naravnost izzivalen. Ko bi ga Oljka sprejela, bi se takoj zaostril odnos s Stranko komunistične prenove, morda bi bilo v dvomu samo rojstvo Prodijeve vlade. Kartelu svoboščin je bilo to - mimo načelnih uradnih izjav - jasno, kot je bilo jasno, da pomeni kandidature Cossige merjenje moči in prekinitev dialoga.
Fini, Berlusconi in Ca-sini so oCitno ocenili, da bo samo pot merjenja moCi in konfliktualnosti zajamčila strnjenost Kartela. To je včerajšnje dogajanje jasno pokazalo. Vprašanje je, ali bodo s tako politiko nadaljevali tudi, ko se bo parlament moral lotiti ustavnih reform. Ce se bo to zgodilo, bo oCitno, da jih izid nedavnih volitev ni izučil, saj je bilo jasno, da so italijanski volilci nagradili umirjenost in treznost ter kaznovati demagogijo, ostrino in togost.
■ Finančni stražniki odkrili I pri Škofijah 20 ton cigaret
TRST - Finančni stražniki so na do Albanije, od tu pa naj bi jih s hi-mejnem prehodu pri Škofijah našli v trimi motornimi čolni pretihotapili v dveh tovornjakih nizozemske regi- južno Italijo.
stracije 20 ton cigaret. Na zabojih ni Tovor, katerega vrednost presega bilo identifikacijskega kodeksa, kot milijardo lir, so zapleniti, preiskavo ga predvideva zakon, zato sumijo, da pa nadaljujejo sodniki iz Ancone, jih je mednarodna tolpa tihotapcev s kjer so aprila preprečili podoben po-cigaretami nameravala prepeljati skus tihotapljenja, takrat so zapleniti skozi Slovenijo, Hrvaško in Bosno kar 60 ton cigaret.
Na 5. strani
I V Comu di Rosami fašist | skrival orožje na domu
GORICA - V Cornu di Rosazzo je humanitarne pomoči. Očitno je skle-policija po trimesečni preiskavi are- pal drugačne posle. Odkritje orožja tirala 45-letnega Francesca Pussinija, zaskrblja, ker je Pussini že 25 let ki je na domu skrival avtomatski piš- znan kot skrajni desničar in se je nje-toli skorpion z naboji, skoraj pol kg govo ime v preteklosti pojavilo tudi trotila, 4 detonatorje in drug vojaški v zvezi s petoveljskim atentatom, material z vojnih območij v nekdanji Preiskavo je zato koordiniral protite-Jugoslaviji, kamor je možakar pogo- roristicni oddelek Ucigos iz Rima. sto potoval s pretvezo prevažanja Pussinija so nadzorovati tri mesece.
Na 8. strani
ITALIJA / VCERAJ FORMALNA UMESTITEV NOVOIZVOLJENEGA PARLAMENTA
Mancino na čelu senata
V poslanski zbornici že tri neuspela glasovanja - Politični razkol med Oljko in desnico V Kartelu svoboščin znova prevladal Fini - Violante favorit za predsedstvo Montecitoria
RIM - Predstavnik Ljudske stranke, bivši demokristjan Nicola Mancino je bil sinoči izvoljen za novega predsednika senata. Za izvolitev predsednika poslanske zbornice pa bo treba počakati na današnje Četrto glasovanje. Favorit za zmago je Luciano Violante (DSL).
Mancinova izvolitev je sad ponovnega političnega razkola med Oljko in Kartelom svoboščin, čeprav so dopoldne senatorji Prodijevega gibanja v znak dobre volje za dosego sporazuma oddati belo glasovnico. V zbornici pa je desnica, kljub spodbudam, ki so prihajala iz Palače Madama, izbrala pot frontalnega spopada z Oljko in to pod taktirko Gianfranca Finija. Slednji se po pekočem volilnem porazu znova predstavlja kot edini lider Kartela svoboSCin, v katerem ima Silvio Berlusconi iz dneva v dan vse manj besede.
V	prvem glasovanju v senatu so senatorji Oljke, kot rečeno, oddati belo glasovnico, desnica pa je glasovala za Enrica La Loggio (Forza Italia). V drugem odločilnem glasovanju je Mancino dobil 178 glasov, kar petnajst glasov vec od potrebnega večinskega kvoruma. Zanj sta glasovala tudi dosmrtna senatorja Giovanni Agnelli in Francesco Cossiga, cigar kandidaturo je desnica ponoči formalno umaknila.
V	poslanski zbornici sta Oljka in SKP v vseh treh glasovanjih podprli Violanteja, desnica pa Adriano Poli Bortone iz vrst Nacionalnega zavezništva. Severna liga je tako v senatu, kot v poslanski zbornici, glasovala za svoja kandidata.
Mancino je v umestitvenem govoru izrazil potrebo po večji državni decentralizaciji in po večjih pristojnostih dežel, občin in pokrajin.
Na S.strani
PREISKAVA / SPONSORJI
Pippo Baudo: milijarda lir na črno?
MILAN - Znani televizijski voditelj Pippo Baudo naj bi prejel od sponzorjev oddaj, ki jih je vodil zadnja štiri leta, kar milijardo lir na Črno. O tem ga obtožuje milanski preiskovalni sodnik. Baudo je izjavil, da so obtožbe izmišljene, a je začasno odstopil z mesta umetniškega vodje italijanske državne televizije RAL
Na 2. strani
NEW DELHI / VOLITVE
Hud poraz indijskega Kongresa
NEW DELHI - Predsednik indijske vlade Na-rasimha Rao bo danes odstopil zaradi poraza na političnih volitvah. Se pred uradno razglasitvijo njihovega izida je bilo jasno, da bo stranka Kongres, ki ji Rao predseduje, doživela hud poraz. Kaže, da sta jo prekosila tako desničarska Stranka indijskega ljudstva (BJP) kakor Nacionalna fronta, ki združuje vso levico.
Danes v Primorskem dnevniku
Obsodili mladoletnega Roma
Ker je povzročil smrt furlanskega upokojenca, so mu naložili štiri leta zapora, ki pa jih bo prebil v skupnosti za mlade prestopnike.
Stran 2
Uspeh zamejskih dijakov
Na tekmovanju za Cankarjevo priznanje je kar 13 dijakov slovenskih šol v Italiji doseglo zlata priznanja.
Stran 4
Skupščine tržaške DSL
V tržaški DSL, kjer so vode precej razburkane, se je začela ocena volilnih rezultatov na vsedržavni in na krajevni ravni.
Stran 5
Za Saldo pomoč iz Milana
Danes bi morala dopotovati v Trst in se sestati s predsednikom Friulie podjetnika iz Lombardije, ki naj bi nasledila Renata De Masso in grupo rešila iz finančne stiske.
Stran 5
Na prvem mestu je delo
Na pokrajinskem kongresu CGIL v Gorici so govorili o sindikalni enotnosti, teritorialnem paktu za Goriško zlasti pa o novih prijemih za pridobivanje novih delovnih mest.
Stran 8
Novo opozorilo o manevru
Ocenjevalna agencija Standard&Poor’s svari pred starim načinom pripravljanja korektivnih manevrov, zasnovanih na enkratnih davčnih posegih.
Stran 9
NOVICE
Sedem sodnih pozivov zaradi finansiranja DSL
RIM - Beneški javni tožilec je zaradi domnevnega protizakonitega finansiranja Demokratične stranke levice in kršitve zakona zoper pranje umazanega denarja podpisal sedem sodnih obvestil. Njihovi naslovljenci so Marco Fredda, ki je bil odgovoren za strankino nepremičninsko imovino, družabnik rimske nepremičninske družbe Tiberiade Cesare Remia, strankina funkcionarja Massimo Danieli in Mauro Barisone, funkcionar družbe Banec Remo Angelo Checconi ter strankina uslužbenca Mauro Ottaviano in Spartaco Zocchi. DSL naj bi prejela (in ne vpisala v obračun) za 3 milijarde lir v čekih, ki jih je družba Banec na račun finančne družbe Fincooper izdala za kritje menda neobstoječe nepremičninske transakcije.
Pred osemnajstimi leti ubili Alda Mora
RIM - Včerajšnji začetek trinajste zakonodajne dobe je sovpadel z dnevom, ko so pred osemnajstimi leti v Rimu odkrili truplo umorjenega predsednika Krščanske demokracije Alda Mora. Spomin na pokojnega državnika je v parlamentu uradno počastil začasni predsednik poslanske zbornice Luciano Vio-lante, ki je orisal njegov človeški in politični lik ter vlogo. Poslanci so poslušali stoje, ploskati pa so prvi začeli v vrstah večinske levosredinske koalicije. Državni poglavar Oscar Luigi Scalfaro se je rajnemu poklonil z zadušno mašo v kapelici na KvMna-lu, ki so ji prisostvovali tudi Morava vdova in drugi svojci, komemoracije pa so bile tudi drugod.
PREISKAVA / ZNANI TELEVIZIJSKI VODITELJ
Pippo Baudo obtožen, da je prejemal denar na črno
V štirih letih naj bi »z nasmeškom« iztržil od sponsorjev celo milijardo lir
Rom bo zaprt 4 leta
TRST - Sodišče za mladoletne je sinoči izreklo razsodbo zoper 17-letnega Roma M. L., ki je pred dnevi v Pozzuolu del Friuli povzročil smrt 64-letnega upokojenca Azelia Coloricchia. Sodniki so mladincu naložili štiri leta zaporne kazni, ki jo bo moral prestati v neki skupnosti za mladoletne prestopnike (tožilec je zahteval 5 let).
Mladi Rom je v torek zvečer z motorjem divje vozil po vaškem trgu, zato ga je pokojni okaral; on ga je s pestjo dvakrat udaril v obraz, tako da je mož padel, z glavo močno udaril ob tlak in pri priči umrl. Sodna obravnava je bila za zaprtimi vrati in po hitrem postopku, kar je omogočilo ublažitev kazni.
MILAN - Kaj se je skrivalo za nasmeškom, s katerim je znani voditelj italijanskih televizijskih oddaj Pippo Baudo predstavljal gledalcem pred TV ekrani kvalitete proizvodov, ki so bili sponsorji njegovih oddaj? Po mnenju milanskega javnega tožilca Giovanne Ichino kar čedna milijarda lir. Toliko naj bi »nacionalnemu« Pippu navrglo nasmihanje v štirih letih. Denar naj bi mu na črno odšteli sponsorji sanrem-skega festivala in oddaj Numero uno, Tutti a časa, Partita doppia in Luna park. Poleg njega naj bi pri tem televizijskem podkupovanju sodelovala še njegov menedžer Ar-mando Gentile in sodelavec Francesco Rizzo.
Sodnica Ichino je začela preiskavo pred meseci, in sicer o domnevnih podkupninah, ki naj bi jih plačali pevci, da bi si zagotovili nastop na san-remskih festivalih v letih 1993, 1995 in 1996. V festivalsko afero naj bi bilo vključeno tudi plačevanje podkupnine enega od sponsorjev - mineralne vode San Benedetto. Bau-dovi sodelavci naj bi ob podpisu pogodb namignili poslovnim partnerjem, da lahko »nasmeh voditelja proizvodu mnogo pomaga...« Dejansko naj bi s
tem »prepričali« sponzorje, da so - poleg uradno plačanih vsot za sponso-rizacijo - plačali še dodatno vsoto na črno. Barilla naj bi na ta način »dvakrat« sponsorizirala program Tutti a časa. Podobno je storilo tudi podjetje slaščic Sperlari ob sponsorizaciji oddaj Numero uno in Luna park v letih 1994 in 1995. Baudo se bo moral braniti tudi obtožbe davčne utaje, ker milijardne vsote, »prislu-žene« na črno, ni prijavil.
Televizijskemu voditelju so karabinjerji vročili vabilo za srečanje na sodišču v sredo zvečer v televizijskem studiu RAI, malo pred začetkom oddaje Numero uno. Baudo je včeraj izjavil, da ga je novica o preiskavi presenetila. Dodal je, da ne ve ničesar o obtožbah, ker ni zakrivil nobenega kaznivega dejanja. Gez nekaj dni se bo javil preiskovalnemu sodniku in mu bo vse podrobno obrazložil. »Pred tem pa bom moral pregledati obsežno gradivo, ki mi ga je poslalo sodstvo,« je poudaril.
Sinoči je Pippo Baudo sporočil, da je začasno odstopil z mesta umetniškega vodje RAL »Suspenzija bo veljala vse dokler ne bo dokazano, da nisem vpleten v zadevo,« je izjavil.
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februarja 2006.
■	Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno
8,51%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih dol3.30 dne 13. maja.
■	Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1996; ob vplačilu (16. maja) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
Pippo Baudo med pogovorom z novinarji (Ap)
RIM / PO ANKETI SWG ZA TEDNIK L^SPRESSO
Večina nasprotuje secesiji
Za 58,1 odstotka je državna enotnost neodpovedljiva vrednota
RIM - Kako doživljajo italijanski prebivalci predlog Umberta Bossija o secesiji Padanije? Na to vprašanje sta skušala odgovoriti tednik Espresso in tržaška raziskovalna družba SWG z javnomnenjsko raziskavo. Raziskovalci SWG so 7. maja evidentirali in anketirali vzorec 800 ljudi in odgovor je nedvoumen. Krepka večina Itahjanov nasprotuje secesiji in obsoja Umberta Bossija.
Po podatkih, ki jih je objavil L’Espresso je 58,1 odstotka anketiranih ocenil državno enotnost kot dobrino, ki se ji ni mogoče odpovedati (48,6% na Severu, 62,4% v Srednji in 68,7% v Južni Italiji). 11,1 odstotka intervjuvanih je ocenilo enotnost kot predpogoj za gospodarski razvoj, 18,2% kot' nespremenljivo zgodovinsko danost, 4,6% kot opravičilo za si-
stem, ki temelji na asistencializmu.
Potrditev teh mnenj je v odgovorih na vprašanje o secesiji. 39,8% je ocenilo, da je secesija huda nevarnost za državo (25,1% Sever, 48,5% Srednja in 54,7% Južna Italija), 29% intervjuvanih je dodalo, da gre za zgrešen način opozarjanja na upravičene zahteve, 16,8% pa je ocenilo, da tega problema ne kaže jemati preresno. Samo 7,7% anketiranih je menilo, da je secesija pravilna rešitev za resnično malodušje (11,2% Sever, 2,2% Srednja in 6,1% Južna Italija).
Kako pa anketirani ocenjujejo Bossija? 17,8% meni, da je Bossi živi atentat na civilno sožitje, 27,7% da gre za demagoga, 25,2% da gre za prebrisanega politika, medtem .ko je 18,3% anketiranih mnenja, da Bossi tolmači upravičen in pravilen protest.
RIM / ITALIJANSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA
Papež se je zavzel za enotnost Italije
Katoliki ponujajo Italiji nov kulturni projekt
VATIKAN - »Prenovljen kulturni projekt« je največji prispevek, ki ga katoliki lahko ponudijo Italiji tudi na politični ravni, da zaščitijo, čeprav z novimi prijemi in v duhu solidarnosti, »veliko dediščino vere, kulture in enotnosti«. Tako je poudaril včeraj papež Janez Pavel H. na skupščini italijanskih škofov. V svojem izvajanju je papež razvil in razčlenil teme, ki so bile izhodišče za uvodno poročilo kardinala Camilla Ruinija.
Papež je nadaljeval razmišljanje, ki ga je začel na verskem srečanju v Palermu in poudaril, da »evangelij umismiljenja« temelji na »kulturnem projektu, ki naj bo krščanko usmerjen«. Tak projekt bodo katoliki ponudili vernikom in nevernikom, da bi prišli do »misionarske perspektive«, ki je perspektiva, s katero naj vsi katoliki gledajo na jubilejno leto 2.000.
Kulturni projekt, o katerem je začela razpravljati italijanska škofovska konferenca, je po papeževi oceni »temeljnega pomena za evangelizacijo, saj lahko Italija, ki ima dvatisočletno verko tradicijo, odgovori samo s še bolj učinkovitim pri-
čevanjem o Kristusu na protikrščanske tokove, katerim je izpostavljena. V tem okviru bo pomembna opora tudi sočasna ponudba prenovljene kulture, ki bo znala tolmačiti v luči evangelija nove potrebe in dileme sodobnega časa«. In to je po mnenju Janeza Pavla II. največji prispevek, ki ga katoliki lahko ponudijo Italiji.
»Skupne vrednote in solidarnostni napredek ljubljene italijanske države potrebujejo jasen prispevek vernikov in njihove sposobnosti, da branijo in udejanjajo tisto veliko tradicijo vere, kulture in enotnosti, ki so najbolj dragoceno premoženje tega naroda,« je dejal papež in s tem še poudaril svoje sporočilo iz Palerma, kjer je podčrtal, da »Italija mora ohraniti svojo nacionalno enotnost in mora preseči krajevne in korporativne partikularizme «.
Po skupščini so prisotni škofje novinarjem izjavili, da so prioritete, ki so bile nakazane, skrb za zaposlovanje, družina in ustavne reforme. Nihče se ni hotel spuščati v včerajšnje dileme parlamenta, vsi pa so parlamentarcem zaželeh dobro delo v novem mandatu.
Mancino (Ljudska stranka) novi predsednik senata
Po izvolitvi je novi predsednik senata Mancino stopil na Kvirinal k predsedniku Scalfaru; spodaj senator Andreotti, ki je na začetku seje sameval v dvorani
Razkol med Oljko in desnico
RIM - Predstavnik Ljudske stranke, bivši demokristjan Nicola Mancino je bil sinoči izvoljen za novega predsednika senata. Dobil je glasove levosredinske Oljke, SKP, večine dosmrtnih senatorjev (zanj je glasoval tudi France-sco Cossiga) in tudi nekaterih "ostrostrelcev" iz vrst Kartela svoboščin. Izvolitev Mancina je posledica novega političnega razkola med Oljko in desnico, ki je vCeraj preprečil izvolitev novega predsednika poslanske zbornice. Glavni kandidat za to funkcijo je Lu-ciano Violante (DSL).
Mancino je v odločilnem drugem glasovanju prejel 178 glasov, kar petnajst glasov veC od večinskega kvoruma, ki ga določa pravilnik skupščine v Palači Madama.
Pol svoboščin je svoje glasove, podobno kot v prvem glasovanju, osredotočil na Enrica La Loggio (Forza Ita-lia), medtem ko je Severna liga vztrajala pri podpori senatorju Francescu Tabladiniju. Senatorji Prodijeve večine, ki so dopoldne v znak dobre volje za sporazum s Kartelom, oddali belo glasovnico, so se po propadu političnih pogajanj z desnico torej množično in enotno opredelili za nekdanjega notranjega ministra.
In prav dopoldanska bela glasovnica Oljke je predstavljala upanje, da bo sporazum, kljub težavam, vendarle dosežen in da bo že popoldne za predsednika senata izvoljen zastopnik desnice, za predsednika zbornice pa Violante. Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini sta se namreč ponoči, tudi na pritisk "golobic" v lastnih strankah, doko-Cno odpovedala kandidaturi Cossige, obenem pa sta pokazala nekoliko večjo naklonjenost do Violanteja, Čeprav je bivši sodnik in predsednik protimafijske komisije moCno osovražen med "jastrebi" Berlusconijeve in Finijeve stranke.
Vse je torej kazalo, da je politični dogovor že za vogalom, kar je pozno dopoldne potrdil sam Romano Prodi, ki je neposredno sodeloval v pogovorih za "institucionalno" rešitev predsedstev obeh vej parlamenta. Senatorji Oljke so oddali belo glasovnico. Kartel pa je glasoval za La Loggio, ki je vsekakor že v prvem glasovanju dobil nekaj manj glasov od tistih, s katerimi vsaj na papirju razpolaga desničarski blok. Dobra volja, ki je prišla hočeš nočeš do izraza v senatu, pa je bila popolnoma odsotna v skupščini Monte-citoria, kjer je Kartel svo-
Dolgoletni politik
Bil je dober notranji minister
Nicola Mancino je star 65 let in je doma iz Avellina. Je odvetnik, v resnici pa poklicni politik, ki je bil v senat prvič izvoljen pred dvajsetimi leti. Svojo politično pot je zaCel v Krščanski demokraciji kot občinski svetovalec v rojstnem Avellina. Bil je med najtesnejšimi sodelavci rojaka Ciriaca De Mite in dolgoletni politični glasnik njegove struje v KD.
Bil je notranji minister v vladi Giuliana Amata, ko je policija aretirala mafijskega veljaka Totoja Riino. Kot Sef Viminala se je uveljavil kot velik nasprotnik mafije in organiziranega kriminala na sploh. Po razpustu Krščanske demokracije je takoj pristopil k Ljudski stranki in bil med najbolj vnetimi zagovorniki Prodijeve Oljke.
boščin izbral politiko frontalnega spopada z Oljko.
O Mancinovi izvolitvi je odločalo razpoloženje v Polu svoboščin, kjer je začetnem Berlusconijevem optimizmu spet prevladala trda linija vodje Nacionalnega zavezništva. Fini je namreč v zgodnjih popoldanskih urah
postavil politično veto nad Violantejevo kandidaturo in s tem popolnoma prejudiciral pogajanja med zavezništvoma, ki so, kot kaže, obrodila prve sadove. Za predsednika zbornice naj bi bil izvoljen Violante, senat pa bi vodil La Loggia.
Načelnik poslancev DSL Luigi Berlinguer je
Finijev "diktat" takoj označil kot nesprejemljivo klofuto, oglasil se je tudi VValter Veltroni z ugotovitvijo, da je razkol neizbežen in da bo Oljka, podobno kot desnica, tako v senatu kot v zbornici vztrajala pri svojem kandidatu. Po posvetovanju s Prodijem se je politični vrh leve sredine odločil za Mancinovo kandidaturo, nekaj minut prej je lider Oljke skušal še zadnjic sakušal prepričati Berlusconija. V kartelu pa je, kot vedno, prevladalo stališče Nacionalnega zavezništva.
Mancino, ki je takoj po izvolitvi obiskal predsednika republike, je v bil v svojem umestitvenem posegu zelo spravljiv do desničarske opozicije in poudaril, da bo predsednik vseh senatorjev in ne samo enega dela skupščine v PalaCi Madama. V kratkem posegu seveda ni omenil možnosti odstopa, Čeprav so nekateri, tako v Oljki kot v Kartelu, prepričani, da je dogovor še vedno mogoC in da bi v tem primeru opoziciji pripadalo predsedstvo senata. O tem pa se bo morda govorilo šele po sestavi Prodijeve vla-
de, ko bo vzdušje v državi morda nekoliko manj napeto.
Prvo sejo novoizvoljenega senata je vodil Francesco De Martino, ki je najstarejši elan tega doma italijanskega parlamenta. Predsedujoči ni imel težkega dela, saj ni prišlo do incidentov, vzdušje v dvorani pa je bilo zelo sproščeno. Za Mancina je glasoval tudi Giovanni Agnelli, ki, kot je sam povedal, ima anglosaško politično vizijo in nasprotuje, da bi eno od zbornic vodil zastopnik parlamentarne opozicije.
Vsi v vrsti za magnetno kartico Poslanke proti vsiljivosti tiska
RIM - Dež, ki je dopoldne v Rimu lil kot iz škafa, ni ustavil radovednežev, ki so se zbrali na Trgu Montecitorio pred poslansko zbornico, da bi bili priCa prihodu novih poslancev v spodnji dom italijanskega parlamenta.
Predvsem pa dež ni ustavil fotoreporterjev in novinarjev, ki so se zbrali pred vhodom in takoj potem, da bi novopečenim poslancem, pa tudi starejšim »iztrgali« ugotovitev, oceno, dovtip. »Skratka dež ni preprečil običajne
»folklore«, ki v Italiji spremlja umestitev parlamenta.
Se najbolj vznejevoljene so bile zaradi tega poslanke, ki bodo v tem mandatu v manjšem številu kot v prejšnjem. Nestrpno so reagirale na vsi-
	
	
ljivost novinarjev, ki so jih vpraševali, kako so izbirale obleko za umesti-tveno sejo, ali so se prej napotile k frizerju, ali so...
Se najbolj ostra je bila predsednica komisije za enake možnosti Livia Turco, ki se je razhudila z novinarji, ker »se ne znajo odpovedati ležernim člankom o obleki in o lepoti poslank«. »Nekaterih stereotipov ne znamo preseči,« je menila Livia Turco. »Parlament ni lepotni salon,« je dodala Giovan-na Melandri. »Ze dolgo let se ukvarjam s politiko in rada bi, da bi me ocenjevali po opravljenem delu, ne po zunanjem videzu,« je podčrtala mlada poslanka Oljke.
Tudi predstavnica Nacionalnega zavezništva Alessandra Mussolini ni nasedla vprašanjem o obleki. »Govorim samo o pobudah, ki jih mislim predlagati za ovrednotenje družine,« je dejala
Mussolinijeva. Samo bivša predsednica Ljudske stranke Rosa Russo Jervo-lino je bila manj odrezava: »Prav je, da zahtevajo predvsem vprašanja o političnem delu, vendar me ne moti, Ce me kdo vpraša, zakaj sem se odločila za novo ruto.«
Pred začetkom umesti-tvene seje je bilo predve-rje polno poslancev, ki so v vrsti Čakali, da jim uslužbenci izročijo magnetizi-rano kartico, ki omogoča elektronsko glasovanje. Kartice so delili po abecednem redu in vsi, vsedržavni liderji in novoizvoljeni poslanci so morali Čakati v vrsti. »To je morda današnji najlepši dogodek, to Čakanje v vrsti prispeva, da se Čutimo vsi enaki,« je ironiziral poslanec Oljke Giuseppe Giuli-etti. Ciriaco de Mita je skušal obiti vrsto, vendar mu ni uspelo. In tudi Giuliana Sbarbati Carletti je morala v vrsto kljub nogi v mavcu.
Bo šlo v četrto bolje?
RIM - V posebni galeriji, kjer so portreti bivših predsednikov, bodo v teh dneh razobesili tudi potret Irene Pivetti. Tudi to bo eden od dokazov, da se je XII. zakonodajna doba končala in se bo začela XIII. Potret mlade predstavnice Severne lige, ki je vodila spodni dom v prejšnjem mandatu, je že pripravljen, čeprav še ni bil izvoljen predsednik zbornice za XIII. mandat.
Bivši sodnik in bivši predsednik protimafijske komisije, ki ga je Oljka predlagala za predsednik poslanske zbornie, včeraj v prvih treh glasovanjih ni dobil zadostnega števila glasov. Po pravilniku poslanske zbornice je namreč v prvih treh glasovanjih potrebna za izvolitev predsednika dvetretjinska večina, medtem ko ima Oljka skupaj s Stranko komunistične prenove samo absolutno večino glasov. Zato bo Violante najbrž izvoljen danes v Četrtem glasovanju.
Včerajšnji dan v poslanski zbornici je minil med glasovanji in srečanji glavnih štabov obeh kartelov, ki so sproti odločali o novih predlogih in potezah. Severna liga pa je stala ob obknu in opazovala, kaj se dogaja. Kljub temu se lider Lige Umberto Bossi ni odpovedal protagonizmu. »Mislim, da je to zadnji parlament centralistične države,« je dejal novinarjem in dodal, da »Padanija gleda z zaskrbljenostjo na dogajanja, saj je nevarnost ostrega kolonializma velika«. Bossi vCeraj ni govoril o secesiji, ampak se je raje opredelil za razdelitev države. »»Poiskati bomo morali izhod iz sedanjega močvirja,« je menil Bossi.
Massimo D’Alema pa ga je takoj opomnil, naj Liga ne prestopi meje med »politično debato in napadom na enotnost države. Nekatere Bossijeve izjave so bile zelo hude, upam, da jih ne bo ponovil.«
Vprašanje federalizma in odnosa med Severom in Jugom bo eden od žgočih problemov, s katerimi se bo moral spoprijeti ta parlament.
MNENJA, ALPE-JADRAN
4
Petek, 10. maja 1996
O D PRTA TRIBUN A
Nekaj nujnih poudarkov
Zaradi drugih obveznosti se Sele zdaj odzivam na nekatere trditve, ki zahtevajo pojasnilo ali pa odklon.
Ace Mennolja 27.3. v »Ogledalu« med drugim piše: »Od nikogar ne zahtevam, da se z mano strinja. Čudi me pa, da osporava objavo nekaterih člankov prav Boris Pahor, ki je sam doživel težke cenzure. Ni morda tudi v tem nevarnost nacionalnih okopov?« Ne, za nikakršno cenzuro nisem, upira pa se mi (in zato sem zapisal, da se bom, če bo tak ostal, »Primorskemu« odrekel), da objavlja prispevke, ki so zvesti samo enemu kriteriju in so vse poprej kot informativni. Tako je na primer naš dnevnik dolgo objavljal anti-Janševe izpade Dimitrija Rupla. Potem je vlogo prevzel Peter Božič. Potem so sledili razni interpreti našega položaja: Vlado Miheljak, Marjan Sedmak, Branko Jazbec. Le-temu je celo posvečena cela stran 25.2. No, jaz, kot naročnik, se upravičeno sprašujem, ah imam pravico poiskati v časniku mnenje, ki se ne strinja s tistim, kateremu je zvest dnevnik, če le-ta izhaja tudi za ljudi, ki imajo, kot jaz, svoje poglede in so pripadniki slovenskega tukajšnjega občestva. Menim, da je tako moje pričakovanje v soglasju z demokratičnim informiranjem. Ah ni?
Danes (1. maj) ima »Primorski dnevnik« prispevek Petra Božiča pod naslovom Petokolo-naši/v katerem je govor o nekdanji nemški peti koloni v Sloveniji, ki je operirala z organizacijo Kultur Bund. Kolikor se še spomnim na koprske ure nemškega jezika, pomeni Bund zveza. Ven-
Boris Pahor
dar pa Peter Božič dodaja: Kultur Bund, »danes bi rekli Kulturni forum«, ki pa je v Sloveniji združenje kulturnikov v Janševi socialni demokraciji. To se pravi, da Božič primerja slovensko kulturno društvo z nekdanjo nemško kulturno peto kolono. In razlaga: »... saj je ravno pod neskončno skrbjo za nacionalno in kulturno identiteto najlažje uveljavljati najmočnejša politično propagandna orožja...« Ta metoda ni seveda nič novega, bili so časi, ko so nas, prav tako zaradi nacionalnega vprašanja, zmerjali s Kulturtragerji (Dimitrij Rupel, na primer), vprašanje je, zakaj »Primorski« take spise objavlja, v kakšno korist naše skupnosti. Vprašanje, kdaj bo začel objavljati spise drugačnih tendenc, ne samo take, ki nasprotujejo »nacionalnim okopom« ah jih imajo celo za peto kolono.
Drugo pripombo sem dolžen pisanju Sergija Lipovca (9.4.)
Ker me je obdolžil, da sem »na hitro opravil z mladimi sodelavci Zaliva«, sem pripomnil, da nisem z nikomer hitro »opravil«, ampak so trije sodelavci sami odšli in to javno izjavili. Niso hoteli v reviji ugovarjati člankom, s katerimi se niso strinjali, ampak so se rajši poslovili. Zdaj pa Sergij Lipovec trdi, da sprevračam dejstva, ker da je on in da so drugi pisali v revijo. Seveda, in ne samo on, tudi Stojan Spetič, tudi Vladimir Dedijer, Dušan Hreščak, Tomažičev tovariš Tone Abram so objavih v Zalivu, ker je bila revija odprta vsem. Ce pa Sergij Lipovec ve za koga, ki je ponudil političen članek, a ta ni bil sprejet,
naj pride z imenom na dan. Tako Milan Lipovec kot jaz sva oba še zadosti pri sebi, da ga bova zavrnila. Pa bomo videli, kdo sprevrača, hi kdo se spreneveda.
Glede uporabe izrazov pa naj Sergij Lipovec poprej pomete pred svojim pragom; prelepo bi bilo na svetu, ko bi se vsi držali evangeljskih nasvetov in ponudih še drugo hce.
Dušanu Udoviču (27.4.) bi rekel, da nobena lojalna žirija v mojem prispevku ne bi našla niti trohice nedemokratičnosti, vsekakor pa bi mi, datum et non con-cessum, našla drugačnega učitelja, ko bi bilo res potrebno. Pa tudi malce bolj razgledanega. Pravi namreč: »V njegovih spisih sem tudi za dolgo let nazaj zaman iskal resno in poglobljeno analizo dogajanja v zamejstvu«. To bo seveda držalo, ko pa prepovedanih knjig ni smel brati. A tega ne more Šteti meni v krivdo.
Ker ne diskutira o stvareh, ampak gre rajši ad personam (težko je namreč opustiti stare navade), »dokazuje« moje zmote z navajanjem mojega nastopa na zborovanju prod korupciji v Ljubljani, kjer sem zagrešil neodpustljiv greh, da sem kritiziral »Primorski dnevnik«. Kar je celo res, ker je ravno tiste dni naš časnik, ki izhaja za vso manjšino, objavil Ruplovo gloso »Don Podobnik in Sančo Janša«. Spraševal sem se namreč, ah ni tudi to neke vrste korupcija. Kakor danes članek Petra Božiča o peti koloni Kulturnega foruma. Vendar Se eno vprašanje: Quo-usque tandem abuteris patientia nostra, Primorski dnevnik?
LJUBLJANA / TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE
Doslej največji uspeh zamejskih dijakov
Kar 13 zlatih priznanj za dijake slovenskih šol v Italiji
LJUBLJANA - Rezultati letošnjega vseslovenskega dijaškega tekmovanja v znanju slovenščine - bilo je 23. 3. v Ljubljani - so znani. Od 21 dijakov slovenskih nižjih in višjih šol v Italiji, ki so se udeležili finalnega tekmovanja, jih je doseglo zlata Can-karjeva priznanja kar 13. To je doslej največji uspeh naših dijakov, njihovih mentorjev, pa tudi Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, ki na deželni ravni organizira priprave na to tekmovanje. Priznanja bodo podeljena danes, 10. 5., v Cankarjevem domu na Vrhniki, na svečanosti ob 102-letnici Cankarjevega rojstva.
Tekmovanje v Ljubljani, ki ga je organiziralo Slavistično društvo Slovenije v sodelovanju z Zavodom Slovenije za šolstvo, se je udeležilo skupaj 133 dijakov srednjih šol iz Slovenije, slovenskih nižjih in višjih srednjih Sol s Tržaškega, Goriškega in slovenske gimnazije v Celovcu. Tekmvoali so v treh starostnih skupiah (stopnjah); svoje znanje slovenskega jezika in književnosti so pomerili ob isti studijski snovi (Cankarjevi književnosti) kot na predhodnem deželnem tekmovanju in tudi test znanja in spis sta bila podobna, le Se nekoliko zahtevnejša kot na tekmovanju v Trstu in Gorici. Tekmovanje je bilo anonimno. Zlato Cankarjevo priznanje bo prejelo 72 tekmovalcev, in sicer vsi tisti iz Slovenije, ki so dosegh najmanj 75 od teoretsko mogočih, a še nikoli doseženih 100 točk, in vsi iz zamejstva, ki imajo najmanj 65 točk. Dobotniki priznanja z goriških in tržaških Sol so naslednji:
L stopnja
Irena Špacapan, Klasični licej P. Trubarja v Gorici (mentorica Neva Zaghet), 78, 5 točk, 13.-14. mesto v skupni uvrstitvi; Alenka Možina, Nižja srednja Sola S. Kosovela na Opčinah (m. Majda Guštin Colja), 75, 5 točk, 22.-26. mesto; Andrej Cemic, Klasični licej P. Trubarja v Gorici (m. Neva Zaghet) 68 točk, 44. mesto; Iztok
Cergol, Klasični licej F. Prešerna, Trst (m. Sonja Zupančič), 67 točk, 46.-47. mesto; Zulejka Pasku lin, Nižja srednja šola I. Grudna, Križ (m. Mira Starc), 66, 5, točk, 48,-49. mesto; Tatjana Udovič, Nižja srednja Sola Sv. Cirila in Metoda, Trst (m. Alenka Castellani), 66 točk, 50. mesto; Veronika Špacapan, Nižja sred. šola S. Kosovela, Opčine (m. Olga Lupine), 65 točk, 51.-52. mesto;
IL stopnja
Jadranka Križman, Znanstveni licej F. Prešerna, Trst (m. Majda Artač), 77 točk, 16. mesto v skupni uvrstitvi; Saša Jančar, Znanstveni licej F. Prešerna, Trst (m. Slava Starc), 70 točk, 24.mesto; Dunja Fabjan, Znanstveni licej F. Prešerna, Trst (m. Majda Cibic), 69, 5 točk, 25.-27. mesto; Tamara Gioigi, Znanstveni licej F. Prešerna, Trst (m. Majda Cibic), 68, 5 točk,
28. mesto.
EL stopnja
Metka Udovič, Znanstveni licej F. Prešerna, Trst (m. Majda Cibic-Cergol), 70, 5 točk, 18.-19. mesto; Marinka Kodrič, Znanstveni licej F. Prešerna, Trst (m. Majda Cibic-Cergol), 70, 5 točk, 18,-19. mesto.
Ob velikem uspehu goriških in tržaških dijakov je treba poudariti, da se z najvišjimi priznanji za njihovo znanje slovenščine izpolnjuje le eden od ciljev, ki si jih gibanje za slovenski jezik -to je namreč Cankarjevo priznanje pri nas - zastavlja. Enako velik uspeh gibanja je tudi množični odziv dijakov na razpis tekmovanja in njihova vključitev v zahtevne priprave: priča namreč o odnosu, ki ga ima naša mladina do učenja slovenščine v šoli in do slovenščine sploh. Pri tem je razveselji-
vo, da se že leta uspešno vključujejo v tekmovanje tudi dijaki iz jezikovno mešanih in celo povsem italijanskih družin. Uspeh v Ljubljani sveda dokazuje, da je pozitivni odnos do slovne-skega jezika povezan tudi z zanesljivim jezikovnim znanjem.
Tekmovanje v Ljubljani pomeni tudi spoznavanje in povezovanje slovenskih dijakov iz Slovenije in zamejstva, za kar imajo tako eni kot drugi premalo priložnosti. Slovenski dijaki iz Italije že s svojo udeležbo na tekmovanju učijo vrstnike iz Slovenije nekaj, kar so ti morda premalokrat slišali v Soli, namreč, da slovenski narod ne sega samo do državne meje Slovenije. Letos so jim pokazali tudi, da celo v znanju slovenščine ne zaostajajo za njimi.
Majda Kautič-Baša
LJUBLJANA / V POROČILU ZA OMO
Thaler za strpnost v odnosih z Rimom
Napor slovenske diplomacije za vstop v EU
LJUBLJANA (STA, L. S.) - Odbor državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) je večji del sredinega zasedanja posvetil položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, najprej pa so člani odbora slišali poročilo zunanjega ministra Zorana Thalerja(na fotografiji) o uresničevanju aprila sprejetih stališč parlamenta o zunanji politiki.
Prvi mož slovenske diplomacije je člane OMO seznanil z diplomatskimi dejavnostmi Slovenije po tem, ko je državni zbor vladi poveril mandat za
Slovo od Darinke Kralj
V torek popoldan se je na koprskem pokopališču ob svojcih, velika množica znancev, prijateljev, dolgoletnih soborcev in sodelavcev, tudi iz tržaškega zamejstva, kakor tudi predstavnikov borčevskih in družbeno-pohtičnih oblasti, poslovila od Darinke Veljak-Kralj, ugledne, v povojnih letih v Kopru živeče tržaške narodne in protifašistične borke, aktivistke OF, zapornice v italijanskih tržaških zaporih in intemiran-ke v nacističnih uničevalnih taboriščih, po osvoboditvi pa aktivne delavke v neštetih družbenih in pohtičnih organizacijah.
Pred vhodom na pokopališče se je od pokojnice prvi poslovil njen prijatelj in soudeleženec v ilegalnih društvih slovenske tržaške mladine pred vojno, Lojze Morel. Obudil je spomin na mlado dekle iz narodno zavedne in napredne delavske družine pri Sv. Jakobu, na njeno brezkompromisno reagiranje na fašistično poniževanje slovenskega življa, na njeno vključitev v slovenske mladinske organizacije, predvsem v Klub študentov, na njeno sodelovanje z drugimi levo usmerjenimi kulturnimi in športnimi društvi v mestu in v okolici. Spomnil se je njenega obiskovanja večernih tečajev slovenskega jezika v Ul. Battisti in v mladinskem klubu v Ul. sv. Frančiška, prebiranja ilegalnih mladinskih listov Iskra, Plamen in Plamenica pa izletov na Čaven in Slavnik in še zadnjega v Postojno neposredno pred njeno aretacijo 1. junija
1940, ki je pomenila začetek njene petietne kalvarije. Po več mesecih zapora pri Jezuitih skupno z drugimi dekleti iz vrst borbene tržaške mladine in po policijskem nadzorstvu v hišnem zapom, se je proti koncu leta 1942 ponovno vključila v aktivistično delo za OF do ponovne aretacije 15. nov. 1943, ko je bila po dveh mesecih Coronea odpeljana v nacistični uničevalni taborišči v Auschvitz in nato še v Ravensbrueck, kjer je prestajala vse gorje do osvoboditve 15. maja 1945.
Po vrnitvi iz taborišča se je kljub izčrpanosti takoj vrgla na delo v Kopru v vrstah KPS, SZDL, AF2 in se leta 1962 invalidsko upokojila kot vodja zavoda za pospeševanje gospodinjstva koprskega okraja, še do zadnjih dni pa je bila aktivna povsod, predvsem še kot pobudnik obiskovanja koncentracijskih taborišč in občasnih srečevanj preživelih članov predvojne mladinske generacije v Trstu. Med številnimi prejetimi odlikovanji, je tudi odlikovanje, ki ji ga je podelil predsednik poljske države kot trpinki v Auschvitzu.
Za Lojzetom Morelom, ki se je od pokojnice poslovil v imenu ZZB, OF, Združenja upokojencev in bivših tržaških mladincev, je besede slovesa od pokojnice izrekla še predsednica Glavnega odbora Združenja internirancev Slovenije pri Zvezi borcev, Ivanka Ivanovič.
Ob odprtem grobu pa se je od Darinke poslo-
vil njen predvojni mladinski vrstnik in povojni sodelavec Mario Abram. »Ko se poslavljamo od Darinke, se sprašujemo - je dejal - od kod je mestno mlado dekle črpalo pogum in prenašalo preganjanje, zapor, mučenje in strašne pogoje v naših lagerjih? Nekaj je bilo gotovo podedovanega od upornih dedov in staršev, ki so Darinko še pravočasno rešiti pred plameni hiše potem, ko so fašisti leta 1922 požgali njihov dom v Mačkoljah. Drugo pa je dozorevalo v mišljenju in srcu mlade študentke pri spoznavanju realnosti fašizma in tujega vladanja nad brezpravnimi primorskimi Slovenci. Osvojila je plemenite ideale svobode, enakopravnosti, kulture sožitja. V desetinah drugih Darink v Trstu je našla somišljenike, v dekletih in fantih, ki so kot ona verjeti v svobodo in pravično življenje.
Spomin na tik in delo Darinke - je dejal Mario Abram - naj bo spodbuda mladim za še vedno potrebno aktivnost, za več svobode, za več socialne pravičnosti v samostojni Sloveniji.«
Pred pokopališčem je Darinki v pozdrav zapel žalostinke mešani pevski zbor upokojencev, pred odprtim grobom pa fantovski kvartet, zastavi boja sta se skloniti nad njeno krsto in na stotine rok je spustilo nanjo rdeči nagelj hvaležnega spomina in prgišča domače zemlje. Bil je sončen majski dan, pa vendar toliko žalosti v srcih za izgubo dragega človeka.
J. Koren
podpis sporazuma o pridruženem članstvu z Evropsko unijo na temelju španskega kompromisnega predloga. Dejal je, da so bili odzivi povsod ugodni. Thaler je povedal, da je slovenska diplomacija zelo dejavna in da si prizadeva, da bi do podpisa sporazuma prišlo čimprej. To bi Sloveniji verjetno omogočilo, da bi že med irskim predsedovanjem v drugi polovici leta oddala prošnjo za polnopravno članstvo in bila v prvem krogu držav, ki bodo po medvladni konferenci postale nove članice EU, je dejal zunanji minister.
Dialog z Italijo se nadaljuje, čeprav se včasih zdi, da želi Rim iz notranjepolitičnih razlogov pridobiti čas, je dejal Thaler in pozval k strpnosti in ohranitvi mirnih živcev. Dotaknil se je tudi razprav ob prvem branju zakona o lastninskih in drugih stvarnih pravicah, ki so po njegovem mnenju Sloveniji škodile, pa tudi glasovanje državnega zbora je bilo v popolnem neskladju z glasovanjem o stališčih in sklepih o zunanji politiki. Thaler je povedal, da je vlada že sprejela informacijo o pripravah na zaščitno ureditev, ki naj bi v parlament prišla ob drugem branju zakona o lastninskih pravicah. Pri tem se je izkazalo, da Slovenija že ima precej zaščitnib mehanizmov, je dejal zunanji minister. O nedavnem pogovoru za časnik Corriere della Sera in očitkih Slovenskih krščanskih demokratov, češ da je slovenski parlament označil z besedo folklo-
ren, je Thaler dejal, da je bil članek namenjen italijanski javnosti, s ciljem, da ji da pozitivno sporočilo, zatrdil pa je tudi, da ni uporabil besede folkloren.
Poslanci so nato poslušali predstavnike manjšinskih organizacij na Koroškem, kri so pojasnjevati svoja stališča do prenove zakonodaje na področju zaščite narodnih manjšin v Avstriji. Vnovič se je pokazalo, da manjšina še zdaleč ni enotna in da v njenih vrstah obstajajo globoke razlike v pogledih - zlasti med Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) na eni in Narodnim svetom koroških Slovencev (NS) ter Enotno listo (EL) na drugi strani. Očitno je bilo tudi, da med predstavniki manjšinskih krovnih organizacij ni prave volje, da bi poiskali skupni jezik, k čemur je jih pozvalo več elanov OMO. Na koncu so člani odbora sprejeli sklep, naj vlada še ta mesec pripravi predlog zakona o financiranju manjšin.
POLITIKA / TAJNIK SPADARO NA PREPIHU?
PREISKAVA / NA ITALIJANSKEM MEJNEM PREHODU
Volitve razburkale vode v tržaški DSL
Po sekcijah skupščine o volilnih rezultatih V petek, 24.5. shod z Giannijem Cuperlom
Pri Škofijah stražniki zaplenili 20 ton cigaret
Milijarda lir vrednosti - Cigarete naj bi pritihotapili v Italijo
Nedavne parlamentarne volitve so precej razburkale vode v krajevni Demokratični stranki levice. Gre v bistvu za stare rane, ki ne zadevajo toliko volilnega rezultata DSL in Oljke, kot predvsem notranje vodenje stranke. Pod udarom nekaterih strankinih voditeljev in sindikalistov, ki so politično blizu DSL, je pokrajinski tajnik Stelio Spadaro. Očitajo mu, da je premalo spoštljiv do notranje demokracije in istočasno premalo občutljiv za kole-gialno delo.
»Gre za povsem normalno notranje soočenje po normalni in gotovo zelo naporni volilni kampanji. Debato, ki je zelo zanimiva in ustvarjalna, preveva velik Cut odgovornosti«, nam je glede tega povedal Spadaro. Drugega ni hotel dodati, tako da gre njegovo previdnost najbrž tolmačiti na različne načine, tudi zato, ker za sedaj poteka vse skupaj v precej strogih notranjih strankarskih okvirih.
Med najbolj kritičnimi do tajnika je (a ne od danes) bivši evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki je še zelo vpliven znotraj in izven DSL. Rossetti ne kontestira Spadaro-vih političnih izbir, s katerimi v glavnem soglaša, paC pa njegovo vodenje stranke, ki naj bi bilo preveč osebno. Na tej liniji je tudi bivši pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu, medtem ko je sedanji tajnik naj-vecje sindikalne organizacije Bruno Zvech na Spadarovi strani. Kritiki očitajo tudi tajniku, da je
premalo kritičen do II-lyjeve uprave in obenem preveč politično vezan na Ljudsko stranko.
DSL medtem prireja sekcijske skupščine o volitvah ter o političnih perspektivah v Italiji in tudi v Trstu. Drevi ob 18.uri se bodo na Rocol-ski cesti 79 zbrali krajevni elani DSL, v torek 14.maja ob 18.30 pa bo skupščina na federaciji v Ul.S.Spiridione. V Nabrežini in v Trebčah bo o volitvah tekla beseda prihodnji petek, dan prej, v četrtek, 16.maja pa v Domu Brdina na Opčinah. Sklepna skupščina bo v petek, 24.maja ob navzočnosti Giannija Cuperla, ki je eden najtesnejših sodelavcev vsedržavnega tajnika Mas sima D’Aleme.
Pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro (foto KROMA)
Monfalcon(SKP) ponosen na svoj intemacionalizem
Deželni svetovalec SKP Fausto Monfalcon, ki je s svojim vzklikom »Viva ritalia« med znano kontestacijo predsednice zbornice Irene Pi-vettijeve, postal medijska osebnost, nam je poslal daljše sporočilo o tem dogodku. Monfalcon pravi, da koncept državne enotnosti ni na noben način v nasprotju z internacionalizmom, ki ga on dosledno zagovarja, in tudi ne s prizadevanji za zaščito slovenske manjšine.
Po njegovem Bossije-va ideja o Padaniji zelo
spominja na fašistično Salojsko republiko, Id je bila neke vrste Padanija s Cmo srajco. Monfalcon pravi, da so ideje vodje Severne lige o odcepitvi Severa od Juga v bistvu nazadnjaške in reakcionarne in zato ne razume, kako lahko nekatere politične sile na deželni ravni sploh lahko politično sodelujejo z Ligo. Očitek svetovalca Komunistične prenove jasno leti na Demokratično stranko levice, ki je, kot znano, na deželni ravni pohticni zaveznik Severne lige.
Italijanski finančni stražniki so na mejnem prehodu pri Škofijah zaplenili 20 ton cigaret. To je edino, kar je doslej zagotovo znano o akciji, ki so jo bili izvedli že marca, a o kateri so obvestili javnost šele včeraj. Poveljnik tržaškega oddelka finančne straže, podpolkovnik Mario Sanna, je bil na tiskovni konferenci zelo skop.
Dejal je, da so finančni stražniki med pregledom dveh tovornjakov nizozemske registracije, ki sta prevažala cigarete, ugotovili, da so bili z velikih zabojev, v katerih so bili spravljeni zavojčki cigaret, odstranjeni identifikacijski kodeksi. Te kodekse (številčne in črtaste) predvideva zakon iz leta 1994, služijo pa za identifikacijo prvega kupca cigaret. S njimi se je skušala država zavarovati pred morebitnim tihotapljenjem cigaret, ki je -predvsem na italijanskem Jugu - zelo razširjeno.
Stražniki so takoj zasumili, da se za tistima tovoroma skriva nekaj protizakonitega. Temeljito so pregledali vseh 2.040 zabojev in ugotovili, da jih je bila le peščica opremljena z identifikacijskimi kodeksi. Ti »regularni« zaboji naj bi bili nekakšen pesek v njihove oCi, da bi spregledali neregularne zaboje. Finančna straža je vsekakor zaplenila tovor zaradi kršitve italijanskih upravnih predpisov o prevozu cigaret. Nizozemskega prevoznega podjetja niso prijavili sodišču, ker naj bi ne bila
vpletena v tihotapljenje. Zato tudi niso zaplenili njenih tovornjakov in niso uvedli kazenskega postopka zoper šoferja, ki sta prevažala nezakonite cigarete.
Vštric je stekla druga preiskovalna akcija, ker so sumili, da so bile tiste cigarete namenjene tihotapljenju. Stražniki so obvestili o zaplembi druge oddelke finančne straže in kmalu prejeli iz Ancone poročilo o podobni zaplembi. Tam so 18. aprila v pristanišču zaplenili kar 60 ton cigaret brez identifikacijskega kodeksa. Ugibanja so postajala tako gotovost.
Na tiskovni konferenci so bili o poteku raziskave zelo rezervirani. Zato ker še ni zaključena, so utemeljevali molčečnost. Namignili pa so na pot, ki naj bi jo ubral tovor cigaret, Ce bi ga ne prestre-
gli pri Škofijah. V Italijo je prispel preko mejnega prehoda Chiasso na švi-carsko-italijanski meji. Ko bi lahko zapustil italijansko ozemlje, bi po vsej verjetnosti prepotoval slovensko obalo; turo, ki se je začela na Nizozemskem, bi nadaljeval na Hrvaškem in v Bosni ter bi privozil do Albanije, od koder naj bi ga tihotapci s hitrimi motornimi Čolni prepeljali na obale italijanskega Juga.
Takemu popotovanju bi pri nas rekli preprosto »okoli riti v garžet«. A zakaj naj bi se mednarodna tolpa tihotapcev odločila za tako kompleksen naCin tihotapljenja? Finančni stražniki na to vprašanje niso odgovorili (ali niso hoteli odgovoriti). Omenili so le, da je šlo pri cigaretah za tranzitni promet.
Tihotapci so zato računali, da finančni stražniki tovora ne bodo temeljito pregledali, kot je to praksa za tranzitno blago. Pa so se ušteli.
Preiskovalci so še dodali, da so v okviru preiskave prijavili sodstvu vodjo tihotapske tolpe. Njegovega imena niso povedali, ker jim je to izrecno prepovedala namestnica javnega tožilca iz Ancone Irene Bilotta, ki koordinira preiskovalno akcijo; namignili so le, da naj bi vodil neko tuje podjetje, in da naj bi bil iz države, ki ni vključena v evropsko petnajsterico.
Preiskava se, seveda, nadaljuje. Zaplenjene cigarete so vskladišCili v tobačni tovarni v Trstu. Ko bo vsa zadeva razčiščena, jih bodo po vsej verjetnosti zasegli in vstavili na italijanski trg.
r KRIZA / NA POBUDO FRIULIE -|
Saldo prihajata rešit milanska podjetnika
Zapleteni postopek za rešitev kovinsko-mehanske grupe Salda iz finančne stiske gre morda h koncu. Za danes so napovedali prihod dveh industrij-cev iz Milana, ki naj bi nasledila dosedanjega pooblaščenega upravitelja holdinga Renata De Masso. Najprej se bosta sešla s predsednikom deželne finančne družbe Friulie Flaviom Pres-saccom, nato pa še z deželnim odbornikom za industrijo Flaviom Pressaccom, ta pa bo, Ce bo sestanek obrodil zaželene sadove, takoj sklical sestanek z glasnikoma kovinarskih sindikatov FIOM-CGIL Bruna Galanteja in UILM-UIL Umberta Miniussija.
Delavci in delavke tovarn Salda caffe in Salda carpenteria še niso prekinili stavke, ki so jo oklicali iz pro-
testa, ker so že skoraj štiri mesece brez plače, a so vseeno delali, da bi omogočili izpolnitev obvez nasproti naročnikom. Zdaj je glavni problem ta, da grupa Cimprej prejme likvidna sredstva (vsaj dve milijardi lir), brez katerih ne more nabaviti surovin, banke pa bodo odprle mošnjiček samo Ce bodo imele jamstvo, da jim izposojeni denar vrnejo. Jamstvo Friulie jim oCitno ni zadostovalo, finančna družba pa si močno prizadeva za rešitev obeh tovarn (in tretje -Sermet - v TolmeCu), saj ima glavno zasluga za ustanovitev grupe oziroma njeno rojstvo na ruševinah propadle družbe Salda navi.
Znova se torej dogaja, da prihajajo reševat lokalno industrijo in delovno silo ljudje iz notranjosti Italije.
KONGRES / SP-CGIL
Vloga javnih služb
Problem dela tudi v lokalnih ustanovah
PREISKAVA / ARETACIJA
Umor Susanne Chicco: moški obtožen izsiljevanja
Problem zaposlovanja ni pereč samo v industriji ali trgovini, ampak tudi na področju javnih služb, saj je ponekod osebja še zmeraj premalo, to pa negativno vpliva na učinkovitost upravljanja oziroma na kakovost storitev. To velja tudi za lokalne ustanove, v katerih je potrebno zapolniti vrzeli, hkrati pa bolje zaščititi žensko delovno silo, še zlasti tisto, ki se bavi s socialo v privatnem sektorju.
To je poudaril pokrajinski generalni tajnik sindikata javnih uslužbencev FP-CGIL Adriano Sincovich na nedavnem šestem kongresu organizacije, ki združuje osebje zdravstvenih služb, državnih in poldržavnih ustanov oziroma podjetij, že navedenih krajevnih ustanov ter zasebnih sredin, ki skrbijo za mentalno zdravljenje in razne socialne pobude. Njihove probleme je izpostavilo 74 delegatov V zastopstvu
2.300 včlanjenih delojemalcev.
Tajnik Sincovich je kot absolutno novost na področju javnega službovanja omenil lanski podpis kolektivnih delovnih pogodb, ki naj bi okrepile mo C sindikalistov in nameščencev še posebno kar zadeva tako imenovano drugo stopnjo pogajal-stva; gre za sklepanje "decentraliziranih" kolektivnih pogodb v posameznih ustanovah ali podjetjih; govornik je kot primer navedel Občino Trst, kjer se sindikat letno pogaja za porazdelitev približno 15 milijard lir, in Podjetje za zdravstvo, kjer znaša znesek okoli 14 milijard lir. Sincovich se je zavzel za izpopolnitev sindikalnega okvira in v ta namen pozval sorodni organizaciji znotraj CI-SL in UIL, naj na vseh službenih mestih Cimprej speljeta volitve za izoblikovanje enotnih sindikalnih predstavništev.
Karabinjerji so včeraj aretirali moškega, ki je 14. aprila odkril truplo Susanne Chicco v garsonjeri v Ul. Bosco, v kateri se je - proti plačilu -sestajala z moškimi. Sodnik za predhodne preiskave je 35-letnega Diega De Palmo obtožil izsiljevanja. Mladenič naj bi Susanno Chicco in tudi nekatere druge ženske, ki so v tistem nesrečnem stanovanju prodajale ljubezen, fotografiral med sestanki z moškimi in jim nato grozil, da bo razkril njihovo dejavnost. Za svoj molk je zahteval denar, od tod tudi obtožba izsiljevanja.
Sodnik za predhodne preiskave je v obtožnico tudi zapisal, da naj bi De Palma pomagal umo-rjenki in drugim dekletom pri iskanju klientov. Preskrbel naj bi jim moške, pa Čeprav je Su-sanna Chicco - tako je pokazala dosedanja preiskava - največ svojih
klientov »omrežila« preko oglasov po Časopisih in s svojim prenosnim telefonom.
Sam De Palma, ki naj bi bil po poklicu »podjetnik« (vsaj tako piše na njegovi osebni izkaznici), naj bi med prvim zaslišanjem omenil preiskovalcem možnost, da naj bi bila Susanna Chicco žrtev izsiljevanja, v katerega pa sam ni bil vpleten. Nadaljnja preiskava je pokazala povsem drugačno sliko domnevnega izsiljevanja: preiskovalci so našli neizpodbitne dokaze, po katerih naj bi prav De Palma izsiljeval nesrečnico.
Moški sedi od včeraj v tržaškem zaporu. Braniti se bo moral obtožbe izsiljevanja; preiskovalci so doslej zanikali, da naj bi bil vpleten tudi v umor ženske, ki mu je, med drugim, predala ključe garsonjere v Ul. Bosco, in v izkoriščanje prostitucije
Ljudi je goljufal s pošiljkami
»Neznancu«, ki je v zadnjih dneh z lažnimi poštnimi pošiljkami ogoljufal nic koliko naivnih občanov, je v sredo odklenkalo. Policijski agenti so goljufa prijeli in ga prijavili sodnim oblastem.
Mladenič, 25-letni Gianfranco Pratico, doma v Ul. Santi 2, se je pojavljal pred durmi nic hudega slutečih stanovalcev s poštno pošiljko v rokah. Predstavljal se je za agenta hitre pošte, ki bi jim moral izročiti dokument katastrskega urada iz Rima ali Trsta. »Naslovniki« so mu morali plačati 30 tisoč lir, šele potem, ko so pošiljko odprli, pa so ugotovili, da jih je moški ogoljufal (v pošiljkah je bil le nepomemben obrazec).
Ko so ga aretirali, je imel Pratico pri sebi 200 tisoč lir, kolikor si je »prislužil« s svojimi goljufijami v sredo.
NOVICE
Trieste & oStre ne izhaja več
Revija Trieste & oltre je prenehala izhajati. Trime-sečnik, ki sta ga vodila Giacomo Bomiso in Corra-do Belci, je izdajala zadruga, ki pa je bila prisiljena ukiniti izdajanje zaradi prevelikih stroškov. Bila je vsekakor publikacija, ki se je zavzemala za kulturno odprtost Trsta in za njegovo sodelovanje z evropskimi tokovi.
Od jutri v Boljuncu praznik tiska SKR
Na prireditvenem prostoru ob gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu se bo jutri pričel praznik komunističnega tiska v priredbi Stranke komunistične prenove. Praznik, ki bo trajal več dni, se bo začel ob 17.uri. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer bo tudi poskrbljeno za glasbo in za razvedrilo.
Mladi ricmanjski godbeniki jutri na Bioestu
Jutri bodo na Trgu Sv. Antona nastopili najmlajši člani ricmanjske godbe na pihala: šolski pihalni orkester, ki ga v okviru glasbenega pouka v Ric-manjih vodi Marino Maršič, se bo občisntvu predstavil v okviru letošnjega Bioesta. Nastop je napovedan z začetkom ob 16. uri, gre pa za še eno izmed tolikih uspešnih priložnosti, s katerimi se mladi nadebudni godbeniki predstavljajo širši javnosti.
Visoko priznanje dr. Enzu Alessiu
Raziskovalec v oddelku za kemične vede na tržaški univerzi Enzo Alessio je prejel nagrado Nasini 96. Gre za prestižno priznanje, s katerim Societa Chi-mica Italiana vsako leto nagradi raziskovalca izpod 40. leta starosti, ki je najbolj pripomogel k širjenju znanja na področju anorganske kemije. Dr. Alessio se je diplomiral leta 1982 iz kemije, od leta 1990 je raziskovalec na znanstveni fakulteti, leta 1991 je bil v ZDA kot štipendist Nata, danes pa je med drugim koordinator evropskega projekta COST (The deve-lopment of mthenium antitumor compounds), pri katerem sodeluje osem laboratorijev mednarodnega slovesa.
Nova kontejnerska proga za Daljni vzhod
Francoska plovna družba CMA (Compagnie mariti-me d’Affretement) je včeraj krstila novo progo za kombiniran prevoz kontejnerjev med Trstom, Rdečim in Cmim morjem ter Daljnim vzhodom. Vzdrževale jo bodo tri ladje z zmogljivostjo 580 TEU, in sicer Lušo (ki jo bodo preimenovali v Fas Venice), Fas Trieste in Fas Austria. Slovesnosti sta poleg drugih prisostvovala predsednik luške oblasti Lacalamita in podpredsednik CMA Nicolas Sar-tini.
Bakiada za mir v Glinščici
V dolini Glinščice bo jutri zvečer (ob 20. uri) bakiada za mir, ki se bo začela pred tamkajšnjo cerkvico. Baklado prirejata boljunška župnija in župnija kraja Cindis.
r MIELA / »KDO SO DRUGI« h
»Alma« drevi še v angleščini Izšla je knjiga Alexa Langerja
Na odru gledališča Miela bo drevi ob 21.uri Polona Vetrih uprizorila monodramo Uršule Cetinski ”Alma“. Sinoči je bila predstava, ki je sad produkcije Cankarjevega doma, v slovenščini, drevi pa bo v angleščini. Gledališka pobuda sodi v okvir prireditve ”Kdo so drugi", ki je sad sodelovanja med zadrugo Bonaventura, ki upravlja gledališče Miela ter Zvezo slovenskih kulturnih društev. Prireditev je posvečena prezgodaj umrlemu Alexandru Langerju.
V Mieli so med sinočnjo prireditvijo predstavili slovenski prevod knjige Alexan-dra Langerja "Odločitev za sožitje", ki sta jo
ZSKD in Bonaventura izdali v sodelovanju z založbo Devin. Knjigo (v izvirniku je izšla pri italijanski založbi E/O) je v slovenščino prevedla Jasna Rauber. "Odločitev za sožitje" bodo uradno predstavili javnosti v torek, 14.maja ob IS.uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Knjigo bodo predstavili Rosel la Pisciotta (Bonaventura), Ace Mermolja (ZSKD), Andrej Furlan (Devin) in Marino Voc-ci, Langerjev prijatelj in politični sopotnik.
Langerjevo knjigo bo ZSKD predstavila tudi v Gorici, Kopru, Ljublja-nu in najbrž tudi v Celovcu. To je v bistvu edina pisna zapuščina južnotirolskega misleca in politika.
GODBE NA PIHALA
Promenadna koncerta dve majski nedelji na trgu v Ricmanjih
Ko so pred desetimi leti ricmanjski godbeniki spodbudili niz Promenadnih koncertov so začeli z namenom, da ustvarijo poseben koncertni prostor za godbeniške sestave. Tedaj je bilo namreč takih priložnosti zelo malo, godbe na pihala so se predstavljale v glavnem na poletnih veselicah ali pa zaigrale svoj novi koncertni spored na letnih prireditvah. Ob priložnostnih godbeniških revijah, ki jih je med drugim prirejala tudi ZSKD, so se tako »pojavili« na prizorišču še Promenadni koncerti. na ricmanjskem trgu.
Danes je stanje le boljše, marsikatero godbeniško društvo si poleg običajnega, rednega delovanja prevzame še vlogo pobudnika koncertnega gostovanja tega ali onega pihal-
nega orksestra in tako ustvari zanimiv glasbeni dogodek.
Promenadni koncerti so že ustaljena prireditev našega kulturnega prostora in letos doživljajo svoj lepi deseti jubilej. Vse dosedanje izvedbe so le lahko ponašale s kakovostjo in mnogoterostjo gostujočih sestanov. Za letošnji dve srečanji na ricmanjskm trgu so se člani Godbe na pihala Ricmanje še posebej potrudili. V nedeljo, 12. t.m. bosta tako v prijetnem domačem okviru te breške vasi nastopila Mladinski pihalni orkester glasbene šole Viva iz Zagorja ob Savi in pa Pihalni orkester Videm iz Krškega. Oba sestava sodita med »zlato odlikovane« slovenske pihalne godbe in sta na visoki kakovostni ravni uvelja-
vljena tudi v širšem mednarodnem prostoru.
Drugi promenadni koncert, ki bo na vrsti teden dni kasneje, v nedeljo, 19. t.m., bo o tvorila domača godba na pihala: ricmanjski godbeniki so sicer začeli ta uspešni prireditveni niz, v glavnem pa so izvajalski prostor prepustili svojim slovenskim, italijanskim in koroškim gostom. Ob jubilejni izvedbi pa bodo stopili na oder pod vodstvom kapelnika Marina Maršiča. V drugem delu koncerta pa se bo predstavila Delavska godba Trbovlje, ki je pravzaprav prvič gost v naših krajih. Oba koncerta se bosta začela ob 17. uri, v primeru slabega vremena pa se bosta »preselila« v veliko dvorano gledališča Prešeren v Boljuncu. (dam)
POBUDA UISP / DRUGO NEDELJO BIC1NC1TTA'
S kolesno luro proti sklerozi
Ves izkupiček od vpisnin bo namenjen združenju AISM
Drugo nedeljo, 19. maja, bodo po vsej Italiji solidarnostne netekmovalne kolesarske ture Biciincitta, ki jih zveza UISP prireja zato, da izkupiček od prijavnin nameni finansiranju raziskav in raznih oskrbovalnih pobud, s katerimi se združenje AISM pod vodstvom nobelovke Rite Levi Montalcini bori zoper multiplo sklerozo. Ture, ki naj bi se udeležilo najmanj 100.000 oseb, bodo pod pokroviteljstvom ministrstev za socialo, okolje in javno šolstvo oziroma predsednika republike ter deželnih, pokrajinskih in občinskih vlad na krajevni
ravni.
V Trstu se bodo udeleženci zbrali ob 10.30 na Trgu Unita, prekolesarili Obrežje Ul. novembra, Cavourjev korzo, Trg Liberta in Miramarski drevored do odcepa za Miramarski grad, od koder se bodo po isti poti vrnili do izhodišča, nadaljevali vožnjo po obrežjih Mandracchio, Sauro, Gulli in Grumula ter Ul. Čampo Marzio do Drevoreda Romolo Gessi, od tod pa po postanku prevozili še Irnerijev trg, Prehod sv. Andreja, Ul. Čampo Marzio, obrežja Grumula, Gulli, Sauro in Mandracchio, Ul. Mercato
vecchio. Trg Squero, utici Punta del Fomo in Teatro romano, Trg Riborgo, Korzo, Goldonijev trg, ulice Nota, Carducci in Valdiri-vo, Cavourjev korzo in Obrežje III. novembra ter končali turo spet na Trgu Unita, kjer jih bodo sprejeli bersaljerska godba in animatorji Radioattivita. Na voljo jim bodo pokati, plakete in druge nagrade, vsi pa bodo dobiti priložnostno majico.
Začetek vpisovanja bo v četrtek, 16. maja, za podrobnejše informacije pa se lahko obrnete na UISP, Trg Duca degli Abruzzi št. 3, tel. 040/639382.
H DANES PREDSTAVITEV h
Knjiga prof. Pavla Merkuja o toponomastiki v Zgoniku
Občina Zgonik prireja danes ob 20.30 v prostorih Doma Bri-ščiki v Briščikih predstavitev knjige prof. Pavla Merkuja »Topo-nomastika v občini Zgonik«. Gre za znanstveno raziskavo, ki jo je opravil prof. Pavle Merkii v letih od 1991 do 1993; občinska uprava je odločila, da jo tiska tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku.
Finansiranje študije in publikacije so omogočili Pokrajina Trst, z večletnim prispevkom na podlagi D.Z. 68/81
ter bančni zavodi Tržaška Kreditna Banka, Zadružna Kraška Banka in Tržaška Hranilnica -D.D.
Na nocojšnji predstavitvi bosta poleg avtorja samega o knjigi spregovorila še podpredsednik deželne skupščine FJK dr. Miloš Budin ter prof. Roberto Dapit iz Vidma, profesor na ljubljanski univerzi.
Za obogatitev večera bo poskrbel harmonikarski kvintet Glasbene matice s Proseka.
DOLINSKI OSNOVNOŠOLCI SO SE UDELEŽILI PRIJATELJSKEGA SLAVJA V PREKMURJU
Tradicionalno srečanje šol s Prežihovim imenom
Zadnji dnevi v aprilu so bili na osnovni šoti Prežihov Voranc v Dolini prežeti z mikavnostjo novega pričakovanja. Učenci te šole so se pripravljati, da z delčkom svojega vsakdana prestopijo državno mejo in prepotujejo nekaj sto kilometrov, da bi se ustavili prav na drugem koncu Slovenije. To je tam, kjer se vije Mura, kjer nizke ravnice obrobljajo slikovite vinske gorice, kjer na dimnikih in električnih drogovih gnezdijo štorklje. Te vitkonoge ptice se običajno zdijo vsem tako zanimive, da je to prvo, kar hočemo ujeti s pogledom, ko se pripeljemo v Prekmurje, v pokrajino, ki jo poznamo izpod peresa Ferda Godine, v deželo dobrih ljudi, ki nam jo je znal tako mojstrsko približati Miško Kranjec. Tu, v Bistrici ob Lendavi so se 27. in 28. aprila v nadvse prijetnem in prijateljskem vzdušju srečale šole, ki nosijo ime koroškega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. V matični domovini je zra-stlo kar pet takih šol, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Ravnah in Bistrici, za mejo pa sta si ime Prežihovega Voranca izbrati osnovna šola v Doberdobu in osnovna šola v Dolini. Učenci in učitelji teh šol se vsako leto - ponavadi tedaj, ko maj polepša in pomladi kraje in ljudi -zberejo na skupnem srečanju, kjer se
poglabljajo stiki, izmenjujejo mnenja, navezujejo nove in utrjujejo stare vezi. Srečanje vsako leto znova pripravi ena od omenjenih šol. V sedmih letih se tako kot gostiteljice zvrstijo ena za drugo vse Prežihove šole, šestkrat pa se seveda vsaka izmed njih udeleži srečanja kot gost.
Med šolo, ki je pripravila letošnje srečanje -18. po vrsti - in nami se sicer vlečejo dolgi kilometri. Vendar pa smo že zdavnaj ugotovili, da še takšne razdalje ne morejo predstavljati nikakršnih težav, ko gre za to, da se obnovi in potrdi občutek prijateljstva in povezanosti. Po toplem stisku dlani ob sprejemu, po vzpostavitvi prvih prijateljskih stikov se srečanje uradno začne s kulturnim programom, kjer popolnoma zagospodarijo otroci sami. Vsakdo, vsaka šola, vsaka skupina prinese s seboj nekaj svojega, nekaj lepega in prijetnega, da bi to podarila vsem ostalim, vsem tistim, ki jim to srečanje kaj pomeni. Prav vsakokrat je tako in tudi letos ni bilo nič drugače. Kulturni program so seveda sooblikovali tudi učenci dolinske šole. Čeprav je v Bistrico odpotovala le majhna skupina, v kateri so svoje ustvarjalne moči združiti učenci iz prav vseh razredov - od prvega do petega, pa se je ta sila heterogena mala skupinica s svojim
nastopom naravnost izkazala. Njihov »Pozdrav iz Doline«, prežet z dobro voljo, ki so jo v sočni domači govorici poklonili vsakemu mestu, vsaki Prežihovi šoti posebej in »vsem, ki se hočete smejati z nami«, je udeležence srečanja prav navdušil. Naše nastopajoče »umetnike«, ki jim gre za njihovo pristnost in sproščenost od srca čestitati, so prisotni tako nagradili s toplim aplavzom že med samim nastopom, navdušen aplavz pa so seveda požeti tudi po nastopu.
Drugi dan letošnjega srečanja v Bistrici je bil obogaten s spoznavanjem krajevnih značilnosti. Gostitelji so udeležencem srečanja s ponosom razkazali svoje - dobro obiskovane -toplice, skupaj z njimi so se povzpeti do cerkvice nad Lendavo, ki hrani med svojim zidovjem mumijo -ostanke vojaka, ki se je bojeval proti Turkom, v dolini pa so si gostje lahko ogledali še živo lončarsko obrt.
Pomembna značilnost srečanja -Prežihovega srečanja, kot ga Prežihovci radi imenujemo, je, da otroci - gostje prespijo pri svojih vrstnikih - gostiteljih. To je neponovljiv trenutek in dragocen, svojevrsten način, da otroci spoznajo drugačnost in enakost svojih vrstnikov, da z njimi, morda na povsem nov, drugačen način pokramljajo o svojih drobnih
velikih rečeh, da razkrijejo svoje misli in se ustavijo ob svojih željah, da izrazijo svoja občutja in spoznajo občutja tistih, ki prav tako kot oni sami še gledajo v svet z velikimi, za novimi spoznanji stremečimi očmi. Tu se sklepajo nova prijateljstva - tudi takšna, ki trajajo še dolgo potem, ko uradno že zdavnaj nisi več Prežiho-vec. Poleg pomembnih spoznanj, ki si jih otrok nabira ob srečanju z novim okoljem in novimi ljudmi, poleg bogatih izkušenj, ki si jih pridobiva ob vseh pripravah za nastop ob srečanju in z nastopom samim, je to še ena, morda najlepsa dragocenost, ki jo prinašajo takšna srečanja. To je priložnost, ki je ni potrebno iskati ali jo na novo ustvarjati, moramo jo le gojiti in obnavljati.
In če je res, da je Slovenija kokoš, ki se v lendavskem koncu naje, v Ljubljani prebavi, v Gorici pa znese zlato jajce, potem si bomo morali nekoliko tega zlatega jajca kar hitro preskrbeti in ga shraniti za prihodnje Prežihovo srečanje, ko se bomo morali izkazati kot gostitelji. Prežihovci se bomo namreč prihodnje leto srečali na našem koncu, v Dolini in na dolinski osnovni šoti je že zdaj močno prisotna skrb, da bi to srečanje čim uspešnejše pripravili in izpeljati.
Majda MihaCič
SESUAN / BIVŠA AKTIVISTKA
Zadnje slovo od Mare Sonce Giorgi
Pred dnevi so v Sesljanu pokopali Maro Sonce - Giorgi, znano in cenjeno aktivistko in borko za pravice delavcev in manjšine. Rodila se je 17. julija 1914 v Rojanu, nato pa živela na Kontovelu, pa v Križu, zadnja leta v Sesljanu. Bila je ena tistih, ki se je že leta 1942 vključila v osvobodilno gibanje, bila zaradi tega obsojena na osem let konfinacije v kraju San Demetrio. Tu je dočakala padec fašizma in se takoj povezala s skupinami, ki so pomagale tistim, ki so biti v tako imenovanih »Battaglioni speciali«, da so se pridružili Primorskim brigadam in v njih nadaljevali boj proti nacifašizmu.
Vsa prva povojna leta je bila aktivna v vseh naprednih organizacijah in v takratni KPI. Bila je sodelavka Marice Škabar, Mare Samsa, Alme Reschitz ter je delala na terenu od Križa, do Zgonika, Saleža, Nabrežine in če je bilo potrebno tudi drugod.
Na žalost so jo vse te težave tako izčrpale, da je močno zbolela na očeh in je zadnjih 20 let živela kot vojna invalidka. Tako smo jo izgubili izpred oči in morda tudi malo nanjo pozabili.
Pred dnevi je morala na operacijo, a je kmalu nato umrla. Zal nam je, da je nismo pospremili na njeni zadnji poti v tolikšnem številu, kot bi si bila zaslužila. Naj ji bo vsaj lahka domača zemlja, v kateri sedaj počiva.
Neva Lukeš
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
10.	maja 1996
JAN2E
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.23 - Dolžina dneva 14.43 - Luna vzide ob 2.53 in zatone ob 12.47.
Jutri, SOBOTA,
11.	maja 1996
ŽIGA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,4 stopinje, zračni tlak 1009,3 mb ustaljen, veter severovzhodnik 6,5 km na uro, vlaga 81-odstotna, padlo je 16,2 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Elisa Sossi in Davide Žago.
UMRLI SO: 51-letni Gianni Kaiser, 89-letni Mario Della Puppa. 84-letni Giuseppe Rocco, 82-letni Cesare Cattaruzza, 71-letna Gina Gattorossi, 81-letna Maria Tonet, 76-letna Emi-lia Gerk.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 6„ do SOBOTE, 11. maja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 (tel. 300940).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Ninfa Plebea«, r. Lina VVertmiiller, i. Lucia Gara, Stefania Sandrelli, Raoul Bova, prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 17.30,
19.45,	22.15 »Piume di struzzo«, i. Robin VVilliams, Gene Hackman.
EKCELSIOR AZZURRA -
16.45,	18.30, 20.15, 22.10 »Niente di personale«, r. Thaddeus 0’Sullivan.
AMBASCIATORI 17.30, 19.45, 22.00 »L’eser-cito delle dodici scinunie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Diabo-lique«, i. Sharon Stone, Isa-belle Adjani, Kathy Bates.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ami-che per sempre«, i. Demi Moore, Melanie Griffith.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo bal-lo da sola«, r. Bernardo Ber-tolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II giu-rato«, i. Demi Moore, Alec Baldvvin.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Orgasmo proibito«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »Decisione critica«, i. Kurt Russell, Števen Seagal.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Four Rooms«, i. Ma-donna. Valeria Golino, Antonio Banderas, Bruce VVillis, Jennifer Beals, Tim Roth.
LUMIERE - 20.15, 22.15 »Nelly e Mr. Arnaud«.
a PRIREDITVE
V PIVNICI III. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo danes, 10. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Midnight Express Blues Band; v petek, 24. t. m. ansambel Back door Blues, 31. t.m pa ansambel Toxian.
GLASBENA MATICA -Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključne akademije, ki bodo po naslednjem razporedu: danes, 10. t. m., ob 20.30 Goethe institut -Ul. Coroneo 15; 17., 20., 23., 27. in 29. t. m., ob 20.30 bazilika sv. Silvestra - trg S. Silvestre 1 in 6. junija, ob
20.30	evangelicansko-lute-ranska cerkev - Trg Panfili. Vljudno vabljeni!
OSREDNJA KNJIŽNICA S. Vilharja, Kulturni klub Istra in Klub katoliških izobražencev iz Kopra priredijo danes, 10. t. m., ob
19.30	v prostorih koprske knjižnice predstavitev knjige Burna Volpija Lisjaka Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave.
KRIŠKA SEKCIJA DSL
prireja jutri, 11. in v nedeljo, 12. t. m. na dvorišču Ljudskega doma LJUDSKO SLAVJE. ZveCer ples.
Danes praznujeta 60 let poroke
Justina in Jože Starec
Ob tej priliki jima Čestitajo in želijo Se na mnoga leta
sinova Danilo in Silvi z družinama, vnuki Dean, Robi in Paolo z družinama ter pravnuka Erik in Matjaž
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu od 11. do 20. t. m. PRAZNIK LIBERAZIO-NE IN ISKRA. Jutri, 11. t. m. ples z ansamblom Long Zlunk, v nedeljo, 12. t. m. ples z ansamblom Happy day, v ponedeljek, 13.t.m. ples z ansamblom Status Symbol ter v torek, 14. t.m . ples z ansamblom Mama fa
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 11. t. m. na večer z naslovom SKRIVNOSTNI SVET SANJ. Psihiater dr. Hektor Jogan za predaval o temi KDAJ, KAKO IN ZAKAJ SANJAMO. Začetek ob 18.30.
KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi svoje Člane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo jutri, 11. t. m., ob 20. uri v društveni dvorani. Večer bo popestril tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca. Mentor Ervin Žerjal. Vabljeni, vabljeni, vabljeni!
MARIJIN DOM pri Sv.Ivanu, Ul. Brandesia 27 vabi na koncert vokalne in instrumenalne skupine NO-MOS, ki bo v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri. Izvajal bo operne arije in narodne pesmi. Pel bo basit Aldo Žerjal.
GODBA NA PIHALA RICMANJE -PROMENADNI KONCERTI 10. izvedba v nedeljo, 12. in 19. maja v Ricmanjih. Začetek ob 17. uri. Nastopajo: Mladinski pihalni orkester Glasbene sole VIVA Zagorje, Pihalni orkester Videm - Krško, Godba Ricmanje in Delavska godba Trbovlje. V primeru slabega vremena bosta koncerta v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
OBČINA DEVIN-NA-BREŽINA priredi v nedeljo, 12. t. m. PEVSKO SREČANJE ZBOROV POBRATENIH OBČIN v Športnem centru v ViZovljah. Začetek ob 18. uri. Sodelujejo: MPZ D.Kette, dekliški zbor Ilirska Bistrica ter MPZ in ZPZ I. Gruden.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 13. t. m. v Peterlinovo dvorano na predstavitev knjige GORICA V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI, ki jo je uredila prof. Lojzka Bratuž za Goriško Mohorjevo druž-
	ENEL/02	
	ENEL Societa per azioni	AGENCIJA V TRŽIČU	
	PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Obveščamo, da bo zaradi nujnih del na električnem omrežju prekinjena dobava električnega toka V NEDELJO, 12. MAJA od 7. do 9.30 ure v sledečih krajih: OBČINA DEVIN-NABRE2INA: SESLJAN, NASELJE S. MAURO IN GINESTRE Namenoma smo izbrali dan in uro, ki potrošnikom povzročata najmanj nevšečnosti. Prekinitev toka je potrebna, da se spoštujejo zakonske norme, ki ščitijo varnost delavcev. Iz varnostnih razlogov je treba ravnati z električnimi napeljavami in aparati, kot da bi bili pod električno napetostjo. Pozivamo potrošnike, naj ne motijo osebja z zahtevami po informacijah, ker želimo jamčiti načrtovani čas prekinitve električnega toka in da ne bodo moteni varnostni pogoji delavcev. Naša obveza je, da izboljšujemo električni servis. Sodelovanje potrošnikov nam je v pomoč. Hvala.	
		
Blovensko Btalno Gledališče
Maurizio Costanzo
IZPRAZNJENO VRNI
Igrata POLONA VETRIH in ADR1JAN RUSIJA, režija JAŠA JAMNIK
Jutri, 1 1.1. m., Ob 20.30 - ABONMA RED B v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED C
GLASBENA MATICA TRST -
Sola »Marij Kogoj« Trst
Danes, 10. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, Ul. Coroneo 15
I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Klavirski večer
ob 20-letnici smrti Erminija Ambroseta in Jožice Lasič poklon gojencev GM iz Gorice, Spetra, Trsta in Zabnic
in vabi na poimenovanje “male dvorane" po prof. E. Ambrosetu ob 19. uri na GM, Ul. R. Manna 29. Prisrčno vabljeni!
OBČINA ZGONIK vabi na predstavitev knjige
Pavla MERKUJA
TOPONOMASTIKA V OBČINI ZGONIK
ki bo danes, 10. t. m., ob 20.30 v Domu Briščiki.
Sodelujejo: avtor prof. Pavle MERKU’, dr. Miloš BUDIN, prof. Roberto DAPIT
Večer bo popestril harmonikarski ansambel Glasbene matice s Proseka.
bo. Delo bo predstavila prof. Marija Cenda Klinc. Začetek ob 20.30.
KDO SO DRUGI - ZSKD, BONAVVENTURA in ZALOŽBA DEVIN vabijo v torek, 14. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano (Trst, Ul. Sv. Frančiška 20) na predstavitev slovenskega prevoda knjige Alexandra Langerja ODLOČITEV ZA SOŽITJE. Sodelujejo Rosel-la Pisciotta. Ace Mermolja, Andrej Furlan in Marino Vocci.
E3 ČESTITKE
V Zgoniku velik praznik slavimo, ker prihoda malega DENISA s Tjašo, Sonjo in Egonom veselimo. Povečani družini čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo Damjan, Elena ter Livio in Irena.
Mali Tjaši se je pridružil DENIS. Sonji in Egonu Čestita, Danisu pa želi vso sreCo Stranka komunistične prenove - Krožek Kras.
Včeraj je slavila 60. rojstni dan DORA. Se polno zdravih let ji želita mož Pe-pi in sin Mitja z Jasno.
Mevedek GREGOR se snieji, mamo Prisko, očka Jeniseja in strica Krapa veseli. Tete in strici iz taborniških vrst iskreno Čestitamo in želimo vse najlepse.

IZLETI
KD SLOVAN obvešča izletnike, da bo odhod avtobusa za izlet v Stično v nedeljo, 12. t. m., ob 7.30 izpred cerkve.
LJUDSKI KROŽEK BRIN
prireja v nedeljo, 19. t. m. izlet v Reggio Emilio. Ogledali si bomo rojstno hiSo bratov Cervi in znano sirarno. Vpisuje Zofi Sedmak, tel. št. 220251.
Q OBVESTILA
PD SLOVENEC iz Boršta vabi v ponedeljek, 13. t. m., ob 21. uri v Srenjsko hišo na sestanek v zvezi z organizacijo praznika vina, ki bo 1., 2. in 3. junija.
SD PRIMOREC sklicuje danes, 10, t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah REDNI OBČNI ZBOR.
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV vabi jutri, 11. t. m.od 10. ure dalje na športno srečanje zamejskih ter primorskih študentov v Ankaranu (hotel Adria) v sledečih panogah: tenis, ni-nigolf, mali nogomet in bea-ch volley. Sledila bo zabava z rock skupino. Informacije dobite po 19. uri na tel. št. 0038667/73043 (Monika) ali 040/304315.
ODBOR za mladinsko pastoralo v tržaški škofiji vabi mlade na dohovno pripravo na papežev obisk. Srečanje bo v nedeljo,12. t. m. v MarijanišCu na Opčinah s pričetkom ob 19. uri. Srečanje bodo oblikovali mladi skupaj z odgovornim pripravljalnega odbora v Sloveniji, duhovnikom Primožem Krečičem iz Kopra. Vabljeni vsi, ki ste že vpisani in tisti, ki se še želite udeležiti srečanja s Papežem v Postojni 18.t.m. Odhod z avtobusom ob 8. uri zjutraj. Točnejše informacije dobite na srečanju v nedeljo.
OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul.
N/fn-ž-žini /LR/1 narlctr
MALI OGLASI
tel. 040-361888
ALFA ROMEO 75 2000 TS, letnik ’87 ugodno prodam. Tel. št. 299806 od 19. do 20. ure.
Y10 elite, junij ’93, prevoženih 66.000 km, sive kovinske barve, notranjost al-cantara v odličnem stanju, edini lastnik, prodam. Tel. št. 0481/412804.
PEUGEOT 205XR, letnik ’90	1100,	60.000 km
opremljem z verigami in prtljažnikom za smuči. Izhodiščna cena 6.000.000 lir. Tel. št. 814242.
V	PREDMESTJU prodam zelo dobro vpeljano Čistilnico, svetlo, z električnimi napeljavami CEE, stroji v odličnem stanju, zanimiva cena. Tel. st. 417937 - ob uri obedov.
PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) prodajamo zelo svetlo stanovanje v prenovljeni palači 120 kv. m potrebno popravil. Tel od
13.	do 14. ure ter od 19, do 20. ure na sledeči Steviliki 213564 ali 212456.
V	CENTRU Nabrežine prodamo lepo hišo v gradnji z vrtom, že od 350 milijonov. Tel. št. 040/212267.
BAS kitaro VVarvick streamer v odličnem stanju prodam. Cena po dovogoru. Tel. št. 214527 od 13. do
14.	ure ali po 17. uri.
PRODAM harmoniko
Victoria 120 basov “sciolti". Cena 2.500.000 lir po dogovoru. Tel. št. 200052.
KUPIM zazidljivo zemljišče - OpCine za eno-stanovanjsko hišo. Tel. St. 761018 - zvečer.
PODARIM televizor potreben majhnih popravil. Tel. St. 040/44631.
ODDAM dve muci. Tel. St. 229528 od 16. do 18. ure.
ZDRUŽENJE ZASEBNIH KRAŠKIH LASTNIKOV in KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJ VIRGIL SCEK prirejata danes, 10. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah okroglo mizo ob izidu knjige
POSVET O KRAŠKEM PARKU
Govorili bodo: Zoran Sosič, Karlo Grgič, inž. Vladimir Vremec, inž. Silvester Čehovin, dr. Rudi Simac in Ivo Jevmkar	vljudno vabljeni
KD I. GRUDEN in SD SOKOL
vabita vse člane in prijatelje na
DRUŽABNI
VEČER
ki bo jutri, 11. t. m., ob 20. uri
na Ušajevi domačiji v stari vasi v Nabrežini
SKLADIŠČE dam v najem v občini Dolina, 250 kv. m, višina 3,50 m vode, luC in WC, vhod z možnostjo večjih vozil. Klicati od 12.30 do 13.30 v večernih urah na tel. St. 828861.
IŠČEMO resni in pošteni zakonski par kot Čuvaj vile v Trstu.On Šofer in vrtnar, ona kuharica in gospodinjska opravila. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, UL Valdirivo 36, 34132 Trst.
SKLADIŠČNIKA do 25
let starega z vozniškim dovoljenjem za takojšnjo zaposlitev išCe slovenska firma na Goriškem. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, UL 24.maja 1, pod Šifro “Skladiščnik”.
SLUŽBO dobi slovenska izobraženka, starost 25/40 let Pogoji: dobro znanje italijanščine in slovenščine. Razpoložljivost tudi ob delavnikih. Službeni premiki Gorica-Rim, Ponudbe poslati na: ravnateljstvo Palače hotel, C.so Italia 63, 34170 Gorica-Gorizia.
URADNICA z večletno izkušnjo isce delo tudi part time. Tekst. 0481/539970 v večernih urah.
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso veSCa katerikoli uradniškega dela išCe službo v jutranjih urah. Tel.St. 812309.
GOSPA izkušena kot Čistilka, likanje, pomožna kuharca s sanitarno knjižico IšCe delo v dopoldanskem Času. Tel. ob uri obedov na St. 040/225023.
OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tel. St. 226568.
POTREBUJEM mizarja. Tel. St. 228877.
OSMICO sta odprla v Mavhinjah Franc in Tomaž Fabec, Vljudno vabljeni prijatelji dobre kapljice.
BORIS LAURIHA ima odprto osmico v Dolini. Toči belo in Črno vino.
OSMICO ima odprto v Medje vasi Paolo Ferfolja.
OSMICO je odprl Kuzmič v Prebenegu. Toti belo in Črno vino.
OSMICO ima odprto Alojz Kante v Praprotu St. 18.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo odprtih in sortiranih vin, domače slanine in oljenega olja.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Vanji Turina darujeta Irma in Egon 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za SD Polet.
V	spomin na Olgo Sonc Gulič in Vanjo Turina daruje Lucija Hrovatin 100.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na mamo Pepko Mužinovo darujeta sin Danilo in hci Marija 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk, 100.000 lir za Glasbeno matico, 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel, 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Marijo Ukmar roj. Puntar daruje družina 150.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Marijo Ukmar roj. Puntar darujeta Lici in Lojzi Kapun 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob 19. obletnici smrti ljube mame Štefanije, 42. obletnici smrti brata Željka in 51. obletnici smrti očeta Stanka darujeta Stana in Sonja 50,000 lir za KD Skala iz Gropade.
Nosilci krste pok. Marije Ukmar roj. Puntar darujejo 150.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na g. Olgo Sonc vd. Gulič daruje skupina prijateljev (letnik 1932) 90.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Marcela Riolino darujejo prijateljice sestre Pierine 80.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na gospo Vanjo Turinovo daruje Marko Filipčič 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Družina Pavla Volčič daruje 50.000 lir za MePZ ViSava.
t
Nepričakovano nas je zapustila naša draga teta
Emilia Grk
(iz Slivja)
Od nje se bomo poslovili danes, ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga
Žalostno vest sporočata nečaka Adriana in
Franko z družinama.
Trst, 10. maja 1996
t
Po pogrebu sporočamo, da je v Rimu po težki in dolgi bolezni umrl
Zdenko Grom
Žalostno vest sporočajo brat Bogdan in drugo sorodstvo.
Rim, New York, Trst, Ljubljana, 10. 5. 1996
10. 5. 1993	10. 5. 1996
Tri leta so minila, odkar je tiho odšla naša
Tončka
Kranjec - Vidau
Z ljubeznijo se je spominjajo
njeni dragi
Bani, 10. 5. 1996
NOVICE
SINDIKATI / POKRAJINSKI KONGRES CG1L
ŠTEVERJAN / V NEDELJO
V	Kulturnem domu odpirajo razstavo Laure Grusovin
Danes ob 18.30 bodo v Kulturnem domu v Gorici odprli novo likovno razstavo. Uprava Kulturnega doma v sodelovanju z zadrugo Maja predstavlja tokrat dela goriške slikarke Laure Grusovin. Razstavo so postavili pod pokroviteljstvom rajonskega sveta za Svetogorsko Četrt in Placuto. Umetnico in njen opus bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Razstava bo na ogled do 25. maja od 9. do 13. ure in med prireditvami v domu.
Nova pobuda proti oderuštvu z “blagoslovom” p. Rastrellija
Pokrajinska uprava bo danes ob 16.30 predstavila novo pobudo proti oderuštvu. Gre za “zeleno telefonsko številko”, na katero se bodo lahko obrnile žrtve oderuhov. Novo pobudo bodo predstavih z velikim poudarkom, saj se bo predstavitvene konference udeležil tudi pater Massimo Rastrelli, državni predsednik Zveze skladov proti oderuštvu in svetovalec parlamentarne komisije, ki je izdelala zakonski osnutek o tem problemu.
Gledališki večer v Sovodnjah
V	Kulturnem domu v Sovodnjah bo nocoj zanimiv gledališki veCer. Kulturno društvo Sovodnje vabi namreč na ogled igre Temni pajčolan v izvedbi dramske družine katoiliškega prosvetnega društva “F.B.Sedej” iz Steverjana. Predstava bo drevi ob 20.30.
Razprava o terminalu SNAM
Kot napovedano bo nocoj ob 20.30 na Pokrajini,
Korzo Italia 55, posvet na temo: Zakaj NE terminalu Snam v Tržiču. Uvedla bosta svetovacla Zelenih Alberto Rodolfi in Renato Fiorelli, poroCah bodo Luciano Giorgi (Zeleni - Tržič), prof. Pierluigi Sel-velli (odbor No Terminal) in dr. Alessandro Brollo (WWF - Tržič). Prav danes se v Rimu zaCenja konferenca o storitvah, kjer se dogovarjajo o postopkih za morebitno realizacijo uplinjevalnika.
Kradla sta baker v ladjedelnici
Karabinjerji so predsinoCi v Tržiču aretirali dva brata iz Šempetra ob Soči, 52-letnega Sergia in 49-letnega Giordana Zorzeta. Varnostniki ladjedelnice so ju opazili, ko sta z vrCi odnašala približno 50 kg bakrenih polizdelkov. V bližnji ulici sta imela parkirani dostavni vozili “ape”, na njunem domu pa so kasneje našli še nekaj kvintalov brakra in ju aretirali zaradi kraje z obtežilnimi okoliščinami.
Koncert tria iz Romunije
Glasbeno združenje Rodolfo Lipizer prireja nocojo ob 20.30 v Logarjevem avditoriju, Korzo Verdi 4, nov koncert v okviru “Mittelevropskega glasbenega maja”: nocoj bo nastopil romunski Trio Syrinx, ki ga sestavljajo Dorel Baicu (flavta), Adrian Petrescu (oboe) in Pavel Ionescu (fagot). Predstavili bodo skladbe F. Duseka in W. Mozarta.
Niz srečanj s cerkveno glasbo
Zbor sv. Ignacija je tudi letos priredil niz treh koncertov cerkvene glasbe. Prvo srečanje je bilo prejšnjo soboto, drugo bo jutri, tretje pa v soboto,
18. maja. Spored jutrišnjega koncerta (ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija) obsega nastop sopranistke Enze Pecoraro in mezzosopranistke Romine Basso ob orgelski spremljavi Lucia Comellata.
Lov na postrv v Vipavi
Združenje slovenskih ribičev Vipava obvešča člane, da je po dvajsetih letih dobilo dovoljenje za tekmovanje v lovu na postrv v reki Vipavi. Tekmovanje bodo priredili v nedeljo, 12. maja. Društvo nadalje obvešča elane, da bo naslednjo nedeljo, 19. maja, tradicionalni ribiški piknik.
Dopoldne brez avtobusov
Zaradi državne stavke danes med 9.00 in 11.30 ne bodo peljali mestni avtobusi v Gorici. Na medkrajevnih progah APT bodo vožnje prekinili med ; 9.30 in 12. uro.
KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI
petek, 10. maja 1996, ob 18. uri
PREDSTAVITEV PUBLIKACIJ
S. Gregorec - IVCEK NAGAJIVČEK ilustr. J. Vrtovec
M. Perat - KRALJIČNA Z LEDENIM SRCEM ilustr. D. Komjanc
50 LET PASTIRČKA
ki so izšle ob zlatem jubileju otroške revije Pastirček Predstavili jih bodo
Olga TavCar, Barbara Rusija in Marjan Markežic
KATOLIŠKI DOM V GORICI NEDELJA, 12. MAJA 1996 - CEL DAN
9.45 mladinska maša na Placuti; 11.00 Pastirčkove delavnice; 12.30 vsi na kosilo - igre; 15.00 skupne vaje; 15.30 odprtje razstave mladinskih ilustratorjev
16.00 SLOVESNA PRIREDITEV V TELOVADNICI Vljudno vabljeni na vse Pastirčkove prireditve
1946-1996
Brezposelnost terja povsem nove prijeme
Spomnski pohod Števefjaitfonjače
Bon: krajši urnik, socialno koristno delo, okolje Start in cilj na Humu - Društva Pomen trojne enotnosti zlasti na Goriškem	vabijo k množični udeležbi
Z uvodnim poročilom na 13. pokrajinskem kongresu CGIL, ki se je zaCel včeraj na goriškem gradu in se bo nadaljeval danes in jutri v Tržiču, se dosedanji pokrajinski tajnik Giuliano Bon točno po osmih letih od prve izvolitve poslavlja od vodstva najštevilčnejše sindikalne zveze na Goriškem. Naslednika bo izbral kongres. Kot smo že napovedali, naj bi med favoriti startal VValter Papais, sicer pa bo zadnja beseda pripadla delegatom, ki so že včeraj predsednika kongresa izbirali med dvema kandidatoma in izvolih tajnika kovinarjev Roberta Massero s 50 glasovi, medtem ko je predstavnica deželnega vodstva sindikata Grazia Ven-drame prejela 40 preferenc.
Bon je svoje poročilo posvetil ključnim vprašanjem sindikata in družbe na krajevni in državni ravni. Uvodoma je pozdravil volilno zmago Oljke, od katere sindikat veliko pričakuje, a obenem ohranja vso svojo avtonomijo in bo znal dvigniti glas, če bo vlada razočarala pričakovanja.
V nadaljevanju je govoril o potrebi po “treh enotnostih”. Prva je enotnost zveznega sindikata, ki naj ne bo le sindikar včlanjenih temveč v duhu solidarnosti sindikat vseh delavcev, upokojencev in brezposelnih. Pri predsedniški mizi sta včeraj sedela tudi tajnika Cisl Brancati in Uil Nativi: ideološke razlike med tremi konfederacijami so premoščene, kulturne razlike niso ovira, pač pa bogastvo, treba je premostiti
Policija je v torek zaključila več kot 3-meseC-no preiskavo o trgovanju z orožjem med ozemlji nekdanje Jugoslavije in Italijo. V Comu di Rosazzo je aretirala 45-letnega Francesca Pussinija, znanega zaradi dolgoletne aktivnosti v neofašističnih krogih, ki so mu zaplenili nevaren arzenal. V hiši, s katero je razpolagal v Ul. Cjaselis v kraju Quattroventi, so našli dve avtomatski pištoli skorpion z naboji, drugih 35 nabojev kal. 7, 65, skoraj pol kg trotila in 4 detonatorje, v Pussinijevem avtomobilu pa so našli tri spray-jeklenke s solzilnim plinom. Našli so še drugo gradivo - izkaznice, žige, fotografije, značke - iz katerega je očitno, da je Pus-sini imel stike s hrvaško skrajno desnico in drugimi akterji vojne v Bosni. Med gradivom je na primer tudi majica nekega odreda zloglasnega hrvaškega HOS-a.
Izsledke preiskave so
Giuliano Bon
le še težnjo po samooh-ranjevanju treh sindikalnih aparatov. Draga raven enotnosti je enotnost v okviru teritorialnega pakta, ki na Goriškem povezuje sindikalne, gospodarske in institucionalne sredine. Naša pokrajina je zaradi visoke brezposelnosti nekakšen “jug” mitiziranega severovzhoda, zato je ta enotnost danes nujna za nov razvojni načrt. Tretja je enotnost pokrajine, premostitev dualizma Gorica-TržiC tudi in zlasti v zdravstvu, kjer sindikati podpirajo najnovejše opredelitve konference županov in Zdravstvenega podjetja za novo bolnišnico v Gorici, ki naj bo del enotne pokrajinske bolnišnice.
Veliko pozornost je Bon namenil problemu zaposlovanja. Prvič v zgodovini gospodarska rast ne pomeni rasti zaposlovanja, temveč nasprotno: poglabljajo se socialne razlike, nekateri naglo bogatijo, drugi so pahnjeni v brezupno brezposelnost. Potreben je nov družbeni
včeraj predstavili na tiskovni konferenci, ki sta jo vodila goriški načelnik DIGOS Claudio Trani in funkcionar protiterorističnih enot UCIGOS iz Rima, ki ne želi objave imena. Poudarili so, da je odkritje izrednega pomena, tako zaradi narave orožja kot osebnosti aretiranega. Tratil in detonatorji so v odličnem stanju in bi bili uporabni za morebitni atentat. Pištoli skorpion -
projekt, ki naj postavi na prvo mesto vprašanje dela. Ta projekt se mora razviti v tri smeri: v skrajšanje delovnega umika, ki naj bi bilo dogovorjeno na ravni evrospke skupnosti in pri čemer naj bi v zameno za ohmaitev sedanje ravni dohodkov nudili podjetjem drugačne oblike olajšav oziroma odbitkov na ceni dela; drugo področje za pridobivanje dela so ti. “konkretni poklici”, kot jih je imenoval Bon, pri Čemer je mislil na socialno koristna dela, ki naj zadostijo družbenim potrebam, za katere v profitnem sitemu ni prostora; tretje področje je varstvo okolja, ki predstavlja oportunost za nov, ekološko kompatibilen razvoj.
ena je jugoslovanske, druga pa Češke izdelave - sta orožje, kakršno so na primer uporabili ugrabitelji Alda Mora.
Prav tako zaskrbljujoča je osebnost Pussinija, ki je že od začetka 70. let bil vključen v skrajne de-ničarske skupine. Živi na območju, kjer je delovala Cma teroristična celica, ki je izvedla atentat v Pe-tovljah in druga teroristična dejanja. Njegovo ime se
V Brdih se vneto pripravljajo na 17. množični spominski pohod Ste-verjan - Gonjače, ki bo v nedeljo, 12. maja. Pohod prirejajo društvo Briški Grič iz Steverjana in Občina Brda - Dobrovo v sodelovanju z ZSKD in ZSSDI v Gorici ter Športno zvezo iz Nove Gorice.
Start in cilj bosta letos pred Kulturnim domom na Humu, kjer bodo vpisovali udeležence od 8.30 dalje. Odhod bo uro kasneje, ob 9.30. Proga do Gonjač in nazaj meri 10 km, udeleženci pa jo bodo morali prehoditi v največ treh urah. Ob 12. uri bo na Humu podeljevanje priznanj: pokale in plakete prejmejo najštevilnejše skupine, vsak udeleženec pa dobi spominsko kolajno. Za prehod meje ne bo
je pojavilo tudi v petovelj-ski preiskavi, ko ga je neka priča označila za Ci-cuttinijevega prijatelja in sodelavca, vendar je bil Pussini takrat oproščen. Ohranil je stike s skrajnimi desničarji iz Triveneta: preiskovalci so v treh mesecih izvedli 18 hišnih preiskav med desničarji, s katerimi je bil v stiku v Benetkah, Bellunu, Trstu, Vidmu, Tržiču in Čedadu. Povedali so, da so zaplenili nekaj zanimivega gradiva, o morebitnih ukrepih zoper druge osebe pa bo odločalo videmsko državno pravdništvo. Zanimivo je tudi, da je Pussini, ki je po poklicu nepremičninski posrednik, v zadnjih letih organiziral več pošiljk humanitarne pomoči za prebivalstvo v Bosni. Med številnimi potovanji v vojna območja je očitno sklepal drugačne posle. Komu in v katere namene je bilo orožje namenjeno, pa bo še morala odogvoriti preiskava.
težav, saj bodo sodelujoči z italijanske strani na So-venci, tik pred mejnim prehodom Steverjan -Hum dobili posebne kartončke za prehod meje.
Pohoda se lahko udeležijo posamezniki in skupine, ki morajo šteti najmanj pet ljudi. Mnoga društva se pripravljajo na množično udeležbo. To velja za goriško Društvo slovenskih upokojencev, ki bo svoje elane vpisovalo od 8.30 dalje na križišču na Sovenci pri nekdanji gostilni KorsiC, za Slovensko planinsko društvo Gorica, ki vabi elane naj se prijavijo pri odbornikih društva med 8.30 in 9.30 pred Kulturnim domom na Humu, in za številne druge skupine, ki vabijo elane k množični udeležbi na pohodu.1
KINO
GORICA
CORSO 18.00-20.00-22.00 »II giurato«. Demi Moore in Alec Baldvrin.
M PRIREDITVE
NA PECI bosta jutri ob 20.30 nastopila moški zbor Skala iz Gabrij in dekliški zbor Jezero iz Doberdoba. Koncert bo na dvorišču domačije Can-toni (Nardinkina hiša).
□ OBVESTILA
V DOMU A. BUDAL v
Standrežu bo nocoj ob 20.30 tekmovanje v briškoli. Bogate gastronomske nagrade.
KRUT prireja letovanje na Malem Lošinju v treh 10-dnevnih izmenah od 20. junija do 20. julija. Vpis in informacije do 15. maja pri g. Anamariji, ul. Malta 2, tel. 531644 od 9. do 12. ure.
H________________IZLETI
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira 19. maja avtobusni izlet v Garda-land. Informacije in vpisovanja: Mauro (tel. 882358) od 13. do 14.15, Magda (tel. 882032) v popoldanskih urah.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALLORSO BLANCO, C. Italia 10, tel. 531576 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU - AL LAGO -PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300
POGREBI
Danes: 10.20, Maria Fogar vd. Pajer di Monriva iz splošne bolnišnice v Videm; 11.00, Maria Mozetič vd. Miceli iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče.
Ob izgubi dragega oCeta, izreka pokrajinsko tajništvo SSk svojemu elanu Marjanu Breščaku iskreno sožalje
OBČINA / NEPRODUKTIVNA SEJA
Odobrili le odškodnine
Fiorellijevo "maščevanje" proti večini
Po vroCem spopadu glede častnega obcanstva brigadi “Gorizia”, ko so ga karabinjerji s silo odvedh iz dvorane, se je občinski svetovalec Zelenih Fiorelli že naslednji večer oddolžil občinski upravi in večini, ki jo podpira. Tokrat povsem umirjeno in ob spoštovanju predpisov. Na predsinočnji seji je namreč najprej zahteval integralno branje zapisnikov prejšnjih sej, ki je trajalo skoraj tri ure, potem pa je z 12 amandmaji prisilil svetovalce večine, da so se pošteno namučili preden so lahko odobrili nove odškodnine za upravitelje. Rezultat je, da so sejo opolnoči prekinili z odobritvijo tega edinega sklepa, vse ostale pa je uprava morala odložiti na sejo, ki bo 17. maja.
Odškodnine ostajajo v glavnem nespremenjene. Zupan bo prejemal skoraj 6 milijonov mesečno (kot vršilec svohodnega poklica ima pravico do podvojitve), odborniki pa milijon 756 tisoč (oz. 3, 5 milijona, kdor lahko podvoji znesek). Edina novost velja za predsednika občinskega sveta Busolinija, ki ho po novem prejemal 3, 5 milijona mesečno, medtem ko ostane za svetovalce sejnina na 50 tisoč lirah za vsako prisotnost.
KRONIKA / ZASKRBLJUJOČE ODKRTIJE OROŽJA IZ BIVŠE JUGOSLAVIJE
Neofašistu zaplenili aizenal
-FARGO
FIIME CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA®
COSMETICS ITALY
_______JAVNE FINANCE / OPOZORILO AGENCIJE STANDARD & POOITS__________
Korektivni manever naj se izogne enkratnih posegov
»Prodi ne bo imel lahkega dela, če se bo moral za vsak sanacijski ukrep pogajati, saj je časa izredno malo«
VVASHINGTON - Po torkovem opozorilu Svetovnega denarnega sklada, da je italijanski javnobi-lanCni postopek nepregleden in nezanesljiv, je prišlo včeraj iz VVashingtona drugo opozorilo, tokrat od ocenjevalne agencije Standard & Poor’s. »Nova vlada mora pripraviti premišljen korektivni manever, ki ne sme - kot pogostokrat v preteklosti - temeljiti na enkratnih, izjemnih ukrepih,« je včeraj na telekonferenci izjavil »senior analist« ameriške rating agencije Guido Cipriani, ki je temeljito pojasnil njene ocene italijanskih razmer.
»Na dlani je,« kje dejal Cipriani, »da je nujen čimprejšnji korektivni poseg v javno bilanco, ki
bo spravil javne račune v sklad z načrtovani bilančnimi cilji. V preteklosti so imeli ti ukrepi, navadno davčni, velikokrat enkratni značaj, kar seveda računske liknje le maši, ne pa odpravlja. Treba pa je, nasprotno, spoštovati meje predvidenih izdatkov na kredibilen način in s kakovostno naravnanimi posegi.«
Cipriani je pojasnil razloge, ki so agenciji Standard & Poor’s 25. aprila narekovali, da je za Italijo potrdila rating AA- za posojilo v tujih valutah in AAA za posojilo v lirah. Analitik je podčrtal, da v Italiji ostajajo številne negotovosti tudi po zadnjih volitvah, predvsem v zvezi z obnašanjem Komunistične prenove in Sever-
ne lige, s katerim se bo morala meriti Prodijeva vlada, ko bo potrebovala podporo v parlamentu.
Cipriani ni hotel kvantificirati obseg korektivnega manevra, ki naj bi bil potreben (trenutno se v Rimu govori o 14 tisoč milijardah lir), rekel pa je, da ocene o prekipevanju javnega deficita nihajo med 10 in 15 tisoč milijardami lir, če že ne celo do 20 tisoč milijard. »Kakorkoli že, pa ostaja dejstvo, da so javni računi občutno zunaj tirnic, ki jih je lani jeseni začrtala vlada,« je pribil.
Cirpiani je sicer priznal precejšnji napredek, ki ga je Italija na področju javnih financ dosegla v zadnjih letih in še posebno lani, vendar se je dlje pomudil
pri prihodnjih scenarijih, ki čakajo Prodijevo vlado: »Ne verjamemo, da bo Komunistična prenova umaknila podporo levosredinski vladi, vsaj ne na kratek rok, tako kot ne verjamemo, da bo Liga vztrajala pri secesiji. Tisto, kar nas skrbi, pa je cena, ki jo bo moral Prodi plačati za to podporo. Italija mora namreč pospešiti proces sanacije svojih javnih financ in nadaljevati strukturne reforme. Prava nevarnost je torej ta, da se ta proces upočasni, če se bo morala vlada za vsak svoj ukrep pogajati. Roki za sanacijo namreč niso pomembni samo za izboljšanje ratinga, ampak tudi za vlogo Italije v Evropski monetarni uniji.«
LIRA
PET	PON TOR	SRE ČET
1564,9 15597 1558)6 1561j6 1560/1
1024,3	1022,7	10221	10253 1029,1
Lira ošibela, borza pa navzgor
MILAN - Zaradi nove ošibitve dolarja in ovrednotenja marke je lira včeraj izgubila nekaj točk. Marka se je dopoldne v Italiji povzpela celo čez 1,030 lir, po tečajnici Banke Italije pa je veljala 1.029, 96 lire. Popolnoma drugače je bilo na milanski borzi, ki ji je po šibkem začetku sestanka uspelo preusmeriti trend, za kar nosijo zaslugo živahna naročila iz tujine (tuji investitorji upajo v hitro sestavo vlade). Posli so bili vredni 1.000 milijard, zadnji Mibtel je pridobil 0,86, Mib-30 pa 1,05 odstotka.
VINARSTVO / TRETJA IZDAJA
Vinske kleti bodo jutri in v nedeljo odprte tudi pri nas
VIDEM - V francoskih vinorodnih deželah te tablice ob cestah vabijo v »domaine«, na posestva raznih vinogradnikov. Gospodar te povabi v svojo klet in ker te ima za potencialnega klienta, ti ponudi v pokušnjo svoja vina in žgane pijače. Iz kleti se seveda ne vračaš prazen, ampak z nekaj kupljenimi steklenicami. V deželi Cognac boš hitro ugotovil, da je kmetov konjak veliko boljši od tistega s slovito svetovno znano etiketo, ki ga naredijo v eni izmed velikih tovarn v istoimenskem mestu Cognac. Prav tako bo z arma-gnacom, ki ga boš pri kmetu kupil v jugozahodnih predelih Francije in enako s calvadosom, ki ti ga bo prodala stara kmetica kje na podeželju Normandije. S takšnimi obiski pa je povezana tudi nevarnost, da se opiješ, kajti francoski kmet ti bo potem, ko bo videl, da si na njegovo dvorišče prišel z avtomobilom tuje registracije, dal pokusiti kar nekaj sort vina in žganih pijač. Po dveh, treh takšnih obiskih v enem popoldnevu je seveda treba voziti zelo previdno.
Cantine aperte - odprte kleti je naslov podobne akcije, ki se v Italiji organizirano prireja že nekaj let. V Furlaniji-Julijski krajini bo tokrat že tretjič,
in sicer jutri (d 14. do 18. ure) in v nedeljo (od 10. do 18. ure), ko bo kakšnih sto vinogradnikov po vsej deželi - med njimi tudi nekateri v Brdih - na stežaj odprlo vrata svojih kleti za goste in obiskovalce. Kmetje bodo svoje vino prodajali tudi tistim, ki običajno ne zahajajo v kleti. Vanje namreč najpogosteje prihajajo trgovci in drugi dobri poznavalci ter oboževalci dobrega vina.
Gre za svojevrstno pobudo kmečkega turizma, ki je imela že v prejšnjih dveh izvedbah precej uspeha. Pri njej bo po vsej državi sodelovalo približno tisoč vinogradnikov. Ponekod se sicer ne zadovoljujejo z odprto kletjo samo ta konec tedna, v pokrajini Lucca v Toskani imajo npr. kleti odprte vsako tretjo nedeljo v mesecu od aprila do avgusta.
V Brda bodo tokrat bodo prišli tudi gostje od drugod. Iz Bologne in Padove bo v nedeljo v naše kraje dospel poseben vlak »Treno del Collio«, ki bo pripeljal več sto gostov, ki bodo potem z avtobusi krožili od ene do druge briške kleti. V raznih krajih Furlanije bodo za to priložnost priredili tudi nekaj priložnostnih razstav, največ o vinu, nekaj pa tudi splošnega značaja.
Marko VValtritsch
SDGZ prireja prikaz možnosti Interneta za proste poklice
TRST - Sekcija za proste poklice pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju prireja v ponedeljek, 13. maja predstavitev in predavanje na temo Omrežje Internet in komunikacije v letu 2000. Izvedenca Marko Kandut iz podjetja Infordata in Miran Pečenik iz Credit Date bosta prikazala zmogljivosti povezave z Internetom in opravila praktično demonstracijo na računalniku za različna področja, ki zanimajo proste poklice. Možnost povezave z navadnim osebnim računalnikom prek telefonske linije s podatkovnimi bazami in drugimi viri, ki so uporabni za dani poklic, je ugodnost, ki je ne gre zamuditi. Zato so vabljeni vsi člani in tudi drugi zainteresirani slovenski profesionalci, ki bodo dobili neposreden vpogled v ta nov inštrument: pravniki, komercialisti, drugi konzulenti, geometri, arhitekti in na splošno projektanti, zdravniki, trgovski zastopniki idr.
Predstavitev bo ob 18.30 na sedežu SDGZ v Ul. Cicerone 10.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. maja 1996 in zapadlostjo 1. maja 2003.
■	Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. novembra in 1. maja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 8,20%.
■	Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Bane a dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. maja.
■	Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. aprila; ob vplačilu (16. maja) je treba doplačati, poleg iznesene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
9 MAJ 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	153900	1579,00
nemška marka	1017,00	1044,00
francoski frank	299,00	308,00
holandski gulden	906,00	933,00
belgijski frank	49,00	51,00
funt šterling	2337,00	2408,00
irski šterling	2417,00	2491,00
danska krona	262,00	270,00
grška drahma	6,30	6,70
kanadski dolar	1124,00	1158,00
japonski jen	14,50	15,10
švicarski frank	1245,00	1283,00
avstrijski šiling	143,90	148,30
norveška krona	235,00	242,00
švedska krona	225,00	232,00
portugalski escudo	9,80	10,20
španska pezeta	12,10	12,70
avstralski dolar	1227,00	1265,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	11,20	11,70
hrvaška kuna	265,00	290,00
		
9. MAJ 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1542,00	1572,00
nemška marka	1021,00	1039,00
francoski frank	299,00	309,00
holandski gulden	903,00	928,00
belgijski frank	49,17	50,97
funt šterling	2332,00	2412,00
irski šterling	2413,00	2508,00
danska krona	262,00	272,00
grška drahma	6,26	6,86
kanadski dolar	1122,00	1157,00
švicarski frank	1249,00	1274,00
avstrijski šiling	143,63	148,13
slovenski tolar	11,10	11,60
			
9. MAJ 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1560,380	—
ECU	—	1929,100	—
nemška marka	—	1029,960	—
francoski frank	—	303,870	—
funt šterling	—	2379,270	—
holandski gulden	—	921,390	—
belgijski frank	—	50,096	—
španska pezeta	—	12,285	—
danska krona	—	266,590	—
irski funt	—	2458,530	—
grška drahma	—	6,454	—
portugalski escudo	—	9,992	—
kanadski dolar	—	1142,880	
japonski jen	—	14,903	—
švicarski frank	—	1264,490	—
avstrijski šiling	—	146,380	—
norveška krona	—	239,210	—
švedska krona	—	229,720	—
finska marka	—	326,540	—
avstralski dolar		1244,400	
			
12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.5007	1.5047	1.5087
funt šterling	2.2676	2.2746	22816
irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
švicarski frank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krono	25.850	25.910	25.970
norveška krona	23.078	23.138	23.198
švedska krona	22.345	22.405	22.405
italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760
japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	31,940	32.020	32.100
SSG / IZPRAZNJENO VRNI MAURIZIA COSTANZA
Prijetno gfemjmt
r ;	• f
V sredo, 8. maja, smo si v tržaškem Kulturnem domu ogledali letos zadnjo abonmajsko predstavo SSG. Videli smo premiero igre Maurizia Costanza Izpraznjeno vrni, lahkotnejše delce kot nalaSC za te majske dni.
Igrica znanega italijanskega voditelja televizijskih pogovornih oddaj ima izrazit pečat svojega avtorja: blagi relief vsakdanje pravšnjosti le tu in tam prekinja kak za spoznanje ostrejši rez v stvarnost (zelo fin, prej ironičen kot komičen) ali duhovita sprotna domislica ob kaki situaciji. Avtor se je lotil prikaza zakonskega življenja ob primeru starejšega para -Federica in Isabelle, ki ob nenadni in nezaželeni selitvi na deželo opravljata nekakšen obračun o vsem, kar ju je dotlej doletelo (neuresničene Zelje, nato pa nezmožnost za družbeni vzpon in vse, kar to spremlja; zagate ob skokih Cez plot; razlike v njunih pričakovanjih; prepiri itd.). Igra se pametno sprašuje, kako naj torej par ravna ob spoznanju, da je »slabo živel«, in kako naj bi polneje preživel leta, ki mu še ostanejo. Maurizio Costanzo problem naših zakoncev razreši s svojo življenjsko filozofijo: začela bosta vse znova, kot da sta še mlada zakonca in kot da je vse
skupaj igra. Skratka, spet bosta vtaknila glavo v pesek, a tokrat z novega zornega kota.
Mladi režiser JaSa Jamnik je skrbno prisluhnil krhki predlogi in s sodelavci ustvaril kar gledljivo zabavno ter milo predstavo z nekoliko sentimentalnim in kajpada vedrim, a nemara prehitro zadrgnjenim koncem. Pri ustvarjanju slik iz sivega vsakdana mu je bila v pomoC realistično zasnovana in smiselno izpraznjujoča se scena Karin Košak in Si-
mone Perne (poskrbeli sta tudi kostume) ter premišljeno uporabljanje rekvizitov (srajce, papirji, Čelada, kravata, na koncu pomenljiva vrsta Čevljev). Jamnikova režija pa je nudila obema igralcema - Adrijanu Ru-stji in Poloni Vetrih (na sliki, foto KROMA) -možnost, da sta pokazala vse svoje veščine, predvsem pa posluh za oblikovanje podrobnosti, na katerih vsoti je slonela pravzaprav vsa predstava.
Ton predstavi je goto-
vo dajala odlična igra Polone Vetrih (gostje iz Drame SNG). Znala je biti vedra in rahlo zajedljivo dominantna Isabella, soproga srednjih let, ki sicer ne skopari z očitki na raCun svojega medlega življenjskega partnerja, a skoraj vsakega posebej zna povedati in odigrati drugače, paC skladno s Čustvenim stanjem. Pri tem je pokazala redek posluh za pomensko težo besed, celo za različne ritme v podajanju besedila (velika je bila razlika med ritmom pri fleših iz
preteklosti v disku, na predavanju in pri pospravljanju v zaboje v »realnem Času«). Mojstrsko je odigrala in odplesala zahtevno vlogo uboge, prifrknjene uradnice (pri tem je treba omeniti Se delež lektorja Faganela), pa seveda po družbenem vzponu in materialnih dobrinah hlepeCo ženo. V prizorčku z zapeljevanjem pa je s pretanjenim ter naravnim variiranjem v glasu in gibih pričarala podobo naivne in smešne ženske, željne erotične spremembe.
Adrijan Rustja je ustrezno s predlogo odigral nekam utrujenega, vdanega moža Federica, ki je kar naprej previden, Ce ne že preplašen. Posebno prepričljiv je bil v podobi nekoliko gangsterskega zapeljivca in z njo ustvaril enega od viškov v igri. Zabavno pa je tudi izpeljal igralske momente, ki so zahtevali nekaj veC gibanja (namišljeno sabljanje, ježa s konjem). Ob dominantni figuri svoje žene Isabelle (in s tem tudi igralke Polone Vetrih) pa je bil seveda že po volji avtorja naravno pomaknjen v drugi plan.
Premierski gledalci so igrico gledali z zanimanjem in igralca za trud nagradili z res dolgotrajnim ploskanjem.
Ivanka Hergold
G IVI / DREVI SVEČANOST
Erminiju Ambrosetu v hvaležen spomin
Na sedežu tržaške Glasbene matice bo drevi ob 19. uri kratka slovesnost, na kateri bodo eno od uCilnic poimenovali po Erminiju Ambrosetu, cenjenem klavirskem pedagogu, ki je tragično preminil pred 20 leti. Na prošnjo GM je občuten spomin na prijatelja napisal operni pevec in primorski rojak Zdravko Kovač.
Spomini na tržaškega mladeniča, ki je v povojnem Času izbral ljubljansko Akademijo za študij klavirja, so neizbrisni. Spraševali smo se kaj ga je gnalo prav v Ljubljano, ko pa je Itahja zibel glasbenega ustvarjanja. Le redki smo vedeli, da je bil Študij inštrumenta onkraj meje, v Italiji malodane utopija in si ga je lahko privoščil le otrok premožnih staršev. Tega privilegija mladi Ambroset ni imel.
Vse drugo je kot izjemni talent nosil v sebi: mu-zikalnost - poseben dar izbranih, absolutni posluh, ki mu je večkrat bil v breme in nenazadnje ukaželj-nost.
Se nekaj je imel v sebi ta iskrivi, veseljaški mladenič - magično moC, da nas je že po nekaj dneh bivanja v naši sredini oplenil s svojo prisrčnostjo, neposrednostjo - šarmom. Pravi simpahkus!
Imel pa je tudi sreCo, da je na Akademiji za glasbo prišel v roke gospodu profesorju J. Ravniku, osebnosti, ki je razumela izjemne darove in karakter mladega Ambroseta. Poleg profesorja, mojstra klavirske igre je Ambroset dobil tudi skrbnega vodnika, očeta in prijatelja. Iz te simbioze je rasel mladi nadebudnež.
V krogu prijateljev je bil Ambroset izjemno priljubljen. Prisrčnost in nesebičnost sta bili njegovi vodnici, zato je iskreno rad pomagal s korepeticijami pevcem in instrumentalistom pri samem študiju in najrazličnejših prireditvah, dobrodelnih, ob državnih praznikih ter podobnih nastopih in koncertih. Sam se ga prav iz takih trenutkov nadvse rad spominjam.
Ko so se najine pob ločile, on v profesuro v Trst, jaz pa na odrske deske, mi je nickolikokrat zablodil v misli in mi zapustil toploto mladostnih doživetij, ki nam z leti vse bolj stopajo v ospredje.
Dragi Ambroset! Ko te je kruta usoda pred dvajsetimi leti iztrgala iz sredine, v kateri si živel in plodno deloval, je ostala praznina in vrzel v stroki. Prijatelji pa smo s Teboj izgubiti človeka, obdarjenega z dobroto in Čutom za druge.
Zato je dolžnost, da se Ti z globokim občudovanjem poklonimo!
_______FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE / MARCO PAOLINI_
Vajont: doživeta pripoved o previdljivi tragediji
V ROČU IN MAREZIGAH
Vrsta srečanj z ljudsko kulturo v sosednji Istri
Revija godcev na diatonično harmoniko, ki se vsakega prvega maja redno odvija pri Domju, je ob glasbenem trenutku tudi priložnost za srečanje med vsemi, ki cenijo to posebno zvrst in seveda tudi ta značilno ljubiteljski kulturni izraz. Tako je Glas harmonike pri Domju tudi priložnost za izmenjavo mnenj in obvestil o sorodnih prireditvah.
V sosednjem istrskem prostoru se tako v nekaj dneh ponujata dva biserčka pristnega ljudskega izraza: prvo na vrsti je srečanje godcev na »trieštino« v RoCu, drugo pa na prazniku refoška, ki ga tradicionalno prirejajo v Marezigah.
Spored osmega mednarodnega srečanja godcev na »male harmonike« se osredotoča v nedeljo, 12. t.m. od poldneva, ko se odpirajo vrata v domačo kuhinjo z značilnimi krajevnimi jedmi, do odprtja likovne razstave in domačega sejma. Ob 16. uri se začenja koncert, na katerem bodo nastopili ljudski godci na diatonično harmoniko iz prostora, ki zajema Istro, li-bumijo (kot krajani pravijo kvarnerskemu predelu) in naše zamejstvo. Z revijo bo vzporedno potekalo tekmovanje za izbor najboljšega harmonikarja na Hrvat-skem za svetovno prvenstvo, koncert pa bo kronal nastop lanskih svetovnih prvakov.
Pester in bogat se predstavlja tudi spored letošnjega Praznika refoška v Marezigah; od 24. do 26. maja bo to tradicionalno majsko šagro spremljal niz zanimivih kulturnih in športnih pobud. Med temi gre posebej omeniti večer ljudske pesmi in besede, ki bo na sporedu na otvoritveni dan letošnjega Praznika refoška. Nastopili bodo namreč elani moške pevske skupine Kantadore iz Gradina, ki so pod vodstvom svojega vodje Emila Zonte pripraviti prikaz ljudskega izročila, o tem, kaj se dogaja v »kakovi (kleti) od trgatve do mladega vina«. SreCanje godcev na diatonično harmoniko pa bo v nedeljo popoldne. Barmana Ota
Ogromni val vode in blata pljusne preko roba 266 metrov visokega jezu in v svojem silovitem padcu uniči vasi in pokoplje dvatisoC ljudi; z železniškega mostu Cez reko Piave, ki se je napolnila skoraj do vrha loka, so prebivalci bližnjih krajev naslednji dan s kolči zaustavljali trupla nesrečnežev in jih iztrgali vodi, v edini znak usmiljenja, ki je Se preostal. Katastrofa skoraj nedoumljive razsežnosti se zareže v spomin sedemletnega otroka, ki je kraje poznal le po imenih postaj, skozi katere ga je vlak peljal na počitnice. Po tridesetih letih je spomin zbledel, a ni umrl, s spominom se postavlja vprašanje, kje so vzroki nesreCe, kje se je zaCelo.
O usodnem jezu, mogočnem in ambicioznem Čudu inženirije, ki še vedno stoji - jez je zdržal, kriva je bila narava, katere volja nam je nedoumljiva, je takrat napisal marsikateri časopis - o namenih, zaradi katerih je bil zgrajen, o ljudeh, ki so ga zgradili in predvsem o ljudeh, ki jim je bil vsiljen in so se zaman boriti proti njemu, pripoveduje Marco Paolini v svoji zgodbi o Vajontu, ki so jo uvrstili v prvi tržaški festival sodobne dramatike in bo na sporedu Se drevi v dvorani muzeja Revoltella. Njegov nastop namreč ni gledališka predstava, temveč pripoved zavzete priče, ki je skušala spoznati in predvsem razumeti vse okoliščine, geološke podatke, račune inženirjev, račune investitorjev, ki se jim je moral vloženi denar na koncu obrestovati, pa Čeprav je bilo treba zato zamižati pred znaki, ki niso napovedovali nic dobrega, skriti nepovoljna poročila tehnikov, nekoliko prirediti teste. Vse te podatke je Marco Paolini nazorno predstavil nam neukim po-
slušalcem s pomočjo šolske table pred pisalno mizo polno knjig in Časopisnih odrezkov. Ob njegovem pripovedovanju, polnem barvitih opazk o prebivalstvu, o krajih, o lastnikih podjetja, ki je jez gradilo, in o vseh, ki so bili posredno ali neposredno vpleteni v gradnjo, se nam pred očmi pokaže jasna slika družbe, ki ji je pridobitništvo prva stvar in ji vsega drugega ni nic mar, nic mar za ogromni plaz, ki morda že tisočletja miruje v krhkem ravnovesju in ga lahko že najmanjši drezljaj požene navzdol,
nic mar za Čustva ljudi, ki bodo za malo denarja ob njive in domove, celo nic mar, da bodo nekateri verjetno izgubili življenje. In ko pride pripoved do pričakovane tragedije, pred katero so se odgovorni sprenevedati, se nam stisne srce in orosijo oCi, nemoC preprostih kmetov, ki so zaman skušali izvedeti resnico o umetnem jezeru, pošastnem vodnem zbiralniku pred njihovimi nogami, je tudi naša nemoC, edina naša obramba je spomin na krivico, za katero krivec ni plačal, (bov)
____ŠKANDALI / BELGIJSKI SODNIKI ODKRILI KORUPCIJO IZ LETA 1989_
Potrjen mednarodni zaporni nalog za magnata Dassaulta
Za dobave belgijski vojski naj bi socialistom plačal 4.5 milijarde lir
Serge Dassault, predsednik istoimenske industrijske grupe
BRUSELJ - Belgijsko sodstvo je izdalo mednarodni zaporni nalog za Sergea Dassaulta, lastnika istoimenske francoske letalske družbe, ki je vpletena v politično finančni škandal zaradi korupcije pri modernizaciji belgijskega letalstva. »Primer Dassault« je izbruhnil med preiskavo sodnice Veronique An-cia o škandalu, v katerega je vpletena italijanska družba Agusta.
»S tisto zadevo nimam nobenega opravka,« je bila prva reakcija predsednika letalskega velikana Dassault Industries, ki naj bi leta 1989 plačal zajetno podkupnino za podpis zakupne pogodbe za opremo in modernizacijo ameriških letal F-16, s katerimi raz-
RUSIJA / OB 51 -LETNICI OSVOBODITVE
Jelcin se je poklonil slavni rdeči zastavi
Opozicija priredila veliko poulično povorko
MOSKVA - Nepopustljivi antikomunist Boris Jelcin se klanja rdeči zastavi (na sliki AP) : podoba bi bila neverjetna, Ce ne bi Slo za zastavo, ki je maja 1945 po zavzetju Berlina zaplapolala na strehi Reichstaga, in Ce priložnost ne bi bila 51. obletnica konca druge svetovne vojne. Tako se je torej Jelcin včeraj pred 7.400 kadeti in dijaki vojaških Sol, ki so korakali po Rdečem trgu, poklonil »zmagoviti rdeči zastavi, pokriti s strelnim prahom in preluknjani od krogel«, ki kot »sveti simbol domovine
plapola nad RdeCim trgom, Moskvo in vso Rusijo«. Predsednik je podčrtal tudi »dolžno spoštovanje do svojetske armade, ki je v strašnih letih vojne branila ljudstvo, domovino in ves svet«.
Česa vsega človek ne naredi za (volilno) zmago! Medtem ko je Jelcin v Kremlju sprejemal veterane, se je po moskovskih ulicah vila 50-tisoCglava povorka, naj-veCja, kar jih je opozicijska komunistična stranka organizirala v petih letih od padca Sovjetske zveze.
polaga belgijska armada.
Uradni sodni viri v Liegeu so včeraj potrdili, da je Dassault obdolžen korupcije in da je bil zanj razpisan mednarodni zaporni nalog. Do dokazov o njegovi vpletenosti v škandal naj bi sodniki prišli po umiku banCne tajnosti z nekega švicarskega tekočega računa. Dassault tvega zdaj takojšnji arest, Ce bo seveda prestopil meje Francije, kjer se trenutno nahaja. Iz Pariza je včeraj še enkrat zavrnil obtožbe in ponovil, da z zadevo nima nobenega opravka. To pa očitno ni prepričalo pariške borze, kjer so delnice Dassault (tako letalske kot elektronske) takoj na začetku sestanka izgubile kvoto.
Kot rečeno, naj bi do korupcije prišlo leta 1989, ko naj bi družba Dassault plačala flamski in valonski socialistični stranki v Belgiji 90 milijonov tamkajšnjih frankov, to je približno 4, 5 milijarde lir. S to podkupnino naj bi si francoska letalska družba zagotovila že omenjena delovna naročila za belgijsko vojsko. Dassault je priznal, da je pred dvema tednoma prejel telefaks z vabilom belgijskega preiskovalnega sodnika, naj se zglasi v njegovem uradu v Liegeu, vendar je poziv odklonil zaradi nedavnih napadov na francoske in-dustrijce. »Na vprašanja belgijskega preiskovalnega sodnika sem s pismom odgovoril že novembra lani,« piše v Das-saultovem tiskovnem sporočilu, »ko sem mu tudi zagotovil, da sem pripravljen na zaslišanje, vendar na francoskih tleh.« Kar pa zadeva domnevno podkupnino, Dassault pravi, da je slo za plačilo posrednikov pri pogodbi med Belgijo in družbo Dassault Elec-tronique.
Veliko
ime
letalstva
PARIZ - Obtožba proti Sergeu Das-saultu je priklicala pozornost javnosti na industrijsko grupo, ki je v Franciji in v svetu znana že pol stoletja. Ime - skrajšana oblika psevdonima »d’Assault« (v naskoku), ki ga je v Času odporništva uporabljal brat ustanovitelja družbe in Sergeov oCe Marcel Bloch - je neposredno povezano s francosko »force de frappe«. Najnovejši program preustroja francoskega letalstva predvideva spojitev glavne družbe Das-saultove grupe, Dassault Aviation, z družbo Aerospatiale.
Marcel Bloch, ki je bil genialni izumitelj, je oCe prvega evropskega nadzvočnega lovskega bombnika mirage. Od takrat se je delovanje nekdanje Marcel Dassault - Breguet Aviation za nekajkrat povečalo tako na področju vojaškega kot civilnega letalstva. Leta 1981 je bila grupa delno nacionalizirana, od leta 1986 pa jo vodi danes 71-let-ni glavni delničar Serge Dassault. Država je ohranila manj kot 11 odstotkov kapitala, 80 odstotkov pa kontrolira družinski holding Sogepa. Lani je grupa ustvarila promet v vrednosti 11.593 milijonov frankov, cisti dobiček pa je dosegel 526 milijonov (160 milijard lir).
M
Gottererjeva nagrada letos manjšinski redakciji ORF
DUNAJ - Letošnjo Gattererjevo nagrado, poimenovano po pokojnem novinarju avstrijske radiotelevizije profesorju Clausu Gattererju, je pristojni kuratorij podelil manjšinski redakciji avstrijske radiotelevizije (ORF). Slovesna podelitev nagrade bo 28. junija v južnotirolskem kraju Sexten, kot slavnostni govornik pa je predviden južnotirolski deželni glavar Luis Dumvvalder. Gattererjeva nagrada je namenjena ustanovam in osebnostim, ki imajo posebne zasluge pri ustvarjanju boljšega razumevanja manjšin v večinski družbi in s tem prispevajo k sožitju med večino in manjšino. Manjšinska redakcija ORF je s svojimi Številnimi informativnimi radijskimi in televizijskimi prispevki veliko prispevala k boljšemu sprejemanju jezikovnih, kulturnih in etničnih skupnosti v Avstriji in s tem nadaljevala delo Clausa Gattererja. Lani je nagrado prejel znani avstrijski glasbenik in režiser Peter Resetarits. (IL)
Razstava o holokavstu v Šentjanžu v Rožu
CELOVEC - V navzočnosti avtorice Naomi Tereze Salmon so v kulturno-komunikacijskem centru Slovenske prosvetne zveze v Šentjanžu v Rožu odprli razstavo o holokavstu z naslovom »Asser-vate - Auschvvitz, Buchenvvald, Yad Vashem«. Razstava je nastala v sodelovanju »Schim Kun-sthalle« iz Frankfurta z institutom Fritz Bauer. Naomi Tereza Salmon sodi v novo generacijo umetnikov, ki isce najustreznejša izrazna sredstva za tecko doumljive dogodke holokavsta. Leta 1989 je izraelska ustanova Yad Vashem poverila Naomi Terezo Salmon nalogo, da fotografira relikte, ki so v zvezi s holokavstom in iz tega - prvotno zgolj dokumentacijskega - dela se je razvilo umetniško ukvarjanje s predmeti kot sledovi spomina. Slikani objekti so najdbe iz spominskih obeležij v Auschmtzu, Buchemvaldu in Yad Vashemu, ki na razstavi postanejo stvarni dokazni predmeti v procesu spominjanja na zločine nad Zidovskim narodom. Prikazujejo nepredstavljive dimenzije groze, ki jih skušajo posredovati gore reliktov v muzeju Auschvvitz. Nemi predmeti govorijo o ljudeh - iz distance, iz katere njihove zgodbe niso veC pojmljive.
Razstava ho odprta do 13. julija, in sicer ob sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob torkih, Četrtkih in sobotah pa od 18. do 20 ure. (IL)
Tragedija pribežnikov v Švici: raje zapor kot izgon
ŽENEVA - Napol slep starec, z 82 križi na plečih, je zabodel neznanca, da bi lahko »umrl v Švicarskem zaporu«. Tako kot on, mora zapustiti konfederacijo še drugih osem tisoč nesrečnežev, ki so zbežali s Kosova in zdaj nimajo kam iti, ker so v domovini nezaželeni. Izgonu iz Švice je zapisano tudi nekaj tisoč Tamilov iz Sri Lanke, da ne govorimo o Bosancih, ki so prejeli zatočišče med vojno in morajo zdaj nazaj, ne da bi vedeli, ali bodo še našli svoj dom in sorodnike.
Nova švicarska politika, ki je bila svoj čas gostoljubna in radodarna do nesrečnih tujcev, je zdaj pod obtožbo humanitarnih organizacij in politične levice. »Uveljavlja se težnja po uporabi lagodne formule treh krogov, ki odpira vrata evropskim delavcem, jih pripira pri drugem krogu (ZDA in Kanada) in jih tesno zapre pred najbolj obupanimi,« obtožuje socialistična poslanka Angeline Frankhauser.
Tujci predstavljajo trenutno v Švici 19 odstotkov prebivalstva in marsikdo meni, da je to zgornja meja, ki jo konfederacija še lahko prenese, ne da bi izgubila svoje značilnosti.
Sinoči so v Cannesu slovesno odprli že 49. izvedbo filmskega festivala
CANNES - V 12 dneh bodo predvajali približno 79.200 metrov filmskega traku, kar naj bi trajalo okrog 1.350 ur, trak pa naj bi bil porazdeljen med 510 celovečernih in 30 kratkometražnih filmov. Ob začetku filmskega festivala, ki bo drugo leto slavil pol stoletja uspešnega obstoja, so organizatorji postregli s Številnimi podatki. Ob tem je. direktor festivalne palače Henri Cervan poudaril, da je Cannes pravzaprav tretja najveCja turistična prireditev v svetovnem oziru. Pred filmskim festivalom, ki bo mestu prinesel kar 150 milijard lir, so po obsegu - tako trdijo organizatorji -samo olimpijske igre in svetovno nogometno prvenstvo. Filmski festival seveda promovira Cannes v svetu, v mesto pa poleg filmarjev priklice tudi vrsto turistov in pa operaterje številnih področij, saj
je med festivalom kar 67 razstav-no-prodajnih prireditev, ki zadevajo svet glasbe, televizije in reklame. Povpraševanje je tolikšno, da bodo dosedanjim 17 tisočim kvadratnim metrom razstavnih prostorov dodali se sedem tisoč. V slabih dveh tednih festivala se »prebivalstvo« veC kot podvoji, saj od običajnih 70 tisoC preide na približno 150 tisoč oseb.
Pred sinočnjo slavnostno otvoritvijo se je festival že začel dopoldne s filmskimi projekcijami. Kot prvega v konkurenci so predstavili »domači« film, Ridicule, ki ga je režiral Patrice Leconte. Bolj kot komedija je film ostra satira proti povprečnosti, proti lažnim in dvoumnim stališčem, dejanje se odvija na dvoru v Versaillesu nekaj let pred francosko revolucijo, vendar je režiserjeva ost naperjena proti lažnim inte-
lektualcem in oblastnežem današnjih dni. V glavni vlogi mladega deželnega plemiča nastopa Charles Berling, ki ga prištevajo med najbolj obetavne mlade francoske igralce. Film prvih gledalcev ni povsem navdušil, bolj so bili prevzeti nad kratko risanko, ki jo je družba Disney posnela v Franciji. Gre za prigodo priljubljene Miki Miške, ki pa tokrat nastopa v podobi hudobneža, vse pa izpade kot zabavna parodija znanih grozljivk. Danes bodo v tekmovalnem delu predvajali dva zelo pričakovana filma, in sicer Secrets and lies britanskega režiserja Mika Leigha in La se-conda volta Italijana Mimma Ca-loprestija. Sicer pa so italijanskemu filmu namenili veliko pozornost tudi v posebni prilogi o festivalu, ki jo je objavil dnevnik Le Monde.
Razstava Slovenskega poročevalca
Ljubljana - V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so danes odprli razstavo ob 55. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in izhajanja vojne izdaje Slovenskega poročevalca z naslovom Ko prečitaš, daj naprej. Njaobsežnejši del razstave, ki je razdeljena v štiri sklope, prikazuje izhajanje poročevalca, ki so ga tiskali v Ljubljani, nato pa ponatiskovali po vsej Sloveniji. Poleg te dejavnosti OF so razstavljeni še ilegalni partizanski tiski različnih slovenskih pokrajin, delovanje novinarjev med drugo svetovno vojno ter ilegalne tiskarne in grafične tehnike. (N. R., foto: U.P.)
Kacin in Rupel o akciji Potres 96’
LJUBLJANA - Minister za obrambo Jelko Kacin s sodelavci se je včeraj z ljubljanskim županom Dimitrijem Ruplom pogovarjal o organiziranosti sistema zaščite in reševanja v mestu. Dogovorili so se o usklajevanju priprav na izvedbo vaje Potres 96' oktobra letos. Vaja bo potekala na vseh potresno ogroženih območjih Slovenije, središče pobov tjubljani. Poleg sil zaščite in reševanja iz posameznih občin bodo na vaji sodelovale tudi skupine iz Madžarske, Avstrije, Italije, Nemčije in nekaterih držav Srednjeevropske pobude. V okviru partnerstva za mir se bo akcije udeležila sanitetna enota nacionalne garde iz ameriške zvezne države Kolorado. (N. R.)
MESTNA OBČINA LJUBLJANA / PRAZNOVANJE 9. MAJA
Rupel: Svobode ne cenimo dovolj
Proslave pred ljubljansko mestno hišo se je udeležil tudi diplomatski zbor
Ob obletnici dneva, ko je bila osvobojena Ljubljana, so zaigrali slovenski policisti (foto: B. P.)
LJUBLJANA - Ob včerajšnjem prazniku se je-pred ljubljansko mestno hišo v promenadnem koncertu sprehodila godba na pihala Slovenske policije, nekaj pred enajsto mo pa so Mestni piskači nazna-nili začetek sprejema na Magistratu. Slovesnosti so se poleg mestnih svetnikov in predstavnikov mestne uprave ter diplomatskega zbora udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar, predsednik državnega sveta Ivan Kristan, rektor ljubljanske univerze Alojz Kralj in predsednik Zveze združenj borcev Ivan Dolničar.
Goste je pozdravil župan Dimitrij Rupel, ki je poudaril, da moramo s tistimi, ki so rojeni pred drugo svetovno vojno, ravnati skrajno pozorno in spoštljivo. Zanje namreč svoboda pomeni življenje in smrt,
zato jo znajo bolj ceniti kot tisti, ki so rojeni po vojni in jim svoboda pomeni samo koncept ter mogoče - ljubljanski praznik, je povedal Rupel. Predvojni ljudje so bili po njegovem mnenju prav zato državniki velikega kova, junaki za velike odločitve, danes pa je čedalje več tistih, ki so obsojeni na kariere, raziskave javnega mnenja in koncepte. »Evropski politiki po vojni so izgubili smisel za zgodovino in epohalne odločitve, razmišljajo samo o svoji karieri in vnovični izvolitvi, zato se prilagajajo tokovom in niso sposobni junaških dejanj.« Vendar se kljub temu še vedno najdejo pravi ljudje, je menil Rupel, saj »ko je stiska največja, je rešitev najbližja«. Ta misel je županu, kot je-sam poudaril, v tolažbo predvsem takrat, ko mu gre politika v Ljubljani preveč na živce. »Danes smo svobodni od zore do mraka, od juga do severa, od zibel-
ke do groba... Slovenci se-brez konca zmerjamo po časnikih, slovenska (nacionalna) televizija razen nekega nekdanjega ministra občuduje le še sebe, sodniki in tožilci se prepirajo o politiki in strankah...« razmišlja Rupel v govoru in
ugotavlja, da smo postali nezaupljivi do vsega, tudi do demokracije. Največji problem po njegovem mnenju pa je, da nismo in ne znamo pravilno vrednotiti svobode, zato je zdaj-čas, da bi to le storili.
Uradnemu delu slove-
snosti je sledil klepet ob kozarčku, popoldne pa je župan v mestni hiši sprejel še predstavnike Zveze združenj borcev in nekatere udeležence zadnjih bojev za osvoboditev Ljubljane pred 51 leti.
Tanja Urdih
DRŽAVNI SVET PROTI DRŽAVNEMU ZBORU
Ustavno sodišče noj odpravi diskriminacijo svetnikov
SVETNIŠKA SKUPINA ZLSD / RAZMERE V MESTNEM SVETU
»Del vodstva je prekoračil pooblastila«
LJUBLJANA - Predstavniki svetniške skupine Združene liste socialnih demokratov so na včerajšnji novinarski konferenci menih, da je del vodstva ljubljanskega mestnega sveta prekoračil svoja pooblastila, ko je javnosti nekatera svoja stališča oziroma stališča nekaterih strank predstavljal kot stališča mestnega sveta v celoti.
LJUBLJANA - Državni-svet (DS) je v torek ustavnemu sodišču poslal ustavno pritožbo zoper ravnanje državnega zbora v zvezi z zahtevo DS po predhodnem zakonodajnem referendumu o zakonu o volitvah v državni zbor. DS je sprožil tudi zahtevo po začetku postopka za oceno ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi v delu, ki ureja vprašanja v zvezi z zakonodajnim referendumom, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik DS Ivan Kristan.
Odločitev o ustavni pritožbi, ki se nanaša na sklic 44. izredne seje državnega zbora (DZ) o referendumski zahtevi skupine 35 poslancev, ter o zahtevi po oceni ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi je državni-svet s 34 glasovi sprejel na včerajšnji korespondenčni seji. Državni svet je po Kristanovih besedah diskriminiran v primerjavi z zahtevo skupine 35 poslancev po razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma. O tej zahtevi bo v torek na izredni seji razpravljal DZ, na sejo pa bi morala biti po prepričanju svetnikov uvrščena tudi njihova referendumska zahteva, ki jo je predsednik DZ Jožef Školč prejel isti dan kot zahtevo skupine poslancev.
Državni svet ustavnemu sodišču predlaga, naj o usta-
vni pritožbi odloča izjemoma, ker bi z razpisom referenduma, ki ga zahteva 35 poslancev, za državni zbor nastale nepopravljive posledice. Ustavno sodišče naj bi ugotovilo, da je bil državni-svet s sklicem izredne seje DZ diskriminiran, s tem pa je bila kršena njegova ustavna pravica, da zahteva razpis zakonodajnega referenduma. S svojo odločitvijo-naj bi ustavno sodišče »odpravilo začeto dejanje diskriminiranja DS in kršitve njegove pravice ter nadaljevanje teh kršitev«. Predsednik državnega zbora Jožef-Skolč je 17. aprila prejel-dve referendumski zahtevi. Skladno z 19. členom zakona o referendumu in ljudski iniciativi mora v 30 dneh razpisati referendum, ker pa je zahtevo skupine poslancev prejel le kako uro pred zahtevo DS, je dal prednost referendumski zahtevi skupine poslancev. Kristan je pojasnil, da je državni svet že 11. aprila, ko je na seji sprejel zahtevo po razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma, o tem obvestil tudi Školča. Motiv skupine poslancev, ki je vložila referendumsko zahtevo isti dan, ko je DS na seji po teden prej sprejeti zahtevi določil še referendumsko vprašanje, je po Kristanovih besedah izigrati DS in preprečiti njegovo ustavno pravico. (N. R)
Kot je povedal svetnik Danilo Tomšič, gre predvsem za izjave o spomenikih. Tako naj bi predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič izjavljal, da je o postavitvi spomenika argentinskemu generalu v nekdanjem Parku Ajdovščina razpravljal mestni svet-ter da je s tem soglašala tudi mestna uprava. Svetniki ZLSD trdijo, da mestni svet o tem nikoli ni odločal, prav tako pa-naj o tem ne bi odločala
niti mestna uprava. Po mnenju Staneta Brezovarja, ki je predlagal, da bi namesto kipa San Martina v Argentinski park postavili spomenik generalu Maistru, bi morali poleg Kovačičevega predloga enakopravno obravnavati tudi druge, torej o spomeniku Maistru in na primer Trubarju, kar predlagajo slovenski protestanti.
Svetniki ZLSD menijo, da je pooblastila prekoračil tudi podpredsednik
sveta Mihael Jarc, ko je na zadnji novinarski kon-ferendi trdil, da postopek za zbiranje podpisov v podporo referendumu o spomenikih poteka v najlepšem redu. Tudi o tem namreč mestni svet ni razpravljal. Sploh pa je bila tema o spomenikih svetnikom vsiljena, so menili na včerajšnji novinarski konferenci. Medtem pa naj bi bilo nekomu v interesu, da veliko pomembnejše teme na dnevne rede sej-sploh ne pridejo. Tako-naj bi bilo tudi s proračunom, ki ga je treba po mnenju svetnikov ZLSD čim prej sprejeti na redni ali izredni seji.
Mestna organizacija-ZLSD bo, kot je povedal-Lev Kreft, izkoristila sobotni pohod za poziv k podpori pobude o razpisu referenduma o spomenikih. Ne gre le za dva spomenika, ampak za to, da Ljubljančani pokažejo, da želijo o teh stvareh odločati sami, je dodal-Kreft. Informacije in obrazce za predreferen-dumsko odločanje bodo lahko udeleženci pohoda dobili na štartnih točkah in cilju na Kongresnem trgu.	Tanja Urdrih
Pobudnik za referendum o spomenikih Niko Lu-kež je pred štirinajstimi dnevi vložil pritožbo na vrhovno sodišče, pred tednom dni pa na ustavno sodišče, da bi ustavili podpisovanje na Magistratu,-ker za to po njegovem mnenju ni niti legitimnih niti organizacijskih pogojev. Odgovora do danes ni bilo. Glede na številna vprašanja tistih, ki mu izražajo podporo, se je Lukež včeraj odločil, da umakne opozorilo o ustavitvi zbiranja podpisov, Ljubljančanke in Ljubljančane pa v sporočilu za javnost obvešča, da bodo podpise zbirali od sobote, in sicer od 8. do 15. ure na Magistratu (kot doslej) ter na občinskih središčih nekdanjih občin.

Andreja Pauevec
Bela krizantema (ostaja) v beračevi gumbnici
Letos, natančneje danes, je 120. obletnica rojstva Ivana Cankarja. Njegova Bela krizantema, slovenska stalnica, znana vsem generacijam, je s svojo sporočilnostjo aktualna Se danes. V njej namreč Cankar opozarja na pomen umetnosti, ki prinaša najvišjo resnico, in kulture, ki jo je slovenski narod kljub tlačanski zgodovini ustvaril tako rekoč z nadnamvno močjo. Kot vemo, je bela krizantema pripadala bemčevi suknji, vendar naj bi prišel tudi čas, ko bo narod pobral iz blata to ubogo in pohojeno krizantemo.
Svetli časi se slovenski kulturi ne pišejo niti danes, pa ne, kar zadeva same ustvarjalce, pač pa odnosa države in politike do nje. Prenizka proračunska sredstva povečujejo nevzdržno jinančno stisko, ki pesti vse večkulturnih ustvarjalcev in ustanov. Posledice so vidne tako v propadanju nacionalnega kulturnega bogastva kot upadanju narodne kulturne zavesti. Med najbolj perečimi problemi so nezadržno propadanje spomenikov nepremične kulturne dediščine nacionalnega pomena; številni kulturni objekti so prepuščeni samim sebi,-saj država že nekaj časa zagotavlja finančna sredstva za najnujnejše intervencijsko vzdrževanje samo v javnih zavodih, katerih dejavnost se financira iz državnega proračuna; nezavidljiv položaj knjižnic, ki kljub namščanju števila obiskovalcev ne dosegajo mednarodnih standardov glede dotoka knjig na prebivalca; v zadnjih petnajstih letih novogradenj skomj ni bilo, opravljeni sta bili samo dve omembe vredni modernizaciji: obnova Cekinovega gradu in nadzidava muzejske stavbe na Prešernovi 20 v Ljubljani.
Denacionalizacija prostorov in uvajanje tržnega sistema-sta v največji meri prizadela ljubiteljsko kulturo, ki vse bolj zamira, kar znižuje kulturi standard v posameznih, zlasti ne-urbanih okoljih. Občine niso sposobne obvladovati materialnih stroškov ljubiteljev in zagotoviti polovice sredstev za naložbe v javne zavode, ki se financirajo iz državnega promču-na. Razlike v razvitosti posameznih kmjev v Sloveniji se tako večajo, kulturne dobrine pa so dostopne le delu prebivalstva.
Kljub vse večjemu pritisku na državo sprejetje nacionalnega kulturnega programa zamuja. Tudi letošnje sprejetje državnega promčuna govori o premajhnem pomenu, ki ga poslanci še vedno pripisujejo kulturi. Pmv zato je predlog, ki ga je pred kratkim predlagala skupina sedmih poslancev-ZLSD in SNS (dr. Lev Kreft, Jože Jagodnik, dr. Dušan Bavdek, Miran Potrč, Zmago Jelinčič, Polonca Dobrajc, Rafael Kužnik), toliko bolj dobrodošel in vreden pozornosti. V akcijo sta se vključila tudi Valvasorjeva fondacija in nacionalni projekt Imago Slovenie - Podoba Slovenije. Osnutek predloga zakona o zagotavljanju sredstev za nujne razvojne programe v kulturi predvideva od leta 1997 do 2002 12.090 milijonov tolarjev. To pomeni od 1, 7 do 2,1 milijarde tolarjev na leto, kar je približno deset odstotkov kulturi namenjenega denarja. Hkrati s sanacijo kulturne dediščine bi del sredstev namenjali tudi njenemu kulturnemu oživljanju. Odziv ostalih poslancev bo kmalu znan, saj je osnutek že v rokah skupščinskega odbom za kulturo. Morda pa bo kmalu prišel dan, ko bomo belo krizantemo ohranili in očistili.
DOBRODELNI PLES ZA DIABETIKE
V kočevskem zdravstvenem domu načrtujejo posodobitev
KOČEVJE - V kočevskem zdravstvenem domu načrtujejo posodobitev ambulante za sladkorne bolnike. Tako bi omogočili zdravljenje sladkorne bolezni in vseh zapletov ob diabetesu. V ta namen bo jutri v hotelu Valentin dobrodelni ples.
Ples organizirata ZD Kočevje - ambulanta za diabetike in tamkajšnje društvo za diabetike, nanj pa so povabili predstavnike kočevskega gospodarstva, zdravnike iz Kočevja in Ribnice ter ljubljanskega
Kliničnega centra, predstavnike farmacevtskih-družb, ministrstva za zdravstvo - minister Voljč je doma iz Ribnice - zavoda za zdravstveno zavarovanje in druge. Pripravili so bogat kulturni in zabavni program, med gosti pa je tudi predsednik društva slovenskih pisateljev. Dobrodelno prireditev je že podprla vrsta podjetij, vstopnino zanjo pa so zamenjati s prispevki po pet tisoč tolarjev, ki jih zbirajo na žiroračunu 51300-678-22251.	(KaN)
DELNI IZIDI INDIJSKIH VOLITEV
Najbolje jo bodo odnesli nacionalisti
1NEVV DELHI (Reuter, B. Ž) - Medtem ko so bili včeraj znani prvi delni izidi indijskih parlamentarnih vohtev, ki so pokazali, da nobeni stranki ne bo uspelo doseCi absolutne večine, so stranke začele tekmovati v napovedih, katera od njih bo sestavila novo vlado.
Prvi izidi so pokazali, da bo najvecji parlamentarni delež pripadel nacionalistični stranki Džanata, drugo in tretje mesto naj bi dobili koalicija levih strank in Kongresna stranka, ostala pa si bodo razdelile manjše regionalne stranke. Džanata je napovedala, da bo skušala z nekaterimi manjšimi regionalnimi strankami vzpostaviti novo vlado. »Nedvomno je, da bomo iz volitev izšli kot edina največja stranka, zato imamo pravico in dolžnost, da sestavimo novo vlado,« je dejal generalni sekretar Džanate
Pramod Mahajan, ki je priznal, da stranki sami bržkone ne bo uspelo oblikovati vlade.
Apeute po vladnem stolčku so pokazali tudi v koaliciji levih strank - koaliciji socialistov, komunistov in Hindujcev iz nižjih kast. Dejali so, da so s pomočjo regionalnih strank pripravljeni sestaviti vlado, v kateri pa ne bo prostora za Džanato. Na te izjave so se v Džanati že odzvali. »Koalicija levih strank sta pravzaprav dve skupini, ki se jima celo v predvolilnem obdobju ni uspelo spo-
Vodja hinduistične stranke BJP Vadžpaji upa, da bo kmalu zasedel premierski stolček (Reuter)
razumeti o skupnem programu,« je dejal Mahajan, ko je ocenjeval možnosti koalicije levih strank, da sestavi vlado.
Najbolj potrti so v Kongresni stranki, ki je največja poraženka indijskih parlamentarnih volitev. Strankarski predstavnik Vithal Gadgil je dejal, da so v stranki glede nadaljnjih korakov razdvoje-
ni. »Obstajajo tri ali štiri možnosti. Ena od teh je, da v vladi sploh ne bomo sodelovali,« je dejal Gadgil in dodal, da se bodo v stranki odločili šele danes zvečer, ko bodo izidi volitev že bolj jasni. Gadgil je tudi dejal, da bo Narasimha Rao kljub polomu še naprej vodil Kongresno stranko. Nekateri nekdanji ministri, ki so zaradi ra-
zličnih nesoglasij zapustili Kongresno stranko, so dejali, da so se vanjo pripravljeni vrniti, vendar le v primeru, Ce bo Rao odstopil. Prav vrnitev teh ministrov bi lahko za Kongresno stranko pomenila rešilno bilko, saj bi ji tako - z morebitno podporo nekaterih regionalnih strank -morebiti le uspelo spraviti skupaj vladno koalicijo.
NACIONALNA STRANKA BO IZSTOPILA IZ MANDELOVE VLADE NARODNE ENOTNOSTI
Južna Afrika postaja normalna demokracija
Prvi mož nacionalistov, podpredsednik De Klerk, namerava prevzeti krmilo dinamične in odgovorne opozicije
CAPE TOVVN (Reuter, B. Ž.) - Južnoafriški podpredsednik F. W. de Klerk je včeraj naznanil, da bo njegova Nacionalna stranka (NP) 30. junija izstopila iz koalicijske vlade narodne enotnosti. Voditelji NP naj bi se sicer o vprašanju izstopa iz koalicije pogovarjali šele naslednji torek, vendar so zaradi politične negotovosti, zaradi katere je južnoafriški rand v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubil Četrtino vrednosti, z odločitvijo nekoliko pohiteli.
Za izstop so se v NP odločili zato, ker nova ustava po njihovem mnenju po volitvah leta 1999 ne pušCa prostora za konsenz. De Klerk, ki je Nelsona Mandelo o odločitvi svoje stranke obvestil po telefonu, je dejal, da Južna
Afrika potrebuje trden večstrankarski sistem. »Ta odločitev je tudi rojstvo nove strankarske razpršenosti političnega prostora v Južni Afriki,« je dejal De Klerk in dodal, da se z izstopom NP gospodarski okvir, znotraj katerega bo morala delovati
vsaka južnoafriška vlada, ne bo spremenil. »Ce bomo hoteli ali ne, bo trg vnaprej presojal o vodenju južnoafriškega gospodarstva. Teh presoj ne bo mogla zanemarjati nobena vlada,« je dejal predsednik NP, ki je zavrnil vsa namigovanja, da se namerava upokojiti. De Klerk je namreč odločen, da bo postal vodja dinamične in odgovorne južnoafriške opozicije.
Odločitev NP ne pomeni politične krize, saj je Afriški narodni kongres (ANG) pod vodstvom Nelsona Mandele
na volitvah leta 1994 zbral 63 odstotkov glasov in bo lahko vlado vodil tudi brez podpore NP. PaC pa po mnenju izvedencev na ta način Južna Afrika postaja »normalna« demokracija s pozicijo in opozicijo. Na odločitev NP se predsednik Mandela uradno še ni odzval. Pred odločitvijo je južnoafriški predsednik de Klerka pozval, naj ne zapušča vlade narodne rešitve. »To ne bi koristilo ne njim ne nam. Iskreno si želim, da bo prevladala zdrava pamet in bodo ostah v vladi naro-
dne enotnosti,« se je na napovedan umik NP odzval Mandela in dodal, da razlik, ki so nastale pri sprejemanju ustave, ne bi smeli pojmovati kot razlike, ki bodo državo vnovič privedle v krizo. Mandela je vCeraj miril tudi gospodarstvenike, ki so zaradi politične nestabilnosti zelo v skrbeh. Južnoafriški poglavar je zagotovil, da ima Afriški narodni kongres veliko mladih in nadarjenih ljudi, ki podpirajo njegovo pohtiko in s tem zagotavljajo nadaljnji gospodarski razvoj dežele.
KOMENTAR
Aam vodi poraz reformistov
Čeprav indijske parlamentarne volitve Se niso končane, je že jasno, da bo vladajoča Kongresna stranka bržkone doživela svoj najvecji poraz v zgodovini. Taksen razplet lahko pripišemo zlasti dvema dejavnikoma. Indijci se prvič v zgodovini pri glasovanju niso odločali na temelju vplivnih osebnosti, ki so na Čelu Branko 2nidaršič določene stranke, marveč
na osnovi strankarskih programov. Temu je botrovalo predvsem dejstvo, da na volitvah prvič ni sodeloval nihče iz vplivne in priljubljene dinastije Nehru-Gandhi. Narasimha Rao namreč ni osebnost, ki bi pri ljudeh lahko vzbudila veliko pozornost, poleg tega je po volitvah leta 1991 začel izvajati obsežen program liberalizacije gospodarstva. To je drugi dejavnik, kije Kongresno stranko prikrajšal za vnovični volilni uspeh. Podobno kot ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu so se namreč tudi Namsimhu Rau pri izvajanju gospodarskih reform po robu postavili tako nacionalisti kot komunisti. Oboji Kongresni stranki očitajo izdajo nacionalnih interesov, razprodajo domačega premoženja in bogatenje elite na mCun vse večjega Stveila revnih.
Indiji bo odslej vladala koalicijska vlada, saj prvi volilni izidi nakazujejo, da nobeni od strank ne bo uspelo doseCi absolutne večine. Najvecji parlamentarni delež naj bi pripadel nacionalistični hindujski stranki Džanata. Tej bo zaradi njenega dokaj radikalnega programa Kongresno stranko ali koalicijo levih strank le težko uspelo prepričati v skupno oblikovanje nove vlade. Glavna ovim bodo Džanatini načrti za zmanjšanje pravic muslimanskega prebivalstva, kar bi utegnilo pripeljati do vnovičnih medetničnih spopadov, ki jim jih je v zadnjih letih z veliko muko uspelo vsaj nekoliko omejiti. Poleg tega se Džanata zavzema za nadaljnje razvijanje jedrskega orožja, kai-bi Se enkrat zaostrilo že tako ne pretirano zgledne odnose s Pakistanom. Torej je najbolj verjetna koalicija med Kongresno stranko in ohlapno koalicijo levih strank. Težava je le v tem, da druga nasprotuje liberalizaciji gospodarstva, ki tujcem omogoča vse večji prodor na indijski trg. Taksna koalicija bi najverjetneje pomenila upočasnitev gospodarskih reform, kar bi se zgodilo pmv v odločilnem trenutku, ko Indija potrebuje dotok svežega kapitala.
Indija torej po volitvah vstopa v obdobje nestabilnosti in strankarskih prerekanj. To je sicer znak, da dežela vstopa v običajno življenje sodobnih demokracij, vprašanje pa je, ali bo to koristilo tudi njenemu gospodarskemu mzvoju. Tujci se namreč nestabilnih gospodarskih okolij izogibajo, kar se bo vsaj za kmjsi Cas zgodilo tudi Indiji, kjer nova vlada bržkone ne bo preživela polnega mandata, ki naj bi trajal pet let.
NEVARNOSTI (JEDRSKE) OBOROŽEVALNE TEKME MED INDIJO IN PAKISTANOM_
»islamski bombi«
Ce bi Pakistan ali Indija sprožila jedrsko eksplozijo, bi Združene države Amerike odpravile pomoč državi, ki bi to storila - je bilo nedavno slišati iz VVashingtona. Natančneje bi se to svarilo moralo glasiti: Ce bo Pakistan izvedel svoj prvi jedrski poskus ali če bo Indija izvedla drugi jedrski poskus... Ta razlika je namreč v južni Aziji povzročila pravo dirko na področju jedrske tehnike, ugotavlja Tonny Rosini, poročevalec nemškega Časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Ko je Indija 18. maja 1974 v radžastanski puščavi sprožila prvo jedrsko bombo, je Amerika osupnila. Takrat ZDA sicer niso videle razloga, da bi svoje tako ah tako ne preveč dobre odnose z Indijo, ki je tesno sodelovala s Sovjetsko zvezo, ogrozile z grožnjami. Pakistanci pa so bili vznemirjeni. Raje bi tisoč let jedli travo, kot pa Indiji dopustih prednost na področju jedrske tehnologije -se je takrat glasil odziv premiera Zulfikarja Ah Bhuta. Petnajst let pozneje je njegova hčerka Benazir, ki je zdaj predsednica pakistanske vlade, pred ameriškim kongresom dejala: »Mi niti nimamo jedrske naprave niti je ne gradimo.« Z besedo .»naprava« v Pakistanu označujejo jedrsko bombo. V obdobju, ki je minilo med izjavama očeta in hčere, se je v Pakistanu na jedr-
skem področju marsikaj spremenilo. Tako kot se je leta 1955 Tsien Hsue-shen z najnovejšim, v ZDA pridobljenim znanjem na področju raketne in jedrske tehnologije vrnil na Kitajsko, da bi tam postal »oCe kitajske jedrske bombe«, je dvajset let pozneje pakistanski jedrski strokovnjak Abdul Ka-dir Khan zapustil Nizozemsko in postal »oče pakistanke jedrske tehnike«. Delal je v nizozemski tovarni za obogatenje urana in se pri tem ukvarjal tudi s sistemi plinskih centrifug. Pozneje ga je nizozemska vlada obtožila, da je svoje kolege zaprosil, naj mu izročijo tajno gradivo.
Po vrnitvi v Pakistan je dobil nalogo, naj v pravkar ustanovljenem laboratoriju za raziskavo inženiringa v Kahuh pri Islamabadu brez tuje pomoči zgradi napravo za obogatenje
urana. Takratni državni sekretar obrambnega ministrstva in poznejši predsedik države Ghulam Išak Khan je bil direktor podjetja, ki je delovalo v popolni tajnosh. Ko je Kadir Khan spomladi leta 1984 sporočil, da lahko v Kahuri pridobivajo obogateni uran, se je v svetu takoj razširil strah pred »islamsko bombo«. V ZDA je senator Canston svaril pred pakistansko grožnjo. Toda ameriška vlada je bila glede tega vprašanja zadržana, saj je bil Pakistan zaveznik VVashingtona, ko je bilo treba v Afganistanu podpreh mudža-hide v njihovem boju prod sovjetski invaziji.
Dedni sovražnik
Kmalu so časniki zaCeh poročati o pakistanskih tihotapskih akcijah, s katerimi naj bi skušah dobih material za jedrsko oborožitev. Tudi iz Nemčije naj bi dve podjetji in neki strokovnjak instituta Max Planck za fiziko brez vednosh inštituta Pakistanu posredova-li »tehniko in znanje«. Le malo za tem, ko se je afganistanska vojna končala, so Američani ustavili svoje vojaške in gospodarske programe za pomoC Pakistanu, ki je nato moral sam skrbeh za 2, 5 milijona afganistanskih beguncev. Tudi
dobavo letal tipa F-16, ki so jih Pakistanci že plačali, je VVashington ustavil. Tajne službe naj bi, tako je bilo slišati iz VVashingtona, našle sledi, ki kažejo na pakistansko jedrsko oboroževanje. Lani so Američani sicer znova začeli izvajah nekatere projekte za pomoC Pakistanu.
Medtem ko Pakistan uradno trdi, da je sposoben proi-zvajah jedrsko orožje (danes je jedrsko bombo mogoče razvid tudi brez poskusnih eksplozij), je iz poluradnih in neuradnih pakistanskih virov slišati povsem drugačne trditve: predstavniki javnega življenja zahtevajo izkoriščanje jedrske tehnologije v energetske namene, toda v isti sapi tudi obrambno strategijo proti dednemu sovražniku Indiji. Brez ovinkarjenja pa je pred nekaj dnevi upokojeni general Aslam Beg dejal, da je Pakistan že leta 1987 proizvedel jedrsko orožje. Takrat je bil Aslam Beg vrhovni poveljnik pakistanske vojske - torej je moral vedeti vse. Trditev indijskega novinarja in poznejšega diplomata Kuldipa Najara, da naj bi mu Kadir Khan potrdil, da je zgradil jedrsko orožje, je seveda izzvala burne razprave. Kadir Khan je to trditev zanikal. Do tega intervjuja je prišlo s posre-
dovanjem glavnega urednika nekega pakistanskega Časnika in zagovornika »pakistanske bombe«. Nekaj let pozneje so aretirali glavnega urednika Časnika Pakistan Observer Zahi-da Malika, ker naj bi v svoji knjigi »Dr. A. O. Khan and the Islamic Bomb« objavil tajne podatke. Vse, kar je povezano s pakistanskimi jedrskimi raziskavami, mora namreč ostati v popolni tajnosti. Noben tujec si doslej ni smel ogledati - še manj pa preveriti - raziskovalnega reaktorja v Kahuti. Ko se je neki francoski veleposlanik (sicer ni znano, iz kakšnih razlogov) približal reaktorju v Kahuti, so njega in njegovega spremljevalca preteph. »Javnomnenjska raziskava, ki sem jo naročila, je pokazala, da bi se 90 odstotkov mojih rojakov strinjalo z izvedbo jedrskega poskusa,« je Benazir Bhuto dejala konec leta 1994. Kdor o tem povpraša v Pakistanu, izve nekaj podobnega. Jedrski poskus mogočne sosede Indije je pred dvajsetimi leti v Pakistanu izzval občutek ogroženosti, ki se Čedalje bolj povečuje. Kljub temu pa večina pakistanskih politikov zagovarja jedrsko orožje predvsem kot sredstvo zaščite. Tudi tukaj je, kot v štiridesetih letih hladne vojne, predvsem govora o ra-
vnotežju moči.
V pakistanski javnosti pri tem igra pomembno vlogo še eno dejstvo: pogodba o neširjenju jedrskega orožja, ki jo v Islamabadu Čutijo kot diskriminacijo. Po zadnjih kitajskih in francoskih jedrskih poskusih se Pakistan še bolj kot doslej upira podpisu te pogodbe, svoj podpis pa pogojuje z ravnanjem Indije. Tudi Delhi pogodbo zavrača iz istih razlogov. Položaj bi se lahko spremenil, Ce bi Indija podpisala pogodbo o neširjenju jedrskega orožja pod pogojem, da bo sporazum o končanju jedrskih poskusov, ki naj bi ga dosegli v Ženevi, predvidel tudi postopno razoroževanje. Na Zahodu še vedno s strahom govorijo o »islamski bombi«. Bojijo se, da bi jedrsko orožje, ki bi ga proizvedel Pakistan, pristalo v rokah nevarnih islamskih držav, na primer Irana, ki ga v zvezi s tem pogosto omenjajo.
Islamabad bolj
zaupa Zahodu
Kljub protokolarnim bratskim poljubom pa ne moremo trditi, da si ti dve državi zaupata; različna politika do Afganistana je na primer dodatno ohladila odnose med njima. V zvezi s tem je treba
omeniti tudi zadnjo izjavo iranskega zunanjega ministra Velajatija, ki je dejal, da Indija podpira volitve v indijskem Kašmirju, medtem ko se Pakistan zavzema za plebiscit o prihodnosti te nemirne himalajske države, kjer živijo večinoma muslimani. Poleg tega je v Pakistanu slišati tudi to, da so njegovi sosedje Rusija, Kitajska, Indija in Iran ustanovili sklad za skupne raziskave, s katerim naj bi usklajevali svoje jedrske projekte. To seveda ne prispeva k izboljšanju medsebojnega razumevanja. In Irak? Že politika do Kašmirja, s katero Bagdad podpira indijske zahteve, dopušča le diplomatske stike. Skupnih interesov ni. Libija? Pakistanci še niso pozabili, kako so tisoči pakistanskih delavcev trpeli v tej državi.
Pakistan nobeni bližnjevz-hodni državi, razen Savdski Arabiji, ne zaupa toliko kot nekaterim zahodnim državam. Precej dobri pa so odnosi Pakistana in Kitajske, za katero ni znano, v kolikšni meri pravzaprav na jedrskem področju sodeluje z Islamabadom. Pred nedavnim so ZDA opozorile na to, da je Pakistan od Kitajske prejel krožne magnete, ki so koristni pri jedrskem oboroževanju.
14
Petek, 10. maja 1996
NAPOVEDI PRIREDITEV
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - Jutri, 11. t.m., ob 20.30 (abonma red
B)	: Maurizio Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija JaSa Jamnik. Nastopata Polona Vetrih in Adrijan Rustja.
Ponovitev v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri (red
C)	; TSFestival: odrezek F4.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: V torek, 21. t.m., ob 20. uri (red A) - G. Verdi »La Traviata«. Dirigent Tiziano Severini. Režija Ulisse Santicchi. Predstave bodo trajale do 2. junija
Gledališče Rossetti
Danes, 10. t. m., ob 20.30 (red petek): »Shakespeariana«, tekst in režija Giorgio Al-bertazzi. Predstava v abonmaju: osrezek 10 rumen.
Spazio Rossetti: danes, 10. t. m., ob 16. uri Video; ob 17. uri Internet; ob 18.30 voden
obisk razstave Modiano. Vstop prost.
V teku je predprodaja vstopnic za predstavo P.P. Pasolinija »I Turcs tal Friul« (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala (gledališče tel. 54331, Pasaža Protti tel. 630063).
TS FESTIVAL Gledališča dei fabbri
Danes, 10. t. m., ob 21. uri (red prost): Stalno gledališča F-JK »La notte della vigilia«. Režija Guglielmo Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel (po izbiri).
Gledališče Miela »Kdo so drugi?»
Danes, 10. t.m., ob 21.00 monodrama »Al-ma« v angleščini. Igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjevega doma iz Ljubljane. Avditorium Muzeja Revoltella Danes, 10. t. m., ob 21. uri: Moby Dick Teatri della Riviera »Racconto del Vajont« Marca Paolinija in Gabrieleja Vacisa. TSFestival: odrezek F8.
KOROŠKA
SEUTJAHŽ V POm
K+k center: danes, 10.5., ob 20. uri predstavitev projekta »Deželna razstava 1997 v Borovljah«. Predava mag. Pucker od Urada koroške deželne vlade.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje: jutri, 11. t. m., ob 16. uri družinski popoldan. Nastopajo MoPZ Borovlje, ženski kvartet, otroška skupina in uCenci Glasbene Sole. Kletna dvorana Posojilnice-Bank: v torek, 14. t. m., ob 19.30 informacijski večer »Varče-
valni pakte - kako in kaj?« - predava davčni svetovalec Hermann Klokar.
TINJE
Dom prosvete: danes, 10. t. m., ob 20. uri koncert godalnega kvarteta Feguš.
Dom prosvete Sodalitas: v torek, 14. t. m., ob 19.30 predavanje Klausa Zellhoferja »Desničarski teror v Avstriji«.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Regionalni center - Katoliško žensko gibanje: v sredo, 15. t. m., ob 19.30 srečanje z domačimi ustvarjalkami in odprtje razstave.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
»Kdo so drugi« - Gregorčičeva dvorana v Ul. sv. Frančiška 20: v torek, 14. t. m., ob 18. uri predstavitev slovenskega prevoda knjige Alexandra Langerja »Odločitev za sožitje«. Sodelujejo Roseila Pisciotta, Ace Mermolja, Andrej Furlan in Marino Vocci.
BRISČIKI
Dom BrišCiki: danes, 10. t. m., ob 20.30 predstavitev dvojezične knjige »Toponoma-stika v občini Zgonik«, znanstvena raziskava, ki jo je opravil prof. Pavel Merku. Sodelovali bodo prof. Roberto Dapit, dr. Miloš Budin in avtor prof. Pavel Merku. Z glasbeno točko bo sodeloval harmonikarski kvintet Glasbene matice s Proseka.
TRST
Glasbena matica - sola »M. Kogoj«
vabi na zaključne akademije po naslednjem razporedu: danes, 10. t. m. in v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu (Ul. Coroneo 15); 20.5., 23.5., 27.5. in 29.5., ob 20.30 v Baziliki Sv. Silvestra (Trg Sv. Silvestra 1); v Četrtek, 6.6., ob 20.30 v EvangeliCansko-lute-ransko cerkev (Largo Pamfili).
Gledališče Miela
Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996
V	Četrtek, 16. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Nicoletta Sanzin (harfa) in Nicola Bulfone (klarinet).
V	četrtek, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Rosaria Mastroseria.
Koncertna sezona se bo zaključila 13. junija s koncertom Kvarteta iz Veneta.
Rossetti
V	torek, 21. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Enrica Ruggierija. Predprodaja vstopnic je v teku. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
Avditorij Muzeja Revoltella
Nedeljski koncerti - V nedeljo, 12. t.m., ob
11. uri - nastop »L’ensemble strumentale«.
BOUUNEC
Pivnica III. Generazione
Danes, 10. t.m., ob 21. uri bo nastopila skupina Siberia; v petek, 17. t.m., skupina Mid-night Express Blues Band; v petek, 24. t. m. ansambel Back door Blues; 31. t.m. pa skupina Xi’An.
RICMANJE
V	nedeljo, 12. in 19. t.m., ob 17.00 - 10. izvedba Promenadnih koncertov. Nastopajo Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Vi-va - Zagorje, Pihalni orkester Videm - Krško, Godba Ricmanje in Delavska godba - Trbovlje.
VIŽOVUE
V	nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri bo v športnem centru »Pevsko srečanje zborov pobratenih občin«. Nastopili bodo MoPZ Dragotin Kette, DZ Ilirska Bistrica ter MoPZ in ZPZ Igo Gruden.
GORICA
Kulturni dom: v nedeljo, 12. t. m., ob 17.30 koncert simfoničnega orkesba G. Verdi iz Trsta.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo odprt do 15. t. m. od torka do sobote od 9. do 18. ure. Železniška postaja: do 18.5. razstavlja Robert Kozman.
Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6):
jutri, 11. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Marcella Di Tomasa.
Občinska galerija na Trgu Unita: do 13. t. m. je na ogled fotografska razstava o CSCenju mlak in kraških jam »SOS Ambiente«.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8/1. nadstr.): samo danes, 10. t.m. razstavlja Paolo Ravalico Scerri.
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca.
Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
Sedež letoviščarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): v ponedeljek, 13. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Brigide Nussdorfer.
BOLJUNEC
V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Gri-saiy.
GORICA
Katoliška knjigarna: na ogled je razstava tržaškega slikarja Deziderija Švare.
Kulturni dom: danes, 10. t. m., ob 18.30 - Otvoritev razstave goriške slikarke Laure Gru-sovin.
ŠTANJEL
V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida TerCona.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Herbert Schugerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottffied Fabian.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli.
Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhu-ber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, crno».
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 12.5. razstavlja Hugo Wulz.
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner.
BISTRICA NA ZIUI
Galerija Druml: razstavlja Oskar Rotovnik -Oki.
SPITAL OB DRAVI
Galerija v gradu Porcia: do 12.5. razstavlja Ceski slikar Jan Pištek.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511
slovensko narodno gledališče
DIVAMA
____L. J U 5 L J A H A_
Jutri, 11. maja, ob 19. uri:
W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN in KONTO.
ZADNJO V SEZONI!
Mala drama
P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Danes, 10. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950
suMNurc*. NutooNec* etrottiSC* v ulmu*#*
Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV Jutri, 11. maja, ob 19.30, za abonma SOBOTA.
Torek, 14. maja, ob 19.30, za abonma TOREK.
Petek, 17. maja, ob 16.30, za abonma PETEK in IZVEN.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852
A. Jarry: KRALJ UBU Danes, 10. maja, ob 20. uri, za abonma K in IZVEN.
ZADNJIC V SEZONI!
Jutri, 11. maja, ob 20. uri:
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI RAZPRODANO!
Ponedeljek, 13. maja, ob 20. uri:
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE, za abonma MLADINSKI 1 in IZVEN. Sreda, 15. in četrtek, 16. maja, ob 20. uri: G. Tabori: MEIN KAMPE.
Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
Mala scena T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Danes, 10. maja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
I Cankar
MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA
Jutri, 11. maja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO.
Slavnostna predstava v počastitev 120-letnice Cankarjevega rojstva. Peter Shaffer: EQUUS Jutri, 11. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov tra 2 tel.: 061/314-962
Veliki oder
E.	Umek: CAPEK IN KLARA Jutri, 11. maja, ob 11. in 17. uri. Nedelja, 12. maja, ob 20. uri:
J. Lorenci: ANTIGONA.
Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2, Liubliana tel: 061/312-860
F.	Sehovič: KURBE Danes, 10. maja, ob 20. uri. Gostovanje v Izoli.
Jutri, 11. maja, ob 20. uri. Gostovanje v Ajdovščini. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748 Danes, 10. maja, ob 19.30, v Minoritski cerkvi v Mariboru: Lutkovna skupina MI SMO MI iz Celovca: T. Dorst: EVGEN, za otroke od sedmega leta naprej. Poletni lutkovni pristan.
Jutri, 11. maja, ob 10. uri:
Bina Stampe-Zmavc:
URE KRALJA MINA, za otroke od petega leta naprej.
Poletni lutkovni pristan.
Nedelja, 12. maja, ob 15. uri:
TEATRO MUF, MERICO CITZY:
LUTKOVNA CAROBNOST-POGOVOR BREZ BESED, za otroke od bet j ega leta naprej. ODPRTJE 7. MEDNARODNEGA LUTKOVNEGA FESTIVALA POLETNI LUTKOVNI PRISTAN '96 SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Opera in balet
G. Donizetti:
LUCIA Dl LAMMERMOOR Nedelja, 12. maja, ob 18. uri, za abonente in IZVEN.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Mary Chase: HARVEV Danes, 10. maja, ob 14.30.
Gostovanje v Kopru.
Jubi, 11. maja, ob 20.30, za abonma SOBOTA A in IZVEN. PREDSTAVA ZARADI BOLEZNI V ANSAMBLU ODPADE! Nadomestna predstava:
Miro Gavran:
PACIENT DOKTORJA FREUDA
Ponedeljek, 13. maja,
ob 9.30 in 10.45: Z. Krilič: JAJCE
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Glavni tra 6
tel.: 064/222-681 ■ 222-701
Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Danes, 10. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ ... JE GLUMAČ ... JE GLUMAČ
Jubi, 11. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771494
Torek, 14. maja, ob 20. uri: SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST: G. Tabori: MEIN KAMPE.
CANKARJEV DOM
Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, od sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
RAZSTAVE
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana
V galeriji do 4. junija razstavlja akademski slikar Izidor Urbančič.
GALERIJA ZAVODA in sinovi, matere in
REPUBLIKE SLOVENIJE	hčere (do 17. maja).
ZA TRANSFUZIJO KRVI	GALERIJA KAPELICA
Glasba
Danes, 10. maja, ob 19.30:
MODRI ABONMA I in II: Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consortium musicum. Dirigent Uroš Lajovic. Zborovodja: Mirko Cuderman. Solisti: Ernst Kovačič, violina; Robert Vrčon, Marjan Trček, Juan Vasle, Irena Baar, Sabira Hajdarovič,
Jure Kušar in drugi.
Jutri, 11. maja, ob 11. uri: OTROŠKA
DISKOTEKA PC-3 DAKOTA BTC, dvorana E. Liubliana
Ponedeljek, 13. maja, ob 21. uri:
ACCORDION PROJECT 1996. Guy Klucevsek (ZDA) foto, Maria Kala-
MATINEJA: Otroški musical VESELI KABARE
Film
Slovenska premiera filma UNDERGROUND (PODZEMLJE), 1995. Režija Emir Kusturica. Danes, 10. maja, ob 20. uri.
Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja.
niemi (Finska), Bratko Bibič (Slovenija), Otto Lechner (Avsbija), Lars Hollmer (Švedska).
CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI Sejmišče 4. Kranj
Danes, 10. maja, ob 20. uri
v avli Zavarovalnice Triglav Kranj: LETNI KONCERT: MOŠKI PEVSKI ZBOR KRANJ. Zborovodja Milan Bajžel. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KOPER Verdijeva 3
Danes, 10. maja, ob 20.30, večerni koncert:
BACALA BLUES BAND.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Danes, 10. maja:
HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO. Franco Gnili, violina; Enrica Cavallo, klavir; KVARTET TARTINI, Ljubljana.
Slajmerieva 6. Ljubljana
Jože Ciuha Razstava slik bo na ogled do 3. junija.
DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7.
Novo mesto
Drago Tršar Bronaste in keramične skulpture. Razstava bo na ogled do 19. maja.
AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike 2. Ljubljana
Janez Knez, A. D. Knez in Janez Mišo Knez Digitallure. Zapisi. Motiv. Skupinska razstava iz cikla Očetje
Kersnikova 4. Ljubljana
Rajko Bizjak: Fotografije Razstava bo na ogled do 21. maja.
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Marjan Gregorič Rock izre(a)zi Razstava bo na ogled do 20. maja.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana
HRVAŠKA FOTOGRAFIJA 1848 - 1951 Razstava bo na ogled do 16. junija.
ŠPORT
Petek, 10. maja 1996
KOŠARKA / KONČNICA ZA NASLOV PRVAKA
Potrebna bo vsaj še četrta tekma
Bucklerjeva obrambo ustavila Stefanel
Buckler - Stefanel 64:55 (37:26)
BUCKLER: Coldebella 2, Komazec 13, Morandotti 2, VVoolridge 19, Binelli 12, Branamonti 4, Moretti 9, Carera 3. Ošini, De Piccoli.
STEFANEL: Gentile 4, Bodiroga 14, Blackman 5, Fucka 11, Cantarello 5, Por-taluppi 7, De Pol 6, Alberti 1, Baldi 2.
Sodnika: Zancanella (Este) ine La Monica (Pescara). Prosti meti: Buckler 25:35, Stefanel 14:21; Pon: Cantarello (52:63), Coldebella (64:52). Tri točke: Buckler 1:8 (Coldebella, Komazec in Morandotti 0:1, Moretti 1:5), Stefanel 3:17 (Gentile 0:5, Bodiroga 2:4, Blackman, De Pol, Cantarello in Baldi 0:1, Fucka 0:2, Portaluppi 1:3). Gledalcev: 5.700.
BOLOGNA - Bolonjski Buckler je v sinočnji tretji tekmi polfinala končnice za naslov uspelo prvič premagati Stefanel. Milančani zdaj vodijo z 2:1, Četrta tekma pa bo v nedeljo.
Buckler ni igral dobro, a je s požrtvovalno obrambo zajezil napad gostov. Stefanel je po sedmih minutah vodil z 20:13 (Bodiroga 12 točk v 5 minutah), Buckler pa je z delnim izidom 10:0 preprečil ka-
tastrofo. Odtlej ni Stefanel niti enkrat vodil. Najmanjši zaostanek je znašal Sest točk, a v 31. minuti je bil rezultata 53:42 za Buckler.
Bo Myers igral?
BOLOGNA - Stanje med Teamsyste-mom in Benettonom je pred današnjo tretjo tekmo končnice 1:1. Dvorana v Ca-salecchiu naj bi bila pretesna in odborniki bolonjskega kluba računajo, da bodo presegli rekord 7385 gledalcev, ki so ga dosegli na prvem polfinalu. Ne ve se Se, ali bo za Teamsystem lahko igral tudi Carlton Myers, ki se je poškodoval v sredo na drugi tekmi. Izvidi so vsekakor pokazali, da poškodovana nogo ni zlomljena.
Bianchini odhaja
PESARO - Valerio Bianchini drugič, tokrat verjetno dokončno, zapuSCa trenersko mesto pri Scavoliniju, kjer so mu glasno nasprotovali navijači, baje pa tudi nekateri igralci. Govori se, da bo Pesaro v prihodnji sezoni vodil sedanji trener veronskega Masha Franco Marcelletti, Bianchini pa naj bi v Milanu zamenajl Tanje-viča pri Stefanelu.
KOŠARKA / A2 LIGA
Cantujski Polfi izločil goriški Brescialat
Davis 32 točk - Za ostale bo potrebna četrta tekma
Polti Canth - Brescialat 109:90 (58:53)
POLTI: Binotto 13, Moscatelli 6, Rossini 8, Buratti 22, Valente 4, Zorzolo 15, Bailey 17, Gianolla 22, Cero-ni 2.
BRESCIALAT: Con-ti, Fumagalli 8, Borsi, Davis 32, Sfiligoi 10, Milesi 10, Foschini 16, Mian 10, Kristančič 2, Gilardi 2.
Sodnika: Pallonetto (Neapelj) in Tola (Vi-terbo). Prosti meti: Polti 16:22; Brescialat' 14:19. Pon: nihče. Tri točke: Polti 9:23 (Binotto 2:6, Buratti 3:6, Zorzolo 0:1, Gianolla 4:10); Brescialat 4:18 (Conti 0:1, Fumagalli 1:5, Borsi 0:2, Davis 2:5, Foschini 0:1,
Mian 1/4). Gledalcev:
2.200.
Goriški Brescialat je po pričakovanjih izgubil tudi tretjo tekmo polfinala konCnice za napredovanje v naj-visjo ligo in je sedaj izločen.
Cantujsko moštvo je edino, ki si je uvrstitev v naslednje kolo zagotovilo že po treh tekmah.
Ostali izidi: Reggia-na - Jcoplasti: 79-80 (41:36); Juve Caserta -Koncret Rimini 72:75 (37:38); Reyer - Pana-pesca 94:85 (47:41).
Nedeljski spored: Jcoplastic - Reggiana (2:1 za Reggiano), Koncret - Juve (2:1 za Koncret), Panapesca -Reyer (2:1 za Reyer).
KOŠARKA / LIGA NBA
KOLESARSTVO / DIRKA PO SLOVENIJI
Orlando Magic nadigral Atlanto
Shaquill 0'Neal dosegel 41 točk
Pintarič zmagal na kronometru in je zdaj 3.
Popoldansko 4. etapo v Sprintu dobil Nemec Pollack
Uničujoči 0'Neal (Telefoto AP)
LJUTOMER - Robert Pintarič (Rog) je zmagal v tretji kronometrski etapi na letošnji 4. kolesarski diki Po Sloveniji. Tridesetletni Ljubljančan je na razgibani progi, dolgi 29 kilometrov, v sončnem in vetrovnem vremenu od Radencev do Ljutomera s povprečnim Časom 46.359 kilometra na uro za 25 sekund prehitel drugouvrščenega italijanskega profesionalca Lorena di Silvestra (Sava Profi Cantina Tollo). Tretji je bil vodilni v skupnem seštevku Italijan Stefane Giraldi (Selle Italia Glacial), ki je obdržal rumeno majico vodilnega tudi po popoldanski 86-kilometrski ravninski etapi od Ljutomera do Beltincev. Pintarič ima 53 sekund zaostanka in se je prebil na tretje mesto. Zelo dobro sta nastopila Se dva Slovenca. Ro-govec Boris Premužič je bil z zaostankom minute in sekunde Četrti in to mesto zaseda tudi v skupnem seštevku, peti pa je bil poklicni kolesar Borut RovSCek (Cantina Tollo). S tem se je z osmega povzpel na šesto mesto.
Pintarič je bil najhitrejši že po 20 kilometrih. Po dveh tretjinah proge je bil drugi Andreas VVallzer, ki je bil nato kaznovan, ker je vozil v avtomobilskem zavetrju Favorita sta svoje delo opravila različno; Marco di Ren-zo solidno in je v skupnem seštevku peti,
lanski zmagovalec dirke in kronometra v Krškem Idrijčan Valter BonCa pa je izredno slabo kolesaril in je z 52. mestom ter s 4 minutami in 28 sekundami zaostanka v skupnem seštevku zdrsnil na 34. mesto (4.37 zaostanka).
Četrta etapa dirke od Ljutomera do Beltincev v dolžini 86 km v skupnem seštevku ni prinesla sprememb, saj so vsi kolesarji v cilj privozili v strnjeni skupini. V Sprintu je bil najboljši Nemec Olav Pollack pred Ro-govcema Zoranom Klemenčičem in Andrejem Hauptmanom. Rumeno majico še vedno nosi član italijansko-kolumbijskega moštva Selle Italia Glacial Stefano Giraldi.
Izidi - tretja etapa (Radenci - Ljutomer, kronometer na 29 kilometrov): 1. Pintarič (Slo) 37.32, 2. di Silvestra (Ita) + 0.25, 3. Giraldi (Ita) + 0.53, 4. Premužič (Slo) + 1.01, 5. RovSCek (Ita) + 1.28; Četrta etapa (Ljutomer -Beltinci, 86 kilometrov): 1. Pollack (Nem) 1:48:19, 2. Klemenčič (Slo), 3. Hauptman (Slo) vsi isti čas; skupni vrstni red: 1. Giraldi (Ita) 9:49.00, 2. di Silvestre (Ita) + 0.32, 3. Pintarič (Slo) + 0.53, 4. Premužič (Slo) + 1.54, 5. di Renzo (Ita) + 2.12, 6. RovSCek (Slo) + 2.20, 7. Mizurov (Kaz) + 2.35, 8. KrauCenko (Kaz) + 2.36, 9. Vinokurov (Kaz) + 2.43,10. VVemicke (Nem) + 2.48.
NOVICE
Šesta zmaga Cipollinija
MARTIGNT - Mario Cipollini je v Sprintu dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Romandiji (Bulle -Martigny, 177 km). Toskanski šprinter je bil hitrejši od Ceha Jana Svorade. To je že šesta letošnja Cipol-linijeva zmaga. Lider dirke ostaja Švicar Pascal Richard.
Zeman ostaja
RIM - Predsednik Lazia Sergio Cragnotti je ob predstaviti vi novega sponsorja Cirio (18 milijard lir!) napovedal, da bo Zdenek Zemen tuidi v prihodnji sezoni vodil rimskega prvoligaša.
Gravina v Trevisu
TREVISO - Odbojkarski reprezentant Pasquale Gravina (26 let) je podpisal triletno pogodbo s Si-sleyjem iz Trevisa. V zadnjih šestih sezonah je Gravina, ki je doma iz Campobassa, igral v Parmi.
Uspeh Fontanellija
MERAN - Šesta zmaga v letošnji sezoni je Italijanu Fabianu Fontanelliju prinesla tudi vodstvo na lestvici dirke po Trentinu, najpomembnejše kolesarske preizkušnje v Italiji pred začetkom »gira«. Po drugem mestu za Bugnom v sredo je Fontanelli osvojil včerajšnjo drugo etapo od Rive del Garda do Metana. Poznavalci menijo, da bo danes na dolomitskih vrhovih Rolle in Falzarego težko ohranil prvo mesto.
Vrstni red: 1. Fontanelli (ITa) 8.18:45, 2. Bugno (Ita) + 3 sek., 3. Gentili (Ita) + 7.
SAK na poti v 3. ligo
DUNAJ/CELOVEC - Nogometašem Slovenskega atletskega kluba (SAK) vse bolj grozi izpad iz 2. avstrijske zvezne lige. Štiri kola pred koncem prvenstva so varovanci trenerja Kirisitsa v gosteh izgubili proti ekipi Gerasdorfa iz Dunaja kar z 1:4 (0:0), tako da se je zaostanek za rešilnim 13. mestom na lestvici povečal na tri točke. Vrhu tega ima SAK tudi najslabšo golrazliko vseh klubov, katerim grozi izpad iz lige. SAK je s 25 točkami na 15. in predzadnjem mestu, ker pa izpadejo zadnje tri ekipe, mora klub prehiteti še dve ekipi - Obervvart (26 točk) in St. Polten (28 točk) - da bi se le še rešil izpada. Prihodnjo tekmo igra SAK v soboto pred domačo publiko proti DSV Leoben, ekipi, ki je na 11. mestu na lestvici in se še ni dokončno rešila nevarnosti izpada. Trener Helmut Kirisits: »Tekma bo za nas brez dvoma že usodnega pomena, kajti vse drugo kot zmaga oz. tri točke bi veC ali manj pomenilo predčasno slovo iz druge lige«.
Na lestvici 2. zvezne lige Se naprej vodi veliki favorit FC Linz (53 točk) pred Gerasdorfom (44), Vienni (41) in Modlingom (40 točk). IVAN LUKAN
Obvestila
SD PRIMOREC
sklicuje danes, 10. t. m., ov 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah REDNI OBČNI ZBOR.
JKCUPA
vabi člane, da se udeležijo delovne akcije za ureditev društvenega sedeža, ki bo jutri, 11. t. m., s pričetkom ob 10. uri.
SK DEVIN
vabi na 22. OBČNI ZBOR, ki bo na sedežu v Cerovljah danes, lO. Lm., ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju z naslednjim dnevnim redom: 1) otvoritev občnega zbora, 2) izvobtev predsednika in tajnika občnega zbora, 3) predsedniško poročilo, 4) tajniško poročilo, 5) blagajniško poročilo, 6) poročilo raznih odsekov, 7) razrešnica nadzornega odbora, 8) pozdravi gostov, 9) razprava in 10) izvolitev izvršnega in nadzornega odbora. Vabimo Vas, da se občnega zbora aktivno udeležite in da predlagate kandidate za novi izvršni in nadzorni odbor.
NEW YORK - Ekipa Orlando Magics je na edini sinočnji tekmi v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA v dragem krogu konCnice premagala Atlanto Hawks s 117:105 in prevzela vodstvo z 1:0 v zmagah.
Osemdnevni premor po hitri zmagi nad Detroitom v prvem krogu je šel na roko zlasti Shaquill 0‘Nealu in An-femeeju Hardawayju. 0‘Neal je z 41 točkami (met 18:28,13 skokov) dosegel svoj strelski rekord v končnicah, Har-daway pa ga je z 32 izenačil (met 12:19). Poleg njiju sta bila uspešna še Nick Anderson (21) in Horace Grant (17 točk, 10 skokov). Trener Orlanda Brian Hill je srečanje zaCel s precejšnjim strahom, da njegovi varovanci v premoru niso vendarle preveč zaspali. Toda 0‘Neal in kolegi so Atlanto doma premagali še šestič zapored in že po nekaj uvodnih minutah odpihnili vse dvome svojega trenerja.
0‘Neal, ki je po srečanju o kratkem »dopustu« dejal: »Kaj potem, v tem Času sem se dodobra spočil,« je spravil v žep centra tekmecev Christiana Laettnerja in samo v napadu pobral devet odbitih žog. Igralci Atlante so skušali preprečiti mete za trojko Den-nisu Scottu, ki je na zadnji tekmi v rednem delu sezone Havvksom nasul 11 rekordnih metov z razdalje v zgodovini NBA. Tokrat so ustavili Scotta, ki je dosegel le pet točk (met 2:8, brez točke v dragem polčasu) večja napadalnost na zunanjih pozicijah pa se je kot bumerang vrnila pod obročem, kjer je imel 0‘Neal prave strelske vaje in je od prvih 44 točk svoje ekipe zadel polovico košev. Pri gostih so bili najucinkovitejši Atacey Augmon (23), Mookie Blay-lock (18) in Steve Smith (17). Izid - dragi krog (na štiri zmage): Orlando Magics - Atlanta Hawks 117:105 (1:0 v zmagah).
Danes igra za vas Totocalcio ■ Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
Atalanta - Padova	1
Bari - Juventus	X2
Cagliari - Parma	2
Milan - Cremonese	1
Napeli - Udinese	1X2
Piacenza - Fiorentina	2
Roma - Inter	XI
Torino - Lazia	2
Vicenza-Sampdoria	2
Perugia - Salernitana	1X2
Pistoiese - Foggia	X2
Acireale-Ascoli	IX
Savoia - Lecce	X
Rado Šušteršič (letnik 1978) je športno pot začel kot plavalec pri Plavalnem klubu Bor, nadaljeval pa jo je kot odbojkar, najprej kot Borov mladinec, v zadnjih dveh sezonah pa kot član združene ekipe Bora in Sloge. S to ekipo je lani nastopal v 1. diviziji, letos pa v deželni D ligi, hkrati pa je osvojil naslov pokrajinskega prvaka med mladinci. Dve leti je bil tudi član pokrajinske reprezentance »dečkov«. Rad smuča in sledi nogometu in kolesarstvu. Prejšnji teden je Dimitrij Ferluga zadel 7 izidov.
Rado
Šušteršič
Zanimive dirke v Bologni, Neaplju in Turinu'
1.	dirka (Bologna): Tinak MO (1) je glede na moč in formo glavni favorit. Tudor (2) , kiv zadnjem nastopu ni imel sreče, ga bo skuSal presenetiti. Pozor na regularnega Titan Dra (X).
2.	dirka (Neapelj): Peer di Jesolo (X) lahko dirko izgubi samo sam. Od skupine 2 naj omenimo konja Ozek, ki je vajen podobnih shem. Omembo si zasluži tudi solidni Re di Cuma (1).
3.	dirka (Turin): možnost baze s konjem skupine 1 Pro-teoz. Ruby di Jesolo (2) se stalno izboljšuje. Bo Roof Garden (X) naletel na ugoden dan?
4.	dirka (Montecatini): Osbum (2) Starta iz najbolj ugodnega položaja. Relation (X) nastopa v zanj nižji katego-
riji. Lovvgar (1) se bo uvrstil med prve tri, če bo dirka normalna.
5.	dirka (Padova): Lespres Čast (1) ne bo imel problemov, če ne zagalopira. Lino (1) na zadnjih dirkah vedno v vrhu. Od skupine X lahko preseneti regularni Picador BA.
6.	dirka (Rim, galop): Laris (X) je med favoriti, a Falco la (1) je ugodno obremenjen. Car-lo Richter (2) je v svojem taboru zelo cenjen.
Dirka tris
V Rimu (Tor di Valle) bo nastopilo danes 18 konj. Naši favoriti: St. 18 Oitar Luis, St. 14 Librium, St. 9 Pippo Gius. Za sistemiste: St. 16 Primao Storke, St. 13 Oliver Bi, St. 12 Rom.
	
1. — prvi	1
drugi	X2
2. — prvi	X
drugi	12
3. — prvi	1
drugi	X2
4. — prvi	2
drugi	XI
5. —- prvi	2
drugi	IX
6. — prvi	XI
drugi	2
ODBOJKA / DRUGA TEKMA ZA NAPREDOVANJE V C2 LIGO
KOŠARKA / V MOŠKI D LIGI
Val Zadružna banka dotolkel Pordenončanke
Po izenačenem začetku skoraj monolog goriških igralk
Cicibona ne sme več biti radodarna
Vsak poraz pomeni konec upanj: danes proti Senatorsu - Dom doma proti Libertosu
Val Zadružna kredtina banka - Sattec 3:0 (15:8, 15:5,15:8)
VAL: Tomšič 1+1, Orel 9+6, Vižintin 8+2, Monica Tommasin 12+11, Michela Tommasin 9+5, Černič 3+4, Braini, Miklus, Bla-sizza, Zavadlal, Uršič, Zuc-carino.
Servis (točke/napake): Val 9/8. Sattec 7 točk. Blok: Val 6+3.
Valove odbojkarice so drugo tekmo končnice za napredovanje v C2 ligo odigrale že sinoči in v So-vodnjah povsem nadigrale pordenonski Sattec. Tako ugodnega razpleta srečanja ni resnici na ljubo nihče pričakoval. Pordenončanke so namreč v 1. kolu premagale Gonars (s 3:2, a po vodstvu z 2:0 in rezultatu 10:1 v tretjem setu) in po nekaterih ocenah veljajo celo za glavnega favorita za osvojitev končnega prvega mesta. Nasprotno, valovke so preteklo soboto doživele v Vidmu proti ekipi Boem
& Paretti hladno prho in so-bile pred sinočnjo tekmo v težkem položaju, saj so se zavedale, da morajo zmagati za vsako ceno. Nič čudnega torej, če so gostiteljice začele tekmo preveč živčne. Vse do rezultata 7:7 je bila tekma borbena in izenačena, nato so se valovke vendarle sprostile in dosegle nekaj točk prednosti, po osvojitvi prvega seta pa so popolnoma dotolkle nasprotnice. Ključ zmage je bil prav gotovo oster servis, s katerim so domače igralke onemogočile Por-denončankam, da bi učinkovito napadale. Najboljše orožje furlanske šesterice, to je obrambo, pa so valovke onesposobile z zelo razpoloženim napadom
in tudi blok je prispeval precej točk. Manuela Tomšič je podajala zelo solidno, od tokrat res razpoloženih napadalk pa je največ pokazala Monica Tommasin. Gledalci, ki so skoraj napolnili stopnišča so-vodenjske telovadnice, so bili labko zadovoljni z nastopom domačih igralk, med številnimi pordenon-skimi navijači, ki so v So-vodnje prišli z avtobusom, pa je zavladala tišina.
Gladka zmaga pomeni za igralke trenerja Jerončiča res velika inijekcija samzaupanja. Zdaj imajo Vižintiniova in ostale deset dni časa, da se pripravijo na tekmo tretjega kola, ko se bodo v Sovodnjah (18. t.m.) pomerile z Gonarsom, s katerim imajo obračun 1:1 iz rednega dela prvenstva.
ODBOJKA / MOŠKA C2 LIGA ~]~
Bor Fortrade »prestrašil« Bulo
Osvojil prvi set v drugem vodil s 7:0 - Gostitelji v boju za vrh
Bula - Bor Fortrade 3:1 (14:16,15:9, 15:8,15:7)
BOR: Coloni (0+0), Koren (1+1), Cel-la (5+19), Furianič (1+13), Ruttar (2+0), Marega (3+8), Pavlica (2+0), Danieli (0+5), Tabemi (4+10)
V anticipirani tekmi predzadnjega kola so borovci doživeli pričakovan poraz v Bul Ze tretjega zapored, toda z igrišča odhajajo z dvignjeno glavo. Domača šesterka se z drugouvrščeno Por-do na vse kriplje bori za napredovanje (sedaj imata šesterki enako število točk, a Porcia tekmo manj), v zadnjem kolu pa bo odigrala ravno z njo odločilno tekmo, z zmago pa bi napredovala. Ravno zaradi tega je bila Buia zelo motivirana, a v prvem setu in pol zaradi pomembnosti tekme zelo živčna. Naši fantje pa so zaigrali povsem mimo in z zagrizeno igrogrenili uspeh domačinov
(srečanje samo je trajalo skoraj dve uri). Prvi set je bil izredno izenačen. Nobena od dveh ekip pa ni unela več kot dve točki prednosti (8:6 za borovce, 11:10 za domačine). Borova so vsako napako domačih izkoristili, Buia je vseeno vodila 14:12, toda v končnici so naši fantje dosegli štiri zaporedne točke, tudi po napakah domačinov in niz osvojili. Drugi set so začeli Se bolj poletavno. Vodili so s 7:0, pognali strah v kosti gostiteljev, toda tedaj so v protinapadih izgubili marsikatero ugodno priložnost, Buia se je opogumila, veliko bolje je blokirala in branila, sploh zaigrala bolj prepričljivo, borovci so začeli popuščati in niz je splaval po vodi. V tretjem nizu so gostje zdržali do izida 6:6, v četrtem pa so se po 11:4 nasprotniku približali na 11:7, toda več niso zmogli. (Dejan)
S tesnim porazom v najvažnejši letošnji tekmi je Cicibona zgrešila prvo »match« žogico v borbi za napredovanje v C2 ligo, do konca letošnjega prvenstva pa so na sporedu še tri kola. Cicibona in Cus si sedaj delita prvo mesto, nekaj možnosti pa ima tudi Goriziana, ki je sinoči odigrala zaostalo tekmo s peterko Momo Gib. V primeru zmage bi se goriška peterka približala vodilnemu paru na sami dve točki zaostanka, v zadnjem kolu pa je na sporedu tekma med Gori-ziano in Cicibono. Kaže torej, da je v najboljši poziciji Cus, ki bo nocoj gostil skromni Largo Isonzo, pred navidezno lahko nalogo pa je tudi Helvetius, ki bo jutri gostil goriški Senators.	Lažja
preizkušnja čaka tudi Dom in Kontovel, ki pa bosta morala zaigrati s polno paro, saj sta tako Li-bertas kot Acli Ts zmožna tudi velikih podvigov.
CICIBONA: Kljub zamujeni priložnosti, je vzdušje v taboru Cicibone mirno in sproščeno. Trener Furlan je sicer še poostril ritem dela, saj morajo plavobeli zaigrati z enako dozo motivacije tudi jutri (ob 18.15) proti moštvu Senators. Goriška peterka se sicer nahaja na predzadnjem mestu in ima več težav zaradi poškodb posameznikov, zna pa zaigrati zelo učinkovito, o čemer priča tudi nedavni »exploit« prav proti Cusu, ki je v povratnem delu izgubil le dve tekmi. V vrstah Cicibone so, z izjemo Possege in Furlana, vsi dobro trenirali, tako da bi morah jutri zanesljivo pospraviti nov par točk. Ni
treba posebej povdarjati, da bi poraz pomenil dokončno slovo od boja za končno prvo mesto.
DOM: Moštva trenerja Bordina ni več kdove koliko motivirano, o čemer priča podatek, da mora Bordin zaradi številnih odsotnosti iz tedna v teden poslati na igrišče spremenjeno moštvo. Ob slabem obisku treningov je učinek ekipe vse manjši, to pa privede tudi do odvečne živčnosti, tako da je bil na prejšnji tekmi Marco Corsi izključen zaradi prerekanja s sodnikoma. Jutri zvečer (ob 20.00) bodo do-movci gostili Libertas, ki je v zadnjih tednih pokazal velik napredek v storilnosti in igra zelo požrtvovalno, belordeCi pa so v zadnjih štirih tekmah osvojili dve sami točki.
KONTOVEL: Plavobeli so se v prejšnjem kolu dobro upirali Interju 1904, kot že večkrat letos pa jih je »black out« zelo drago stal in Starčeva ekipa je utrpela že tretji poraz v zadnjem mesecu. Jutri (ob 20.30) bodo Pertot, Turk in ostali imeli opravka s tržaškim Adijem, ki skoraj izključno sloni na potezah Sterleja (poprečno preko 30 točk na tekmo), ostali člani ekipe pa so za nižjo kategorijo, saj je drugi »bomber« Sumberesi že dalj časa odsoten. Zanimivo je v tem, da je Acli v povratnem delu premagal Dom, Libertas pa si je privoščil Kontovel.
TAKO V 1. DELU: Senators - Cicibona 94:105 (49:45)
SENATORS: Lugan 31, Sorrentino 17, Maviglia 15
CICIBONA: Tomšič 27,
NOGOMET / OBRAČUN PRIMORCA
B. Kralj: »Večkrat izgubili v čudnih okoliščinah«
ODBOJKA / PO KONCU 1. DIVIZIJ NA GORIŠKEM
Brez napredovanj, a tudi brez izpadov
Naš prapor za malo zgrešil D ligo - Pokal CORAG: Val Dom med favoriti
1. MOŠKA DIVIZIJA
Po ne preveč uspešni sezoni 1994/95, ko je ekipa ostala v 2. amaterski ligi le po igranju dodatnih srečanj, so pri trebenskemu društvu upali, da bo letošnja sezona mirnejša. A ni bilo tako. Primorec je bil skoraj do konca sezone vpleten v boju za obstanek. To predvsem zaradi katastrofalnega začetka, v 10 srečanjih je ekipa zbrala le 4 točke. Naposled se je spremenilo. Društvo je zamenjalo trenerja, na mesto Giorgia Stulleja je prišel trener vratarjev Luciano Leone. Ekipa je le nekoliko zadihala in si priborila obstanek kolo pred koncem. O prvenstvu in o perspektivah smo sepogovo-rili s predsednikom društva Bogdanom Kraljem.
Kako bi ocenil letošnjo sezono?
Na terenu je bila komaj zadostna, saj smo se rešili, izven igrišča pa je bil odnos med igralci in društvom odličen.
Kje so razlogi za tako skromno sezono?
Več tekem se je odločilo v
zelo čudnih okoliščinah. Prejeli smo zadetke v 93. in 95. minuti, nasprotnik je večkrat dosegel zadetek potem, ko je bil v očitnem off-sideju. Imeli smo več nerazumljivih izključitev in kazen, ki so jo namerili Sre-bernichu (6 mesecev prepovedi igranja), je pretirana. Ce dodamo Se, da nimamo mladinske ekipe iz katere črpati, je problemov še in še.
Kaj pa za naprej?
Mislim, da večjih sprememb ne bo. Leone bi moral ostati kot trener, saj je domačin in dela z veseljem. Ostalo bomo še videli.
Strelci: Granieri, Pollicar-di in Apuzzo 5, Bulich 3, Santi, Srebrnich, Savino, Ferluga, Predonzan in Gar-giuolo 2, Benet in Naperotti 1 (E.B.)
Statistike: 25 točk, 6 zmag, 7 remijev, 13 porazov, zadetki: dani 34, prejeti 51, 9 izključitev, 11-me-trovke: v korist 7 (2), proti 10.
(E.B.)
VBL Cormons je z gladko zmago v zadnji tekmi proti Fossalonu na vrhu lestvice dohitel Corridoni, ki pa je v D ligo napredoval zaradi boljšega količnika v setih.
Naš prapor, ki je bil skoraj do zadnjega kola v boju za napredovanje, je pristal na 3. mestu, 01ympia pa se je z dobrim povratnim delom povzpela na končno 6. mesto.
»Kljub vsemu je naša uvrstitev realna, saj smo igrali preveč nihajoče, da bi lahko dosegli več. Bilo je nekaj poškodb in težav, predvsem pa smo pokazali premajhno psihično stabilnost. Za boljše rezultate bi bilo po mojem potrebno igralkso nekoliko okrepit ekipo,« meni trener Našega prapora Sandro Legiša.
»Cilj, da bi dali prednost mlajšim silam, se je le delno uresničil. Mladinci so se v moštvo vključili prepozno, nekateri mlajši igralci pa niso vedno izkoristili ponujene priložnosti in so me v tem mlace razočarali,« pa je povedal trener 01ympie Andrej Vogrič, ki
je tudi dejal, da se morajo o bodočnosti ekipe šele pogovoriti.
Nepopolni končni vrstni red: Corridoni in Cormon 32, Naš prapor 28, Comet Torriana 22, Turriaco in 01ympia 18, Intrepida Mariane 12, Volley club Fossalon 10, Mossa Can-dolini 6, Acli Ronke 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V višjo ligo je po hudem boju z ločniškim Mondo Computer napredoval Staranzano, mlada Valova ekipa pa je s šte-sim mestom dosegla cilj obstanka. »Ocena je zelo pozitivna glede na to, da smo sezono začeli z eno, končali pa z drugo postavo, ker so nekatere igralke odpovedale, druge pa prestopile v člansko ekipo. Za pravilno razumevanje rezultata treba upoštevati, da so važno vlogo imele v ekipi tudi igralke letnikov 1980, 1981 in celo 1982. Nekatere od njih bi morale prestopiti v člansko ekipo, v 1. divizijo pa bi lahko v prihodnji sezoni že vključili dekleta, ki so letos sodelovala v prvenstvu naraščajnic,« je
povedal trener Zoran Jerončič.
Naj omenimo še, da sta iz 2. divizije v 1. napredovali ekipi Grado in Villacher Bier Tržič.
Končni vrstni red: Staranzano 32, Mondo Computer 30, VBL Cormons 28, Azzurra 20, Acli Ronke 18, Val 16, Pieris 14, Libertas Villesse 12, Intrepida Mariano 10, Comet Torriana 0.
POKAL CORAG
Val Dom - Villesse 3:0 (15:6, 15:7, 15:6)
VAL DOM: Ambrosi, Bran-ca, Bresciani, Brisco, Cej, Cu-min, Figelj, Klanjšček, Simčič, Sošol, Uršič.
2e prva tekma finalne faze je pokazala, da bodo naše igralke tudi v tem pokalu absolutni protagonist, njihov najresnejši nasprotnik pa bo bržkone Far-ra, s katero so bile (in žal izgubile) hud boj že v prvenstvu naraščajnic. Čeprav Val Dom ni kdove kako blestel, je bil za mlado ekipo Villesse vseeno pretrd oreh. Pohvalo si zasluži mlada Neška Figelj (letnik 1984), ki je v zadnjih dveh setih dobro podajala.
Persi 24, Jogan 15
Libertas - Dom 76:97 (45:48)
DOM: Campanello 25, Podbersig 24, Corsi 21 Kontovel - Acli Ts 87:70 (43:41)
KONTOVEL: Gulič 18, B.Pertot 15, Turk 13.
ACLI: Sterle 21, Sumberesi 18, Blasina 8
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 28. KOLA: Grado - Goriziana -4, Cus - Largo Isonzo +17, Acli Ronchi -Lega Nazionale +21, Santos - Inter 1904 +8, Sco-glietto - Momo Gib -5.
(VJ)
Borovci po točki v Štarancan
Po skoraj neverjetnem porazu (-18 samih 6 minut pred koncem) se je stanje Bora Radenske zelo poslabšalo. Do konca letošnje sezone sta na sporedu le še dve koli, v katerih morajo borovci absolutno zabeležiti dvojni uspeh, ob tem pa tudi upati, da ostane Udinese obakrat praznih rok.
V tem koncu tedna bodo belozeleni igrali v Starancanu. Tamkajšnja peterka je na sredini lestvice brez pravih motivacij. V prvem delu prvenstva jo je Bor že premagal. Staranzano ima nekaj dobrih posameznikov, a igra spremenljivo. V Borovih vrstah se vsi zavedajo, da je jutrišnja tekma zelo važna, saj bo Udinese igral v Gradišču, kjer ima malo možnosti, da zmaga. Neizpodbitno pa je, da morajo B arini, Simonič in ostali jutri zmagati za vsako ceno. Po dvotedenski odsotnosti zaradi težav z mišicami na nogi bo jutri ponovno igral tudi Ivan Perčič, tako da bi moral trener Krečič razpolagati s širšim izborom igralcev.
TAKO V 1. DELU: Bor Radenska -Staranzano 77:67 (33:32)
BOR: D.Barini 19, Grbec 16, M.Simonič 13, Susani 9, Perčič 8, Rustja 8. STARANZANO: Mattesi-ch 17, Cicciarella 11, Reale 10, Aloisio 10, Bellina 10.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 29. KOLA: Manzano - Intermuggia +12, Pom - Ardita +14, Martignacco - Sgt +8, Gradišča - Udinese +13, Arte - Virtus +6, Barcolana - Spilim-bergo +4, Porcia - Pa-gnacco +7. (VJ)
ŠPORT
Petek, 10. maja 1996
r ROLKANJE / MEDNARODNI GRAND PRIX n
V Križu pričakujejo 200 tekmovalcev
Mladinini rolkarji upajo, da bodo na »svoji« tekmi tudi letos dosegli odlične rezultate
Rolkarji Športnega društva Mladina že nestrpno pričakujejo nedeljsko mednarodno preizkušnjo Grand Prix Alpe Adria, ki ga kriško društvo organizira že četrtič zapored. Pričakovanja so Se toliko večja, ker so se doslej domači tekmovalci in tekmovalke vedno izvrstno odrezali in med ekipami slavili na vseh treh predhodnih preizkušnjah, dosegli pa so tudi nekaj pomembnih posamičnih uveljavitev. Na splošno so tekmovanja za grand prix - vsako leto so v Italiji tri take tekme -Mladininim smučarjem prinesla precej zadoščenj, saj so bili leta 1994 v skupnem seštevku prvi, lani pa drugi. Letos bosta preostali dve tekmi 27. julija v Toblachu in 8. septembra v Feltrah.
Domači rolkarji se že dalj časa vestno pripravljajo na nastop, ki predstavlja tudi prvo uradno tekmo v letošnji sezoni na vsedržavni ravni. Treninge vodi slovenski strokovnjak Roman Rupnik z Vrhnike, za fizično pripravo pa bo občasno priskočil na pomoč tudi atletski trener Andrej Toplak iz Ljubljane. S trenerskim delom pa se spopadata
tudi mlada člana Mladine Erik Tence in David Bogateč.
Na nedeljski tekmi organizatorji pričakujejo približno 200 tekmovalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Na žalost najbrž med nastopajočimi ne bo veliko smučarskih tekačev, ki so si po dolgi zimski sezoni privoščili nekoliko počitka. Kljub temu bo udeležba kot vsako leto zelo kakovostna, tekmovalci pa se bodo pomerili na razgibani krožni progi po vaseh Salež, Samatorca in Bajta. Start bo na pokrajinski cesti, ki od Proseka vodi proti Komnu in bo od 9.30 dalje (do približno 12. ure) tudi zaprta za ves promet. Na programu so štirje Starti
v različnih starostnih kategorijah, dolžina proge pa bo znašala od 2, 5 kilometra za cici-banke in začetnice do 16 kilometrov, kolikor bodo morali premikati mladinci, člani in prva skupina kategorije masten
Pri Mladini prijave sprejemajo še do poznih večernih ur danes, kdor pa ni član FIHP, se bo lahko za tekmovanje prijavil neposredno pred Startom.
Velika rolkarska prireditev se bo v zgodnjih popoldanskih urah zaključila z nagrajevanjem najboljših posameznikov in ekip ter s tradicionalno pogostitvijo za vse nastopajoče v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu.
OSNOVNOŠOLSKA OLIMPIADA ŠPORTNE ŠOLE TRST
1. in 2. razred letos za športno značko
Prihodnjič še nastop učencev zadnjih treh razredov
V sredo je bil v telovadnici sole »Oton Zupančič« pri Sv. Ivanu v Trstu prvi tekmovalni del letošnje osnovnošolske olimpiade. Nastopili so učenci prvih in drugih razredov vseh tržaških slovenskih osnovnih šol. Med seboj so se pomerili na poligonski progi, na kateri so morali pokazati niz raznih spretnosti. Nastopajoči so pokazali veliko borbenost, kot je to že običaj na podobnih prireditvah. Na osnovi doseženih rezultatov so bili uvrščeni po tekmovanju v tri kategorije, v katerih bodo prejeli zlate, srebrne ali bronaste značke.
Rezultati tekmovanja so bili taki:
1. razred
Zlata značka: Valentina Milič (B-J), Aleš Ukmar (Mil), Tjaž Petkovšek (Rib), Nikola Jakšič (Rib), Carlo Zena-ro (Zup), Terezika Sch-nabl (Zup), Erik Matco-vich (G-S), Nina Žvab (Zup), Flavio Crasso (B-J), Tjaša Bajc (Rib), Lara Vatandoust (G-S), Nika Nadlišek (Mil).
Srebrna značka: Jan Pisani (B-J), Marko Gir-linger (Mil), Kaja Koren (Rib), Carol Bozzola (GRB), Boris Gaggi (G-S), Kristjan Mezzaroba (B-J), Alex Jacobucci (G-S), Ayesha Anglani (Rib), Vanja Kalc (Mil), Fran-
cesca Icardi (GRB), Alex Debeliš (G-S) Alenka Cok (Zup), Sara Creglia (GRB).
Bronasta značka: Ma-
nuel Zerial (G-S), Martin Paschini (B-J), Matej Kos (Mil), Valentina Sancin (GRB), Marianna Celano (Zup), Vesna Pahor (Rib), Nicole Godina (G-S), Jamil De Dominicis (Mil), Viktor Debeljak (GRB), Erika Stoka (G-S), Paolo Meterc (G-S), Ni-colas Čorbo (GRB).
2. razred
Zlata značka: Nastja Gherlani (Fin), Danijel Batich (Mil), Maria Della Mea (Fin), Federico De Stefani (Rib), Barbara Pace (Fin), Petar Sikič (Rib), Stefano Bernetti
(Mil), Alex Indelicato (Zup), Marco Tevisan (Zup), Damiano Marconi (G-S), Jara Colarich (Rib).
Srebrna značka: Lara Crevatin (GRB), Katia Novak (Zup), Shamira Radioni (Rib), Roberta Boscolo (Fin), Emanuela Renko (Mil), Kevin Bor-tolutti (Mil), Jasmin Kalčo (Rib), Daniel Malalan (Mil), Marko Ferlu-ga (GRB), Dean Filippi (GRB), Alessio Sgarro (Mil).
Bronasta značka: Lara Devetak (G-S), Martina Ferro Casagrande (Mil), Sara Munih (Zup), Mojca Pertot (Fin), Michela Montin (Fin), Nina Cor-batti (Zup), Damian No-
rio (GRB), Jasmin Schna-bl (Zup), Maja Bizjak (Mil), Denise Castellan (Fin), Nataša Balbi (G-S), Dana Čandek (Zup).
Naslednjo sredo bo Športna šola Trst spet priredila tekmovanje in sicer drugi del osnovnošolske olimpiade. Nastopili bodo učenci tretjih, četrtih in petih razredov. Nastopili bodo v troboju, vendar bodo tudi njihovi dosežki veljali za pridobitev športne značke in bodo torej tudi oni po tekmovanju uvrščeni v tri skupine.
Sklepna prireditev z nagrajevanjem pa bo na sporedu 3. junija.
-boj-
ŠOLSKI ŠPORT / NA ATLETSKEM STADIONU NA ROJCAH V GORICI
Atletsko prvenstvo za dijake višjih srednjih šol
Objavljamo rezultate atletskega prvenstva za dijake in dijakinje slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice
100 m - mlajša dekleta: 1. Barbara Uršič (Zois) 15, 03; 2. Savina Radikon (Can) 16, 17; 3. Lucia Daniehs (Zois) 16, 20; 4. Giuliana Pavio (Zois) 16, 86; 5. Katja Batistič (Gre) 16, 91; 6. Tiziana Bruno (Can) 17, 42; 7. Maja Klede (Gre) 17, 45.
100 m - starejša dekleta: 1. Elizabeta Klede (Zois) 15, 27; 2. Elena Kovic (Can) 15, 83; 3. Sara Budal (Zois) 16, 60; 4. Elena Murenec (Zois) 16, 70; 5. Petra Miklus (Zois) 16, 71; 6. Ksenija Devetak (Zois) 17, 09; 7. Patricia Tron-car (Zois) 17, 74; 8. Tanja Uršič (Can) 18, 02.
800 m - dekleta: 1. Ana Devetta (Zois) 3:22; 2. Urška Leban (Trn) 3:23 in Elizabeta Klede (Zois) 3:23.
Daljina - mlajša dekleta: 1. Erika Sfiligoj (Gre) 3, 80; 2. Barbara Uršič (Zois) 3, 55; 3. Katarina Toksič (Tru) 3, 48; 4. Marjana Perše (Gre) 3, 40; 5. Irene Spazzapan (Tm) 3, 35; 6. Martina Hlede (Gre) 3, 32; 7. Karin Hoban (Zois) 3, 25; 8. Raffaela Brandolin (Tm) 3, 20; 9. Katja Ožbot (Gre) 2, 98; 10. Katja Terpin (Zois) 2, 85; 11. Sarah Scherti (Zois) 2, 80; 12. Lorena Blasic (Zois) 2, 60.
Daljina - starejša dekleta: 1. Kristina Jussa (Gre) 4, 10; 2. Helena Braini (Gre) 3, 80; 3. Mateja Blažiča (Zois) 3, 17; 4. Jezabel Hlede (Can) 3, 00; 5. Aleša Velikonja (Gre) 2, 95.
Krogla - starejša dekleta: 1. Martina Cemic (Tm) 9, 40; 2. Tatjana Mihelj (Can) 9, 20; 3. Federica Cemic (Zois) 8, 50; 4. Barbara Vanon (Can) 8, 25; 5. Kristina Jussa (Gre) 8, 20; 6. Erika Gro-
sar (Gre) 8, 10; 7. Francesca Bruno (Gre) 8, 00; 8. Aleksandra Posillipo (Gre) 7, 87; 9. Denise Tomažič (Gre) 7, 80; 10. Katja Zavadlav (Zois) 7, 20; 11. Jezabel Hlede (Can) 7, 12; 12. Silvija Semenič (Can) 6, 40; 13.-14. Anita Mermolja (Can) 6, 35; 13.-14. Patricija Vižintin (Gre) 6, 35; 15. Jana Markočič (Gre) 6, 15; 16. Nataša Gorjup (Gre) 6, 00; 17. Magda Tomšič (Gre) 5, 85; 18. Andrejka Klede (Gre) 5, 75; 19. Maja Lavrenčič (Gre) 5, 45; 20 Kostanca Sitar (Can) 5, 40; 21. Darja Sfifigoj (Gre) 5,00.
Krogla - mlajša dekleta: 1. Savina Radikon (Can) 8, 18; 2. Danja Bagon (Zois) 7,10; 3. Jasmin Kocjančič (Zois) 7, 08; 4. Lucia Daniehs (Zois) 6, 95; 5. Tanja Figelj (Gre) 6, 87; 6.-7. Katja Cu-lot (Gre) 6, 55; 6.-7. Katja Terpin (Zois) 6, 55; 8. Sandra Lombardi (Tm) 6, 48; 9. Katja Smajgl (Gre) 6, 40; 10. Tanja
Vižintin (Gre) 6, 20; 11. Vanja Batistič (Gre) 6, 15; 12. Kristina Macarol (Gre) 5, 75; 13. Katja Stekar (Zois) 5, 30; 14. Sarah Sherti (Zois) 5, 20; 15. Kristina Di Dio (Zois) 5, 15; 16. Lorena Blasig (Zois) 5, 14; 17. Karin Hoban (Zois) 4, 95; 18. Neva Petejan (Zois) 4, 78; 19. Vanja Pavlin (Gre) 4, 63.
Štafeta - dekleta: 1. Gregorčič 1:01 (Braini, Sfiligoj, Bandelli, Tomšič); 2. Zois 1:03 (Klede, Uršič, Hoban, Devetta); 3. Trubar 1:06 (Tomšič, Brandolin, Spazzapan, Leban).
100 m - mlajši fantje: 1. Alex Buzan (Zois) 12, 20; 2. Manuel Devetak (Gal) 13,10; 3. Matej Leopoh (Gal) 13, 51; 4. Erik Figelj (Tm) 13, 81; 5. Jan Prinčič (Tm) 14, 20: 6. Peter Gus (Tm) 14, 91.
100 m - starejši fantje: 1. Peter Zon-tar (Zois) 12, 07; 2. Stefan Tommasi (Zois) 12, 36; 3. Nikolaj Pintar (Gal) 12, 38; 4. Guido Kovic (Can) 12, 96; 5.
David Lavrenčič (Can) 13, 25; 6. Boris Debeljak (Zois) 13, 37; 7. Aleš Plesničar (Can) 13, 42; 8. Peter Figelj (Zois) 13, 56; 9. Aleksander Popov (Tm) 13, 65; 10. Iztok Prinčič (Can) 14, 01; 11. Bomt Albreht (Zois) 15, 41; 12. Fabio Leghissa (Can) 17, 01.
Daljina - mlajši fantje: 1. Alex Buzan (Zois) 5, 45; 2. Marco Florenin (Gal) 5, 25; 3. David LukeS (Can) 5, 09; 4. Matej Leopoli (Gal) 5, 09; 5. Diego Fajt (Zois) 4, 94; 6. Jan Prinčič (Tm) 4, 63; 7. Erik Figelj (Tm) 4, 24; 8. Matjaž Cemic (Gre) 3, 74.
Daljina - starejši fantje: 1. Igor Vitežnik (Can) 5, 37; Nikolaj Pintar (Gal) 5, 34; 3. Patrik Jarc (Zois) 5,13; 4. Simon Remec (Can) 5, 00; 5. Daniel Radetti (Tm) 4, 95; 6. Aleš Plesničar (Can) 4, 68; 7. Stefan Tommasi (Zois) 4, 70; 8. Bomt Fioreli (Can) 4, 60; 9. Guido Kovic (Can) 4, 59; 10. Matevž Jenko (Zois) 4, 55; 11. Matej Makuc (Gal) 4, 43; 12. David Gergolet (Can) 4, 33; 13. Peter Figelj (Zois) 4, 23; 14. Matej Šemrov (Can) 4, 12; 15. Dario Berti-nazzi (Gre) 4, 08; 16. Robert Valentinčič (Can) 3, 53.
Štafeta - fantje: 1. Galilei 0, 49 (Braione, Cemic, Pintar, Gruden); 2. Cankar 0, 51 (Lukeš, Remec, Vitežnik, Fioreli); 3. Gregorčič 0, 56 (Simčič, Pintar, Bertinazzi, Mučič); 4. Trubar 0, 57 (Primožič, KlemSe, Bandelli, Prinčič).
Krogla - mlajši fantje: 1. Aljoša Pavšič (Can) 10, 00; 2. Matej Leopoh (Gal) 9, 92; 3. David Lukeš (Can) 9, 89; 4. Roman Perdec (Can) 9, 73; 5. Alex Buzan (Zois) 9, 05; 6. Jaka Filipič (Tm) 8, 70; 7. Mitja Faganel (Tm) 8, 02; 8. Marko Cemic (Tm) 7, 83; 9. Tihomir
BlagojeviC (Zois) 7, 77; 10. Aljoša Pirjevec (Tru) 7, 18; 11. Jan Prinčič (Tm) 7, 13; 12. Matjaž Cemic (Gre) 7, 12; 13. Erik Figelj (Tm) 6, 87.
Krogla - starejši fantje: 1. Nikolaj Pintar (Gal) 11, 38; 2. Patrik Jarc (Zois) 11, 19; 3. Aleš Plesničar (Can) 10, 89; 4. Stefan Tommasi (Zois) 10, 85; 5. Dean Sušmelj (Zois) 10, 30; 6. Manuel Soban (Can) 10, 10; 7.-8. Guido Kovic (Can) 10, 00; 7.-8. Peter Figelj (Zois) 10, 00; 9. Alex Makuc (Gal) 9, 45; 10. Sebastjan Sulič (Zois) 9, 27; 11. Andrej Petrovič (Can) 8, 60; 12. Aljoša Durnik (Can) 8, 00; 13. Dario Bertinazzi (Gre) 7, 00; 14. Fabio Leghissa (Can) 5, 80.
800 m - mlajši fantje: 1. Marco Jarc (Tru) 2:24; 2. Dimitri Ferletič (Zois) 2:28; 3. Erik Peteani (Zois) 2:30; 4. Matej Leopoli (gal) 2:32; 5. Alex Buzan (Zois) 2:37; 6. Mitja Cemic (Tm) 2:38; 7. Erik Figelj (Tm) 2:40; 8. Marko Černič (Tm) 2:46; 9. Andrej Cemic (Tm) 2:51; 10. Jan Prinčič (Tm) 2:58.
800 m - starejši fantje: 1. Nikolaj Pintar (Gal) 2:21; 2. Guido Kovic (Can) 2:28; 3. Stefan Tommasi (Zois) 2:29; 4. Peter Figelj (Zois) 2:30; 5. Matjaž Pintar (Gre) 2:43; 6. Fabio Leghissa (Can) 3:42.
Lestvica šol
Dekleta: 1. Zois, 2. Trubar, 3. Gregorčič, 4. Cankar.
Fantje: 1. Galilei, 2. Zois, 3. Cankar, 4. Trubar, 5. Gregorčič.
Cetveroboj - fantje
Mlajši fantje: 1. Alex Buzan (Zois), 2. Erik Figelj (Tru), 3. Jan Prinčič (Tm).
Starejši fantje: 1. Nikolaj Pintar (Gal), 2. Stefan Tommasi (Zois), 3. Guido Kovic (Can), 4. Peter Figelj (Zois), 5. Fabio Leghissa (Can).
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Petek, 10, maja 1996
Z'
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4: Na trenutke se vam bo zatikalo, vendar boste vseskozi ohranjali zavidljivo mero vedrine in dobrega razpoloženja. Nič čudnega torej, če boste na svojo stran pridobili tudi nasprotnike.
BIK 21. 4-20. 5.: Z zavistnim pogledom boste
opazovali nekoga, ki mu je v kratkem času uspelo prigrabiti goro denarja. Vprašajte ga, kolikšna je bila resnična cena, pa ga boste začeli brž pomilovati.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: V domačem logu vam bo vse bolj dolgčas, zato si boste zaželeli razširiti krog poznanstev. Nobenih ovir ni; pojavile se bodo šele tedaj, ko bodo domači zaslutili, da se podajate v tx^.
RAK 22.6. - 22. 7.: Po dolgem času omahovanja se boste naposled lotili dela, Id naj bi vam zagotovilo karseda brezskrbno življenje. Upajmo le, da vam bo po silnem delu ostalo vsaj še nekaj let za uživanje.
Neka novica bo v vaše srce vnesla nemir; izvedeli boste namreč, da se v delovnem okolju kuhajo spremembe, ti lahko ogrozijo vaš položaj. Računajte na najslabše, pa se bo zgodilo najboljše.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Utrdili boste medosebna razmerja, obnovili nekaj starih vezi in se odprli na prihod novih znancev. Ko bo vse na svojem mestu, se lotite še sebe, sicer se bo navidezen red sprevrgel v kaos.
TEMNICA 23.9. -22.10.: Čeprav je vas moralni kodeks trden in že stokrat preverjen, boste tokrat vendarle nekoliko popustili pri nekaterih svojih načelih, zlasti tistih, ki jih je že zdavmaj povozil čas.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ker ne znate pravočasno prisluhniti glasnikom bolezni, se vam zna zgoditi, da si boste po nekaj dolgih skokih polomili ude. Po-stojte torej in si ukradite kakšen dan za obnovo moči.
STRELEC 23.11. - 21.12,: Precej lahkomiselni boste, zato boste ušpičili nekaj napak. Nobena ne bo nepopravljiva, če boste le toliko iskreni, da boste priznali resnico. Bolj bo bolela, bujneje bo duša zacvetela.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Ko boste že skoraj prepričani, da vas nihče ne mara takih kot ste, vas bo nekdo obdaril s kupom laskavih besed in z iskreno Zeljo, da se ne spreminjate zaradi bojazni pred izobčenjem.
Ob polni denarnici se boste nekoliko prevzeli, zato boste nepremišljeno zapravljali. A vedite: sposojen denar se zdaleč ni podarjen, zato se obrzdajte in prisluhnite glasu skromnosti.
RIBI 20.2. • 20.3.: Trenutek velike spremembe je vse bližje. Čeprav ste se nanjo dodobra pripravili, vas bo Se zmeraj preganjal občutek, da boste v usodnem trenutku zamotiti. Bojazen je popolnoma odveč.
JUŽNA AFRIKA / NOVONASTALA DR2AVA IŽCE SVOJO IDENTITETO
Državljani bodo zjutraj nosili črno obleko z zlatim trakom
Modni kreatorji predstavili predloge za novo »narodno nošo«
JOHANNESBURG - Južnoafriška modna industrija je nedavno pripravila prireditev, na kateri so predstavili predloge za »narodno nošo«. Izbor noše pa bo zelo težka naloga, kajti Južna Afrika združuje prebivalce velikega števila etničnih skupin, uradno pa se govori enajst jezikov. Mavrični narod, kot se radi imenujejo, je ponosen na državno zastavo in himno s katero se radostno identificira, zato upajo, da se bo tudi izbrana noša »prijela« brez večjih težav.
Modni oblikovalci so staknili glave in se lotili temeljite raziskave o oblačilnih navadah v preteklosti; od zapletenih oblatil Črnskega plemena Xhosa, do skoraj nunskim oblačilom podobnih oblek afri-kanerskih žena. Odkrili so, da so oblačila današnjih prebivalcev precej manj zanimiva in barvita kot v preteklosti. Za razliko od prebivalcev zahodne Afrike, ki slovijo po čudovitih ročno narejenih oblačilih žarečih barv, nenavadnem nakitu in poslikavah telesa, predvsem glave, se prebivalci juga Afrike navdušujejo nad najlonskimi hlačami, potiskanimi majicami in zahodnjaškimi suknjiči. Zivopisana ženska pokrivala so morda edina, ki v suhoparno ozračje prinašajo nekaj svežine in so podobnih vzorcev kot ži-vopisane srajce Nelsona Mandele, kar je kar njegov zaščitni znak. Medtem ko se premožni beli prebivalci v mestih oblačijo po evropski modi, pa so revni belci z modo ostali nekje v sedemdesetih letih.
»Zelo težko bo izmed vseh teh raznovrstnih oblatil sestaviti nekaj, kar bo imelo skupni imenovalec,« je zaskrbljen kulturni minister, ki se je prireditve udeležil kot častni gost prireditve v Johannesbur-
gu, najbogatejsem južnoafriškem mestu.
Za povabljence je bilo zaželjeno, da se oblečejo, kar se da »narodno«, vendar je namera spodletela, saj so se tisti, ki niso bili oblečeni po evropejsko, pojavili v oblačilih, ki so bila narejena na zahodu Afrike. Celo sodniki natečaja, ki so se trudili, da bi bili v slogu svoje namere, se niso najbolj odrezali.
Med modeli, ki so se znašli v finalni prireditvi, so za moške prevladovala valovita oblačila z vzorci, ki posnemajo zebrino kožo, in za ženske oblačila s turbanom, ki so spominjala na »arabske noCi«. Videti je bil tudi rahel vpliv vzorcev Mandelinih srajc in oblek njegove pravkar ločene žene Winnie, ki zagovarja močno in samostojno žensko.
Južoafriška zastava je zelo priljubljena in, kot je videti, za zdaj edini simbol, ki je sposoben združiti vse etnične skupine in narode. Zelena, zlata in črna barva, ki ponazarja črnski del, rdeCa, bela in modra pa belski del prebivalstva, se zdaj pojavljajo povsod - na kapah, oblačilih, klobukih, ovratnih rutah in životcih.
Nekateri obiskovalci prireditve so sicer pripomnili, da barve zastave, ki
se uporabljajo za oblačila kažejo pomanjkanje domišljije, toda večina je bila navdušena.
Ce se bodo oblačila zmagovalca natečaja Heina Reidersa »prijela« bodo v prihodnje spoštovani državljani Južne Afrike zjutraj nosili črno obleko z zlatim trakom, ki ga bo ob slavnostnih priložnostih zamenjala prepasnica v barvah zastave. Njihove spremljevalke pa bodo nosile
krila, segajoča do gležnjev, životec v barvah zastave in okrasnimi cekini ter Crn klobuk z okrasnim perjem.
Težave z obleko ima tudi južnoafriško olimpijsko moštvo, ki obupano išče zamisel za obleko, ki naj bi jih predstavljala na letošnjih olimpijskih igrah. Poslušalci radia, ki so se odzvali njihovemu klicu, so predlagab zelene hlače in »mandelovo« srajco ali opravo plemena Zulu s
ščitom in sulico.
Kulturni minister Ngu-bane ni povsem prepričan, da bo sam nosil novo oblačilo, saj pravi, da je »-mož obleke in kravate« in dodaja, da je iskanje »nove oblačilne identitete« večini prebivalcev tuje in nerazumljivo.
Toda že naslednja južnoafriška kandidatka za Miss Universe .bo »pooblaščena«, da svetu pokaže novo podobo.
Liza Minnelli je čila in zdrava
Nedavno so se razširile govorice, da ima igralka Liza Minnelli, junakinja filma Kabaret, zdravstvene težave. Na neko newyorško prireditev pa je prikorakala vesela in zadovoljna.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	DRGNJENJE KOZE Z BRISA CO PO UMIVANJU	SODNIK V SPODNJEM SVETU V GR.MIT0L.	FRANC. DRAMATIK (ARTHUR)	HOKEJIST OLIMPIJE ZUPANČIČ	LOJZE OBLAK	TRGOVSKO MESTO NA Z. OBALI MALE AZIJE	SAMOGLASNIK	SINOVA ZENA	SAMOVOLJ. OBLAST ENEGA ČLOVEKA	ZAPOREDNI ČRKI	STRUPENA MOČVIRNA ZELIKA, SKRNICELJ	AVTOR: MARKO DRESCEK	KDOR Sl PRIZADEVA NEKAJ DOSEČI	REDKO ZENSKO IME	TINE ROŽANC	SPOJ ROKE STRUPOM	NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA	SKUPINA NASILNIH UUDI	SVETLA ZVEZDA V ORLU	JAJCA, KI SE ISTOČASNI VALUO
SL. PISATELJ (MARTIN KRPAN)												CRNORJAVO KRZNO								
PRENOS ZVOKOV Z RADIJSKIMI VALOVI												KAR POVZROČA STRAH KIJEVSKI KNEZ								
HRV. SKLADATELJ (KRSTO)					NOVINAR REPUBLIKE (MILOŠ)					VRTAN UTA					MESTO JV. ANATOLIJI					
										KRAJ PRI VOJNIKU					MOČVIREN SVET (NAR.)					
TOVARNA IVTOMOBILOV MARIBOR				PRVA PLAST JURE	ZAHODISCE DOVRŠNI PRETEKLI CAS												DIAPOZITIV (KRAJŠE) JOSIP STRITAR			
MESTO V ITALIJI OB REKI SANTERN0						AM. IGRALKA TURNER					DRŽAVNA BLAGINJA					ANG.D0LZ. MERA				
						LUCIEN TESNIERE					MESTO V NEMČIJI					PIKAJOČI DVOKRILEC				
TESTENINA Z NADEVOM							PRVOTNI PREBIVALCI APENINSKEGA POLOTOKA	ČISTOČA ŽIVALSKA MAŠČOBA						PIVSKI VZKLIK GERMANSKI OREL				VODITELJ JUGOSLAVIJE (JOSIP-TITO)	RAZRED CLE-NONOZCEV S ŠKRGAMI	PODZEMNI DEL HIŠE
AKTINON			ZENSKA V VARIETEJU									ATLANTSKI PAKT					DLAKA POD NOSOM			
			MEJNA REKA MED BIH IN HR									IT. PISATELJ IUMBERT0)					OSEBNI 7AIMFK			
KRAJ NA SZ. UGANDE (IZCRK TUNIS)						BUKOVA ALI IEL0VA DESKA KARL ERBEN									LES KVADRAT. OBLIKE 0KAY					
ZENSKI PRINCIP INDIJSKE FILOZOFIJE				GRMIČAST UŠAJ ZA PRIDOBIVANJE LAKMUSA									REKA V VIRGINIJI							
EVROPSKA VESOUSKA AGENCIJA				DEL PROSTORA, OMEJEN S PLOSKVAMI					CESKA PRITRDILNICA				BRIZANTNO RAZSTRELIVO							
uzvtDia
‘ONV
‘0131
‘vsa
‘asoNvoa
‘oaAOTras
‘Nil
‘TVtKM
‘viaiOAvi
‘isniN
‘Ma
‘OIVN
‘VXLSLLHV
‘NV
‘ssa
‘VOVNS
‘loiAva
‘cravi
‘avaa
‘VNVl
‘V10WI
‘via
‘aosnviVHVz
‘MVl
‘svaviv
‘VdOl
‘avaa
‘)rvao
‘vioHvais
‘VilNOdOIOVH
‘NVHVH1SV
‘msAaiNVHj
:OUABJOpOy\
;A31IS3H
■■■■■■■

RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Kotiček: Baltazar TV dnevnik
® RAI 1
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: II vagabondo della citta morta (vestern, ZDA ’48, i. R. Young) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita Luca Sardella, Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansburv, Mel Ferrer)
Dnevnik, 13.55 rubrika Style, gospodarstvo Film: Gli zingari del ma-re (pust., ’78, i. R. Logan, M. Jamison-Olsen) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zono Danes v parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis)
Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Dok.: Superkvark (oddaja o naravi in znanosti (vodi Piero Angela, vmes dok. o življenju jelenov) Dnevnik
Aktualne teme v oddaji Cliche ( vodi Carmen La-sorella)
Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Kultura News Aktualni pogovori: gotto-voce - Potihoma Aktualno: 11 mattatore
1	P RAI 2	Sc	'j RETE 4
	Oddaja za najmlajše,		Nad.: Piccolo amore, 6.30
	vmes risanke		Jeffersonov!, 8.00 nan.
	Nan.: Blossom, 8.30		Avvocati a Los Angeles,
	Družina Drombush		9.00 Un volto, due don-
	Potrebujem te		ne, 10.00 Zingara, 10.30
	Rubrika o aktualnih te-		Renzo in Lucia, 11.45 La
	mah: Fuori dai denti		forza deli’ amore, vmes
imTai	Ekologija v gospodinjst-		(11.30) dnevnik
	Vil		Nan.: Hiša v preriji
n* a	TG2-33,11.45 dnevnik 2		Dnevnik
ton	Variete: I fatti vostri		Rubrika o lepoti
	Dnevnik, navade in druž-		Nad.: Sentieri
	ba, rubrika o branju knjig		Film: Niagara (dram.,
	Variete: I fatti vostri		ZDA ’53, i. M. Monroe)
	Nad.: Quando si ama,		Aktualne teme Giorno
	15.10 Santa Barbara		per giorno - Dan za dnem
	Dnevnik	|rajy	Dnevnik Tg4, vreme
	TV film: Al diavolo mio		Variete: Game Boat
	marito (kom., ZDA ’91)		Nan.: 11 cliente (i. JoBeth
	Dnevnik		VVilliams, J. Heard)
naffl	Rubrika o potovanjih in		Film: L’ albero del male
	izletih Sereno Variabile		(srh., ZDA ’90, i. J. Sea-
	Vreme, dnevnik in šport		grove, D. Brovvn), vmes
	Nan.: Ispettore Tibbs		(23.30) dnevnik
|t*tj	Šport in predstavitev Tg2		Pregled tiska
	Variete: Go-Cart		Rubrika o lepoti
ITALIA 1
ti Večerni dnevnik Tg2 S Variete: I fatti vostri TG2 Dosje
Dnevnik, rubrika Neon in vremenska napoved Dokumenti: Zgodbe Ponoči, na trgu Italija
RAI 3
Dnevnik
Videosapere: Robinson in Petek, Vstop prost, Zdravje, Media/Mente, Islam, Italija na kolesu, Znanstveni dnevnik Dnevnik 3 iz Milana Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Šport: tenis
Nan.: Faber 1’ investiga-tore - Tajnost v podjetju (i. Klaus VVennemann) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 minut Variete: Blob Film: Una Magnum per McQuade (krim., ZDA '83, i. C. Norris)
Dnevnik, deželne vesti Aktualni odd.: Linea 3, 23.50 Reperstory Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Fuori orario
Šport: košarka play off, 1.35 tenis
CANALE 5
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Televizijsko sodišče: Forum (vodita Rita Dalla Ghiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery)
Nan-.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, M. Jamal VVarmer) Variete: Časa Castagna (vodi Alberto Castagna) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: II villaggio dei cor-sari, 1730 risanke
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Planet jE Nan.: TJ. Hooker
Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti y Šport studio
Otroški variete, 14.25 Ciao Ciao Mix Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.05 Generazione X Aktualno: Planet Nan.: Bayside School,
16.45	Beverly Hills,
17.45	Primi baci Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.; Baywatch - Zaljubljeni za šalo (i. David Hasselhoff), 20.00 Mr. Cooper - Milijoni v predalu
Film: Full Metal Jacket (vojni, ZDA ’87, r. S. Ku-brick, i. M. Modine, A. Baldvvin, V. D’ Onofrio) TV film: Senza respiro (dram., ZDA ’87, i. M. Ironside, A. Madigan) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet
# TELE 4
19.30, 22.00, 0.10 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Nice Friends, 16.30 The Cat
Glasba: Slot Machine TV film: Chicago Story Gospodarstvo Odprti prostor
	Kviza: Ok, il prezzo š giusto (vodi Iva Zanic-		
	chi)!, 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike	(•) MONTECARLO	
	Bongiorno, A. Elia)		
	Dnevnik TG 5		
	Variete: Striscia la noti-		20.00, 22.30, 1.05 Dnev-
	zia (vodita Lello Arena		nik, 13.30,19.50 Šport
	Enzo lacchetti)		Nan.: Free Špirit
	Variete: 11 grande bluff		Film: Voglio essere ama-
	(vodita Luca Barbareschi,		ta in un letto di ottone
	Paola Barale)		Varieteja: Tappeto volan-
	Večerni dnevnik TG 5		te, 18.00 Zap Zap
	Variete: Maurizio Costan-		The Lion Trophy Shovv
	zo Shovv, vmes (0.00)		Film: Lettere d’ amore
	nočni dnevnik Tg5		(kom., ’90, r. M. Ritt, i. J.
	Sgarbi quotidiani		Fonda, R. De Niro)
	Striscia la notizia		Film: Baby Boom (kom.,
	Nan.: Cin Cin		ZDA '87, i. D. Keaton)
fr* Slovenija 1
10.00
10.20
10.35
10.50
11.15
13.00
13.05
14.30
15.15
16.20
17.00 17.10
17.35
18.05
18.35
19.15
19.30
20.05 20.40 22.20
22.50
Videostrani Medvedek na obisku Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 9. del Denis pokora, 2. del Tommy, pon. angleškega filma Poročila
Kolo sreCe, pon. tv igirice Terra X, pon. 8. dela Portret slovenskega glasbenika: Anton Dermota Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper TV dnevnik 1 Moja ideja, 8. del Drugi mednarodni otroški festival Varšava '95 Fallerjevi, 14. del Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Sorodne duše, 9. del Poglej in zadeni TV dnevnik 3, vreme Mavrični reporter, švicarski film Režija: Clemens Klopfenste-in in Ramo Legnazzi.
fr Slovenija 2
8.00
8.40 9.10
9.40 10.05
10.55 11.50
12.55
15.00
15.30
16.30
17.00
17.25
18.00
18.45
19.25 20.05 20.20 20.20 20.35
21.20
22.20
22.50
23.15
23.40
Euronevvs
Poslujemo - je to za vas?
V	žarišču
Znanost od blizu, 10. del Podoba podobe Aragon, 2. del dok. serije Dediščina Sogunov, 2. del angleške dok. oddaje Tenis, Četrtfinale turnirja Slovenian Open, prenos Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža Moški, ženske Sorodne duše, 8. del Arktični lovci, japonska poljudnoznanstvena oddaja
Veliki dosežki slovenske kirurgije, 16. oddaja Po Sloveniji Planet Šport Denis pokora, 4. del
V	žarišCu Forum
Angel Falls, 6. del Pesek Časa, 2. del ameriške nadaljevanke Režija: Gary Nelson.
Studio City TV avtomagazin Novice iz sveta razvedrila
Zavrtimo stare kolute Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža
SH Koper
16.00
16.30
17.30 18.00
18.45
19.00
19.30
Euronevvs
Meridiani, aktualna oddaja
Peter Pan Club Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik - Vsedanes »Spomnim se...« - oddaja ob 25. letnici TV Koper -Capodistria vmes
Peter Pan Club
»Spomnim se...«
Vsedanes - TV dnevnik Vloga in prihodnost, tv program za italijansko narodno skupnost
OtO Hrvaška 1
7.30
8.15
10.00
10.05
11.00
11.10
11.30 12.00 12.20
12.45
14.20
14.35
15.05 15.40
15.50
16.15
16.30
16.45
17.45
18.15
18.50
19.30 20.10
20.45
21.45
22.15
22.35
23.05
23.45
TV koledar
Santa Barbara, 1253. del ameriške nadaljevanke Dobro jutro Poročila
Izobraževalni program: Pierro della Francesca, Umetnost kot znanost Verski leksikon Angleščina Zgodbe o lisici Dnevnik
Ljubezen, 242. del Mož z zlato roko, ameriški čb film Otroški program Velika pristanišča Poročila Verski leksikon, ponovitev Angleščina Zgodba o lisici Ciribici Hrvaška danes Kristalno cesarstvo,
Kolo sreCe Pol ure kulture Dnevnik Javna stvar, dokumentarna oddaja Aplavz, prosim! glasbena oddaja Materinski dan, dokumentarna oddaja Dnevnik Slika na sliko Izgubljeni svetovi, dokumentarna oddaja Poročila
'N
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05.Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled;
8.00	Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.30 Novice; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti;
22.00	Zrcalo dneva; 22.20 Jazz na 2. pr.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij;
11.05	Repriza; 12.05 Igramo in pojemo;
13.05	Glasba J. Gallusa; 13.40 Srečanje
tamburašev v Ajdovščini; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Opera: Zvonček; 19.30 8. koncert orkestra Slov. filharmoije; 21.30 Intermezzo; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30,	14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.40 Power play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasb. odd. Muzak;
19.30	Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer z M. Vuksanovičem.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.00 Glasbene želje; 9.35
Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir d'ltaly;
11.00	Parlamento sette; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 14.45 Male istrske zgodbe; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Discoteca sound; 19.15 Sigla singel; 20.00 Prenos RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (Prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 5. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba: skladatelj Alojz Ajdič; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEI.1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
20
Petek, 10. maja 1996
r	CDFf
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
Mariborsko Pohorje
Ribniško Pohorje
Golte
Vogel
Krvavec
Velika Planina
Kanin
L Rogla	j	-	v i	\	/					-	
ni				Z)
Pisani mozaiki Isaiaha Žagarja
Manekenka zaMevti od Le Pena odškodnino
PARIZ - Francoska skrajno desničarska Nacionalna fronta si je za svoj prvomajski letak “izposodila" fotografski posnetek ameriške manekenke Linde Evangelista, ki je zaradi tega tožila njenega vodjo Jean-Marie Le Pena in zahtevala en milijon frankov (300 milijonov lir) odškodnine. Lepotica, ki spada med najbolje plačane top modele, trdi, da je fašistična organizacija zlorabila njen imidž in prekršila njeno pri-vacy. Na letaku je dekle upodobljena kot Devica Orleanska... Pravzaprav je Le Penovo gibanje že seglo v žep: Lindi je izplačalo 24 milijonov Ib, njeni reklamni agenciji elite 12 mihjonov in fotografu Karlu Lagerfeldu spet 24 milijonov hr. Versajsko prizivno sodisce je NF prepovedalo rabo manekenkine podobe.
Poslanca torijcev zasačili z ljubico na francoski obali
LONDON - Daily Mirror je objavil na prvi strani fotografski posnetek, ki prikazuje 45-letnega konservativnega poslanca Ruperta Allasona in 25-let-no očarljivo violinistko Jane Burgess brez modrčka na plaži v St. Tropeju. Plavolaska je kajpak njegova ljubica, saj je možak - milijarder - oženjen s
V prašičjem raju je kar prijetno«.
Pet tednov stari pujski pri koritu v farmi s pomenljivim imenom »Prašičji paradiž« v kraju Pea-cock Hill v državi Washington. Keže, da se jim v »paradižu« prav dobro godi.
Švicarko nizozemskega porekla in ima dva sina. Zadeva je seveda dvignila veliko prahu, tudi zaradi tega, ker je Časnik že pred Časom objavil članek o poslančevem skakanju Cez plot, ki ga je napisal novinar Alastair Campbell, zdaj glasnik liderja laburistov Tonyja Blaira.
PHILADELPHIA -Umetniku na sliki je ime Isaiah Žagar (po priimku bi lahko sklepali, da je slovenskega porekla, tega tiskovne agencije pa zal ne povedo), svoje zelo cenjene mozaike in zidne skulpture pa izdeluje iz kosov ogledal, steklenic in najrazličnejših odvrženih predmetov, kar vse pritrdi na cement, pomešan z barvo.
Na sliki (telefoto AP) pravkar dokončuje svojo zadnjo umetnino v severnem predmestju Philadelphie.
Limuzina za šejka, ki nima težav s parkiranjem.
V zasebni delavnici v Riversideu v Kaliforniji so komaj zgradili 22 mehov dolgo limuzino za nekega arabskega šejka, ki jo misli uporabiti za svoja potovanja v ZDA. Limuzina je stala 1, 8 milijona dolarjev ter lahko prevaža 38 oseb, na sredi pa je vpogljiva kot nekateri avtobusi. Ko je šejk ne bo rabil, bo limuzina na razpolago za vsakogar, ki jo bo lahko vzel v najem. Seveda le v primeru, da nima problemov s parkirišči...