«80» PosamtzneMtnlkei N avsdne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* iskala v*mk 4«* ravvca nedelje in prašnikov, ob IS. uri s datumom oaoledojeffa dot ter sfcane mesečno po poati D 10'—> za bbo* •omstvo D IS' -, doctefVjo« no ck>w D 11*—, na iskasoiee D 10" —. 'nsrrati po do^ovtim. N-nroaa pxi opravi »TABORA* MA&JBOX#' jttfčičcoa akta ate«.4, 9 _________ omkbrtoks-n m m hi11—ra «rrw Naslov C€?ia cianafti?« £Sqy» 75 ^arss, ^f*^.v3»^--^ir-wrr7T~r--*r,,wra«wsr P«saai9Zi)e številke. H avsdne Cia —"75, e5> nedeljah 1)5» 1*—i UREDNIŠTVO se uahnia • Murv boru, Juruioov* ai. kL 4, i. nart* »tropje TeJlefoi? jntemrb- st. UPRAVA *c nahaja » Jorauievi •lici ' j»L 4, pritiicie dejmo. Telefon ek. 24- ' SHS puatnocekovnd *«čfar»> thav 11 -7M* Va n&cočiU brea dcbui;* «* c* - nioVupi«! a» «w vmAaicv Samo do 1(1. decembra so še na prodaj srečke Jugoslovejiske Matice. Lepo priliko priti v posest, krasnega motornega kolesa, ali pa elegantnega dirkalnega koksa, naj nihče ne zamudi. Srečke samo po lo Din. Jjtoslcvcni, pomagajte »vojim bratom onstran meja! Kriza v radikalskem kfyby na višku Rsdikafoki ministri so dali mandate Pašiču na razpolago. — Ministrski predsednik bo odločil. BEOGRAD. 15. dec- V političnih in parlamentarnih krogih zasledujejo z velikim zanimanjem krizo v radikal-skem klubu. Položaj v radikalskem klubu je izredno napet. Vsi radikalsiti ministri razen prometnega ministra Ante Radojeviča, ko dali ministrskemu predsedniku Pašiču mandate na^ razno] ar o. Kakor doznavatno so to storili iz razloga, da bo imel Pagič 5>r' razčiščenju nevzdržne situacije v klubu popolnoma proste reke. Računa se z dejstvom, da bo ministrski predsednik nadomestil neka-tere ministre z osebami, proti katerim ni med člani v klubu nikakih predsodkov. Spor med skupino Ljube Jovanoviča in skupino ministrskega predsednika je dosegel višek. Burna skupščinska sela Afera Luki nič. — Ostri nastopi med demokrati in samost, demokrati. — Jutri odločitev. BEOGRAD, 16. dec. Današnja skup-SfflinJska seja je potekla, jako burno. Seja se je pričela ob pol 10. uri in takoj razpravljala o zadevi Lukiniča. Govorili 60 štirje poslanci opoziei jonalnih strank. V-si so zahtevali, da se bivši pravosodni minister izroči sodišču. Argumenti opozici jakih strank pa niso bili utemeljeni. Med dr. Budi seri jevičem (sam. dem.) in Ljrafbo Davidovi6em, je prišlo do ostrega prerekanja. Davidovi^ je pripomnil, da bi lahko vložil proti aaimostojnim demokratom še več tožb, nakar ga je BudfeaVljevič pozval, naj se razločneje izrazi. Omenil je izjavo poslanca Hasana Milkoviča, ki je lansko leto obtoževal demokrate. Budisav-b>evič je odgovoril, da je Milkovič zato dobil tudi od njega nekaj krepkih zaušnic. Nastalo je tako ostro prereka- demokrati, da je predsednik prekinil, sejo. , w>pet otvorjena, je f'S «• Hodžar (STJS), ki je tudi zahteval da »e. Lukinič odda sodišču. Prevladovalo je prepričanje, da »o'v ozadju te afere se vedno interesi epeku-Ivntov, ki bi z_ likvidacijo Thurn in Taxisovega podjetja, še kaj zai^lužili. Seja je bila ob 11. uri zaključena. — Jutri se debata nadaljuje Pričakuje se, da; ho jutri debata o izročitvi dr. Lukini č a končana in da hodo poslanci nasto-pili božične počitnice. Vlada nima večine v ' zakonoda|nem odboru 0 ^enačenju davkov. K' ^Joc- v skupščinski »vet VlnJv1^ i6 s5i-,ne' ker 36 odbor voben 7,a &bir, a voltitve so se vršile takrat, ko je bila na krtmiilu vlada narodnega bloka in imela večino s pomočjo enurotstojnili denJk™- t»v. Vlada jo sklenila v skupščini pred lagati v obliki resolucije, da s«, izvoli v zakonodajni odihor potrebna, večina. — Svet se ja nato posvetoval o zakonu *a izenačenj© davkov. Ministrski svet v jprincipih soglaša, a bo v naslednjih dheh natančneje debatiral. Po božičnih Praznikih, ho zakon predložen dkupščinb Bela sestra Maribor, sreda 16. decembra 1925. Leto': VI. Številka: 285. 8BfW9WBRaiK5mW!!SraBa«^ Manifest ljubljanske univerze V zadnjem času se širijo med našim narodom resno smatrane vesti, da sc namerava ukiniti ljubljanska univerza ali vsaj nekatere njene fakultete. Da bodo vsi krogi našega naroda, v katerem je že izza časa velikega Napoleona globoko zasidrana ideja lastne popolne univerze, poučeni o stališču, ki ga zavzema v tem eminentno kulturnem vprašanju univerzitetni svet kot poklicani predstavitelj univerze, smatra ta za svojo dolžnost izjaviti sledeče: »Z uiedinjenjejn v narodni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev se jeizpolnila več kot stoletna želja našega naroda: ustanovilo se je. kor. viden znak našega osvobojenja, vseučilišče v Ljubljani, iz razlogov, kš do danes niso izgubili ničesar na svoji veljavi- Kot nacionalno kulturno središče lil žarišče smo ga gojili in čuvali, kot tako se je vkljub skromnim sredstvom razvijalo in kot tako vrši svoje vzvišeno poslanstr v? sta mu ga poverila država in narod. S ponosom gleda lubljanska univerza na svoje dosedanje uspelte, ki pričajo o njeni življenjski sili in njenem resnem stremljenju in ki opravičujejo v polni meri njen nadaljni obstoj. L jubljanska univerza, postavljena v najzapadnejšo pokrajino kraljevine En v najbližjo bližino visoko stoječih starejših kultur, je poklicana, da v plemenitem tekmovanja čtsvrj in razvija domačo slovansko kulturo. Zato bi bila ukinitev ali pa tudi samo okrnitev univerze v Ljubljani nepopravljiva škoda za našo narodno kraljevino. Pomen univerze v Ljubljani razumejo in čutijo tudi naš? bližnji in daljni sosedi, ki vidijo v njej ne samo.eno najmočnejših postojank Jugoslovanstva in Slovanstva, marveč, radi njeno goegmične lege, tudi poklicano kulturno posredovalko med njimi in nami. Pred vsem oa vidijo v njej mogočno poroštvo iskrene, nerazrušljive vzajemnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tega njenega pomena so se zavedali ob njem ustanovitvi npjvSšjl* državni čiuitelji, naš kralj, vlada In parlament; tega se zaveda najgloblje tudi univerza satra«> Ljubljana, 11. decembra 1925. Za univerzitetni svet: Rektor: Dr. TiTAMiC, L r. Ta manifest se je poslal g. ministrskemu predsedniku, g." ministru prosvete, g. predsedniku parlamenta in drugim odločilnim činiteljem in vodilnim listom v državi. ■ Mariborske w@s8ti Marlhoi 15. decembra lStiž Sijepan Radič o Mariboru Na povratku iz Maribora je dal Sijepan Radič zagrebšlčimi in beograjskim časnikarjem! izjavo o svojih vtisih v Mariboru, ki iz nje posnamemo po »Obzo-ru« sledeče: Maribor je oddaljen od Zagreba v zračni črti 85 km. Ko se bo dovršila bofjfša železniška zveza, bo lahko človek prispel v dveh urah iz Zagreba v Maribor. Po modernih prometnih pojmih jp Maribor zagrebško predmestje. In sicer takšno predmestje, da je hkrati središče slovenskega in političnega življenja kakor Ljubljana, za katero zaostaja zgolj v bamčno-finadenem oziru. Sicer pa — zan.i to ni nobena škoda. Nato govori Radič o zborovanju, hvaili udeležbo in trdi, da udeleženci predstavljajo vsaj ‘20.000 volilcev. Mariborsko zborovanje je bilo boljše kot ljubi j antsko. V Ljubljani — pravi — jc bilo veliko gledalcev in kritika-trov, v Mariboru pa 75 odtit. organiziranih pristašev. ostali so bili simpatizerji. (G. Radiču so njegovi mo rib o raki pristaši očividko kazali Potemkimovo vasi. Res je, da je bilo navzočih mnogo pristašev, vendar pa lahko rečemo, da je ostalih 56% prišlo iz same radovednosti. Radovednost pa Se ni simpatija. Op. umi.) V Ljubljani je Radič govoril napol slovensko napol hrvat=ko. pa ga vendar niso vsi razumeli. V Mariboru — pravi — je govoril -samo hrvatsko j,n so ga vsi razumeli, štajerska slovenščin,a. je namreč prehod v hrvat&ko-Srbski jezik. Na Štajerskem je bil vsak človek več ali manj časa na Hrvataikem: Vržno je to, da je bilo v Ljubljani pri zborovanju mnogo stražnikov, a tu jih m bilo. (Tudi tu se g. Radič nekoliko mtoii. IT red.) — Nadalje pravi g. Radič, da je sprejel o-koli 200 deputadj rasnih organizacij in sicer v demokratskem lokalu, »zato da se vidi, da smo mi u Mariboru t-aloo jaki, da ar> ne može dogoditi niikakav inoi-donat.« (Ga tudi ni nihče niti želel niti pripravljal. Ured.) Nato fr. Radič hvali mariborske Sole. posebno miu j© ugajaTo pri šolskih se- strah. Petje glimnaai-Aakega moškega in mešanega zbora, se ne odlikuje zgolj po lepih glasovih, ampak tudi po redki iz-vežcanoaii, kar je tvuibr.'j pohvalno, ker ■o dirigerdje dijaki saimli.. G. Radič pravi končno, da ga le neka učenka 4. razreda moščani lce šole pozdravili n in rnrosSIs, pr j za ščiti ta kulturen zavod. On j'l je odvrnil, cla ul treba prositi za z':š2ito. Naša. krščanska iti .demokratične, država ščiti po svoja dolžnosti v«e, kor je dobrega. Svojo izjavo oklepa z obljubo da se bo še prepričalo podobnem napredku v uferibonskih šolah. kakor e jo sedaj preveril o higi-jend in vnanjih pogojih, potem pa bodo mariborske šolo dobilo vso podporo, ki jo zaslužijo. . ~°-* Rad'č mariborskim Nemcem Kakor smo že včeraj zabeležili, se je oglasila pri prosvetnem ministru g. St j. Radiču dcputaeija min.ribprgkih Nemcev in mu izročila spomenico o nemškem' šolstvu v Mariboru. V deputr.eiji je bil tudi znani manjši niški organizator g. dr. Mor oec ut ti, ki je nagovoril g. Radiča v slovenščini. G. N a « k o pa je tudi to pot trdovratno govoril nemško. dasi so morali v nenacijonalni Av-utriji naši ljudje govoriti z dunaj;skimi •miniutri izključno nemško in čeprav so mariborski Nemci dobili že povodom regentovega obikka tmjvišjo lekcijo, kako se pri nas govori z državnimi funkcijo-; n ar ji. Naj z a nimLve j šl pa je odgovor, ki so ga debili zastopniki Nemcev od gosp St j. Radiča im' ki se glaui po »Slov. Narodu« talko-le; V šolstvu se kot. vsem narodnim manjšinam po vojni, tako tudi vam. ki sto ostali v naši državi, godi krivk*. — Žnlibog, da to vprašanje ni snimo pedagoško. marveč pa žrdost tudi politično in celo ekonomsko'. 1’ Sloveniji je to. vprašanje posebno delikatno, fa je prav težko stališče, zlasti če pomislite da sc jc sedaj Slovenec po vojni spomnil vseli-onih krrvuc, ki ste uuu jjh prod vojno prizadejali na šolskem polju. Pomislite! Kako se danes godi ravno v toimi vprašanju Slovencem 'ta Koroškem? Vi tudi veste, kako poatbipa Italija, ki je vclckulturna .država. % va.šuui brati, ki jih je nad 200.630 na južnem Ti- rolskem in kako z našimi sorojaki tamkaj preko meje. Šolsko vprašanj® narodnih manjšin se mora rešiti skupno in sporazumno. Kako morete zahtevati za se posebnih, pravic pri nas, če jih vaši sorojaki odrekajo našim bratom na Koroškem? — Zato smatram za umestno, da jo treba to vprašanje eliminirati iz politike ter je rešiti na temelju pedagoških načel velikega Komenskega. Beza se. naj v prvih osnovnih razredih uči v materinščini! G. Radič jo nato namignil Nemcem, naj vplivajo pri sorojtikih v Avstriji, ‘da .-.e.reši šolrko vprašanje na korist o-beu narodnih manjšin, to je Nemcev pri nas. in Slovencev na Koroškem; upa. da bo to mogoče doseči v d ve a ali treh letih preko Društva narodov. * m Na kraljev rojslui »lan cine 17. t.m. so borlo opravile v vseh cerkvah božje slnžbe. Po šolali je 17. december pouka prost dan. Tudi državni uradi ne poslujejo. Obrati in podjetja pa smejo ta elan poslovati in delo ne počiva. Bančni zavodi bodo — kakor že razglašeno — ta dan zaprti. m Velik!..župan dr. Pirkmajer ie odpotoval po vladnem naročilu na Dunaj, da pospeši izvršitev arhivske konvencije, t. j. izročitev vseh naše države se ti-eočih listin, ki so še v graških in dunajskih arhivih. Eedež odbora, ki bo prevzemal arhive, bo najbrž« v Mariboru, Veliki župan se. bo pogajal z avstrijsko vlado in bo ostal več dni v Avstriji. Radi tega pred Božičem ne bo sprejemal strank. m Maribor bo proslavil kraljev roj. stni dnu s svečanimi bogoslužbrmi v ka-tr’!ški. pravoslavni in protestantski cerkvi ter nnjhrže z revijo vojaških čet. —‘ Popoldan ob 3. uri na drsališču pri Treh ribnikih koncert. 'Svirala bo godba »Drave«. Zvečer pa bo v gledališču svečana predstava »Gorenjski slavček« z gostovem, ierm1 ge LovŠetove. m Maribor 'n novi vozni red. Zbornica za trgovino, obrt, itH industrijo vi Ljubljani nam jo poslala poročilo o ' konfererri. ki se je vršila pod predsedstvom direktorja dr. Borka pri direkciji državnih železni«- Iz poročila posnamemo, da bodo vsi dosedanji mednarodni hrcovlnbi vozili tudi Po novem! voznem redu mirno Maribora; dnevni brzovlaki v smeri proti' Ljubljani p,a bodo vozili 25 minut pozneje.' V letoviški sezoni se bo upelja! za poskušnjo brzo-v'ak iz Madžarske preko Maribora ua KctošIco. Postajal bo tudi v Rušah, Vuhredu. Dravogradu, Prevaljah, potem! na Pragerskem v Ptuju. Ormožu in Čakovcu. Znatno zboljšane bodo prometne zveze s Prekmurjem. Vpeljal se bo jutranji direktni vlnk Maribor—Gornja Radgona preko Ormoža in Ljutomera; med Mariborom in Mursko Pohoto pa direktni vozovi pri treh vlakih. Vožnja v M. Sototo bo trajala samo 4 ure. Važna novost bo direkten potniški vlak Maribor— Gradec (odhod, ;z Maribora, ob 8,40, prihod v Gradec ob 11. uri. povratek ob 22.10). Zbornični tajn% g. Mohorič je posebno pevdarjal potrebo z gradnje ko-lodvora im leznu m vrodjavo douoldnn-sirova vlaka na Koroški progi do Ruš, preložitev večernega vlaka 'proti Sv. Tl ju i,n_ nekaterih izletniških vlakov. — Upati je. da se ho že kmalu začelo graditi prepotrebni kolodvor na Te-znu. B@S@ sestra m Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru sklicuje protestni shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 20. decembra IS25 ob 10. uri predpoldne v Gambnijiovi dvorani s sledečim! dnevnim redom: 1. Protest proti previsoki davčni obremenitvi hišne posesti. 2. Zahteva o pravični davčni reformi in! enakomerni razdelitvi davčnih bremenv vsej državi. 3. Položaj % stališče posestnikov in industrijalcev, trgovcev in o-bjtnilcov kot davkoplačevalcev. 4. Slučajnosti, Pridite na ta protestni shod vsi hišni posestniki, industr:jalci, trgovci iij obrtniki. — Udeležit« «e tega shoda IV1 noši ».vil no. Predsedstvo društva. m .T-ibolk, orohov, suhega sadja, peciva. sladkorčka i. t- d. se prosi cenjeno mrxn "f iT * R o n» V Starihom, rine 16. clroombrn 102& občinstvo za Božičnico Podpornega društva za revne učence, ki bo to nedelj« popoldne. Barov aaiprosiimo vsaj do potica 18. t. m. v meščansko šolo. Cankarjeva ulica 5. Za Božičnico so že darovali: usnje tvrdko Hoffman n Blcoha za 10, veletrgovina Freurid »a 30 parov. Slovenska Posojilnica 1000 Din, Dr. B. Ipavic 60 Din, g. Pogačnik Ruše 100 Din. Podmladek B- Križa 4000 Din. mariborska mestna občina 40.000 Din, Odbor se toplo zahvaljuje vsem dobrotnikom in prosi nadaljne pomoči, ker je okoli 700 otrok potrebnih obleke, obuvala in Perila. To stane velike vsote. — Za nabiranje članarine pošlje letos društvo svojega zastopnika z izkaznicami, ki »o