pciičnc-zaSaviii Ihl o pcboSami za ilcvzmfiz bzidžinc. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K„ za pol leta 1 K 50 st. Po-samtoe številke po tobakarnah stanejo 10 st. Dopise, naročnino, oglase in reklamacije i'e pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat," y Rojanu pri Trstu, štev. 3. Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139. Ceanjemtimri Msax*o<6rai]k:ora-i ! Z današnjo številko končamo II etnik „ Družinskega Prijatelja". Vse one zavedne Slovence, ki so nam bili dosed'j zvesti n i-ročniki ali sotrudniki, prosimo da vstrajajo z, nami i v bodoče, da bomo zamogli izdajati leta 1906 — III. letnik v še lepši obliki in z še bolj raznovrstno in zanimivo vsebino. Kdor pozna dandanes potrebo in koris' dobrega slovenskega kato 1 iškega časopisja, ta nas gotovo ne zapusti Pa s tem se ne smemo še zadovojiti Kdor le more, naj smatra za svojo sveto dolžnost širiti naš list še drugam in priporočati ga povsod. Brez gmotnih sredstev se no more li-t izpopolniti. Zato, prijatelji, pozor! Kdor nam dobi do BI. januarja 1906. vsaj tri nove naročnike in nam pošlje do tedaj naročnino za se in za svoje tri znance, ima pravico biti tedaj izžreban za jako lepo darilo, kojega bo vse leto vesel. Bratje pogumno na delo ! Časopis je najmočnejšo orožje sedanjega časa ! Uredništvo = Na sveti večer. Prosto po hrvatskem priredil I. V u k Daivs se vračajo delavci prej v svoje domovine. Ves dan niso okusili kaj kuhanega, le s hlebom kruha so si tolažili glad. Sedaj gredo pa domov k večerji. Lep zimski dan je. Mlačno ! Solnce ne peče, ampak ogreva milo, kar posebno ugaja starim kostem. Snega ni, saj ga tudi ni treba, nikdo ne žaluje za njim. Sneg je zelo redek gost v primorskih krajih Tudi Mijo Čepin hoče biti s svojim sinom prej doma kakor se solnce potopi v morje. Njegova koč ca stoli vrhu sela. Mala je in pletena, vendar ugodna In kadar plapola na ognjišču ogenj je tako prijetno, da bi človek vzel tamburico in z veseljem zapel Prideta do svoje hišice. Nevesta Kafca pride, pomaga vzeti breme z ramen in prinese vode, da se umij« ! Potem pa so vrne k ognjišču, da pripravi večerjo. Kmalu je stala na mizi večerja. Sorodnica je prišla z otroci od soseda, da se skupno pove-sele na ta blaženi večer. V hiši je vse v redu. Tla so pometena, nizki stol umit, postelja lepo postlana, lonci in sklede očiščeni. Jutri jo sveti dan; jutri je Božič! Ko orlvtčerjajo pokleknejo, se pokrižajo in začnejo moliti. Po molitvi vstane oče, in prinese vina. Stari Mijo jo bil zamišljen. Njegov obraz je koščat, život močan. Otroci so se igrali in prepirali. Pes je ležal na trebuhu pod klopjo je čepela mačka. Vse je mirno. Vino je začelo delovati. 1 ero vzame tamburico, ter začne igrati in peti. Njegov glas in milobni glasovi tamburice so se spajali in ti melaho ični spevi podpirali so pleteno kočo iu so razlegali po pustem primorskem krasu. Starec je poslušal. Malo je govoril, sedaj pa sedaj je prijel za vrč in krepko potegnil iz njega. — Na — ga pomoli sinu — pij ! Pero preneha igrati in peti in prime za vrč. Pogodi ga po boku iu se porieno napije. Prihodnja številka izide 12. januarja 1906. Oče ga pogleda in mu v istem hipu migne. — Kaj ste potuhtali? vpraša sin. — Pojdiva ! zapove oče. Oba se dvigneta. Pero se obotavlja Stari ga ostro pogleda in vzame iz kota vrečo. — Kam hočeta? vpraša bojazljivo Katica. — To je najina skrb, a ne tvoja, odvrne stari. Kmalu odideta Žena Perina, Katica pogleda za njima, vzdah-ne in sede. Ona je slutila, kam ideta. To ni bilo prvikrat. Od tedaj, ko je prišla v to hišo, je vsako leto in na sv. večer odšla ta dvojica v črno noč. Drugekrati ni pazila, ni se menila, kaj počneta. Moj Bog, kam sta šla ! Že deset let je preteklo, pa ni minila nobena cerkvena slovesnost da bi za njo ne bilo sramote. Ona je znala vse V njeni koči ni bila nikdar krsta, slovesnosti ali kaj takega, da bi se ne gostili z drugim blagom, pridobljenim na nepošten način, Kako so ji ti grižljeji bili grenki, a morala je molčati in trpeti. No, kriva je sama. Zakaj je pa gledala za njim. Saj so ji prijateljice in drugi govorili, da je to lopovski, tatinski rod. Tedaj je ona vseh j branila svojega mladeniča. — „Na roki tudi niso vsi prsti jednaki“. Ni mogoče, da bi bil on lupež. In ni so se prevalili. Če bi njegovega očeta ne bilo, katerega on tako slepo posluša, bi ostal čist in pošten, kakor prvak v selu. Ali sedaj V Nemorc se tajiti, da ne hodi po očetovih stopinjah. Na ognjišču je plapolal ogenj. .Mala kočica je razvitjena z ognjem. Njeno bledo lice je razsvetlil plamen. -Oči je odprla v žerjavico in njen lep obraz je dopil preroški izraz. Otroci so polegli. Po sobi se je slišalo dihanje spečih otrok, in vmes se je zdajci zaslišala molitev. Žarek od ognja je poiskal obraz najstarejega sinčka in mu zlatil kuštrave lase in obseval ru-deče, zagorelo lice. Ona se obrne k njemu in oko se ji ustavi na njegovem obrazu. — Bog, ali se boš tudi ti pokvaril? — Tedaj bi bilo bolje, da te ni — zašepeče in se pokriža. Ogenj je pojemal, njej je lezla glava v naročje. Vendar ni šla spat. Čakala je svoja človeka. — Naj je, kakor hoče. — njen je. Žena mora biti pokorna svojemu možu. Popravi ugenj. Iskre od ž rja vice zlet« na vse strani veselo in živo. Njeno lice porumeni. Nato vstane Odpre vrata in se zagleda v zvezde Ura v zvoniku bije deset. Bog zna, kam sta krenila ? Bržkone sta odšla v selo. Vrne se na svojo prejšnje mesto in sede. Najstareji se v spanju obrne na drugo stran. 1 Ičerka vzdihne. Za tem je zopet mirno. Pred oči pride on. ko je bil še mladenič in ona mladenka. V svoji ljubezni ni mogla misliti, da bi on zašel s pravega pota; da se ho zaradi njega morala sramovati pred Bog m in pred ljudmi. Ali žalibog, zgodilo seje. Potemnela je njena mladost, ugasnil mladinski žar in ljubavna strast in prešnje veselje in sladke sanjarije. Nič ji ne ostane, kakor žalen spomin. , Minili so dnevi sreče, in detinstva doba krasna. Pokriža se in začne moliti. Molila je za moža in starega Ali kaj hoče. ko pa za gotovo ve, da sta odšla na rop ? Možno, da prav sedaj kradeta. Solza ji kane iz oči. Ne more se utešiti, nekaj jo duši. Malo še in rodil so bo vsemogočni Bog, katerega se vsaka krščanska duša veseli in željno pričakuje. • .‘Sveta noč ... ' * * * Oba moža kreneta krog gozda in grmovja. Oče prvi, za njim sin. Noč mirna. Priroda spava. Mesec je zlezel za oblake in tajnostne sence dreves in grmovja so se videle. Ona sta šla, se zuvši opanke, po vlažnem potu, posutim z listjem, da bi se njuni koraki ne slišdli. Le tedaj, če je noga zade a ob kamen ali dračje, je zašumelo, pa se zopet umirilo. Prišla sta v sredo gozda. Tu se je belil ka-menit križ. Oba poklekneta in se pokrižata. Ta križ je postavila neka vdova svojemu možu, katerega ostanke so našli na tem mestu. Ubili so ga roparji. Gavrani in druga divja zverjad mu je ogulila in skluvala telo. Ostala je samo glava, rebra, kosti rok in nog. Vstala sla od znamenja in prišla na rob gozda. Tam spodaj je morje, nad njima zvezde in na strani selo. Kam ideta ? Znata za vsak grm, za vsako ograjo in vendar se stari pomišlja, koder bi bilo najboljše. — Za m no. — Mar v Jale ? vpraša sin. — Da! — Ne zdi se mi varno. — Zakaj ? — Tam sta dva sina, junaška, kakor volkova. — Kaj za to? Ne bodo slutili Sveti večerje. — Samo pri nama ni — drzne se reči Pero. — Bova jutri imela vesel Božič. — Kdo zna. A kje je stari ? — Naj bo, kjer hoče. Prišla sta do staje. Oba se vstavita pn poslušata. Mesec je posvetil in preko ograje se je videla čeda ovac, ki je mirno ležala. Bilo je vse mirno, da bi se slišala mušica, ako bi zletela. — Preskoči in vzami samo jagnje. Dovolj nama bo ! reče stari sinu. Sin se obotavlja in zmaje z ramama. . — Preskočite vi, bolje boste izbrali. Jaz ga potisnem v vrečo. Stari mu da vrečo in se vspne na ograjo. Počaka... se ogleda, in skoči med čedo Geda se splaši in plane po koncu in se zrine skupaj. Starec je gledal, kaj naj pograbi. Zgrabil je jagnje, ki je bilo najdebelejše. A sedaj zaškripljejo vrata v koči in kakor burja plane nekdo k njemu. Zgrabi ga in vrže na tla. Ni imel časa da se brani ali uide. Sin se uplaši in zbeži v gozd. Ni se ogledal. Oddahnil si je v gozdu. — Ha ! lopov ! Ali se ti je hotelo pečenke? - - Drugi je zbežal — oglasil se je možki glas. Kmalu se je začulo udrihanje. — Tako se krade! — Hočeš jagnjeta ! In zopet so se slišali udarci. • Nato se vse umiri. Dva mladeniča se nagneta čez ležečega člo* veka. — Ta bo pomnil sveto noč in Božič! — Bo, ga bo. Vidiš, dobro je, da sva čakala. Vedel sem »Kadar se mačka navadi jesti pečenko, se mora ubiti mačko, ali odnesti pečenko*. — Tako je ! Ali kaj hočeva z njim ? — Posmodiva mu roke. Sedaj se je potajil, kakor bi bil mrtev in da bi nama lažje ušel Starejši Jalin sin zažge kupček dračja. Nato reče : — Privleči ga sem ! Mlajši ga prime in vleče. Starec pa plane hipoma po koncu, in hoče uiti. — Ne boš ne! Zopet ga podereta. — Pustita me — komaj je izustil. — Na, reče starejši in ga udari po obrazu. — Na ogenj z njim ! Naj se mu pozna. Spečeva mu roke — Oba ga začneta vleči Starec se splaši. — Ali ni nikogar, da me reši Oh joj ! začne vikati in klicati na pomoč. Sin Pero je zasliša očetov klic. Domisli se kaj se godi. Znano mu je, da spečejo tatovom roke, ako jih dobe, da se ločijo od drugih. Zaviče na ves glas : — Delajte, kar hočete, Jaz vidim vse. Jutri vas zatožim .' Jalina sinova se vstavita. Mlajši reče: — Pustiva ga. Raji ga zatoživa. — Da ga pustiva ? Ali si znorel ? — Pustita me, ali me ubita. Tako je tožil starec in gledal kako bi ušel. Starejši si domisli. — Izpustiva ga. ali zaznamujva ga! Drži ! Mlajši ga stisne. Komaj je dihal. Starejši izvleče iz pasa nož. Prime ga za uho. Starec se brani. Oni prime čvrsteje, zareže in odreže uho. Starec jekne. — Idi! — Ha, sedaj se ti bo poznalo, kdo si. — Zdravo bratec 1 se mu rogata in odideta. Stari je komaj preplezal plod in šel. Prišel je do sina. — čakajte! se mu javi sin. Stari se vstavi in z roko pokrije rano. — Beživa! — Ne bojte se ! — Beživa, ti pravim ! Oba bežita. Nekaj časa začneta iti počasneje — Ste mar ranjen ? Zakaj držite roko na obrazu ? — Stari se obrne. Hudo je! O Irezali so mi uho — Šalite se. — Bila bi sreča, da bi se šalil. Gkj ! pokažemo okrvavljeno stran obraza. Pero se približa. — Uh, vse so odreza.i. — Vse. vse, — reče stari in se tipa. — Molči — Pa si obvežite rano. — Ali mi bo kaj koristilo ? — Kri se vam'.ustavi. Starec se obveže. Prišla sta v bližino svoje koče. Pred vrati se vstavita. Pero odpre vrata. V koči je bilo mračno. — Katica ! Žena se gane, pomrmra. Ležala je pri ognjišču. — Zaspala sem. Kaj pa je ? — Ne vprašuj ! — Kaj se je zgodilo ? Starec je s obvezano glavo šel na ognjišče. Molčal je in gledal pred se. — A i gremo k polnočnici ? — vpraša žena. — Idi! — A ti! — Vzemi z seboj otroke! Zame ne skrbi. Perina žena je slutila, da se je nekaj dogodilo. Ogleda se po koči. Ničesar nista prine la. To jo je razveselilo. Kaj neki se je moralo pripetiti ? Pogleda moža in starega. Stari je zamišljen. Zakaj ima zavezano glavo. Za nekaj časa vstane Pero in odpre vrata. Zagleda se v noč in pozove ženo. Katica pride. — Kaj je ? Pogleda starca z obvezano glavo in zamrmra : — Ni dobro. Vendar ni znala, kako naj začne govoriti. — Te li boli zob ? — Da, h . .. prekleti!. ... — Ne kolni. Nocoj je sveta noč. Rodil se je Jezus Gospod 1 — Nocoj se ni rodil za nas ! razljuti sc starec. — Bog, usmili se ! zavpije stara. — Molči! Vsi pojdite k vragu! robantal je starec [/j imsJ(i večeri.... ■ (K sliki speval — Zvonimir Masle.) Debelo s snegom zemlja je odeta in kot trstika trese se vse v mrazi, za živežem žival potrta lazi, za dnevom dan le z gladom jej obeta Ob teh večerih peč dovolj segreta, žari, da zadovoljni so obrazi, vse podvojeno na pravljico pazi, ki bo iz ust in knjige razodeta. Žival ni zmožna, da kedaj presodi, da zeml a jej gori za smehom cveta v bodoči dan breskrbno dalje blodi . Za tvojo vesno tvoja zima hodi .. mladi skrbi že, da te na zimna leta ne bo preganjala starosti peta . . . — Ni dobro. Odrezali so mu uho in ga natepli — Kaj govoriš ? In tebe ? — Meni se ni zgodilo nič. Sem ušel! — H ala Bogu ! — Dobro bi bilo. da se mu rana izpere. Pokliči mater, a midva greva k polnočnici. Mati se je že zbudila in glasno moleč prišla. V selu zazvoni Don zvona se je razlegal po noči in prodiral v kočo. Zvon človeka vedno vabi, da Boga nikdar ne žabi. ste rekli ženski in vsi se prekrižajo. Starec se dvigne in ide k vratom Zagleda se v noč. Otroci se valjajo po postelji in vstajajo. — Pojdimo I reče Pero ženi, potem se skloni k materi in ji nekaj pošepeče. Pet jih zapusti kočo, mož, žena in troje otrok. Don zvona je bil glasneji in jasneji. Mlajši jo prevpil velikega in ta ga je zopet ogluševal, in potem sta se zopet oba združila v jeden akord in to slavljenje se je razlegalo po brdih in dolih preko sinjega morja. Okoliški vzduh je trepetal v tem zvoku in z milobo napajal kršanske duše. Ves svet je praznoval skrivnosti polno sveto noč.. . sveto noč, veliko in veselo sveto noč. In zaorila je pesem, glasno po širini in cerkvah. Stara ostane v hišici. »Zveličar preljubi je prišel nocoj raduj se, o človek in slavo mu poj ...“ In vsa ko ena vernikov so se klanjala novorojenemu Gospodu, našemu Spasitelju in vse duše so bile polne slavospeva ; „Slava Bogu na višavah!“ In vse to pevanje se je združilo z glasovi zvonov, ter prodiralo v najmanjšo in ^najrevnejšo nočico, dvigalo se iz polnih prs do nebeških višin ter se opajalo v jeden veličastni slavospev Božične noči. Teh pet, je šlo naprej svojo pot k cerkvi. On naprej, ona za njim vodeč deco. Njej se je srce topilo. In ni čuda. Sveta noč. In, če bi Bog rekel njenemu možu; — »Vse ti je odpuščeno, samo, samo spreobrni se, bi bila ona srečna. Oklene se ga in vpraša. — Ali hočeš jutri pred Boga ? — Ne vem. — Spovej se in pristopi.,.. Spokori se... Sedaj je čas, da spodobno in vredno sprejmeš novorojenega Gospoda. On je molčal. Ona je bila vsa blažena in srečna. — Ali so te udarili ? — Rekel sem ti, da ne. Pusti me 1 in šei je dalje. — Hvala Bogu in novorojenemu Spasitelju! vzdihne zahvalno in se pokriža. Nato ga prime ovivš mu roko krog vratu, ter ga srčno poljubi. Ni se je branil. ♦ * * Na drugi dan po Božiču sta prinesla oba Jalina sinova na sodnijo v papir zamotan kos Čepinovega ušesa. Z zavestjo in ponosom sta izpovedala na zapisnik kazenskega prestopka vse in pristavila, da ljudska pravda ca enak način zaznamuje i atove. Pridite k meni vsi.... (Povest. — Spisala Hedv. JPodlipikn.) (Konec.) II. Vedno bolehni oče Jeličin je resno zbolel. Vlrgel se je v posteljo, iz ktere ni več Kstal. Je-ličina žalost in delo se je pomnožilo. Koliko noči je prečula ob postelji bolnega očeta. »Jelica*, ji je govoril nekoč oče, »Jelica, moj konec se bliža. Čutim, da morebiti ve6 ne dočakam večera. Saj bi se že tako rad ločil od tu, ko bi me ne skrbelo zate. Kaj bode s teboj, sirota ? Sama bodeš ostala na svetu. Druzega Ti ne ostane, kakor si služiti kruh pri tujih ljudeh. Poslušaj, Jelica, kaj sem sklenil. Nekoliko sva prihranila s pokojno materjo, to ostane tebi. Da si ti ne bo treba z navadnim delom služkinj slu žiti vsakdanjega kruha, vloži prošnjo na poštno ravnateljstvo, da bi se zamogla izučiti za poštno uradnico. Tako bodeš imela vendar nekoliko boljše živi enje. Svota, ki ti jo pustim, upam, bode zadostovala za tvojo izobrazbo Bodi srečna, Jelica, in Bog Te blagoslovi! Midva z materjo bodeva prosila v nebesih zate in tudi ti se naju spominjaj v molitvi!* Jelica je klečala pri postelji. Srce se ji je krčilo nepopisne žalosti in z vročimi solzami je močila roko očetovo. Obljubila mu je, da hoče storiti vse po njegovi želji. Nekaj dni pozneje je stala Jelica ob grobu očetovem. Popolnoma sama in zapuščena je ostala na svetu. Nikogar ni imela, ki bi jo bil ljubil, ljubil s tako ljubeznijo, po kakoršni je hrepenela, nikomur ni mogla položiti svoje luge. Obupala bi bila, toda spomnila se je zopet vabila : «Pri- ilite k meni vsi!* In ona je sledila temu klicu, ter tam pri Najsvetejšem zadobila tolažbo, ktere svet dati ne more. Jelica je ravnala po očetovem nasvetu. V dobrem pol letu e napravila izpite ter bila kmalu nastavljena kot poštna opraviteljica na neko manjšo pošto Opravljala je svojo službo vestno in natančno. Ljudje so jo imeli radi vsled njene prijaznosti in ljubeznjivosti. Bila je že dve leti v tej službi, privadila se je ter bila precej zadovoljna. Udala se je v božjo voljo ter se spomin,ala v molitvi pokojnih starišev. Nekako sredi zime je bilo. Jelica je sedela pri pisalni mizi v dobro zakurjeni uradni sobi. Sanjavo je zrla ven na prosto, kjer je snežilo ka-, kor za stavo. Misli so ji uhajale nazaj v nežno otroško dobo, ko je kot mala deklica sedela pri nogah ljubljene mamice ter poslušala njene prav-, Ijice ali pa se učila šest resnic, ki je nikakor niso hotele' v glavo O blaž na doba ! .Dober dan, gospica! ‘ jo ji pozdravil nenadoma vstopivši mlad gospod. »Bog daj !“ je odgovorila Jelica in ralih ru-dečica ji je oblila belo lice. ,Je kaj p šte za me, gospica ? ('.asopisi, pisma ?' ,Da, gospod učitelj", je odvrnila Jelica ter vzela iz predalčka pismo iu nekaj časopisov. „V tako slabem vremenu se potrudite sami na pošto, gosi od učitelj«, je nadaljevala ter mu dala pkma. .Danes je čet tek, torej sem prost. Dolgo-čisim se doma. (Jital sem nekoliko, pisal itd. toda slednjič sa človek naveliča vsega. Da, v družbe le m lo zahajam. Tam je znano in povem vam, gospica, odkar so mi odnesli ljubo mater tja na mi-rodvor. se čutim vedno tako osamljenega. — Gospica. je nadaljeval po kratkem molku, »gospica, Jelica, poznani vas in vi poznate mene, odgovorite mi odkritosrčno, ali bi ne hotela vi postati moja prijateljica, tovarišica, moja ljubi ena soproga ? Odgovorite, Jelica !* in pri teh besedah ie prij' l osupnjeno deklico za roko. Ni mu odtegnila roke, le še hujše je žaru-dela in iz njenih lepih oči ste se utrnili dve solzi nepričakovane sreče. Davno si je že priznala, da je njeno srce vdano blagemu, vzornemu mladeniču, ki stoji sedaj pred njo. In odgovorila mu je tiho, da mu hoče postati zvesta tovarišica in ljubeča soproga. Jelica se je pripravljala potrebne stvari, ker sklenila sta, po očiti se še le v jeseni, Misel na pokojna roditelja jo je žalostila. O, zakaj nista tudi ona dočakala sreče svoje hčerke ! Pa saj gotovo v nebesih prosita blagoslova za mlada zaročenca. Jn bila je zopet tako srečna Pogostokrat je hitela v cerkev ter se tam, kjer je prej iskala tolažbe,trpečemu srcu, zahvaljevala za srečo, katero je sedaj zadobila. In zdelo se ji je vselej, da jo Gospod gleda tako, kakor tedaj ob materini smrti. bpomlad je zopet prihajala v deželo z vso svojo krasoto. Sneg se je topil, zvončki in druge zgodnje cvetlice so nekako boječe prikukale iz zemlje. Tuintam na solnčnem kraju, se je skrivala celo že pohlevna vijolica Lastavice so se tudi že vrnile v svojo letno domačijo. Lep, pomladanski dan je bil. Tam doli ob potoku, ža vasjo je bilo posebno ž vo. Četrtek je bil in otroci niso imeli šole. Drvili so se torej prav okoli potoka, skakali iu vpili ter metali kamenje v vodo. Nenadoma je spodrsnilo osemletnemu dečku na polžkih tleh in v tistem trenutku je padel v globok, narasel potok Prestrašeni in kriče so se razkropili o roči. Prav tedaj se je vračal učitelj Bogumil iz spre- hoda. Slišavši prestrašen krik otrok, je pospeši korake. .Kaj se je zgo lilo ?“ je vprašal nekega dečka. .Tam, tam je pade! sosedov Jožek v potok",, je odgovoril le-ta jokaje. Učitelj ni dolgo premišljeval. Tekel je k potoku, vrgel raz sebe suknjo in planil v vodo. Deček se je potapljal, le včasih se je prikazal na povišju. Učitelj je plaval z vsemi močmi ter slednjič vendar dobil dečka. Medtem se je nabralo polno ljudi, ki so s strahom gledali pogumnega učitelja, toda nihče se ni upal priskočiti na pomoč. Popolno onemogel je priplaval blagi mladenič na breg ter polož 1 nezavestnega dečka v naročje pres:rašene matere, ki se mu je kleče zahvaljevala. Bogumil je hitel domov. Bilje popolnoma premočen in mraz ga je tresel. Hudo je zbolel. Poklicali so zdravnika, ki pa ni dal nobenega upanja več. Vse je žalovalo in molilo za blagega učitelja, ki je žr.voval lastno življenje za svojega bližnjega. In Jelica ? Kdo bi zamogel popisati njeno-ža'ost, ko je videla, da bode zgubila tol kauj ljubljenega ženina. Bleda in prepadena je klečala ob postelji umirajočega zaročenca in njene ustnice so šepeiale gorečo molitev .Jelica«, jo p kliče Bogumil s tihim glasom, .Jelica, nevesta moja — z Bogom ! Božja volja ni bila, da bi bila, kedaj združena tu — torej tam — tam — gori — na svidenje —Iu zaprl je trudne oči za vedno. — Mesto, da bi bila jesen razveseljevala novo-p ročeuca s svojim sadjem, ji sipala pomlad dišeče cvetje na grob prerano umrlega. Jelica je bila zopet sama. Vse je zgubila, očeta mater in slednjič še ženina. Toda ona se ni zgrudila in omagala pod težo trpljenja. Ni iskala tolažbe v svetu, temveč pri Onem, ki nas vse vabi k sebi. .Gospod, toliko si mi dal. očeta, mater, ženina, hodi z hvaljen za to ! Toda vse si mi zopet v el in ti veš. zakaj si to storil. Ničesar mi ne moreš več vzeti, ker ničesar več nimam, le ša mene samo kmalu vzemi od tu, da se bodem tam z Iružrla s t boj iu svojimi ljubimi 1» Tako je molila popolno vdaia v božjo voljo in Gospodje uslišal njeno molitev. J lica je jela bolehati. Kakor cvetlica, ki ji p imanjkuje m krote in toploto solnčne, tako je venela ona. Spoznala je, da ne bode mogla več dolgo opravljat svoje služb'. Prosila jo torej za dopust b-r od^la k neki materini prijateljici, stari vdovi, ki jo je sprejela z veseljem. Upala je, da še ji morebhi še vrne zdravje. Toda njene moči so vedno peš de. Ni se bala smrti, pripravljala se je na njo, skoraj z nekakim veseljem. Saj je bila v duhu že popolno združena z dragim pokojnim. In prav danes je zopet prosila Gospoda za srečno zadnjo uro. Stariča je prišla v sobo ter vzdramila Jelico iz njenih misli. Prinesla ji je večerjo, ki se jo je le-ta komai dotaknila, le - aj je izpila ter šla k počitku. Drugi dan pa Jelica ni mogla več vstati. Potrpežljivo jo prenašala hude bolečine, dokler se ni za nekoliko tednov z besedami: .Pridem k Tebi — Gospod!" preselila tja, kjer ne bode več ločeni od rod teljev in ženina. Bele rože so rastle na njenem grobu in stanca jih je zalivala s solzami. V vejah vrbe žaluj-ke pa je šumelo tiho in skrivnostno : „Pridite k meni vsi tako kakor je prihajala ta blaga deklica, in bote našli mir in tolažbo svojim dušam !* v!' v»/ \t/ vf/ vf/ vi/ vf/ ~j~ -j- ~jC ~ic -j- -jCJTi-T -j- VjC cNa soeto noč. (Speval — Zvonimir Masle.) Mir svetonočni je razlit v dolini, in razvetljene hiše so po vasi, in petje radostno iz njih se glasi, ki ga bude ob jaslicah spomini.... Že potrkavajo zvonovi v lini : prek hribov in iz dalj k polnočnem časi migljaj plamenic roj v čarobnem krasi --k polnočnici hite Adama sini .. . Kako miglja ogromnih zvezd nad nami, bleste kot v večni sveti noči jasno k ljubezni narodov in v spravo časno ... pa le zaman njih svit nas k spravi drami : v dolini solz in bratstva po Adami — le s tiho jamo boj neha. .. ! Prekrasno. ^ir t;c tJc vir Tjr T;r -jr 1 1 ■" 1 Kaj bo iz naših hčera? (Žensko vprašanje) Večkrat se misli, govori in piše, kaj bo iz naših dečkov. Ko je sinček še v zibelki, ga skrbna mati v duhu že vidi v bodočem poklicu, kakor si ga želi ona sama. V tem smislu se tudi trudi, da ga vzgoji — in marsikak otrok se žrtvuje za poklic, katerega mu želi mati. To ne velja le o gotovih poklicih temveč splošno o vseh. Prava vzgoja, ki prinaša v življenju srečo in blagoslov pa se ne ozira le na materine ali očetove želje, temveč tudi na druge okoliščine, posebno pa na dečkove sposobnosti in nagnjenosti in upošteva nasvete pametnih ljudi, najbolj pa voljo božjo, katera se gotovo objavlja na goreče molitve za spoznanje poklica. Kaj pa bo iz naših hčera ? O tem se dosti ne misli se dost ne govori in tudi ne piše. In če se že miš i, govori in piše, se to dogaja le na slepo. O | oklicu deklic v pravem pomenu besede si malokdo beli glavo. Marsikdo in posebno matere pravijo , poklic moji hčerki bo določil njen bodoči mož.» V tem je dosti resnice, vendar mora vzgoja določ.ti vsaki deklici poseben poklic, ki velja za vse deklice sploh in katerega mož ne more še-le vzgajati. Ta poki c, to je poklic prave žene, prave matere in prave gospodinje se mora vpoštevati pri vsak vzgoji deklic. Taka vzgoja ne škodi tudi tistim deklicam ne, ki ne postanejo ne žene, ne matere in ne gospodinje, a je potrebna in važna za vse, ker temelji v naravskern poklicu ženske. Zraven te splošne in za vse deklice veljavne in potrebne vzgoje, se je treba ozirati tudi na po sebne stanove, katerim se navadno posvečajo r ase hčerke. Tu imenujemo pet stanov. Deklice, delavke na kmetih, deklice služkicje v mestu, deklice — po raznih prodajalnicah, deklice v domačem obrtu (šivilje), deklice v tovarnah (fubrikah) — in deklice v raznih uradih (pošte, šole, trgovine, železnice, zdravišča itd.) Moti se zelo, kdor misli, da potrebujejo šole le deklice zadnje vrste, češ da se drugi poklici nekako samo ob sebi spopolne. Mnogo manj gorja bi bilo v družinah, ko bi se bolj pazilo na posebno vzgojo dušno in telesno pri deklicah tudi prvih štirih vrst. Velika napaka pa je, če se zanemarja splošna in naravni vzgoja za ženo, mater in gospodinjo med tem ko se predaleč gre v manj potrebnih predmetih Še posibej pa moramo omeniti, da se enakopravnost ženstva z moškimi dandanes tira čez prave meje in vsled tega nimajo od tega koristi no moški, ne ženske in vsled tega nihče. To se pa dogaj i vsakikrat ko se z enakopravnostjo žene škodi njenemu naravnemu poklicu matererinstva in gospodinjstva. Koliko po enakopravnosti izobraženih žensk se nahaja, v katerih je umetno zadušen nagon po družin,i večkrat pa izključena tudi možnost družinskega veselja in družinske sreče. Tupatam pridejo take po naključju, po sreči ali nesreči morda do zakonitega materinstva, a še ne do družinske sreče, ker jim manjka vzgoja v gospodinjstvu. Lepota vsemira obstoji v različnost. Ni torej možno, da bi napredni ljudje spopolnjevali to, kar je Vsemodri Bog uredil Različnost, vsestranska je utemeljna v naravi dvojnega spola človeškega, za-tore ostane vedno tudi razlika med obema v pravicah in dolžnostih Enakopravnost pa je opravičena le tedaj, kadar je koristna za posameznike (ce) in za družbo. Tako enakopravnost radi priznamo nežnemu spolu To enakopravnost povdarjamo posebno v človeškem dostojanstvu sploh. Ta spoštljiva Vzvišena ei akopravnost z upoštevanjem ženskih posebnosti naravnih zmožnosti in la-tnosti — bo zagotovila družabno in družinsko srečo. Na vprašanje kdo je lepši ."n" ali „ona* moramo reči, da je lepota v moškem prav 'aliko na istem vrhuncu, kakor v ženski, toda različna je lepota ženska in različna lepota moška, vendar taka da ne zaostaja ne prva drugi in ne druga prvi. Tako je tudi glede pravic in dolžnosti. Vsakemu svoje a vsakemu po svoje. To je prava enakopravnost. Verska vzgoja deklic, je naravna vzgoja in od te je največ odvisna njihova bodočnost, časna in večna sreča. Pomen zabavnega igranja. Ni možno skoraj misliti, da bi otroci ne igrali, če jih je več skupaj na prostem. Mladina je tako živa, tako podjetna, tako vesela, da se hoče kaj rada poigrati. Velevažno je igranje v prvi vzgoji otroški (v telesnem in duševnem oziru). Prvo delo otrokovo je igra. Srečni starši, učitelji in vzgojitelji, ako zadenejo pravo vrsto igranja za mladino, srečni pa tudi otroci, ki niso zamudili se telesno in duševno spopolnjevati z igranjem Korist zabavnega igranja nam dokazujejo nje lepi sadovi. Veselost, spretnost, mišičja moč, vstraj-nost, hrabrost, delavnost in jačenje dihal, osveženje in hitreje pretakanje krvi. Kako so igre zelo različne, tako so tudi njih koristi jako raznovrstne. Pri zabavnem igranju se bistri razum, se utrja volja, in krepi sklep, se množi odločnost, se spopolnjuje spoznanje, se pospešuje podjetnost, se sklepa prijateljstvo, se cenijo vrline tudi nasprotnikove (ne v slabem pomenu), se uči pravičnosti in natančnosti, se zmanjšujejo nedo-statki in pogreški. Posebno važne so igre, kje treba paziti, da se o pravem času zapusti svoje mesto in dobi novo (n. pr ko se igralci drže dreves, ko stražijo jamico da »pastir* ne pripelje krogle vanje itd.), ali ko je treba koga loviti, oziroma se ga spretno izogibati, da se ni zadeto n. pr. pri igri »kdo se boji črnega moža“, — ali pa ko se odbiva krogljo ali kak drugi predmet (žogo). Vsak kraj ima posebne igre (posebno pastirski svet). Narodno delo je, če se take igre popiše in obelodani. Morda stori to tudi kak čitatelj našega lista ? Hvaležni mu bodemo. Zalibog, da se igranju pripisuje premalo važnosti in da se igranje premalo nadzoruje. Vsled tega nastajajo tu pa tam kake neugodne posledice. Uvažajmo tedaj zabavno igranje — in nikdar se ne bodemo kesali. Telovadba. Ni pametnega človeka: kateri bi zanikal ve-levažni pomen in korist telovadbe. Priprosto in zapleteno (sestavljeno) gibanje ali premikovanje telesa ali njegovih posameznih delov po določenih pravi ih imenujemo telovadbo. Kadar tedaj vadimo svoje telo, koristimo 1) posameznim delom telesa '2) celemu telesu in 3) celemu človeku. Telovadba je v prvi vrsti važna za mišice in sklepe (člene, kolenca) (Je opazujemo mišice na veslarjevi roki se bodemo čudili njihovi iz-venredni moči in trdnosti. Vaja je mišice ojačila in vtrdila Prav tako vidimo, da sklepi otrpnejo pri človeku, ki s Te malo giblje. Da je pa telovadenje velikega pomena za celo telo je čisto naravno, ker mišičji sestav, ki prepleta vse telo tehta polovico cele t lesne teže. Korist telovadbo izvira pa od tod, ker povspe-šuje pretakanje krvi po žilah in jo množi. Mišičji sestav rabi dve tretjin krvi, med tem ko je rabijo vsi no ranji telesni udi le eno tretjino. Cim bolj pa pregibljemo (s telovadenjem) mišice, tem več krvi zahtevajo in jo tudi dobe. Kadar telovadimo, dihamo hitreje iu s tem uvažamo vselej vedno več kisika, katerega vsprejema (svetlordeča^) kri in ga oddaja po žilah telesu, med tem ko pobira (temnomodra kri) ogljikovo kislino in jo od- daje iz telesa z izdihanjem. Čim več pa človek vdiha ki ika in izdiha ogljikovo kisline, tem bolj se mu širijo in jačijo pljuča in prsi, ter tem bolj se izgubljajo glivice za bolezni. Zdrava kri in rodno njeno pretakanje pa je pravo življenje človeka. Iz krvi se potem razdele redilne snovi po Sivar-nikovih postavah na celo telo. Samo po sebi se razume, da se s telovadbo povspešuje tudi prebava in sploh delovanje vseh udov človeškega telesa. Posebno potrebna je telovadba za one stanove, ki zahtevajo mirno sedenje, ker vs!ed tega trpi ves rnišičji sestav in tudi sklepi. Telovaditi morajo zdravi in bolniki. Zdravi, da si zdravje ohranijo, bolniki pa da ozdrave. Seveda more le zdravnik svetovati, kako naj telovadimo pri različnih boleznih, ker vsaka zahteva drugo vrsto telovadbe. Splošno ne smemo telovaditi pri notranjih boleznih in če se nam kje zbira gnoj pod kožo. Dandanes je umetnost v telovadbi zelo napredovala. Z najmanjšimi pripravami se telovadi tudi lahko v sobi doma. Ker se s pomnoženjem in rednem pretakanjem krvi pri telovadbi človek segreje, deluje ta toplota tudi na občutke tako da raste zavest moči in življenskega veselja To upliva potem na celega človeka, da je bolj živahen, bolj vesel, prijazen in čvrst. Vsakdo ve. da se po telovadbi tudi dobro spi in s trdnim spanjem se človek jako krepi. Najbolje je telovaditi pred jedjo, ker po jedi treba pustiti žel idcu — kuharju, da jse malce seznani z jedačami, ki so prišle od zunaj. Telovadba vrjuje telo in jemlje marsikako razpolo enje za mehkužno t ter je vsled tega posebno pri mladini važna tudi iz nravstvenih ozirov. Zdrava duša v zdravem telesu spopolnjuje človeka Pozor tedaj na r.zumno, spodobno in pametno telovadbo, ki pa naj se vrši posebno pri mladini pod spretnim in zanes'jivim vodstvom. 5Bomači zdraDniR. Oh kako kadi in smrdi stenj. Veš zakaj? Zakaj? Zato ker ga nisi namo il v jesihu (octu) in ga potem posušil. Posebno če imaš bolnika v hiši, skrbi mu za čist zrak. Na kateri strani počivaš ? V prvih urah na desni, da zam re hrana lažje dospeti v želodec, — potem pa na levi, da se želodec bolje raztegne in bolje prebavlja. Nogo si je zvinil Nikar mu je ne smeš vleči in natezati po starem, temveč ovij mu člen s mrzlimi oblakladki in če ostane noga mirna, se sama kmalu zravna. Za luč v bolnikovi sobi ne rabi nikdar pe-troljke, temveč le oljevko in če moreš še to zaprto v steklu (svetilnik, fa'arček, fagarček.) o 1 ci ci i- o Anter, pap.; Salvator, — 4. četrtek, lit. škof; Izabela, kraljica. .). petek. 1 elektor, pap,. m. Simeon, (i. sobota. Sv. trije kralji. Ra/.glašenje Gospodovo. 7. I. nedelja po razglašen j u Gospodovem. (Evangelij : Dvanajstletni Jezus v lemplu.) Valentin, škof. Lucijan, muč.; Krišpin, šk.; — 8. pondeljek Severi.:, opat; Bogoljub, muč. ; Ehard, škof, — 9. torek. Julijan in Bazilisa, muč. — Di. sreda. Pavel. pap. Agaton, pap. — D a n e s j e š č e p o b 5 5 uri 34’ pop. Upajmo, da bo lepo vreme — 11. četrtek. Higin, pap- muč; Božidar, op.; Pavlin, šk. — 12. petek. Arkadij muč.; Ernest, škof. — 13. sobota. Veronika; Bogomir; Leo-mij, škof. Kaj pravi politika? Avstrija-Ogrsko. Državni z b o r. Poslanci so dovolili vladi šestmesečni začasni proračun. Sicer je govorilo ob fej priliki veliko poslancev, ki so izražali svoje zahteve, želje in pritožbe, vendar posebnega zanima ja ni bilo Tudi v tej razpravi se je mnogo govorilo o nameravani volivni reformi. Ta začasni proračun pooblašča viado, da sme pobirati dosedanje da-ke in priklade do 1. julija I90G. Tudi gosp ska zbornica je dovolila vladi začasni proračun Na to so začele za poslanee božične počitnice D žavni zbor bo sklican zopet najbrže okrog 30. januarja Za nas je važno, da se je proračunski odsek jako bavil z zadevo trž \š škega pristaniška. Mnogi poslanci so ta dela ojstro grajali. Vlad i jo izdala za ta deda, ki se že sedaj rušijo, več kakor je smela Razni poslanci slutijo nepravilnosti, zato zahtevajo od vlade čistih ra čunov. — Nadvojvoda Oton je bil nevarno zbolel. Sedaj mu je že boljše. Liberalci zahtevajo odpravo § 111 državnega zakona ki določa, da se more veljavno sklenjen zakon med katoli anoma razdražiti le po smrti onega zakonskega. Hoteli bi ti ljudje, da kadar se dva zakonska naveličata eden druzega se lahko ločila in zopet poročita s komur hočeta. Kakšne posledice bi nastale z upe-Ijavo takega (civilnega) zakona ni treba praviti. Katoličani v Avstriji moramo zd užti vse moči, da preprečimo to nakano brezvestnih brezvercev. Tako predlogo o reviziji zakona je pred ožil pravnemu odseku drž. zbora njegov poi očovalec. — Dne 19. t m. je bil otvorjen in ob jednem od-godjen do 1 marca 1906 ogrski državni zbor. Pričakovalo se je. da bo koalicija razsajala, no pa se ni zgodilo nič hudega, kakor da so protestirali proti odgodjenju kakor neustavnemu. Tudi liberalna stran a se je pridružila temu protestu. Enako pro estno izjavo je podal grof Majlath v magnatski zbornici. — Zadnje dni se je večkrat posvetoval z voditelji koalicije minister Lukas; toda tudi njemu se ni posrečilo doseči niti premirja. — Fejervary je v časopisju priobčil svoj volilni načrt. Volivno pravico ima vsak ogrski državljan, ki je star 24 let in zna pisati in brati. Voljen pa more biti le oni, ki je vsaj desel let ogrski državljan in zna madjarski. —- Mnogo se je govorilo zidnje dni, da se hočejo Rumuni vzdigniti proti svojim tlačiteljem Madjarom. Rumuni sami so protestirali proti takim govoricam, ki so jih le Madjari širili zato, da bi imeli povod postopati proti Rumunum. — Ogrski škol Samassa je postal kardinal. — Ker večina zagrebškega me t-nega sveta ni hotela dovoliti županu Amrušu pro računa in mu je s tem izrekla nezaupnico ker je kandidiral proti dr. Potočnjaku, je vlada razpustila mestni svet in postavila kot komisarja Amruša. Drugi 'kraji. V Rusiji še vedno ni miru. Sedaj je boj v tem mestu, sedaj v drugem ; sedaj se upre ta polk. sedaj drugi. Črnomorska mornarica mornarica je baje razorožona, ker ne zaupajo vojakom — Crnogora ima že svoje min sterstvo in knez Nikola je tudi že otvoril drž. zbor s primečnim govorom, — Ker je doseženo popolno sporazum-Ijenje med z stopniki velevlasti in turško vlado glede reform v Makedoniji, je izvršilo medi arodno brodovje svojo dolžnost in se vrača domov Avstrijsko pride še ta teden v Pulj -- Papež jo izrekel v konzistoriju svojo žalost nad dogodki na Francoskem — Laško ministerstvo Fortisovo je odstopilo, ker drž. zbor ni hotel potrditi trgovin-ske^pogodbo s Španijo, kako je predlagalo ministrstvo. Tudi na Angleškem in na Grškem imajo nova ministrstva J^rotestna izjaoa. Podpisani, zbrani dne ij. /, m. v redni mesečni konferenci krog svojega škofa, odločno protestiramo [moti sklepu laške učiteljske zveze, s katerim je nastopila [moti pobožnim vajam v šoli in sc proglasila protivno krščanski vzgoji mladine ter blatila naš stan. Ob jednem naglašamo starišem nujno potrebo krščanske vzgoje šolske uda dež/, ker je vsaka od Boga neodvisna nravnost le prazna beseda. I Trstu dne ij. decembra U)()$. Tržaški katoliški duhovniki. —v H-d. i_ L * * * NOVICE ■"t Mi. Mi. Mi. U' U' U' (Slovenska ženska Marijina Družba v Trstu) je imela svoje duhovne vaje skoz štiri dni v Ar menski cerkvi in dne 12. t. m. pri sv. Anionu Novem skupno sv. obhajilo za sklep duhovnih vaj. V premišljevanjih je voditelj kazal na znamnja usmiljenja božjega, s katerimi Bog stiaši pred grehom in vabi k čednostim kršč inskim. Daši se ljudje v svoji lahkomišljenosti vseenako vdajo grehu, jih Bog še ,ne zavrže, ampak jim je pr pravil za rešitev od pogubljenja zakrament sv. pokore in kot verhunec svoje ljubezni postavil je zakrament sv. Rešnjega Telesa, v katerem krepča dušo v boju pro'i dušnim sovražnikom.(Pri premišljevanjih je bila Armenska cerkev vsakikrat polna in vse poslušalke so pazljivo sledile izpeljivanja, katerim je b 1 predmet: Bog neče smrti grešnika, ampak naj se spreobrne in naj večno živi.) Skupnega obhajila se jih je vdeležilo blizo 000, nekatere so bile ob- hajane pozneje, ker zavoljo družinskih razmer niso mogle priti v zgodni uri. Bog daj obilo dušnega prida vsem, ki so se vdeležile duhovnih vaj. Dne 20. n vombra jebilo slovesno umeščenje novega odbora slov. ženske Mariji e Družbe, izvoljenega pri zadnjem občnem zboru, ki naj v smislu družbenih pravil pomaga voditi udinje Marijine Družbe po poti, ki gotovo pripelje v ne beško domovino po Mariji k Jezusu. (Škofijski konviky v Trstu lepo napreduje pod spretnim vodstvom g. ravnatelja .H. Sonca. Vseh gojencev je 33 iz raznih gimnazijskih razredov. V četrtek so priredili prav prijazno domačo zabavo krog božičnega drevesa. Posebno nam je ugajalo ubrano čveteroglasno petje teh mladeničev. Kaj takega se ne sliši kjersibodi. Navzoč je bil tudi presvitli g. škof, ki je ob sklepu delil božične darove gojencem. Božičnega večera se je vdeležilo več duhovnikov, ki so bili kot dijaki tudi kon-viktorci. (Velik požar) je v sredo skoro popolnoma uničil čveteronadstropno hišo v ulici S. Lazzaro. Mestnim ognjegascem so priskočili na pomoč Dreherjevi. (Iz Kozjega na Štajerskem,) Na večih krajih kozjanskega okraja so zasledili premog, katerega prav skrbno iščejo. — Občno zborovanje podružnice c. kr. kmetijske družbe za Kozje in kozjanski okraj se je minulo nedeljo dnn 10. grudna še kaj dobro obneslo. Prišlo je dokaj narodnih kmetov, bližujih in sosednih. Vsezanimiv poučen govor je bil g. potovalnega učitelja Belete o vinarstvu in sadjarstvu. Predaval je, kako se rigola, kako naj se s sisom ravna, da ga obvaruje pred p >zebo, kedaj se veže itd.; potem kako naj se sadno drevje snaži in gnoji. Gosp. Hočevar nam je povedal, kako naj se z gnojem ravna, da je bolj masten in pripraven za gnojenje, kako se potem uporablja itd. Govorilo je še več govornikov o poljedelstvu. Volil se je nov odbor. — Kozjansko župno cerkev nameravajo prihodnjo spomlad razširiti in povečati. Daj Bog srečo in mnogo radodarnih src. — Snuje se tudi Marijina družba za vse stanove, dovoljenje je že prišlo. — Vsem cenjenim čitateljem »Družinskega Prijatelja.* želi vesele božične praznike in sre no novo leto Kozjanski novičar. (Častiti g. Josip Anton Ujčič) gojenec višjega duhovskega izobraževališča Augustineum na Dunaju je danes 22. t. m. napravil rigoroz tudi iz moralke se sijajnim vspehom (cum aplausu). Srčne čestitke ! (Knjižnica rojanske Marijine družbe) začne poslovati s prvim januarjem 1906. (Premeščenja in nameščenja duhovščine v tr-žaško-koprski škofiji.) Č. g. Peter Volarič (iz Krka) je nameščen kot župeupravitelj v Kaštelu. Iz Kaštela pa je premeščen č. g. I v a n Tir i n g a r v Tomaj. Iz Tomaja gre č. g. Alojzij Peterlin v Jelšane, katere zapušča č. g. H a d r i-j a n B r u m e n imenovan župeupravitelj v Grož-njanu. Iz Grožnjana je poslan č. g. A p o 11 o n i o v Trst k Novemu s'\ Antonu. Iz Strunjana v Istri (to mesto ostane nekaj časa prazno) gre č. g. Jos. Furlan v tržaško bolnišnico. (Mašniško posvečenje). Dne 27. t. m. bode v v škofovi kapeli v Trstu č. g. Ivan Marsich (di-jakon) posvečen v rnašnika, salezijanec Dominik Bolatti pa dobi nižje sv. redove in prvi višji (sub-dijakonat. NAŠA DRUŠTVA, Izkaz darov za «Marijin dom* od 12. okt. do 26. nov. 1905. 1) Iz nabiralnih knjižic se je dobilo sledeče zneske : Marija Birsa K 7, Neža Križaj 62, Antonija Pondelak 75'40, Jožefa Katern 47 42, Neža Šumaj ‘20, M. Cvelbar 45, Kristina Novič 100'70, Ivana Stokeij 55 70, Alojzija Petkovšek 12, Julija Kafol 22, Ivana Stefančič 43, Ana Butinar 42'40, Frančišek Guštin 73. Fr. Kosec 12, Jožefa Pahor 30'60. Skupno 648-22 kron. 2) Pristopili a) kot ustanovniki po 20 kron. J. Štetula, Ant. Tkalec, J. Fabec, Kristina Novič, M. Novič, Fr. Povše, M. 60, Ant. Pondelak, M. Stanci, M. Cigoj 40 kron, Terezija Puntar. b) kot redni udje po 2 kroni. M. Anžlovar, Terezija Kodrič, M. Zadnik 3 kr., Apo’. Bajc, Uršula Vrtnik 3 kr., Ant. Mergec, M. Tavčar, Terezija Medved 5 kr., M. Štefula 5 kr, Ana Kudler, Fr. Jimc 4 kr., Helena Zimer, Jerica Površček 3 kr., M. Barba, Uršula Kern, N. Novak 5 kr., Lucija Skrt, Ivana Trovšek 6 kr., Ant. Rot 5 kr, M. Čehovin 5 kr., M. Pompe, Ant. Kalin, J. Kolar, Lucija ?ere, Ana Simončič, Ivana Rožanc, Amalija Mešiček, Ana Pondelak, Dora Pacher, Apol. Sauli, Nežika Rezolj, Kat. Tratnik. Kat. Jermolj 3 kr., M. Kavs 5 kr., Ter. Bizjak 5 kr., Apol. Inglič 5 kr., M. Furlan, Ivan Marija Vatovec 10 kr, Jušta Gasperčič 5 kr. c) kot podporniki 1 krono. Kar.da Trevisan, M. Musiča, Ivana Rožanc, Helena Ogrizek, M. Rutar, Kat. Vikran, Anton Višnjevec, Antonija Vatovec. Darovali so : 3) Po 2 kroni : Ana Vidrih, Sofia Wiederwoll, Ivana Žgur, Zinka Dr. Rybafeva, Fr. Petronio, Ivan Janosse-vich, Ana Arko, N. N. Ivana Zajelska, Ana Vičar, Fani Jenko, Lucija Princis, Fr. Kolar, Z. Hvala, Antonija Urdih, Miroslav Marenzi. 4) Po 1 krono : Fr. Ponikvar, Virg. Vovk, Jožefa Miklavec, J. Jenko, Alojzij Žerjal, Andrej Bosco, Slavka Zrimc, M. Part, Anton Požar, Ant. Ferfolja, Ivana Medved,'_K'istjan Hlad, Uršula Derganc, Roža Scbell, Rezi Merhar. G. Fišer, M. Fortuna, Olga Kragel, N. N Margarita Rožanc, Vincencija Rejc Anton Godnik, M. Alešovec, Minka Kapus, N. N. Lucia Tratn k, Katarina Vidmar, Ivana Grabusclmeg, N. N J. Kolaž, N. N. Marija Wilcher, Jožefa Laknez, Karol Čigon, Ant. Mirt, Ana Šimom ič, M Kovačič, M. Pondelak, Lucija Šete, Kristina Strajner, M. Omahen, J. Jaklič. M. Kreuth. 5) M. Omahen K. .j, M. Klemenc 4, M Svetina 3, K Dej m k 10, Ivan Doles 3 03, Fani Pertot Janko Macak 5, N, N. 5-80, Matija Sila 5, Marija Gostischa 0, N. N. 6, Kat. Kenda 3, Ida de Albori o, Malka Zizmar 10, Jera in Fran Jerančič 10, Genovefa N. in, Frančiška Gasagrande 5, A. P. 10, F. T. 3, Amadei 3, N. Potovšek 3, M. Pahor 4 Marija K. 4, Margarita VJncingu ra 5. Julij Warto 4. Karol Crn goj hi 40, Andrej Gombač GO, Jožefa Škerjanc 40, M. Gregorič 30, Fr Ple.ško 20, Glede Moresan 40, Karola Penne 40 Rozalija Goš 50, N. N. Pl4 N. N. 40, Neža Sumaj 10, N. N 20, Ana Brana 40, Terezija Brana 40 J. Švab 20 Ana Gasperčič 20, Angela Gotič, Terezija Petelin GO, N. N. 30. N N. 20 I. B. 40. N. N. 40, M. Princis 40, N N 20, V. P. P20, N. Maver, M. Cugo 49, Kat Mariašič 20, Antonija Štolfa 4u, Mak-o Paleto 50, M. Švab GO, Ivan M. Bareto 10, N. N. 10, Rudolf Pahor GO Blagajnik: Frančišek Guotin mestni kapelan, Via S. Lazzaro 32. l Veselo božične praznike iq s tečno nooo leto oošči osem eepjepim qa-r-očtjikorn in čitaleljem. / Uredništvo jf.»Družinskega Prijatelja*. UGANKE. Rešitev ugank priobčenih v zadnji številki: 1) Brivcu. 2) sred«, 3) .lafcob — bo kaj ? Prav jih je rešil sarnog. Fr. Lavrenčič v Devinu ki se je pa blagohotno odpovedal darilu v prid lista. Se zahvaljujemo ! .------ Aa Nove uganke —— 1) Štirinožna žival pod oblake zleti, če v sv jem telesu kost tršo dobi. (Albin Kjuder). 2) Oče ima v svoji kleti petnajst vinskih sodov; pet je polnih, pet na pol polnih in pet praznih. Vino se ima med tri sinove razdeliti tako, da dobi vsak jednako število sodov in jed-nako mero vina. Kako treba deliti ? (Števo Erman) Čas zglasitve za navadno darilo do 9. januarja. Kaše slike. Jako ljub je v domačem krogu zimski večer. Posebno božični večer očara vsako dobro srce. Pesnik lepo opeva tako domačo srečo. Na drugi sličici irnaš celo malo dogodbico. Besed sicer ni, pa sličice ti vse povedo, če j h dobro opazuješ ILiatnioa. uradni«e vn. ./. tt. Bo žal neporabna. , Društveni koledurČek.u slovenke krščanske socijalne zveze za 11)06 se naroča pri č. g. Luki Smolnikarju stolnemu vikarju v Ljubljani. Stane 1 K. Kar ni prišlo danes na erfdo, .bodemo prinesli ob priložnosti. Odgovorni urednik: Ivan Gorjup. Izdajatelj : Jakob Ukmar.