letnik v
DUNAJ, V SOBOTO, 1. IV. 1950
ŠTEV. 25 (298)
IZ VSEBINE
Prvo srečanje — Vstaja — V deželi dobrih ljudi — Pomlad — Ko bezek bo na gmajnah cvel.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V Zgornji vesti slovenski župan
Enotna fronta vseh avstrijskih strank proti Slovencem
Nov zločin nad Slovenci v Benečiji
rokujejo nujnost ustvarjanja dejanske enotnosti vseh Slovencev, vseh slov. kmetov, delavcev in odbornikov, ne glede na njihovo svetovno-nazorno gledanje. Kjer pa smo ustvarili dejansko enotnost, tam, kakor smo že ugotovili, uspeh ni izostal. če že nismo dosegli slovenskega župana, je bilo izvoljenih vsaj toliko slovenskih odbornikov, da bodo v prihodnjih letih lahko soodločali v vseh vprašanjih, da jih bodo morali poslušati tudi vsi ostali, pa če bi hoteli ali ne.
Enotnost je rodila uspeli
Zgornja vesca. — Na seji občinskega odbora dne 24. marca t. I. so izvolili slovenskega župana, Janeza Einspieler, pd. Sramsičnika. Za pr-
Akcijska enotnost Vdli-OeVP-SPOe proti Slove cem
Škofiče. — Tudi tu so volili župana v petek, dne 24. marca t. I. Kmečko-delavska stranka, ki je izšla kot najmočnejša stranka v občini in dobila štiri mandate, je postavila svojega kandidata tov. Lovra Kramerja iz Holbič, izseljenca, narodno zavednega kmeta in poštenjaka, ki go cenijo in spoštujejo skorajda vsi občani. Njemu nasproti je postavil tako imenovani ,,nestrankarski gospodarski blok“ (VdU), ki je izšel kot druga najmočnejša stranka in dobil tudi (štiri mandate, svojega kandidata Maresoh-a, ki je bil prvi nacistični župan v škofičah in župa-noval od leta 1938 do 1941. Poleg tega pa je Maresch tujec in ne obvlada slovenskega jezika. Pri prvem in drugem glasovanju je dobil tov. Kramer štiri glasov, Maresch pa pet (za njega je glasoval tudi OeVP-je-vec), dočim so socialisti glasovali za
Minule dni so bile v Skorajda vseh občinah na Koroškem volitve novih županov. V našem poročilu o rezul-tatih teh volitev bi se v glavnem omejili na naše ozemlje, na slovenske občine, ker bo to bralce Slovenskega vestnika gotovo najbolj in v prvi vrsti zanimalo.
Predno pa preidemo na posamezne občine, bi hoteli poudariti nekaj, kar je bilo sicer pričakovali, vendar P& je zelo značilno za odnos avstrijskih strank, bodisi te ali one usmerjenosti, do koroških Slovencev. Kakor nam prikazujejo rezultati volitev novih županov, je bila glavna težnja teh strank: na vsak način preprečiti izvolitev slovenskih županov! Tako smo le prečestokrat doživeli, da so se pri glasovanju združili vsi, ki se sicer tako hudujejo drug na drugega, se po časopisju najgriše napadajo in si dajejo najrazličnejše priimke. Tu, ko je šlo za to, da se prepreči izvolitev slovenskega župana, so si bili vsi popolnoma edini in pozabili na vse psovke, ki so si jih kdaj koli dali. Prav nič ni motilo tega ali onega socialističnega mandatarja, da jo glasoval za VdU-jevskega župana, še manj seveda -je to motilo odbornike OeVP. To nam je ponoven dokaz, da se zbratijo vsi, ki hočejo naš nacionalni pogin in vedno združeni in enotni nastopajo proti našim življenjskim interesom.
Da pa v slovenskih občinah, vsaj v večini od njih, v prihodnjih štirih letih ne bodo županovali slovenski možje, ni krivo samo to. V našem listu smo že nakazali, da bi marsikje imeli slovenskega župana, če bi se pri občinskih volitvah vsi slovenski rodoljubi brez razlike zavzemali za ustvaritev enotnosti, kakor je to delala Fronta in njeni člani. Rezultati županskih volitev nam ponovno na-
Zločinom, ki jih je italijanska vlada dopuščala nad Slovenci v Italiji, se je pretekli teden pridružil nov, nezaslišan zločin, ki nas spominja na čase požigov slovenskih narodnih domov v Italiji pred skoraj 30 leti. V Sv. Petru Slovenov ob Nadiži so stari in novi fašisti v noči na 24. marec požgali sedež Demokratične fronte Slovencev za Slovensko Benečijo. O tem zločinskem napadu piše glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje i,Primorski dnevnik" med drugim:
,,Zločinski teroristi so vdrli v pisarno DFS, sneli vhodna vrata, naložili nanje zunanja lesena okna, ves inventar pisarne, predvsem pa knjige, časopise, revije, brošure itd., pri čemer niso pohabili strgati z zida ludi slike pokojnega pesnika Otona Župančiča. Vse to so odnesli pred poslopje in požgali. Sele okoli 0.40 uri je orožnik, ki je pil v bližnji gostilni, opazil ogenj ter ga pričel gasiti, ko je bil inventar že skoro popolnoma požgan. Gotovo je, da bi se vžgalo tudi poslopje samo, če bi prebivalstvo v pravem trenutku ne oparilo ognja. Pripomniti je treba, da Je v vasi precejšnje število oborože-n>h članov orožniške postaje ter da
se nahaja sedež DFS ob glavni cesti in v središču trga.
Po zločinskem umoru partizana tov. Andreja Juša, po mučenju članice Izvršnega odbora DFS tovarišice Marjete Bledič in po požigu doma tov. Peza je to najnovejši zločin v nizu grozodejnih razbojništev, ki jih tako očitno dopušča italijanska vlada nad beneškimi Slovenci, odkar je podpisala mirovno pogodbo in zajamčila Slovencem, ki so po krivični razdelitvi ostali zasužnjeni v klerofašistični Italiji, vse človečanske in demokratične pravice, medtem ko vsem v zasmeh goriški prefekt govori o njihovi enakopravnosti .. .
Teror nad Slovenci v Italiji postaja vedno hujši. Naj poudarimo, da se še ni razkadil dim bomb, ki so jih fašisti vrgli na planinski ples v Gorici in spet drugih bomb, ki so jih vrgli v trgovino trgovca Korena, ni se še poleglo ogorčenje zaradi prepovedi obiskovanja slovenskih šol mnogim slovenskim učencem, ko je nedavno italijanski oficir pretepel slovenskega otroka, ki mu ni znal odgovarjati v italijanščini, in zdaj dosega s požigom sedeža DFS za Beneško Slovenijo teror proti Sloven-
vega podžupana je bil izvoljen prav tako Slovenec, Janez Miškulnik, dosedanji župan zgornjeveške občine.
V Zgornji vesci so se za občinske volitve združili vsi narodno zavedni kmetje, delavci in obrtniki v ,,Zvezi kmetov in delavcev", s tem ustvarili dejansko enotnost vseh slovenskih delovnih ljudi in tako izšli kot najmočnejša stranka v občini. Zdaj imajo slovenskega župana, ki jamči, da bo vodil občinske posle v skupno korist vseh občanov in delal izključno le v dobro ljudstva. V Zgornji vesci, kjer so že zadnja leta imeli slovenskega župana, so si tudi za bodoče ustvarili garancijo, da bodo narodno zavedni Slovenci v občini v vsem popolnoma enakopravni in da bo v občinskem uradu lahko vsakdo govoril v svojem maternem jeziku.
svojega kandidata. Pri tretjem glasovanju pa je padla odločitev — s socialističnimi glasovi je bil izvoljen VdU-jevski župan Maresch.
Ker je šlo proti slovenskemu županu, so vsi pozabili — seve načrtno — da je VdU nacističen, da ogroža demokracijo v Avstriji itd., kar sicer i OeVP i SPOe v svojem tisku tako radi poudarjata. Da le ni Slovenec župan, je pa vse dobro in da nastopijo proti temu, se — če je P°-trebno — povežejo z vsakomur, čeprav z nacisti in najhujšimi sovražniki delovnega ljudstva. Mi jih po-
Zadnjo nedeljo so jugoslovanski narodi na volitvah v Zvezni svet in Dom narodov ponovno izpričali svojo ljubezen do voditeljev nove Jugoslavije, vsemu svetu so glasno in odločno povedali, da so sami svoji gospodarji in da jih nobene težkoče in težave, prav tako pa tudi nobene grožnje in provokacije ne morejo ovirati na zmagoslavni poti v boljšo bodočnost — v socializem. Z nedeljskimi volitvami so manifestirali zvestobo do državnega in partijskega vodstva, demonstrirali so svojo pripravljenost, kljub zaprekam nadaljevati socialistično obnovo in se pri temu zanašati le na lastne sile. Uspehi 'volitev so prinesli Ljudski fronti največjo zmago in dokazali, da hočejo narodi Jugoslavije tudi v
cem v Italiji višek. Vse pa spremlja besna gonja laži in klevet vsega italijanskega časopisja od fašističnega preko demokristjanskega pa do kominformističnega, ki ne služi drugemu kot v vzpodbudo za teroristične napade, atentate, požige itd. Te gonje se udeležujejo v parlamentu in senatu brez izjeme tudi vsi italijanski odgovorni državniki, gonje, ki je izraz neizmernega narodnostnega sovraštva do Slovencev v Italiji, ki je izraz italijanskega imperializma, katerega predstavniki se prav gotovo niso prav ničesar naučili iz zadnje svetovne vojne.
znamo in drugega niti pričakovali nismo. Toda če so s tem ravnali v interesu svojih volivcev, zlasti socialisti v interesu delavstva, ki ga baje zastopajo, je vsekakor drugo vprašanje.
Za prvega podžupana so izvolili tov. Kramerja, za drugega socialista Kopliniga, za tretjega po spet odbornika Kmečko delavske stranke Andreja Kovačiča.
V Globasnici
so prav tako socialisti pripomogli, da je bil izvoljen za župana OeVP-jev-ski mandatar Jožef Elbe, pd. Jop v Večni vesi. Na slovenski listi je kandidiral Tomaž Dumpelnik, ki je bil dolgoletni slovenski župan že pred vojno, prav tako v dneh po drugi svetovni vojni in izvrševal ta svoj posel v splošno zadovoljstvo vseh občanov. V kolikor bo novi župan delal v splošno korist ljudstva, je drugo vprašanje, čuje se namreč — kakor nam poročajo iz Globasnice — da bodo zdaj s kočarji in revnimi pometali. Rekli bi pa, da nikakor ni dobro delati računov brez krčmar-
.i«!
Prav tako kakor v Globasnici je bilo tudi na Blatu in v mnogih drugih občinah na Slovenskem Koroškem. Povsod enotna fronta vseh proti Slovencem.
V našem listu smo že neštetokrat
poudarili: proti enotni fronti naših sovražnikov moramo postaviti svojo enotnost in strnjenost, kajti le tako se bomo ohranili, le tako se bomo lahko zoperstavili germanizaciji in onemogočili vse nakane velenem-ških šovinistov. Enotnost mora danes biti zapoved vseh narodno zavednih Slovencev, ki v resnici želijo dobro svojemu narodu.
bodoče iti pot napredka, demokracije in svobode.
Že na predvolivnih zborovanjih, ki so bila v vseh večjih in manjših krajih, je ljudstvo s številno udeležbo pokazalo, da se ne pusti odvesti s prave poti, temveč hoče enotno in združeno graditi boljše življenje zase in za bodoče rodove. Desetti-soči in stotisoči so se zbirali na zborovanjih, kjer so obsojali vse klevete in napade informbirojevcev in imperialistov, kjer so izpovedali svojo povezanost z Ljudsko fronto in partijo.
Dan volitev je bil za vse jugoslovanske narode velik praznik, saj so prav ta dan prizadejali vsem klevetnikom in sovražnikom najhujši udarec, ko so z udeležbo na volitvah razkrinkali njihove laži in zlonamerna podtikavanja. V prazničnem razpoloženju so se podali v slavnostno okrašene volivne lokale, da z glasovnico v roki dokažejo svojo enotnost in strnjenost, že v zgodnjih jutranjih urah se je pretežni del volivcev oddolžil svoji volivni dolžnosti, posamezni kraji in volivni okoliši so medseboj tekmovali, kdo bo prvi dosegel stoodstotno udeležbo. Z zastavami, transparenti in godbo so korakali volivci na volišča in povsod so komaj čakali, da lahko oddajo svoj glas za kandidate Ljudske fronte.
Po dosedanjih poročilih je bilo po
(Nadaljevanje na drugi strani)
Velika zmaga enotnosti jugoslovanskih narodov pri nedeljskih volitvah
Doprinos jeseniške železarne k graditvi socializma v Jugoslaviji
Delovni kolektiv jeseniške železarne si je z velikimi delovnimi zmagami priboril prvo mesto med kolektivi podjetij grne metalurgije v Sloveniji. V velikih tekmovanjih za višji delovni učinek so posamezne delovne brigade po veg tednov presegli' normo za 500 %.
Število udarnikov, med katerimi je poleg delavcev tudi mnogo žen in mladine, se vega iz dneva v dan. Od osvoboditve do konca leta 1949 je bilo v tovarni proglašenih že 1750 udarnikov. Samo v lanskem letu je dula železarna 1098 udarnikov, kar dokazuje, kako naglo se vega število udarnikov. Posamezni med njimi so s svojim požrtvovalnim delom že vegkrat zaslužili ta gastni naziv. Tako je bila delavka Marija Hafnerjeva, ki dela v izvijalnici, že osmič proglašena za udarnico.
V borbi za dvig proizvodnje, znižanje proizvodnih stroškov in izboljšanje kvalitete proizvodov nudijo podjetju veliko pomog racionaliza-torji in novatorji, ki so v dveh in pol planskih letih dali 686 predlogov za izboljšanje proizvodnje, od katerih jih je uprava sprejela in izvedla 515, ali 90 %.
Korenik Karl, delovodja v konstrukcijski delavnici, je z iznajdbo novega žerjava prihranil na času in materialu nad 370.000 din.
T u m a n Slavko je iznašel racionalnejši način izkoriščanja varilne pegi. Po njegovem predlogu se teža v peg vloženega materiala pove-ga mesegno za 80 do 100 ton. Pre-š e r e n Joža, strojnik, je izdelal napravo za čiščenje cevi parnih kotlov. Prej je trajalo čiščenje pegi osem ur na posameznika, z uporabo nove naprave pa opravi isto delo en delavec v 20 minutah.
Poleg raznih naprav in konstrukcij so zlasti važni predlogi, ki kre-pe domago proizvodnjo, t. j., da uvajajo uporabo domagili surovin za izdelke, za katere je bil prej uporabljen uvoženi material.
Pri racionalizacijah in novator-stvih sodeluje ves tovarniški delovni kolektiv od vodstva do pomožnega osebja, kar dokazuje, kako tesno je sodelovanje vsakega kolektiva.
Z racionalizacijami in novatorstvi je jeseniška železarna prihranila državi 25, 644.000 dinarjev. To niso
(Nadaljevanje s prve strani)
vsej državi oddanih 9,059,113 glasov za Zvezni svet, od teh za kandidate Ljudske fronte 93.23 odstotka, za listnico brez imen pa 6.77 odstotka; za Dom narodov je bilo skupno oddanih 9,058.683 glasov, od teh jih je dobila Ljudska fronta 93,42 odstotka, listnica brez imena pa 6.58 odstotka.
V posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah je dosedanji izid volitev naslednji:
LR Slovenija: Ljudska fronta za Zvezni svet 92.35 odstotka, za Dom narodov 92.61 odstotka; listnica brez imena 7.65 odstotka oziroma 7.39 odstotka. — LR Srbija brez avtonomnih pokrajin: LF za Zvezni svet 92.23 odstotka,, za Dom narodov 92.32 odstotka; listnica brez imena 7.77 odstotka odnosno 7.68 odstotka. — Avtonomna pokrajina Vojvodina: LF za Zvezni svet 86.12
morda kakšni veliki izumi, temveč manjše spremembe, popravki in popravljene napake, ki pa dajo skupno ogromen doprinos za dvig proizvodnje.
Poleg drugih priznanj so najboljši delavci prejeli za svoje požrtvovalno delo tudi visoke denarne nagrade. 283 delavcev je bilo nagrajenih skupno s 487. 465 din. V prepričanju, da z izgradnjo socializma v deželi grade boljše življenje sebi in svojim otrokom, dajejo delavci jeseniške železarne vse mogi za ustvaritev petletke.
odstotka, za Dom narodov 86.42 odstotka; listnica brez imena 13.,88 odstotka oziroma 13.58 odstotka. — Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija: LF za Zvezni svet 93.79 odstotka, za Dom narodov 94.05 odstotka; listnica brez imena 6.21 odstotka odnosno 5.95 odstotka. — LRIIrvatska: LF za Zvezni svet 93.95 odstotka, za Dom narodov 94.35 odstotka; listnica brez imena 6.05 odstotka odnosno 5.65 odstotka. — LR Dosna in Hercegovina: LF za Zvezni svet 98.05 odstotka, za Dom narodov 98 odstotkov; listnica. brez imena 1.95 odstotka odnosno 2 odstotka. — LR Makedonija: LF za Zvezni svet 95.25 odstotka, za Dom narodov 95.22 odstotka; listnica brez imena 4.75 odnosno 4.78 odstotka. — črna gora: LF za Zvezni svet 99.69 odstotka, za Dom narodov 99.7 odstotka; listnica brez imena 0.31 odstotka odnosno
0.3 odstotka.
Velika zmaga enotnosti jugoslovanskih narodov pri nedeljskih volitvah
Prebivalstvo Madagaskarja se je uprlo imperialističnemu nasilju
Zaliv Diego Suarez na skrajnem severu otoka Madagaskarja je menda po zalivu Rio de Janeiro najveg-ji na svetu. V njem bi bilo dovolj prostora za vojno mornarico velesil. Sedaj se v njegovih globokih modrih vodah zrcalijo skoraj samo slikovite skale, pokrite z značilnim trnjastim rastlinstvom. Zato se ne smemo čuditi, da vzbuja Ig zaliv žC precej gasa pohlep. Zaliv je važno oporišče, na morski poli proti Indiji in ni pretirano, ge" bi trdili, dfi predstavlja zaliv kIj11g Indijskega oceana.
Nedvomno je zaliv zgubil mnogo na svojem pomenu z izgraditvijo Sueškega prekopa. Toda vsakdo ve, da Ig prekop v primeru vojne ne bo uporaben. Zato bi bilo treba v tem primeru obnoviti morsko pot okoli Afrike mimo rta Dobre nade in zaliv Diego Suarez bi spet pridobil na svoji važnosti.
Zato opravljajo tam zdaj tudi važna dela. Poleg prejšnjega 206 metrov dolgega suhega doka gradijo novega; hkrati pa gradijo tudi velik arsenal. V ta namen so poslali tja 400 delavcev iz arsenalov v Brestu in Toulonu. Ti delajo skupno s trsogi delavcev z Madagaskarja. V bližini zaliva gradijo tudi veliko letališč^ '■ vzletiščem za 105-tonska letala, to je večja od vseh dosedanjih. Ekipa letegih trdnjav naglo (proučuje zemljepisno lego vsega severnega dela otoka. Hkrati gradijo tud} 'strateško cesto Majunga—Diego. Pred kratkim so si ogledali dela v zalivu razni ministri Južne Afrike ter angleške in ameriške misije. Strateški pomen Madagaskarja je tudi v njegovem naravnem bogastvu:-^ grafitu) sljudi ih predvsem v §e neikkorišgaiiih rezervah petroleja, urana in belirija.
Kruto zatrtje upora, ki je zahtevalo 90 Usog smrtnih žrtev med prebivalci Madagaskarja, je imelo kot glavni namen ohranitev kolonialnih
privilegijev in dobičkov velikih družb. Toda vse to zatiranje kljub smrti ali pripora borcev ni moglo zatreti nacionalnega čuta in teženj po svobodi, ki so bolj živa kot kdaj koli.
Te težnje se kažejo v vseli dejanjih vsakdanjega življenja; kažejo se v borbi v podjetjih, v solidarnosti z ujtjluiki, v številnih resolucijah, ki zahtevajo njih osvoboditev, ukinitev, fzjemnih zukonpv, ki so odpravili svobodo združenja in tiska. Te težnje se kažejo kongno tudi v rezultatih zadnjih volitev, pri katerih je Žele Rasoanoro, eden izmed pogumnih voditeljev madagaskarskega nacionalnega gibanja, dobil 40 odstotkov vseh glasov.
- ♦ " • .. - -
Vodilni jugoslovanski državniki so v zadnjem gasu dali glede Trsta in vsega ostalega ozemlja, naseljenega s Slovenci in ki ni priključeno k Italiji kakor ne k Jugoslaviji, dovolj jasnih in nedvoumnih izjav, ki povedo, da se Jugoslavija tem krajem ne more odreči in da ne pristaja na nikakršne odlogitve, ki bi te kraje ponovno spravile pod tujo nadoblast. Za Kardeljem je tako odlogno stališče Jugoslavije podal pred kratkim tudi notranji minister LR Slovenije, ko je dejal, da delajo imperialistični italijanski krogi zgrešen ragun, ko rrlislijo na Trst in ostale s Slovenci naseljene kraje.
Te izjave so v vrstah italijanskih iredentistov in imperialistov sprožile vik in krik. Podprti od italijanskih kominformistignih (šovinistov so začeli igrati na staro ploščo o ,,jugoslovanskem terorju v coni B“, o slo-vanizaciji Italijanov, o raznih kršitvah mirovne pogodbe itd. Posebno so to gonjo ojačali v zvezi z administrativnimi volitvami v coni B, ki
V Diegu so se pomorske oblasti in kolonialna uprava poslužile vseli sredstev, da bi popolnoma preprečile borbo delavcev v arsenalu. Poslu-žili so se sramotnih rasnih diskriminacij, hoteli so madagaskarske delavce prisilili, da bi se vpisali v žolte sindikate, na vse načine so ovirali francoske in madagaskarske delavce v njihovi borbi. Toda vse te spletke so se izjalovile. Vsi francoski in ma-dagaskarski delavci so zdaj združeni v francoski splošni zvezi dela. Borba madagaskarskega ljudstva se pogumno razvija naprej. Združeni v tej borbi z drugimi demokratičnimi silami bodo prebivalci Madagaskarja preprečili imperialistične načrte.
bodo meseca aprila, in pa v zvezi z vzpostavitvijo carinske unije med Jugoslavijo in cono B.
Vsa ta gonja izraža zavest italijanskih imperialistov in iredentistov, da so zaman vsi njihovi pohlepni načrti, dokler je tu socialistična in neodvisna Jugoslavija, ki zna braniti interese svojih narodov. Isto izraža tudi spomenica italijanske vlade, ki jo je pred kratkim izrogila jugoslovanskemu poslaniku v Rimu, v kateri italijanska vlada protestira proti vzpostavitvi carinske unije med FLRJ in cono B in v kateri hkrati medlo izraža svojo pripravljenost na pogajanja med vojaškima upravama 00eh con za dosego ekonomske in carinske unije med obema conama.
Da ima italijanska vlada pri temu svoje posebne načrte v smislu kom-informistigne ,,boljše rešitve", ni težko ugotoviti, saj je ista vlada na tozadevne predloge jugoslovanske vojaške uprave že od vsega pogetka odgovarjala negativno.
Italijanski načrti glede Trsta
Po sirnem svetu
Kairo. Po poročilih iz Libije nameravajo Angleži postaviti tako imenovano ,,Armado Girenajke", ki bi se pod poveljstvom angleških oficirjev borila proti vedno silnejšemu osvobodilnemu gibanju. Osvobodil-ui odbor Libijo je proti temu nasilju Angležev najostreje protestiral pri generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Trygve Lie-u ter zaprosil za intervencijo.
Atene. Kakor poroga časopis ,,Malu", se nahajajo politični priporniki zapora Akropavplion /<' nad 2 ledna v gladovni stavki, eden izmed jetnikov je vsled oslabitve že umrl; toda tudi življenje vseh ostalih je v nevarnosti. Jetniki so napovedali gladovno stavko zaradi stalnega mučenja, s katerim hočejo jetnike prisiliti, da bi spremenili svoji* politično prepričanje.
Berlin. ,,Berliner Zeitung" iz Diisseldorfa poroga, da je znašal primanjkljaj Zapadne Nemčije v zadnjem polletju 4 milijarde mark. Že sam finančni minister je označil finančni položaj kot katastrofalen.
Melbourne. 2 tisoč rudarjev je stopilo v. stavko, da protestirajo proti ukrepom, s katerimi je avstralska vlada zagrozila stavkajočim pristaniškim delavcem v Brisbane.
Beograd. Na dan volitev so romunske oborožene sile ob j u gosi o-vansko-romunski meji izvršile spet novo provokacijo. Med Radujevo in Hetinom so zjutraj pričeli streljati s strojnicami na jugoslovansko ozemlje in je obstreljevanje razen kratkih presledkov trajalo skoraj 3 ure.
Beograd. Iz Beograda sla odpotovala izredni poslanik in opolnomo-geni minister FLIl Jugoslavije v Egiptu Milan Ristič in generalni konzul FLRJ v Bombaju Vjengeslav Mesarig.
Koper. V Izoli v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja je bil ustanovni občni zbor Zveze Italijanov istrskega okraja, ki si je zadala nalogo, delati za širitev italijanske ljudske kulture v jugoslovanski coni STO-ja.
Sofija. Osebje jugoslovanskega poslaništva v Sofiji in jugoslovanski državljani, ki živijo v Bolgariji, so se udeležili nedeljskih volitev. Da bi udeležbo pri volitvah preprečile, so bolgarske oblasti zaslražile poslopje jugoslovanskega poslaništva, kjer so bile volitve, z velikimi policijskimi oddelki in agenti. Kljub temu pa so se jugoslovanski državljani udeležili volitev in oddali svoje glasove za Ljudsko fronto.
Peking. Vitnamska obveščevalna služba poroga, da je bilo v borbi vit-namskih osvobodilnih sil proti francoskim kolonizatorjem 600 francoskih vojakov onesposobljenih za borbo. Med borbo je vitnamska artilerija potopila dve francoski ladji, na kateri so se nahajali francoski padalci.
Grško ljudstvo razočarano nad novo vlado
Grško ljudstvo je razočarano, ker je po volitvah dobilo namesto levičarske desničarsko vlado. Nezadovoljstvo vlada do komaj sestavljene Venizelosove vlade. Populisti so namreg obljubili Venizelosu brezpogojno podporo pod pogojem, da ne bo njegova vlada izvršila nobene upravne ali diplomatske spremembe. Venizelos pa se je moral obvezati, da ne bo sprejel nobene važne odločitve glede amnestije niti ne glede razpustitve zbornice. Obvezal se je, da se bo za vsak lak korak posvetoval s populisti. Na ta način se je Venizelos izrogil na milost in nemilost desnici, ki je bila sicer na volitvah poražena, sedaj pa je prav za prav spet prišla na oblast.
Voditelj levičarske demokratične zveze Sophianopulos je izjavil, da se bo mir povrnil v državo, le ge bo razglašena splošna amnestija.
O deželi dobrih ljudi
Brda . . .
Ves dopoldan me je hajkala gvab-ska divizija tam po furlanski nižini. Bol mrtev sem se privlekel v prvo slovensko vasico. Toda komaj sem vstopil v bigo, da bi se odpogil, in 'ni je gospodinja ponudila vina in Kruha, /e plane skozi vrata dekle: »Tovariš, pojdi bitro naprej, Švabi so že za vasjo!11 ,,Kam?“ se mi je •ztrgalo. Nisem poznal ne krajev ne poli, lahko bi prišel gvabom naravnost v naročje.
Naglo sem pograbil brzostrelko in Sinil skozi vrata. Toda tam me je že Prijelo za roko drugo dekle: ,,Teciva tukaj!"
V kakih treh vaseh je bilo tako. Švabi so mi bili povsod za petami. Iz Krinina je prišla namreč cela divizija in se kot povodenj razlila po Brdih. Pa niso bili veg hrabri kot nekog, prišli so le ropat. Cele kolone dobrega briškega vina so vozili v Krmin in Gorico. Prašiči in kokoši so gli z njimi in vse, kar ni bilo priraslo ali pribito in je imelo kakšno vrednost v gvabskih požreignih ogel).
Popoldan sem prispel v linenje, prijazno, a revno vasico. In vendar •ni ni bilo treba prositi za hrano. Kar sami so nosili. ,,Na jej, tovariš! Gotovo si zelo lagen. Na ge malo vina, ne bo ti škodovalo!" so me silili.
A tudi Imenju se je bližal sovražnik. Hotel sem iti naprej.
„Ne hodi! Varno te bomo skrili. Saj sam itak ne moreš nig proti ti-sogem. Partizanskih brigad ni tukaj!"
Moral sem se vdati. Z dokaj neza* Upanja sem se prvikrat v življenju splazil v bunker. Skopan je bil v zemlji pod Ustnikom poleg bige. Malo niže se je nalistnik naslanjal hlev, ki je bil kot prilepljen k bregu. Na ravnem ga niso mogli postaviti, saj v Brdih ga ni gospodarja, ki bi imel sto mptrov ravnega sveta. Kmet je odgrebel listje, dvignil pokrov — in že sem bil v temni luknji. ,,Na svečo! ge to kogaro primi!" je dejal in pokrov st> je poveznil nad menoj. Bil sem sam v temi. Slišal sem ige, kako je grabil listje; končno je zavalil nanj nekaj težkega, brano ali plug. Dolgo gasa je ropotal, nakar je vse utihnilo.
Prižgal sem svego in posvetil z "jo po prostoru. Ne, luknja ni bila tako slaba. Precej prostorna in suha je bila. Imel sem kar štiri odeje in lepo zalogo živil; ge na cigarete ni možak pozabil. Pa vendar, kaj ge niso izdajalci? je glodala misel. Kaj če me niso zvabili sem, da bi me predali Nemcem? če sem se sam "jel v past?
„Tovariš, tovariš, gujeg!" mi je udarilo na uho. Zdrznil sem se.
.,Zdaj bodi tiho in svego ugasni!" je nekdo pritajeno govoril nad menoj. Utrnil sem svego in s tesnobo in nemirom v srcu poslušal, da so gva-t>i že na koncu vasi, da se bližajo kiiši, da bodo zdaj tukaj.
Kako stragno pogasi tege gas v Bunkerju! Čakaš, gakag, kdaj bog "jel kakgno besedo od zunaj, da bog zvedel, kje je sovražnik. Vsaka minuta je dolga ura.
Dolgo gasa nisem nig slišal. Že sem se pomiril, geg gvabi so že odšli: 'norda so pa nagli kje sod dobrega vina in je to sedaj za njih važnejše ?°t pa takle samcat bandit. Tedaj pa •>e vzbudilo mojo pozornost govorjenje, ki je prihajalo iz hleva. Ljudje s9 morali hiti lam. Toda razumeti {Da e m mogel nig. Kmalu pa je ne-,aj butnilo v zid, ki je bil stena mo-■je8a bunkerja. Butnilo je drugič, lretjig, kar naprej. ,,Kaj je to?" fern se zdramil in roka mi je ne-n>tf> segla po revolverju. Kmalu se
je posvetila ozka špranja. Brez diha sem se stisnil k drugi steni bunkerja. Samo nekaj tega prokletega listja, ki ga je kmet nasul na tla, se je vsulo skozi špranjo, še dvakrat je butnilo, železna konica palice, s katero lomijo kamenje, se je pokazala, se dvignila in izginila nazaj. Mrzel pot mi je lil po obrazu. „To so gva-l)i,“ me je spreletelo.
Nepričakovano je vse utihnilo, železna palica je izginila, koraki so se oddaljevali. Bržkone so odhajali, ker je bil zid predebel in ga niso mogli pretolgi. ,,Zdaj gredo na vrh," sem pomislil in ge trdneje stisnil revolver. čakal sem minuto, dve, zadržujoč dih. V smrtni grozi sem štr-
ka in javila, da so Švabi odšli gez Kojsko nazaj proti Gorici.
V vasi je zavladalo veselje. Dekleta so me obsula z vprašanji po svojih bratih in fantih, ki se borijo v brigadah onstran Soge. Vse jih je zanimalo, pa kai bi jim pravil, saj so marsikaj vedele bolje od mene. Nig takega ni bilo, ge se je v čepovanu pojavilo dekle z nabasanim nahrbtnikom in smehom na licih in iskalo svojega brata. Kmalu si zvedel, da nosi pozdrave iz Brd. Niso se ustrašile dolge in nevarne poti, samo da bi za urico videle brata, fanta ali ogeta, ki je bil borec. Niso poznale lepše besede kot: ,,Moj brat je partizan!" Nikdar v življenju se nisem
isxnsxsisxnnsxnsxsxsxsxsxnsmsuxsxnjxsxstnsisxsxsxsinrinsisxsTSUxsxs\p
Branko Žužek:
POMLAD
Nocojšnjo noč sem čul, kako pomlad lahno po prstih je med nas stopila.
Zdaj, ko Te ni, spoznal sem ljubica, zakaj si s strahom to pomlad slutila!
Zdaj, ko Te ni, so zažvižgale veja; nebo žari, razgrnil se je smeh.
Le češnjevi cvetovi me težijo; zagnal jih bom po sončnatih poteh.
Posipal z njimi bom še zadnjo pot,
.	. i	1
ki vodi do otožnega srca.
Morda tedaj, ko dan se nagne v mrak, po češnjevih cvetovih boš prišla . . .
axnsvxnnsrnnsisuxstrLnsirisisxnsxrmsinsxnsu-isuisinsLsxsxns'
mel v strop, kdaj se odpre pokrov in zagledam zadnjikrat v življenju sonce.
Tigina! Straigna, grozo vzbujajoča tišina, ki stiska srce in sili, da bi v grozi zavpil: ,,Tukaj sem! Toda ne boste me dobili!" — in si pognal kroglo v glavo.
Zdelo se mi je, da sem gakal celo vegnost, ko sem kongno zaslišal besede: ,,Tovarig, kongano je". Kamen se mi je odvalil od srca. In ge v tistem trenutku sem si obljubil, da ne grem nikdar veg v bunker, pa naj bi bil ge tako dober.
Ko sem prilezel spet na dan je sonce ge vedno razlivalo svojo bleščavo po briigkih grigih. ,,Dolgo sem bil v njem, kaj?" sem vprašal. ,,No, kakgno poldrugo uro je moralo biti," so mi prijazno odgovorili. Poldrugo uro, zame pa stoletje!
Ljudje so bili spet dobre volje. Sam smeh jih je bil. Vprašal sem po gvabih.
„Tam naprej v drugi vasi nakladajo vino, roparji!" so mi odgovorili.
Potem je pa ge vedno nevarnost, da pride kakšna patrola v vas?"
,,Brez skrbi bodi! Naga straža stoji za vasjo, nobeden ne more neopažen mimo."
„Kdo pa straži?"
,,Marigka,“ odgovorijo.
,,Marička?"
„1, kako pa, dekleta so za stražo boljga. Švabi so ge vedno preneumni, da bi doumeli, da je dekle, ki mirno dela v virtogradu ob poti, stražar, če bi bil mogki, bi bilo drugače."
Kmalu nato je pritekla brhka Bri-
pogutil tako lepo kot tistega vege-ra. Sedeli smo na (širokem ognjišču in si pripovedovali doživljaje. Pol vasi je bilo zbrane. Sami dobri, zlatu vredni ljudje, ki so žrtvovali vse za nas. Nig jim ni bilo mar, ge so jim dopoldne gvabi odpeljali vino, ali vzeli pragiga. ,,Kmalu, tovariši kmalu bo bolje! Takrat pridi v Brda. Takrat bog videl, kaj smo Brici. če nam vzamejo vse, zemlje nam ne morejo!"
Od nekod so prinesli harmoniko in že smo se zavrteli po podu. Zjutraj hajka, zvečer miting! To je bilo življenje! Nisi videl mrkih obrazov. Še stari oga se je vrtel s priletno mamko, pa jo je kmalu izpustil in zagrabil mlado Marigko. Udaril je z nogo ob tla in zavriskal: ,,Naj živi svoboda v Brdih!"
Ko sem z*jutraj odhajal, je bil moj nahrbtnik poln dobrot. Brike so mi ga napolnile. ,,Da ne bog lagen in žejen, tovarig! Pot gez Sogo je dolga. Pa ge pridi!" so me pozdravljali in vabili. ,,Pridem, prav gotovo bom pr igel!"
Čudoviti ljudje živijo v Brdih. Preprosti in dobri. In svojo zemljo ljubijo in življenje in — svobodo. Nekam drugače je pri njih kot drugod po Slovanskem. Vsaka najmanjša vasica ima vaško zaščito. Večinoma so bile same mladinke. Na vseh hribih, na koncu vsake vasi so stražile nog in dan. če se je le premaknil gvah iz Krmina, so takoj vedeli v Brdih. Kot po telefonu je glo od vasi do vasi: ,,Švabi v Fajani. Švabi v Kozani. Švabi gredo proti Šmartnem. Tristo jih gre proti Kojskem." In že so hiteli skrivat hrano in mast in vino v bunkarje. Cela Brda so en
Lojze Krakar:
Ko bezeg bo na gmajnah cvel. . .
Ko bezeg bo
na gmajnah cvel, bom s tabo gel
tja v gozd, v pomlad, z roko ti pl ega bom objel, ob tebi igel
v vegerni hlad.
Na ustne dal
ti bom poljub . . .
Brez svetlih sanj in brez obljub prižel le v svoje bom roke in ti prisegel: ljubim te!
sam bunker. Vsaka biga ga ima. Ne enega. Dva, Iri. Nikdar niso gvabi nagli ne masti, ne eno svinjsko pleče, nigesar, kar je inogi skriti. Nikdar niso nagli velikih intendantskih bunkerjev, ki jih je bilo v. Brdih vse polno, odkoder se je pošiljala hrana na deveti Korpus. Seveda bi lahko nagli, toda s ponosom so rekli Brici: „Pri nas ni izdajalca!" in res nisi nagel v celih Brdih gloveka, kateremu bi lahko rekel, da ni zanesljiv. Od malega otroka do starega moža so bili trdno in neomajno za nas. Noben Bric ni mogel razumeti, da so na Kranjskem ljudje, ki jim pravijo „domobranci". Nikjer ni bilo ljudi, ki bi z večjim ponosom zatrjevali: ,,Mi smo Slovenci in Jugoslovani!" Nisi nagel gloveka, ki ne bi trdno verjel, da bodo Brda v Jugoslaviji. Da, naga lepa, songna Brda, nagi ponosni Brici so bili vsi za nas, so nam dali vse, kar so imeli, zato, da bi po dolgih stoletjih hlapčevanja prišli v narogje svoje velike domovine Jugoslavije. Kateri partizan, ki ga je pot zanesla v Brda, ne rege, da je bilo tam najbolje in uajlepge. Vsak, ki je bil kdaj v Brdih, nosi v srcu svetlo podobo zmn-Ije, ki je naga, ki nas ljubi kakor mati svojega sina.
■
Jeseni sem bil v Brdih. Hodil sem od vasi do vasi. Pa saj to niso bila veg Brda! Tukaj niso živeli veg veseli ljudje. Mrko so obirali grozdje. Izpod ogi so zrli na tuje vojake, ki so pijani hodili skozi vas.
Sonce v Brdih je umrlo. Ne najdeš veg nasmejanih deklet. Molge delajo, delajo in ne vedo, zakaj delajo. Saj je vseeno. Vse je izgubilo svoj pomen. Prej so se borili, padali so, a so upali, so živeli. Zdaj pa . . . Kar razumeti ne morejo. Mar je vse to res? Mar naj bo vedno tako? Ali niso tuji vojaki, ki so jim preje bili zavezniki, prinesli svobodo in pravico? Ali so tudi oni zakopali pravico, iz strahu pred briškimi koloni, pred songnimi slovenskimi Brdi? Ne, ne morejo verjeti. Pa vendar . . . Ko vidijo svoje bivše priganjače, ki so jim skozi dvajset let in veg trgali meso s telesa in pili kri iz srca, kako se spet, šopirijo po vaseh, tedaj jim je najhuje. ,,Zadavil bi ga, hu-diga!" pravi postaven Bric. ,,Pa kaj ..." In vendar, Brici upajo! Verujejo v pravico, v nas in v nago mog!
,,Kdaj boste prišli?" so me vprašali. Zakaj smo se borili?" ženam silijo solze v ogi: „Zakaj je padel moj sin?" Možje stiskajo pesti: ,,Vse bomo prodali in gli v Jugoslavijo, ge ne bo drugage!"
,,Ne pozabite nas!" so mi klicali v pozdrav, ko sem odhajal.
In ne bomo pozabili! V Brdih bo kmalu spet zavriskal fant in zapelo dekle. Spet bodo zacvetele češnje in breskve. Brda bodo en sam pisan vrt cvetja. In naga bodo. Za vedno !
France Štiglic:
PRVO SREČANJE
Vse popoldne sem prebil skril v senu na podu. Zakopal sem se ol> steni prav do dna. Prali mi je silil v usta in nos, ki sem ga venomer skušal spraviti čim bliže špranjam med deskami, skozi katere se je svetil po-znojanuarski dan. Ven si nisem upal in kadar sem zaslišal no ovinkasti cesti brnenje avtomobila, sem celo nos odmaknil od špranje.
Čakal sem, da pridejo partizani in me vzamejo s seboj.
Pod večer je prišel na seno domači sin, ki je bil kurir v četi. Zdaj sem zlezel tudi jaz na vrh, iz hiše pa so nama prinesli kruha in mleka.
,,Klobase delajo,1' je zadovoljno ugotovil fant. Misel na klobase naju je kmalu premagala; še pred večerom sva zlezla s poda v hišo in ostala za pečjo. Po polnoči je potrkalo na okno. Skojevci, ki so se vračali iz večdnevne akcije, so naju potegnili izza peči. Sami mladi in veseli fantje so bili. Mimogrede so pobrali nekaj domačinov in delavcev na cesti, ki so iše delali sramoto Kokrški dolini. Posebno veliko besedo od novincev je imel južnjak Hasan. ,,Minomet ali pa težko bredo mu bomo dali, pa bo dober,11 je ugotovil Ružo.
Skoraj svitalo se je žc, ko smo se odpravili kar po cesti č<'z preddvor-ski most.
Vso noč smo prepevali pred žan-darmerijo, pa se noben hudič ni P°-kazal." so pripovedovali partizani. ,,f)a bi jih mi napadli, nas je bilo pa spet premalo.“ V Preddvoru smo tik žandarmerije ostrigli dve izdajalki, ki sta zagnali lak vrišč, da sem mislil. da bodo vsak čas pridrveli Nemci iz Kranja. Pa noben žandar ni glave pomolil na piano, tako, da je mitraljezec Silvo kar mencal za mitraljezem, ker ni bilo nikogar na izpregled.
Striženje je najbrž precej dolgo trajalo. Kajti le tako je mogel kurir Metod v travi za živo mejo sladko zaspati, da se ni prebudil, ko smo mi odšli, in smo res pozabili nanj. Zdramil ga je šele dan in govorenje delavcev, ki so hodili na delo. Malo začudeno je pogleduj, nato pa mrknil v gošč«, ,,da' si Švabi ne premislijo'1, kot je pozneje pravil. Mi smo medlem že stopali v breg na Bašenjskem travniku. Luna je bledela za Jelovcu, za Krvavcem pa je silil dan in nas, priganjal.
Molčali smo in premišljali vsak svoje. Kopica vtisov me je navdušila, lahkega sem se počutil, kljub temu, da smo hodili že precej dolgo.
Vrhu travnika smo se ustavili, prav ko se je sonce zalesketalo na rosi na travi. Tovariši so odvezali nahrbtnike in razdelili kruli in meso. Jedli smo in iskali v daljavi Šmarjetno, ki je vstajala iz megle. Tam spodaj smo slutili mesto. Tam so se prav zdaj razhajale jutranje patrole ter z nasajenimi bajoneti že navsezgodaj vzbujale grozo med ljudmi.
„Gremo!“ Po gozdni stezici smo prišli v taborišče kranjske čete. Pravkar je prispel tudi novi komisar; ta bo osnoval iz čele bataljon, ki bo štel že osemdeset mož.
Tiste čudno tople januarske dni ■je bilo življenje v taborišča kaj idilično. čez dan smo opravljali drobne opravke, imeli sestanke ali pa poležavali na rjavem suhem listju ter se greli na soncu. Pod noč so odšle pa-trole v akcije. Nekatere v zasedo na švabske avtomobile in patrole, druge pa kar nad postojanke, oboje pa so se vračale dobre volje in otovorjene z živili iz švabskih skladišč- Kaj posebnega se ves ta čas ni zgodilo, le nekomu je razmesarilo nogo. Ko smo stopali v koloni, se mu je odtrgala bomba izza pasa in padla na tla. K sreči je bila razdalja v koloni velika, tako da kaj hujšega ni bilo.
ta
Doma pa se je oglašala vesela pesem in tovariški pogovori so trajali pozno v noč, vse dokler nas ni nagnal kuhar spat.
Ves čas pa so prihajali in odhajali kurirji, menjavale so se straže in pa-trole, bilo je kot na manevrih.
Puške še nisem imel. Kadar sem šel na stražo, sem si jo izposodil ter mislil na tiste čase, ko dobim svojo.
Naše taborišče je bilo v grapi med Malo poljano in Storžičem, na majhni planoti, do katere je segal kakor dolg jezik plaz izpod vrha.
Neko jutro proti koncu meseca pa je bilo v taborišču še živahneje kot po navadi. Vrnila se je patrola, ki je odšla pred tednom dni na Primorsko po orožje. S seboj je prinesla puiške, dve strojnici in celo lahki minomet ter celili sedem min. Istočasno pa so prišli tudi obveščevalci ter prinesli vesli, da so se pripeljali na Golnik, v Bašelj in Preddvor Nemci. Zdaj so vstali še listi, ki so se prej še obotavljali. Naglo smo razdelili orožje. Dobil sem puško, ki je bila brez jermena, zato pa sem imel nabojev kar sto petdeset. Hasan je res dobil minomet, slišati je bilo njegov globoki glas, ki je prevladoval nad vsemi.
Ko smo stali tako oboroženo v vrsti, nas je bilo veselje pogledati. Bataljon je imel štiri strojnice, minomet, vsi borci so imeli puiške. V zanosu smo pozabili na Nemce, ki so se zbirali okrog nas. šele oddaljeno brnenje avtomobilov in obveščevalci, ki so prinesli nove vesti, so nas zdramili. Komandant je odposlal dve patroli v izvidnico. Ena je odšla proti Gojzdu, druga pa na Poljansko sedlo, da bi ubranila Nemcem dohod s tržiške strani. S to drugo pa-trolo sem odšel tudi jaz.
Veselo smo se dvigali po plazu proti sedlu. Hiteli smo, da nam je pol lil po obrazu. Razen mitraljezca smo bili sami mladi partizani. Ko smo bili že precej visoko in ni bilo ne videti ne slišati nikjer nobene nevarnosti, smo postali razigrani. Ustavljali smo se za vsako skalo ter merili s puškami v dolino. Mitraljezec pa je namerjal strojnico na Ovčjo pot in venomer ponavljal:,,Ali bi jih hudiče H “ Skoraj pod vrhom
smo bili, ko smo zaslišali od spodaj silno streljanje.
,,Aha,“ smo obstali, ,,so sc že udarili!11
,,Potokova zbrojevka,11 se je smejal naš mitraljezec, ,,ali jo slišite, kako poje. To jih bodo!11
Streljanje v dolini je potihnilo ali pa ga je odnašal veter, ki je pihal v nasprotno smer. Postavili smo stražo na potrebnih krajih. Veter na sedlu je bil leden, tako da smo sc menjavali kljub sončnemu dnevu vsake četrt ure. Tako smo ostali preko popoldne, ko se je sonce že nagnilo. Januar je bil in že po četrti uri se je pričelo mračiti.
Zdaj smo nekaj časa premišljevali. Slišati ni bilo nikjer ničesar. Vedeli smo, da Švabi ne bodo ostali do večera v gorah, če jih že niso prej pregnali. Ponoči se niso upali ostajati v gorah. Zalo smo se odločili da se vrnemo.
Bataljon spodaj je Švabe tako že razgnal, preko sedla pa ne preti nobena nevarnost. Vračali smo se dobre volje. Na Poljanah smo se ustavili. Napili smo se vode, nato pa ustrelili vsak nekaj nabojev v smreko, da bi videli, ,,kako nese puška11.
Potem smo se spustili navzdol.
Nad Savo in poljem je že vstajala tenka megla. Med gorskimi stenami je bilo tišina. Zdaj se nam je mudilo. Radi bi bili čimprej v taborišču. Tako smo hiteli, utrujeni od hitre hoje smo pozabili na Švabe in hajko. Mahoma pa se je Tilen, ki je šel prvi, ustavil in zakričal: ,,Švabi!11
Kot bi trenil smo sc obrnili in se pognali nazaj, že po nekaj trenutkih pa smo se že spet ustavili. „Kam bežimo?“ Zagnali smo se za prvi rob ter naperili puške. ,,Švabi? Kje?11
Tilen je bil ,,paničar'1. Švabi so bili res, toda globoko doli v dolini. Stopali so proti avtobusom, da se odpeljejo domov. ,,Jaz paničar," se je smejal Tilen, ,,kaj pa vi?11
Oddahnili smo si. Kljub temu pa nas je obšla neka tesnoba. Nekaj časa smo še strmeli v gozd, v katerega so izginili Nemci, nato pa smo se odločili in se spustili po grapi prali taborišču.
,,Kaj, nagnali so jih. Najbrž do
taborišča še prišli niso,11 smo ugotovili ter kmalu postali spet dobre volje.
Stopal sem prvi. Skoraj preti taboriščem smo bili. Pripravljal šem se že na klic „Stoj!“, ko sem naenkrat obstal ko prikovan, da me je Tilen, ki je zdaj stopal za menoj, skoraj podrl.
Pred menoj na stezi je ležal mrlič- Ubit partizan. Bos je bil in napol slečen. Prsi je imel vse krvave in glavo presekano. Na ustnicah se mu je strdila sraga krvi.
Stali smo otrpli in groza nas je obšla. Kaj se je zgodilo?
,,Jože je,“ ga je prepoznal Ružo. Kuhar Jože je bil star že petdeset let. Bil je kmet iz doline. Ko je bil še doma, se je v njegovi hiši zdravil partizan za pljučnico. Nekega dne so prišli Švabi. Partizan se je sam ustrelil, Jože pa je pobegnil k partizanom. Ostal je pri njih za kuharja. Malokdaj je govoril, venomer je mešal mešto in makarone ter suho premikal ustnice. Le kadar je kdo kaj godrnjal zaradi hrane, mu je ostro odvrnil: ,,Partizan si, kaj boš nergal!11 Zvečer pa, ko je bil kotel ž‘‘ pomit in so prepevali ob ognju partizanske in narodne pesmi, je sedel Jože ob komandantu ter premišljal, kako bo, ko se vrne domov. Oba s komandantom sla bila kmeta. Zdaj je ležal Joža na slezi z razbito glavo, lih in nem, kot je bil vedno.Pokrili smo mu z vejami obraz. Nato pa smo s tesnobo ter v velikih presledkih stopali naprej. Drugi, ki smo ga našli, je bil prejšnji komisar Miiško. Prejšnji dan bi moral oditi na novo mesto nekam proti Kamniku. ,,Nocoj ostanem še pri vas,11 je dejal in je ostal pri nas. Kot je bilo videti, je bil ranjen in se je sam ustrelil. Tak«) smo našli še dva partizana. Taborišče je bilo razdejano. Kotel je bil prevrnjen in trikrat prestreljen.
Kaj se je zgodilo? Kje so tovariši?
Zmračilo se je. Morali smo do ljudi. Ponoči smo zadeli na patrolo, ki je od/šla prva iz taborišča. Skoraj bi bili drug drugega pobili.
V vasi se je kmalu zbral ves bataljon razen nekaterih, ki jih ni bilo več- Izvedeli smo, kako je bilo.
Švabi so prišli s treh strani. Tisti, ki so prišli od zgoraj po Ovčji poli, so bili v belih plaščih, da jih ni bilo ločiti od snega Z vseli treh strani so hkrati udarili na bataljon, ki je stal še v vrsti v taborišču. Po prvem presenečenju se je bataljon porazdelil ter se prebil iz obroča. Potokov mitraljez je res položil nekaj Nemcev in Potok, ki je bil sicer kmečki fant, a pesnik, je že drugi dan napisal pesem o tern. Hasan se je predal brez boja z minometom vred. Preklinjali smo ga in si očitali, da smo nasedli njegovi gostobesednosti. Hasan pa je še nekajkrat pripeljal Švabe v Ko-krško dolino.
Štirih tovarišev pa ni bilo več. Sicer so Švabi napad drago plačali, vendar je bil njihov napad za mladi bataljon težka preizkušnja.
Takoj drugo jutro smo se vrnili v taboritšče. Razmetana živila smo zakopali. Najbrž so jih Nemci zastrupili. Največje skrbi nam je delal kotel, dokler ni Nande od nekje prinesel novega. Lenart pa je izkopal gamsa, ki ga je včeraj še pravočasno zakopal. Namesto Joža je prijel za kuhalnico Tilen. Toda še dolgo potem, kadar je delil, smo se spomnil' na Joža.
Še tisto noč nas je peljal novi komisar nad postojanko v dolino. Presenečeni Švabi so videli, da Kokr-škega bataljona niso uničili.
S smrtjo sein se srečal še marsikdaj pozneje. Videl sem Švabe, razmesarjene od strojnice, pobirali sni'1 koščke tovariša, ki ga je raztrgale mina. V škofjeloških hribih smo naleteli no borbah Prešernove brigad'1 na SS-ovca, ki je sedel s čelado v naročju ter so mu vanjo kapali možgani iz razbite glave.
Vendar pa je ostal spomin na Ježa v grapi najgloblji in najgroznejš'-Bilo je pač prvo srečanje.
ooooooooooooooooooooooooooooocxx>oocxx)oooooooooooooooooooooooooo BOGOMIL FATUR	
VSTAJA	
V mete/ časa položeni,	Padle žrtve, mučeniki,
ščit gorečnosti s seboj,	smrtne srage preko lic,
s strastno vero oboroženi,	neranljivi svetli liki
živi, mrtvi, nerojeni	tisočletjem so mejniki.
stopamo v pravični boj.	vrste večnih plamenic.
( Glas prerokov in vodnikov	Boj pravičnih neizprosno
kliče svoje zveste v zbor:	bo do zmage izbojevan,
smrt tiranom, smrt krvnikom.	krč pretresa zemljo nosno,
judežem in oblastnikom	zraslo ljudstvo bo ponosno,
vsega naroda upor! •	seme izkrvavelih ran.
Vstal je narod.	Pesem, vstani,
trubadurja davni glas	
tromba bojnih trum postani,	
pot pravičnosti oznani,	
sodbo, ki jo terja čas. 1	
zvon in doživel je bridko uro, ko je bil predlanskim prisiljen zvoniti v časi 10. oktobru, ker ta dan pač ni primeren, da bi se izrabljal posvečen zvon, ker je to dan razpaljenib šovinističnih nagonov in neti sovraštvo in razdor v deželi. In slučaj je hotel, da se je ta mali zvon kmalu za tem odtrgal iz stolpa, padel na tla in se razbil.
Občina Blato. Nekoliko z napetostjo smo pričakovali, kdo bo v naši °l»čini za prihodnja štiri leta župan, če prej ne pride kaj vmes. Občinski fcaslop sestoji iz dvanajst mandatov m sirar iz pet Slovencev, pet oVP-jeveev in dveh SPo-jevcev. Po gte-v'ilu so imeli Slovenci relativno naj-Več glasov in bi bilo naravno, da bi poslal župan v občini, ki govori, mi-*li in moli slovensko, Slovenec, ki inia v sebi one moralne vrline, da je kljub vsemu pritisku narodnih sovražnikov ostal značaj in svojega porekla ni izdal in prodal za morebitne trenutke ugodnosti, judeževe groše, ali kakor pravijo za skledo leče. Ponovno spet pribijemo, da vsakovrstno izdajstvo zaničujemo, kakor 'nora to obsojati vsak pošten človek, sa.j pravi izrek zgodovinske osebnosti: izdajstvo ljubim, a izdajalca zaničujem.
Toda kdor pozna zlobne in hinavske mahinacije narodnih odpad-
PRISPEVAJMO
vsi za partizanski
spomenik v Železni Kapli
nikuv po navodilih iz svojih central, je vedel že v naprej, da se bodo ■ntru/ili proti nam vsi, ne glede na če so tudi medsebojna ideološka u’enja vsaj na zunaj vidika, če je treba nastopiti proti nam, se na lej t°čki združi vsa reakcija.
parni in svetovalcev. S petimi glasovi oVP-ja in dvema glasovoma SPo-ja je bil za župana izvoljen Tomič Franc, po domače Pek v Rep-lja.li. Slovenski odborniki so disciplinirano volili svojega županskega kandidata. Torej ji' v nagi občini župan Tomič in sicer iz liste oVP. Ime Tomič nam Blačanom nikakor ni neznano in nehote se spominjamo tudi župana, ki smo ga imeli in mu je bilo ime ravno tako Tomič Franc. Ni ga več med živimi, toda spomin njegov živi med nami. Prvi blaški župan je bil po plebiscitu, izvoljen od Slovencev in sam zaveden Slovenec, navdušen za slovensko stvar, udan svojemu narodu in ponosen na svoje slovenske prednike. Ta mož častnega spomina je bil oče današnjega župana in ne moremo verjeti, da bi se njegov sin vsaj v dno duše ne spomnil očetove vrline, ostati zvest svojemu ljudstvu za vsako ceno, kar je, milo rečeno, pošteno in za človeka dostojno.
Za prvega svetovalca, torej za podžupana .je bil izvoljen naš Kumer Mirko, po domače Čečej na Blatu. Drugi naš svetovalec je Trampuš Jurij, po domače Božič v Dobu, in namestnika sla Sadjak Miha, po domače Klančnik v Rinkolah ter Možina Jožef, po domače Žlinder v Dolin.
Slovenski občinski zastopniki, možje, ki jih poznamo, so nam jamstvo, da bodo zastavili ves svoj vpliv in trud za dobrobit cele občine, za koristi vseli občanov, za gospodarske, socialne in narodne pravice vseli onih, ki so jim pri volitvah zaupali svoje glasove. Naši odborniki se zavedajo, da so s svojini delom v prvi vrsti odgovorni svojim volivcem.
hi tako je tudi bilo. Dne 27. mar- kitara ves. Pri Rutarju v žilari ('8 t. I. so se izvoljeni občinski za-	lesi je bilo v nedeljo, 26. marca t. h,
Mopniki zbrali k seji. k volilvi žu-	prav živahno vrvenje. Ljudje iz bliž-
nje in daljne okolice so v velikem' številu obiskovali razstavo kuharskih izdelkov, ki jih je kot dokaz uspešnega dela pokazal ob svojem zaključku gospodinjsko kuharski tečaj, ki je trajal pet tednov. Razstavljene jestvine so tudi tukaj pričale o niojslerskili izdelkih kuharske umetnosti, številne in mnogovrstne so bile razstavljene dobrote in nikakor ni moglo biti drugače, kakor pa, da so ljudje vse pokupili. Dekleta tečajnice so se v teli kratkih tednih prav gotovo veliko naučile, kar jim bo v življenju dobrodošlo, kajti dobro je, če zna žena in gospodinja dobro kuhali, šivati in si pomagati pri vseli potrebnih vsakdanjih delih, kar veliko prispeva k zadovoljstvu in lepemu sožitju ob domačem ognjišču.
V	tečaju se je izobraževalo devet deklet, vodila pa ga je tovarišica Milka Hartmanova, ki ji je spretno pomagala tovarišica Rudi Anica.
V	vrsto uspelih strokovnih tečajev v letošnji zimski sezoni more Slovenska kmečka zveza vpisati tudi gospodinjsko-kuharski tečaj v Žita-ri vesi.
Šmihel pri Pliberku. Na cvetno nedeljo bodo v naši šmilietski župni cerkvi spet zazvonili novi zvonovi, ki so jih župljani že tretjič, kar mnogi pomnijo, s težkimi žrtvami nabavili. Niso dolgo zvonili prvi zvonovi, ker jih je v prvi svetovni vojni pobrala tedanja črnožolta avstroogr-ska monarhija kot material za izdelavo morilnega orožja za pobijanje nedolžnih ljudi. Do prvi vojni smo zvonove s težavo spet napravili, toda ni jim bilo usojeno dolgo služiti, ker jih je nacifašizrm pobral v svoje krvave namene.
Vsakokrat pa so še pustili mali zvon, ki je tehtal nekaj deset kilogramov. žalostno je pel osamljeni
Vsi Slovenci in verniki iz župnije pričakujemo, da bodo novi zvonovi zvonili res samo v namene, za katere bodo v nedeljo posvečeni in ne pustimo, da bi jih izrabljali v kakšne politične, nam sovražne namene in naj bi prišlo povelje od kogar koli.
Železniški promet Celovec — Pliberk
Končno vendar bodo na progi Celovec — Pliberk vlaki vozili spel skozi in sicer od \. aprila naprej. Vlaki bodo vozili po voznem redu, veljavnem od 2. oktobra 1949, samo s lo razliko, da bo vozil osebni vlak štev. 4502 iz Celovca ob 6.00 in bo prispel v Pliberk ob 7.30, osebni vlak štev 4507 iz Pliberka ob 18.25 in bo prispel v Celovec ob 19.24
i!iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiNiiiiiauiiiiiiHiiiiiiiniHiiiHiiii«iiii
VABILO
ua razstavo gospodinjsko-kuharske-ga tečaja na Bistrici, ki bo v nedelje, dne 2. aprila 1950 pri Šercerju v Šmihelu.
Razstavljeni bodo kuharski in šiviljski izdelki.
Kuharski izdelki se bodo prodajali. Razstava bo odprta od 8 do 18 ure. K obilni udeležbi vabi
Slovenska kmečka zveza.
VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
Kdor ieli velikonočne razglednice s slovenskim napisom, jih dobi po nizki ceni v Celovcu, Gasometergasse 10.
jltt. jt. jrt^..T^jTo^rTjnjTuriiiajTJTJirxT,iJ,LjririiirTJXi\riiirTJ vrurWTnfT&driXTiJrunii\nLX\riiXTJ!rLFij'
Domobranci so neovirano dospeli kmetije, ki je bila res za gozdnim hrbtom. Tu so videli, da se dvo-Je oken sveti.
,,Bedijo!" so se začudili.
Auderle in Tiče sta pustila ostale robu gozda, sama pa sta počasi ‘9 previdno oprezovala proti hiši ter ji približala. V sobi sta zagledala c*ru|bo moških, sedečih okrog mize, ^“edi katere je stal velik vrč. Razen Teh so bili vsi v civilu, a ta trojica Je bila od voTksvvehra.
,,Naši so!"
Oddirjala sta nazaj in takoj nato je vsa skupina odpravila proti hiši.
,,He, odprite!" so začeli razbijati P° steni in po vratih.
Oni znotraj so prestrašeni planili Pokonci, zgrabili za orožje, ki je slo-9?lo prj peči, in skočili proti izhodu, N)er so jih prišleci sprejeli s klici: ,,Granictalerji so tu!"
Prišli so prav k straži na mejo. „Kaj pa je!"
, »Prišli smo vam na pomoč!“ so se jahali prišleci. V nekaj besedah se Je vse pojasnilo.
»Vedel sem, da gremo prav!" je tllo8'očno izjavil Jorgl.
Anderle pa je takoj povzel:
,,Ali imate kje kako pripravno ležišče? Nič drugega nočemo. Že od jutra smo neprestano na nogah zadel j teh čufiev."
Straža je Granictalerje odvedla za gumno, kjer so kar oblečeni popadali križem po slami in takoj zaspali . . .
Sonce je bilo drugi dan že nad Uršljo goro, kar je pomenilo, da je poldne, ko so kloštrski hlapci začeli vstajati.
Prvi se je pobral iz slame mladi Folt. Ko se je, sedeč na otepu, oziral po spečih tovariših, mu je udarilo na uho oddaljeno streljanje, kakor bi grmeli možnarji. Prvo, kar se je fantu zablisnilo v. glavi, je bila misel na žegnanje. Ker je bil pa delavnik, se mu je čudno zazdelo. Zato je sunil najbliže ležečega Miho. Ta se je zbudil, grdo pogledal nepokojca in se že hotel prevaliti na drugo stran.
,,Ali č»ješ Miha, kako grmi?"
Trajalo je le dve dobri sekundi in Miho je kar vrglo pokonci, kajti tudi on je začul oddaljeno močno grmenje. Koj drugi hip je bledega lica skočil na noge ter začel slepo suvati v ležeče tovariše in vpiti na vse grlo:
,,Vstanite, hej vstanite, živina zaspana! Kaj brlite, kot bi bili doma na otepih? Vojna je, vojna . . . Streljajo nam okrog glav . . .“
Kakor bi trenil, je bilo vse pokonci; z zaspanim Johanom vred je vse strmelo v Miho, ki je ves znojen in razku§tranih las stal sredi gumna.
,,Kaj sc dereš kot vrana v precepu?" je nejevoljno rekel Gregl, ki ni mogel takoj razumeti položaja. Toda še preden je dobro izrekel zadnjo besedo, je prebledel.
Potem je bilo videti kakor kadar pade jastreb na tropo kokoši. Skočili so pokonci, iskali klobuke, nahrbtnike, puške, preskakovali drug drugega, drug drugemu otimali pobrane stvari in bežali po mostu na dvorišče.
Zadnji je pridrl ven Johan s pu-čem na rami. Tedaj so se spomnili pučev tudi drugi.
„Pustite zdaj puče! Kaj ne vidite, da streljajo!"
Vidite je bilo preveč rečeno, toda oglašalo se je pravo bobnenje topov sem od Drave in Krke. Ko so kloštrski hlapci spali še pijano spanje, se je doli začela ofenziva slovenskih čet in protiofenziva koroških nemških. Drugače je bil zelo lep in sončen dan; topla sopara je trepetala po Labo|ški dolini, po Vsej velikovški dolini in po Podjuni, mogočno so se dvigale planine, odete v čudno, modrikasto barvo, ki je bila kakor ten-čica. Tu gori na slemenu je vladal skoraj skrivnosten mir, ki ga niti oiistenie naibližie nrirode ni moti-
lo.
,,Kje je neki zdaj pater Lobisser?" je vzdihnil Anderle.
Odšli so proti hiši, toda na pragu sta jim prišla naproti dva volkswehr-
ovca in še nekaj civilistov. Ko so jih ti zagledali, so se začeli režati:
„No, ali ste se nahrli?"
,,Zakaj nas niste prej poklicali? Saj se je vendar že začelo!"
Oni iz hiše pa se niso nehali režati.
»To je spodaj . . . Tukaj pri nas je popolnoma mirno. Saj vidite, da ne streljajo naši."
„Kje so prav za prav?" je vprašal Gregl.
„Tam na onem hribu!" mu je pokazal eden izmed volksvvehrovcev proti zahodu na podolgovato sleme, ki se je vzporedno s tem vleklo onstran ozke globače.
Kloštrski hlapci so se malo umirili, toda Anderlu se je oglasila vest.
,,Mi bi morali k Birnpamarju! Kako daleč je še do tja?"
„K Birnpainarju? Zakaj pa k Birnpamarju . . .?“
„Tatn je naša komanda!"
Hišna posadka je odbila.
,,Če ste namenjeni k Birnpamarju, potem ostanete mirno tudi tukaj. To je ena in ista komanda. Pri Birnpamarju je itak vse črno ljudi. . .“ je rekel prejšnji volksuebrovec, ki je bil očividno komandant posadke.
Iz veže je prišlo še nekaj civilistov s puškami in s koroškimi deželnimi barvami na prsih; ko pa sta dva izmed njih zagledala Lobisser-jeve prostovoljce, sta oba hkrati zavpila :
,,Anderle! Pozdravljeni! Mi smo tudi tukaj!"
Pristavci so spoznali dva kmečka fanta iz šentpavlske okolice.
,,Noter, kar noter, saj gotovo še niste zajtrkovali."
Semenski krompir mora bif i zdrav
Slabo seme povzroča često majhen pridelek krompirja; tudi če smo zemljo ge tako dobro pripravili in pognojili, to iše ni zadosti. — Veliko važnost moramo polagati na kakovost semenja samega. — Krompir, ki smo ga pripravili za seme, moramo pred saditvijo še enkrat dobim prebrati in vzeti za saditev samo zdrave gomolje. Kakor na drugih kulturnih rastlinah, tako se pojavljajo tudi na krompirju razne bolezni, ki vplivajo v veliki meri na zmanjšanje pridelka. — Povzročitelji teh bolezni so razne bakterije; vse one rastlinske bolezni, katere povzročajo bakterije, imenujemo bakterioze.
Pri nas zelo razširjena bolezen krompirja je obročkasta bakterioza krompirjevih gomoljev. — Ako prerežemo tak po obročkasti bakteriozi napaden krompir, opazimo približno 1 cm pod površino krompirja temen obroč, ki se vleče okoli in okoli gomolja; la obroč je temnejši od ostalega krompirjevega staničevja.
Ako bolezen napreduje, potem obroč porjavi in končno počrni. — Bakterija, ki povzroča razpadanje sta-nic, izloča razne strupe, kateri uničujejo pralvorivo (pro^oplazmo), škrob pa se pri tem razkraja. — V steblu, zlasti pa v cvetih je zelo mnogo povezanih teh bakterij; če je krompir močno napaden od te bolezni, potem tudi ni več užiten.
Ako posadimo gomolje, ki so napadeni od obročkaste bakterioze, so posledice zelo kmalu vidne in krompir dostikrat sploh ne vzkali. V slučaju pa da vzkali, požene navadno zelo slabotna stebla, ki močno zaostajajo v rasti in kmalu poginejo. Pri onih gomoljih, ki so bili manj napadeni, se bolezenske klice razvijejo dalje in preidejo iz gomolja v stebla, kjer se naselijo in razmnožujejo v cevnih povezkih, razdirajo stani-čevje in ovirajo redni tok hranilnih sokov; take rastline vedno bolj hirajo in končno poginejo. — Nekatere izmed napadenih rastlin ne kažejo poleti še posebnih znakov obolelosti, toda rode gomolje, ki že nosijo v sebi povzročitelje te nevarne bolezni.
Bolezen se prenaša z gomolji, ki so samo malo oboleli; na zunaj st' jim to dostikrat niti ne pozna, tlasi-ravno izvirajo od bolnih rastlin. Ako smo sadili okužene gomolje, nam nudi polje tudi ob sicer ugodnih prilikah žalostno sliko zaostalih in ovenelih rastlin; pridelek krompirja je vsled tega mnogo manjši, kakovost pa tudi slabša.
Iz tega je razvidno, kako veliko škodo nam povzroča ta nevarna bolezen na krompirju; zato jo moramo zatreti ali pa vsaj močno omejiti, kar dosežemo s točnim in smotrnim odbiranjem semenskega krompirja. — Izbrati in saditi moramo samo prvovrstno in zdravo seme.
Pri nas krompir pred saditvijo navadno razrežemo, kar je v toliko dobro, ker se tako najlažje prepričamo, kateri gomolji iujajo temen obroč pod površino. Takih gomoljev za saditev ne uporabljamo in jih izločimo, ker bi tako le pomagali, da bi se bolezen zelo hitro razširila. -Pa tudi za časa rasli moramo njivo večkrat natančno pregledati in odstraniti vse v rasti zaostale rastline.
1.	Upravičenost posebne kurnice
Sedaj v pomladanskem času marsikdo misli na popravo hlevov in zgradbo svinjakov; na ureditev posebnega zdravega kokošnjaka (kurnice) pa navadno vsakdo pozabi. In vendar je kurnica za uspeh v kokoš-jereji, predvsem v zimskem času, najmanj tako potrebna kot za prašiče dober svinjak. Gotovo se izplača, ustvariti tudi za kure boljše pogoje uspevanja, kajti 10 do 15 kur nam letno lahko da toliko dohodka kot srednje velika krava. Seveda samo v primeru, č<* je na razpolago primeren kokošnjak.
2.	Lega kurnice
Za 35 kokoši zadostuje kokošnjak z notranjo površino tal 2.70 m krat 1.80 m. Najbolje je postaviti kurni-
—Nikakor nam ne sme biti žal časa, ki ga izgubimo z odbiranjem; če bomo pri odbiranju semenskega krompirja ravnali vedno tako smotrno, bomo brez dvoma znatno omejili veliko škodo, ki jo sicer povzroča ta nevarna bolezen.
Istotako vpliva zelo slabo na rodovitnost krompirja bakterioza krompirjevih stebel; tudi pri tej bolezni rastline v rasti zelo zaostanejo, listi se jim zavijejo in končno se po-suše. — Steblo postane tik nad zemljo črno. Ako je rastlina napadena od le bolezni v času, ko je že napravila gomolje, pridejo bakterije tudi v gomolje, kateri začnejo vsled tega gniti. — Pozno napadeni gomolji prenašajo bolezen na prihodnje leto. Tudi tej bolezni moramo posvečati kar največ pozornosti in uporabljati za saditev samo zdrave gomolje. — Proti tem boleznim postane krompir odpornejši, ako mu zadosti gnojimo s kalijem ( s 40%-no kalijevo soljo) in fosforno kislino (s superfosfatom ali tomaževo žlindro) ; ogibati pa se moramo obilnega gnojenja s svežim hlevskim gnojem, kateri vsebuje zlasti mnogo du,šika.
co ločeno od ostalih zgradb na vrtu, kjer je pašnik za kure, vendar pa tako, da ni od domačije preveč oddaljen. Genejši in primernejši kokošnjak si lahko uredimo na ta način, da ga postavimo ob kakšno gospodarsko zgradbo, da nam tako ene stene kurnice ni treba posebej graditi. Ob govejem hlevu izkoristimo hlevsko toploto za kure tudi s tem, da del lesenega kokošnjaka porinemo po odstranitvi enega dela hlevske stene v hlev sam, ne da bi sicer med govejim hlevom in kokošnjakom nastal kak prehod ali kakršna koli neposredna izmenjava zraka.
Na kmetih je ta način gradnje najcenejši, najbolj enostaven in najboljši. V tem primeru skušajmo kur-nioo postaviti vedno na južno, jugovzhodno ali zahodno steno stavbe, ker le tako bo imel kokošnjak vedno
Urejajmo si sedaj tudi zdrave kokošnjake
i3M.JFT.iTUV J7i.3FVJM.-rv -iTL.!rT.Tl..\wT	JMi.lfT TniV4rtPTiftr'L.FtfiiiV’’L.T Tin,.?* 'LutA.ni JI	TiJI* IlATiiA*
V hiši ni bilo nikogar izmed domačih.
,,Kje so pa ljudje?“ je začudeno pobaral Jorgl nova znanca.
,,Krompir sadijo.“
Jorgl je hotel vprašati, kako je v takih razmerah mogoče saditi krompir, toda komandant straže je medtem pristopil in prijetno rekel:
„Morate biti oprezni, ti tukaj so čuiši! — Tako nič ne veš • • •“
Kmetič, ki je domoval na tem slemenu, se je pred leti priselil iz Spodnje Štajerske; bil je eden tistih mnogoštevilnih slovenskih priseljencev, ki so že dolgo pred vojno skoraj poplavljali Laboško dolino, katere prebivalstvo se je iz raznih socialnih in rodovnih razlogov nevarno krčilo. Toda ti priseljenci so se na vso srečo tudi kmalu asimilirali.
Straža je že nekaj mesecev domovala tu ter je zasedla veliko dimnico. V enem kotu so bili pregradi, nastlani s slamo, v drugem velika miza, a v tretjem zid s kvabučnikom.
„Kaj boste pa jedli ?“ so jih vprašali mejni stražarji. „Včeraj smo klali ovna in ostalo nam je še kisle juhe.“
Granictalerjem se je zaskominalo, kisla juha je bila po takem dnevu kot nalašč- Takoj so povjenili ogromno ladjo kisle juhe. Po njej se želodec oplakne in znano je, da se da potem spet piti.
,,Ali so vaši puči polni ?“ so vprašali domači volksvvehrovci, ko so videli, kako škilijo GTanictalerji na puče. „Nismo še utegnili iti k sosedu po mošt, tukaj ga pa ni!“
Domačini so namreč že davno izpraznili klet.
Ko sta bila dva puča prazna, se je Granictalerjem šele prav razvezal jezik. Najprej so odšli Johan, Folt in Jorgl še s tremi drugimi po mošt k sosedu. Vseh skupaj je bilo petnajst mož, ki so ob grmenju topov sedeli v dimnici, občudovali krasni dan in pili.
,,Vojska je vojska!" so rekali.
Do večera so bili že vsi, posebno pa. Granictalerji in ona dva iz šem-paveljske okolice, nevarno napiti. Johan in Moti sta smrčala na pogradu, kamor sla bila še o pravem času legla.
Cim bolj je šlo proti večeru, tem bolj je v dolini grmelo; boj se je očividno zaostril. Toda na njihovem odseku je bilo mirno in ni bilo slišati niti puškinega poka.
Ta mir pa je nenadoma presekala patrulja treh volksvvehroveev, ki je o mraku z nasajenimi bajoneti vsa razgreta pridirjala mimo hiše in na veliko začudenje zagledala Greglna, Jorglna in Miho, ki so v eni črti stali za hišo in z največjim mirom izlivali mošt za plot. Na gugajočih se prsih so se jim zibali bojni znaki koroških deželnih barv.
„Kaj pa vi tu? Ali ste od heimat-schutza?" so jih vprašali.
„Seveda, na straži smo!
Medtem so zagledali na oknih in vratih tudi ostalo posadko.
,,Ali niste dobili nobenega povelja — popoldne?"
„Nobenega!“ je odvrnil komandant straže.
„Kakišen kaos!" se je patrulja
zgrabila za glavo. ,,Popoldne je bilo izdano povelje: vsi naprej! Naši so namreč že opoldne predrli sovražno fronto na več mestih ob Dravi in Krki. Zdaj moramo pritisniti s te strani. Takoj na noge in naprej! Smer Ruda!"------------
Ne da bi čakala, kako se bo povelje izvršilo, je patrulja spet v diru izginila z dvorišča.
Komandant straže, ki se je nehote pomnožila s prihodom zašlib Gra-nictalerjev, je zapovedal:
,,Takoj na noge in naprej!"
Eden volkswehrovcev je s puškinim kopitom spravil Johana in Motl-ria k zavesti.
,,Ven! Naprej!"
Prešlo je več kot četrt ure, preden je bilo vse pripravljeno za odhod.
Zdaj so stali pred hišo v frontni pripravljenosti z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti. Komandant je pristopil h Granictalerjem in dal Anderlu sveženj ročnih granat. Moti, Miha, Johan ter Folt so opasali te hruške prav tako ravnodušno, kakor njihovi tovariši, čeprav so jih imeli prvič v rokah. Nenadoma se je skozi temo začul Johanov obupni glas:
„Kje je moj puč?"
In tisti hip se je njegova postava že zamajala proti hiši; za njim sta udrla še Jorgl in Miha, ki sta tudi pozabila puče v hiši. Zdravi granictaler-ski instinkt, ki jim je pravil, da je na drugi strani razvodja za dobro pijačo mnogo huje, se je še o pravem času prebudil v njih.
(Dalje)
dovolj svetlobe; kokošnjak bo obsevalo sonce, kar je zelo važno za zimsko nesnost.
3.	Zunanjost kokošnjaka
Komur dopuščajo gospodarske razmere, si bo kurnico sezidal iz opeke. Vsem zahtevam primernega kokošnjaka odgovarja tudi enostaven lesen kokošnjak. Pri lesenem kokošnjaku naj bodo po možnosti stene dvojne; vmes med zunanjo in notranjo steno natlačimo steljo ali kaj podobnega, če pa stene kurnice niso dvojne, moramo zelo paziti na to, da so vse šivanje v steni popolnoma zaprte; s tem preprečimo zelo škodljiv prepih. Toplote naj bo v kurniei le toliko, da ne zmrzne voda. Na sprednji strani kokošnjaka, katera naj bo vedno obrnjena proti jugu ali jugovzhodu, naj bo eno veliko ali dvoje oken. čim večja so okna, tem več svetlobe in sončnih žarkov pride v kurnico. Okna morajo zavzemati vsaj 2/3 sprednji' strani.
4.	Notranja ureditev kurnice
Notranjost kokošnjaka mora biti popolnoma gladka; vse špranje morajo biti dobro zaprte in zamazane.. V špranjah in odprtinah je lega in zavetišče škodljivega mrčesa, vsled katerega trpijo kokoši več kol vsaka) druga domača žival. Tla kurnice naj. bodo betonirana ali iz desk, vsekakor pa morajo biti gladka zaradi lažjega čiščenja. Stene v kurniei moramo na debelo pobelili z apnenim Deležem.
K notranji opremi kokošnjaka spadajo predvsem grede, na katerih kokoši ponoči počivajo. Grede morajo bili postavljene na posebnih stojalih v višini do 1 m od tal in sicer v zadnjem kotu, kjer je kurnica bolj temna. Grede morajo imeti pravilno obliko, da žival na njih lahko sedi; ne smejo bili okrogle, ampak prerez mora imeti obliko pravokotnika, katerega daljša stranica meri 5 cm, krajša pa 3 do 4 cm. Gornja robova grede morata biti zaokrožena. Ena kokoš rabi približno 20 cm širine grede. Vse grede pa morajo bili v isti višini.
Zaradi lažjega čiščenj« kurnice napravimo pod gredami v razdalji 20 cm mizo za blato, ki obsega š>-rino in dolžino vseli gred.
V kurniei morajo biti tudi gnezda, kamor hodijo kokoši nest. Koliko časa zapravijo kmečke gospodinje z iskanjem jajc po senu, v stelji in zunaj v grmovju, kjer nesejo kokoši, ki nimajo urejenega kokošnjaka. Gnezda naj bodo v kotu, \ temnejšem delu kurnice. Gnezdo naj ima obliko kocke s stranico 40 cm-V kurnico postavimo tudi krmilna korito, v katero pokladamo perutnini krmo in napajalnik za svežo vodo.
5.	Red In snaga v kokošnjaku
Za 'praviljio oskrbovanje perutnine še ni dovolj, da postavimo in uredimo kurnico, ampak jo moramo stalno držati v najlepšem redu m snagi. Vsako jutro moramo iz kurnice odstraniti blato. Vsak teden aU vsaj vsakih 14 dni moramo izmenjati nastilj na tleh, za kar nam služi: pesek, pepel ali debela rezanica-Vsaj vsak mesec enkrat kurnico temeljito očistimo. Pri tem osnaži' mo vse stene, vse lesene predmete, stojala in grede z vrelo vodo. Dvakrat na leto, in sicer spomladi in jeseni, pobelimo notranje stene kurnice z apnom, vso njeno opremo p* prepleskamo s karbolinejem ali petrolejem. — Ob opisanem redu v kurniei nam da kokoš na leto lahko 30 jajc več kakor običajno.
Potrebne načrte za postavitev kur-nic oz. kokošnjakov vam naprav brezplačno tudi gospodarski svetovalec Slovenske kmečke zveze v Ce-
lovcu.
V.
a?
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Fra»* Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: OJT lovec, Gasometergasse 10, telefon 1824/4. vsebino odgovarja: France KoSutnik. Tis*. Robitsckek & Co., Wien VIII., HemaisergU J® 20. — Dopisi naj se poliljajo na naslov: F*9 geafurt 2, Postschlieflfaeh 17.