'Miti STE .V. 25. M E S E O N A PRILOGA >N O Y 1 G E IV, S U 1 K A H« U E V LJUBLJANI, DNE 18. JUNIJA 1980 Cena 38 Din vsako stedo. SniC.|l0|nled™?.1 nI?.l^»Di?f ^T,10™^'0",1^ 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO i>pi»l In dopisi naj se poSlljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba c Janez Kalan: Za našega kmeta. ii. ».r- Za kmeta sem pa jaz tudil Tako sem vzkliknil, k« so mi rekli, i ima »kmetski pokret« okoli »Kmet« tkega lista« samo namen dvigniti kmeta in čisto nič drugega. Preden se lotimo kmetskega vpra-nja samega, potrpite z menoj še malo in dovolite, da še nekoliko obrazložim, zakaj sem pri teh besedah naenkrat zagledal ta »kmetski pokret« v nekoliko drugačni luči, kakor sem ga prej gledal. i. Bojim se za kmeta. In bojim za našo vas. Kmetski stan trpi, Ne pravim: kmet trpi. Seveda tudi kmet trpi. Kdo tega ne ve?I Ampak tukaj hočem reči: Kmetski stan kot tak trpi. In ne samo trpi, ampak tudi — propada, Očividno propada. Oh, kaj dandanes vse propada! Veliko, veliko novega raste, staro pa propada. Nisem tiste sorte, da bi hvalil vse, kar je starega, in grajal vse, kar je novega. Tudi časih ni bilo vse zlato in tudi danes ni vse sam gnoj. Tudi časih ljudje niso bili sami angelčki, in tudi danes niso sami škrateljni. Neutajljivo pa je, da veliko dobrega starega propada, in veliko novega slabega nastaja. Glejte samo: Družina propada! Blagor mu, kdor še ne ve in ne čuti, kako družina propada! Toda gotovo je: Družina propada. In s tem se rušijo vsi temelji poštenega življenja, O'tem bi bilo vredno posebej pisati, Morda še bomo. Danes pa ni čas za to. Danes smo pri kmetu. In tudi kmet propada. Vas propada. — Boste rekli: Kako to? Saj zidajo nove lepe "'še, lepše od starih! Res je to! Toda vas, 'lsta, mojemu srcu tako draga vas, propada. Tista hiša, tisti podi, tisti kozolci, tisti vrtovi, tisti plotovi, tisto vaško živ-jeniei tisto preprosto, naravno, tisto ljubo domače življenje vedno bolj — gine . . . Vaška poezija umira .., Poezija! Ali ve-j 'e P°eziia? Oh, kako bi vam povedal, kaj je poezija. To je nekaj, kar Plava p0 zraku, kar doni po glavi in odmeva v srcih. Poslušajte, kaj je poezija! aska poezija so tički po drevju, to je skrjančevo netie v 7raku, to so rož K A I II d Blagoslovitev Šmartinskega doma je izvršil preteklo nedeljo ob veliki udeležbi ljudstva gospod župnik Šare. Slovesno sv. mašo je služil gosp. kanonik dr. Klinar, ki je imel tudi lep cerkven govor. Po blagoslovitvi doma je otvoril gospod župnik Šare veliko prosvetno zborvanje. Glavni govornik, bivši oblastni predsednik dr. Natlačen je v krasnem govoru poživljal k enotnemu odločnemu krščanskoprosvetrie-mu delu. Popoldne se ie vršil nastop združenih zborov kranjskega pevskega okrožja, ki mu je sledila živahna ljudska zabava. Novi dom je eden najlepših v Sloveniji. Zasluga za zgraditev gre predvsem g. župniku Sarcu, ki je razumevajoč nujno potrebo širjenja kat. prosvete omogočil njega do-vršitev. Društvo je svojega dobrotnika izvolilo za častnega člana. d Jubilej katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, namreč 75Iet-nica obstoja tega važnega in zaslužnega društva, se je vršila 15. junija na kaj časten način. Zjutraj ob 8 je imel presvetli škof dr. Rožman pridigo in sv. mašo, pri kateri je pel pomnoženi društveni pevski zbor. Ob 10 se je v napolnjeni dvorani Rokodelskega doma pričelo slavnostno zborovanje, ki so se ga udeležili poleg prevzv. škofa dr. Rožmana in zastopnika banske uprave tudi mnogi drugi svetni iu duhov-ski odličnjaki in odposlanci raznih prosvetnih in drugih organizacij. Društveni predsednik kanonik Al. Stroj je med drugim omenjal, kako je društvo iz svoje tihe celice pošiljalo in še pošilja zrele delavne može v razne stanove. Gosp. vseučil. prof. dr. V. Korošec je orisal razmerje krščanstva do rokodelstva. Prof. dr. Rožič je poudarjal potrebo umetno-obrtniških šol. Predsednik kanonik Al. Stroj je nato prečital razne pozdrave in brzojave, med njimi toplo čestitko prevzv. knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Popoldne se je vršila na vrtu Rokodelskega doma živahna zabava, poživljena s petjem in tamburanjem. S tem je bila lepa proslava redkega jubileja dostojno zaključena. d V Ljubljani je umrl prof. Ivan Mazo-vcc, bivši oblastni poslanec za: kamniški okraj in velik pospeševatelj katoliške ljudske prosvete. Naj mu bo Bog za vse najboljši plačnik! d 20Ietnico Kmetijske šole v Št. Jurju ob j. ž. proslave dne 6. julija t. 1. Zavod je bil ustanovljen leta 1910 po dolgotrajnem boju slovenskih poslancev z nemško večino v štajerskem deželnem zboru. d Za predsednika kmetijskega odbora za črnomaljski okraj je izvoljen gosp. Julij Mazelle iz Gradca, za podpredsednika pa g. Dako Makar iz Metlike. G. Mazelle poj-de kot odposlanec in g. Makar kot namestnik tudi v banski svet. d Županstvu se je odpovedal g. Andrej Čufer na Jesenicah. d Samo pet učencev je zdelalo od petnajstih v četrtem razredu meščanske šole v Ribnici. d Dolga seja ljubljanske obč. uprave je bila dne 13. junija. Sejo je vodil župan M 0 VE e A maMamam^BKimiririm m lni^ dr. Puc, ki je med drugim omenil, da u banska uprava odredila uradni pregled oh. činskega delovanja. Nato je bil podan računski zaključek Mestne hranilnice, ki jo imela v lanskem letu 1284,737.2&3 Din pro. meta. Čisti dobiček je znašal 1,454.374 Din, Zavod ima 428 milijonov premoženja. Poročilo gradbenega odseka je podal podžupan prof. Jarc. Pravoslavna cerkvena občina dobi v Trubarjevem parku za pravoslavno cerkev potreben svet. Stranišče na Krekovem trgu se odstrani in peslavi v Kapiteljski ulici novo za 120.000 Din. Itd, Od samostojnih predlogov je zlasti važen oni pre-f. Jarca oi ustanovitvi skupnega gospodarskega odbora za mesto Ljubljano in sosedne občine. Sprejet je bil tudi nujni predlog za podaljšanje vodovoda v Črno vas. Nato se jie vršila dolga razprava o pogajanjih med mestno občino in banovinsko upravo za priključek ljubljanske mestne elektrarne na velenjski tok. Ta priključek bi za me si no občino menda ne bil ugoden in bi po izjavi g. župana v 15 letih bila Ljubljana oškodovana za 100 milijonov dinarjev. Razprava je bila ostra in ne vedno na višku. Ob pel 11 ponoči je bila seja zaključena. d Poročila sta se dne 16. junija 1.1. na Brezju na Notranjskem Zofija Rožanec z Brezja in Alojzij Stražiščar iz Begunj nad Cerknico. Čestitamo in bodita srečna! d Na Brezjah se je poročil g. inž. Ciril Dimnik, šef kabineta ministra za šume in rudnike, z gdč. Ivo Gcstinčarjevo iz Dela pod Ljubljano-. Mnogo božjega blagoslova! d Blagoslovitev vogelne plošče pri novi šoli v Dev. Mar. v Polju je izvršil g. župnik Miiller v pcndeljek 9. junija v prisotnosti ljudstva, zastopnikov šolske oblasti, učiteljstva in občinskega odbora. d Odkritje Cankarjevega spomenik« na Vrhniki se bo vršilo 27. julija, ne junija, kot je bilo pomotoma poročano. d V Dijaškem domu Misijonske družbe v Ljubljani dobivajo gojenci vso oskrbo in modernim zahtevam primerno vzgojo, pouk pa na državni gimnaziji. — Sprejemajo se mladeniči, ki so neomadeževanc nravnosti, trdnega zdravja, vsaj srednje nadarjeni in imajo tudi resnično veselje do učenja. — Oskrbnina se določa po dogovoru. Revnim in marljivim dijakom se primerno popusti. — Prednost imajo dijaki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili misijonskemu poklicu. — Prošnje je nasloviti na: Vodstvo Dijaškega doma Misijonske družbe v Ljubljani, Tabor 12. d Milijonsko škodo je napravila toča t Slovenski krajini, in sicer v obmejnih krajih Bogojine, Kobilja in Dobrovnika. d Razprava proti dr. Mačku iu tovarišem pred državnim sodiščem v Belgradu je bila pretekli teden končana in izrečena tudi sodba. 14 obtožencev je bilo obsojeni« na razno doboi zapora, deset obtožencev, med njimi tudi dr. Maček, pa oproščenih. d Uspeh plačevanja davkov v prvem trimesečju. Od vseh dohodkov je edino do- rek na poslovni promet nekoliko nižji kot lansko loto, trošarina pa je višja. Državni dohodki so se povišali. d 4000 slušateljev je bilo preteklo šolsko leto na zagrebški univerzi. Študentovk je bilo 810. d Na običajnem letnem zborovanju Jugoslovanske gasilske zveze dne 15. junija so bili za častne člane izvoljeni sledeči za gasilsivo zaslužni možje: starosta Josip furk (Ljubljana), Jernej Vengust (Celje), Ludevik Mušek (Št. Vid pri Ptuju), Frane fiistovšek (Ljubljana), Ivan Rus (Bled), Ivan Rakoše (Straža pri Novem mestu), Konrad Goiogranc (Gabrje pri Celju), Jožef Arhar (Št. Vid nad Ljubljano), Frane Lajovic (Litija), Fran Hanželič (Ormož) in Janko Hojan, soustanovitelj Zveze. d Vsak kdor hoče voditi tujce in jim razlagati znamenitosti in starine Splita in Dalmacije, bo moral za to dobiti obrtno dovoljenje ter še prej napraviti usposobljenost™ izpit. Tozadevni pravilnik banske uprave v Splitu določa tudi uradni cenik, po katerem je izključeno odiranje tujcev. d Romunski avtomobilisti, na čelu jim minister Mitilineu, so obiskali pretekli teden Slovenijo in bili povsod, kjer so se vozili, prijazno sprejeti in navdušeno pozdravljeni kot člani prijateljske državo. d Za novega muslimanskega verskega poglavarja je Nj. Vel. kralj potrdil Hadži Ibrahima Maglajiča, muftija v pok. iz Ba-njaluke. d Pet milijonov dinarjev je dovolila država za ozdravljenje Zveze hrvatskih kmet-skih zadrug. Slabo poslovanje stare uprave in izgube pri poslovanju z blagom so kvarno vplivale na nadaljno delovanje. Krizo Zveze so povzročile tudi izgube pri Seljački banki. d (.'ona jajc na trgih močno pada. Kriva je vročina, pa tudi sadje jajcem konkurira. Nakupi na debelo se vrše v Št. Jurju ob j. ž. na temelju 0.70 za komad. d Električno centralo je pričela graditi v Belgradu švicarska tvrdka Brown Boveri. Delo bo trajalo dve leti. d Zborovanje zastopnikov bank in hranilnic zetske banovine se je vršilo na Ce-tinju. Ustanovljeno je bilo Stalno odposlanstvo denarnih zavodov za zetsko banovino. d Kobilice delajo ogromno Škodo po Hercegovini. Tudi v Vojvodini so že nastopile; prihajajo od madžarske meje. d Novo veliko frančiškansko cerkev grade v Petričevem pri Banjaluki. Cerkev "o dograjena do jeseni. d Asfaltirati nameravaj« cesto z a avtomobilski promet med Zagrebom in Bel- £radom. d V znamenju peklenskih strojev. Dne junija ponoči se je razletel peklenski , v čakalnici tretjega razreda na kolodvoru v Nišu. Stroj je bil skrit v železni i'ec! tkalnice. Pri razletitvi je bil smrtno ranjen veterinarski nadzornik Živojin Ran-°vic; težje ranjena sta bila tudi dva vojaka, očim je dobila učenka tretjega razreda ni-gimnazije le lažje rane. Razen teh ni nI, "vdf'i k sreči nikogar v čakalnici. Okoli se je razletel kakih 900 m daleč od hm, H ega Posl0Pja drugi peklenski stroj v eh i • ko Povozil vlak iz Pirota. Ta Kspiozija ni napravila škode. V neposred-m'zlm so našli še tretii peklenski stroj, ki pa se je brez škode razletel šele kasneje. Proti jutru se je razpršil še četrti poklenaki stroj na cesti v smeri proti Leskovcu. Skrit je bil v kupu gramoza za posipanje ceste. Tudi ta eksplozija ni povzročila nikake škode. d Pred sodiščem v Mariboru sta bila obsojena radi zločinstva zoper življenje Ludovik Majcen na tri, Anton Pernek pa na dve leti težke ječe. — Pred istim sodiščem je dobil peštni sel J. R. radi hudodelstva javne poneverbe dva meseca strogega zapora. d 15 dni bo sedel trgovski potnik R. Ž., ker je v kolodvorski veži v Ljubljani višjemu stražniku Petejanu zabrusil v obraz: »Du bist ein eehter windischer Hund«. (Ti si pravi slovenski pes.) d Veletrgovci z vinom smejo imeti na deželi svoje obratovalnice odprte ob nedeljah in praznikih le od 8 do 10 dopoldne. d Levo roko je stri stroj 201etnemu delavcu Ivanu Kamnikarju iz Srednje vasi pri Rudniku. d Smrtna nesreča vseučiliščnika iz Nemčije. Te dni je došlo v Triglavsko pogorje 16 nemških vseučiliščnikov iz Nem čije. Nekega dne proti večeru so se nekateri odločili, da gredo ponovno preko ledenika naravnost po strmih snežiščih na vrh Triglava. Miillerju je spodrsnilo in potegnil za seboj še tovariša Liidecka. Miiller je zadel z glavo ob skale in bil takoj mrtev, tovariš pa težko ranjen. Nesreča je dijakom preprečila nadaljno pot. d Ko je šla zvečer čez cesto vdova Novakova z Javomika p. Jesenicah, jo je neki motociklist podrl in jo nevarno poškodoval. d Uglaše valeč klavirjev pod vlakom. Gosp. Ivo Funk, uglaševalec klavirjev v Maribora, je nameraval v trenutku, ko se je začel mariborski osebni vlak premikati, skočiti na vlak in je pri tem tako nesrečno padel pod prvi vagon, da je moža popolnoma zmečkalo in je zdihnil na mestu. d Poljski dr.'n ar in kočar sta se zmika-stila. V Spod. Hcčah sta se spoprijela poljski dninar F. K. in kočar F. R. Spopad se je končal s tem, da je z vso silo priletela v K-vo glavo sekira, ki je povzročila, da se je K. zrušil v nezavesti in mlaki krvi. Stanje ranjenega je resno. d Smrtna kosa med izseljenci. Komaj 39 let stari Kari Kuder, doma iz Št. Pavla pri Preboldu, je zapustil dne 16. maja 1930 v Heerlerheide (Holandija) žalujočo vdovo in otroke po težki bolezni, ki si jo je nakopal pri nezdravem delu v rudniku. Žena-vdova izreka tem potom za izraze sožalja in vsem, zlasti društvu sv. Barbare, ki so se udeležili pogreba, najlepšo zahvalo. d S kolesa je padel pod tramvaj v Zagrebu delavec Vekoslav Turk iz vasi Kraja v občini Cabar. Je dobil smrtne rane. d Velik nočni požar je uničil bnisilnico, poniklcvalnico ter ključavničarski in oddelek za zavoje v tako zvani »Kovini« v Mariboru. Gasilci so omejili požar. Škode je tri milijone, ki pa je menda krita z zavarovalnino d Zgorela je s slamo krita hiša posestnika Franca Trilarja, p. d. Poleta, v Drur lavki pri Kranju. d Ne pripuščajte izbire pralnega sredstva naključju, kajti časi so težki in perilo je zelo drago. Perite dosledno z milom Vse vere so dobre 3 Francoski učenjak Champany je rekel., da si je naš vek osvojil pet do šest puhlic in da v teh živi. Takim puhlicam prištevamo tudi besede: Vse vere so dobre. Kaj porečeš, ako bi ti pravil, da je belo eno in isto kakor črno, da je laž isto kar resnica itd. Ali bi se ne smejal? Vem, da bi dvomil nad mojo zdravo pametjo, zakaj zdrava pamet nas uči, da belo ni črno, da mesnica ni laž, ker so si te stvari naravnost nasprotne. Glej, tako je tudi nesmisel, ako kdo pravi, da so vse vere dobre, zakaj vse vere večinoma drugače uče in mnogokrat ena drugi naravnost nasprotujejo. Kolik je razloček med poganstvom in krščanstvom: Tu en Bog — najpopolnejše bitje — tam cela vrsta bogov, ki so slabši od človeka. Tu je Jezus Kristus Sin božji — tam ga sploh ne priznavajo. Ista je med judi in kristjani. Eni pravijo »da«, drugi naravnost »ne«, n. pr. prvi: »je Kristus«, rlrugi: »ni ga«. Ali je morebiti to vseeno? Pa tudi med krščanskimi verami kolika razlika! Dasi vse krščanske vere verujejo v Jezusa Kristusa, Sinu božjega, vendar si nasprotujejo v le premnogih resnicah. Kar uče luterani, to zametu je jo kalvinci; kar kalvinci uče, to zametujejo angličani itd. Glej, ako praviš, da so vse vere enako dobre, ali ne praviš, da je belo isto kakor črno. Pravo bogokletstvo so te besede! Ali je mar Bogu resnica ravno tako ljuba kakor laž? Kdo bi se drznil kaj takega trditi? To pa trdi, kdor pravi, da so vse vere dobre, ker skoraj večinoma zametujejo to, kar druge uče. Ali je mar vseeno, ako Jezusa molimo kot Boga, ali ga pa imamo za človeka, kot uče socinijani in unitarci? Ali je mar Bogu vseeno, kako ga častimo? Ali mu je ravno tako ljuba najsvetejša daritev sv. maše kakor daritve poganov, ki so ga častili s pregrehami in hudobijami, umori itd. _ Prepričajte se o trpežnosti vrvarsUih Izdelkov iz prve kranjske vrvarne- Ivan NJdamir, Ljubljana, in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20, Celje, Kralja Petra cesta 33 in v Kamniku, Šutna 4 Slaba vestč »Veseli me, da Vas poznam, gospod Baeman, zelo veliko sem že slišala o vas.« Bačman: »Tako? Saj mi ne morejo ničesar dokazati.« in videli boste, da bo trajnost Vašega perila dess/Vrat večja. Pri nakupu zahtevajte odločno le pravo terpentinovo milo »Gazel a«. d Pri zastrupljeujih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz - Josef«-grenčiče zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz-Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. -»Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specer, trgovinah. šmihelski popotnik (šmihel pri Novem mestu) Na biiikoštni ponedeljek sem jo priniabal mimo šmihelske cerkve. Ker se je baš vršila služba božja, sem stopil nolri, malo iz radovednosti, ker sem slišal, da ste jo Šmihelčani prav lično in moderno preoblekli, malo pa tudi, da se oddahnem. Vse je res, čast komur čast: hiša božja je po svoji slikariji lahko v ponos in čast faranov, tudi veliki povojni zvonovi glasno oznanjajo radodarnost šmi-helskih veljakov za dobre stvari, toda toda... Trikrat sem premeril cerkveno notranjost, da se prepričam če je to res: klopi v cerkvi so pa že v tako razdrapanem stanju, da sem kot tujec 7. enim očesom zamižal, da »e bi videl vse revščine. In vendar je slikanje že davno pri kraju I Sveti les, ki spominja na klopi, a je sedaj prebivališče nedolžnih črvičkev, sodi po vsej pravici v peč, ali pa —■ v stari muzej. V cerkev pa ne, nak, šmihelčani. Tudi klopi kriče in prosij«! še glasneje kot ubogi župnik, ki ob nedeljah raz lečo kaže na nje iu spominja vernike na ie davno dosluženost za pokoj in prosi, prosi, da bi mu Bog sam že odprl rajska vrata, a larani še drže zaprta svoja. Torej, Šmihelčani, »e nove klopi v cerkev, pa če se vam škoda zdi podreti v ta namen par orjakov iz vaših host, pa sežite vsaj v žep, če se v kratkem kdo oglasi pri vas za cerkvene klopi. Sem slišal, da" so se dekleta zagrozila, da bodo končno one započele z akcijo, če se možje še ne boste zganili. Toda čast-neje bo, kakor če si možje postavite še enkrat v cerkvi trajni spomenik. Upam, da Vas bom mogel v prav kratkem času v tem pogledu javno pohvalili, glavno pa je, da bo sveti Mihael z vami zadovoljen. Janez Mimogrede. Nesreča. (Izpod kamniških planin.) Ponesrečil se je v sredo, dne 11. junija, pri kaolinskem podjetju v Črni delavcc Sušnik Janez i* Žage. Podsula ga je zemlja v rovu. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico — mimogrede je prejel sv. poslednje olje v Kamniku — toda potrtih moči ni bilo več mogoče poravnali. Ljudje po okolici govore, da je pri omenjenem podjetju vse premalo preskrbljeno za varnost življenja. Radi ugleda družbe bi bilo želeli, da se razmere zboljšajo. Smrtne naznanil«. (Stranje pri Kamniku.) V Kregarjevem, ž. Stranje, je na sv. Vida dan iinrl tamkajšnji trgovec Prodnik Janez. S pokojnin) lega v grob globoko veren mož stare korenine, ki jc bil vedno vnet za lepoto hiše božje in ki je kljub dolgotrajni bolezni svoje verske dolžnosti silno redno izpolnjeval. Umrl je mirno, spravljen /. Bogom, ki ga je par ur pred smrtjo zadnjič potolažil in pokrepčal za slovo od sveta. Preostalim naše sožalje, pokojnemu pa dodeli Vsemogočni večni mir in večno plačilo! Razno. (Podzemelj.) Pretečem' teden je priredila tukajšnja šolska mladina izlet na Sušak. Odšli so zvečer ob 11 z vlakom iz Gradaca, a v Podzemlju so se že zvečer Vbrali. Ves prosti čas do po! enajstih pa so fantiči, ki so komaj v hlače zlezli, prepevali pesmi, ki jih človek še pri odraslem fantu nerad sliši. Čudna vzgoja! — Naj še omenim, da dobro napreduje versko življenje v naši fari. V jeseni 8. decembra je bilo sprejetih štirideset deklet v Mar. družbo. Tudi fantje so pri nas dobri in blagega značaja, zato upamo, da se bo v kratkem obnovila tudi Mar. družba za fante, ki je bila ustanovljena še pred svetovno vojno. Novice. (Brusnice.) Čeprav oddaljeni od Ljubljane, ker bivamo doli pod Gorjanci, vendar je šel naš pevski zbor pod vodstvom g. šolskega upravitelja M. Marinč-a v Ljubljano in tamkai zafiel več umetnih in narodnih pesmi. Mi smo jih pa sedeč pri radio poslušali doma in smo se veselili, da so se tako dobro odrezali. Ugajala je gotovo vsem tudi godba na bršlji-nove liste s spremljevanjem harmonike Pepeta Hu-doklinovega. To se je vršilo 18. maja. — Dne 11. junija se je zbrala naša šolska mladina ob veliki cesti na Ratežu, da pozdravi romunske avtomobiliste. Okrog desete ure je vozilo 13 avtomdbilov, katere »o otroci sprejeli iu pozdravljali z živijo-klici in z mahanjem romunskih in jugoslovanskih zastavic. — fi' Koncem šolskega leta namerava tukajšnja šolska mladina napraviti izlet na Sušak iu Trsat. Ce in kako se bo izlet obnesel, bomo »Domol; ubu« po izletu sporočili. Gasilci. (Iz Kozarij.) Ker se malokdaj oglasimo, zato prosim g. urednika nekoliko več prostora v nam tako priljubljenem listu »Domoljubu«'. Tukajšnje gasilno druatvo ima za seboj komaj 7 let let svojega obstoja, pa m kot slaboten deček, ampak močan fant, ki želi vsestranskega napredka, v času svojega obstoja si ie društvo nabavilo motorno brizgalno in postavilo lastni dom, ki ga je dne 1. junija blagoslovil č. g. stolni kanonik dr. Opeka. Slavnosti je prisostvovalo mnogo gasilcev posebno pa so povzdignile slavnost dekleta v slikoviti narodni noši; tudi lepo vreme je pripomoglo k večjemu uspehu. Za zgradbo tega doma gre zahvala v prvi vrsti tukajšnjemu načelniku g. M. Ptešku, ki je s pomočjo svojih svetovalcev stvar temeljito premišljeno začel, skrbno vodil in uspešno dokončal. Tako bo ta dom društvu za shrambo gasilnega orodja, ljudem v omiko, poznejšim rodovom pa živ dokaz, da so nekdaj živeli ljudje, ki so razumeli zahteve svoje dobe in se niso strašili duševnih in gmotnih žrtev, da so si zgradili hišo, kamor bodo raje pošiljali svojo mladino, kot v zaduhle gostilne. Ustanovil se je tudi igralni odsek, ki nas je že večkrat razveselil s pod-učnimi in zabavnimi predstavami. Igralci so svoje vlog« s prav malimi izjemami prav dobro rešili v splošno zadovoljnost gledalcev, kar je pričala vselej polna dvorana. Pomoč rudarjem. — Posojilni,-«, (Kočevje.) Naše mesto je v zadnjem času postalo precej znano, znano pa, žalibog, radi velikanske bede in pomanjkanja naših kočevskih rudarjev. Ti so namreč morali zdaj že četrti mesec delati le po dva, tri dni v tednu, radi česar so zaslužili komaj toliko, da niso poginili od gladu. Sedaj se, je zanje močno zavzela Vincencijeva konferenca, ki pomaga z, vso vnemo v najhujši bedi. Začela je zbirati prispevke za rudarje in razdelila med lačne družine že veliko živil. — Pri nas smo pred dobrim mesecem ustanovili nnvo posojilnico, da se odpo-more veliki bedi, ki vlada med kočevskimi, zlasti slovenskimi kmeti. Neurtiorni župnik in bivši naš narodni poslanec g. Karel Skulj je začel zvelikim delom, ki bo, kakor kažejo prilike, za ves kočevski svet velikanskega pomena. Mofna ljudska posojilnica, ki je ustanovljena po Schulze-Delitsche-vem načinu, bo mogla ceneno preskrbeli kmeta s posojilom in mu s tem odpomogla v pogostih slučajih iz najhujše stiske. Obenem pa bo sprejemala nevezane vloge po 5Vic/o. Posojilnica, ki se imenuje Ljudska posojilnica, r. z. z n. z., je začela poslovati že z 2. junijem t. 1. Nastanjena je v hiši trgovca g. Pečeta nasproti mestne župne cerkve. Smrt. (Prežin.) 2. junija je umrl pri nas v cvetu mladosti Jernej Kroflič, edini doma živeči sin ugledne Kro-fličeve hiše. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb. Dragi Nejček, bodi ti Bog plačniki Preostalim pa naše odkrito sožalje. Smrt (Telče na Dolenjskem) Komaj da smo zakopali še ne 30 lel slarega, pridnega, nam vsem priljubljenega gospodarja Janeza Cimpermana, že nam je zopet oznanil mrtvaški zvon na binkoštno nedeljo, da so pri Dulčevih izgubili predobro mater in gospodinjo Alojzijo. Malckatero ženo preizkuša Bog s trpljenjem tako zelo, kot je bila preizkušena ona, pa tudi malo-katera žena zna vse križe nositi tako pogumno jn molče ket jih je nosila ona. Tudi umrla je popolnoma vdano in brez tožbe. Naj ji bo Bog za vse križe, ki so jih ji iztrisali ljudje, obilen plačnik, Naš gledališki oder. (Žalna.) Na binkoštni pondeljek je pri nas gostovalo Prosvetno društvo iz Šmarja s petdejanko Materin blagoslov ali Nova šoušou. Ljudje so z neko ner-voznostjo čakali, da se na našem odru zopet kaj prikaže. Zato so gledavci napolnili prav vso dvorano. Igra sama je res lepa, pretresljiva in ima v sebi mnogo dobrega irna. Zares hudi in v srce segajoči so boji mlade, plemenite Marije. Iglavci so bili vsi na svojem mestu, vloge jiodane zelo dobro. Vsa čast in vse priznanje Smarcem, ki imajo res globoko uinevanje drame in veliko navdušenje za vse veliko, plemenito in dobro! Mi želimo, da bi njihova podjetnost in njihovo navdušenje še rastlo in da bi se zopet kmalu oglasili na našem odru. Nasprotno so pa gledavci pokazali malo razumevanje za dramo; njim bi ugajala in bi jih za. dovoljila kvečjemu kaka pulila šaloigra ali komedija. Saj so ob najpretresljivejših prizorih, ko jo bilo človeku tesno pri srcu in so mu prihajale solze v oči, udarjali v Bmeh ter s tem pokazali svojo neresnost in nerazumevanje igre. Žalcem želimo le to, da bi se ob lepem zgledu navdušenih Šmarcev tudi sami predramili iz dolgega spanja in tudi sami čim preje nastopili. Snirlnn kosa (Bučka na Dolenjskem) Pri nas je znano — zelo zdrav kraj — pa tudi ljudje. Lani je od 18 mrličev umrlo 15 nad 55 let starih, letos štiri mesece skoraj nismo imeli nobenega. Meseca maja je bila žena-smrt obiskala par jetičnih. Med drugimi se je preselil v večnost Franc Vajs, jjosestnik, Žagar in mlinar v Dolenjih liadoljah. Pokojni je bil dober gospodar, ki si je zgolj s pridnostjo in preudarnostjo pridobil lepo premoženje ter zapustil prav čedno dedščino svo-jim sicer že odraslim sinovom in hčeram. Vedno je rad prišel na pomoč revnim, bil je dobrotnik farne cerkve ter več let delaven odbornik Hranilnice in župan tukajšnje občine. Mir njegovi duši! — Pri župni cerkvi na Bučki smo pričeli z napravo nove ograje okrog pokopališča. Zelo ličen načrt nam je predložil tukajšnji domačin stavbeni podjetnik g, Mart. Hočevar iz Novega mesta. Smrtna kosa (Prečna) V torek po binkoštih so v veličastnem pogrebu cb spremstvu 10 duhovnikov in ti redovnih bratov pokopali Jožefo Vavpotič, ki je bila skoro 42 let nad vae skrbna gospodinja v župnišču v Prečni. Odlikovala se je v prav vseh vrlinah, ki krasijo krščansko žensko: Bila je skrbna in vestna gospodinja, dobrodelna zlasti do siromakov, zgledna in delavna članica Marijine družbe, III. reda, izobraževalnega društva ter podporna članica gasilnih društev. Z zgledno skrbjo je delila in priporočala -Domoljub«, .»Bogoljubi in vše krščanske časopise. Prav posebno pozornost je obračala cerkvi. Njena skrb je bila, da je bila hiša božja vedno snažna, oltarji pa okrašeni s svežimi cvetlicam! fuksijami. Na zadnji poti jo jc spremila velika množica ljudi, Marijina družba, III. red in društva. Pevski zbor ji je pa zapel prav lepo tri ganljive žalostinke. Bog ji daj plačilo v nebesih. — Čebelarji se pritožujejo, da jim čebele nagajajo, da nič kaj povoljno ne rojijo ali cclo roji uhajajo. V jeseni se bodo čebelarji že svojo jezo osladili s sladkim medom. — Z delom za postavitev spomenika padlim vojakom smo že pričeli. Lep bo in vreden spcniiua. V nedeljo 13. julija ga bomo blagoslovili. Le pridite pogledat! Iz Starega trga ob Kolpi. Tam onstran Gorjancev, Posavci in Gorenjci govorijo že od nekdaj o nas Poljancili posebno o Starem trgu ob Kolpi, da smo »Bogu za hrbtom«. Njihova trditev pa ne sloni na pravih temeljih. Še s prav posebnim očesom gleda Bog na nas. Imamo tu prvovrsten zrak in krasno okolico, o kateri trdijo obiskovalci, ki so videli že pravo Švico, da je Iu »belokranjska Švica«. Imamo v bližini velike podzemne jame s krasnimi kapniki in čudeži narave. Imamo tu lepo se razvijajoča gasilna društva. y Starem trgu je staro gasilno društvo že nad 36 let, ki si je letošnjo zimo osnovalo posebno nov in obširen temelj z namenom: pomoč bližnemu v na]; večji nesreči ob požaru, kulturni in. gospodarski napredek okolice. Postavili smo si že nov premic'« gledališki oder, na katerem smo že dvakrat igrali-O Petrovem priredimo vrtno veselico z obširnim programom. Z Binkoštno nedeljo smo dobili avtobusno zvezo do železniške postaje Črnomelj. Kdor bi pa rajši prišel s kočevske postaje, pa dobi »m tudi avtobus. V nekih ozirih pa smo Poljanci ob Kolpi res »za hrbtom«, pa ne Bogu .kakor smo ravnokar dokazali. »Za hrbtom« smo, ker imamo preslabe prometne zveze s svetom. Zato apeliramo na inerodam činitelje, da nam udejstviio že 1. 1911-12 projeKu- rano i 11 potrjeno cesto Stari trg— Dobliče—Črnomelj; boljšajte nam obstoječe ceste! Apeliramo za most čez Kolpo, za katerega je bil že davno izdelan j o odobren načrt in ravnotako za zvezo preko tega iioslu s Hrvaško! Apeliramo za uresničenje vodovoda, za katerega že obstojajo odobreni načrti nad 20 |el! Apeliramo, naj se vendar že enkrat zgradi le J. 1922 uzakonjena železnica. Manjkajoče pro-melne zveze in deloma zemeljski teren so krivi, da se naše ljudstvo prisiljeno ogromno izseljuje. Dajte nam prometnih zvez, dajte nam zaslužka, pa boste ohranili naše zdravo in krepko ljudstvo doma, pa bodo žulji, ki jih tam dobivajo, za tuj dobiček, dobljeni na domači zemlji za domač dobiček. Mi domačini pa, ki »fehtarimo« za njihovimi žulji iz tujine, pa jih bomo imeli doma. Sicer smo prejeli društva in drugi že lepe krajcerje od njih, za katere se jim prav iskreno in iz srca zahvaljujemo in se še nadalje priporočamo njihovi požrtvovalnosti, saj drugod nahajamo po večini le gluha ušesa, pa vkljub temu bi najrajši imeli naše domačine doma! Hamborn ob Reni. Dragi »Domoljub«! Prosim te, sprejmi žalostno vest, katero ti naznanimo, ker si naš prijatelj. — Umrl jc Franc Šuster, star 51 let, doma pri Mariboru na Štajerskem. On je bil prava krščanska duša, dolgoletni zaupnik pri Društvu Sv. Barbare. Njegov pogreb ie bil nad vse lep. Ne samo, domače, tudi sosednja društva so se ga udeležila z ustavami. Ob odprtem grobu so mu zapeli pevci v slovo. Cela družina pokojnega: žena in odrasla dva sinova in 2 hčeri so prejeli sv. obhajilo pri sveti maši, ki se je brala zanj pred pokopom. In najmlajši, 6 letni sinček, ta je držal šopek svežih cvetlic in ves upaden jih položil svojemu ljubemu atku v zadnje slovo. — Dragi, nepozabni Franc, počivaj v Gospodu. Sv. Jait dw) Kranjem. To nedeljo se bo na Sv. Joštu vršila proce-•ija sv. Reš. Telesa že ob pol 6 zjutraj in ne ob 9, kol je bilo doslo; običajno. Toliko v vednost romarjem in izletnikom. Neeistovanje jc ministrski pred" sednik v kraljestvu hudičevem. Za duha in srce. Smrt preganjalcev Cerkve. Že v prvih stoletjih krščanstva so krščanski in poganski pisatelji razmotrjvali značilni pojav, da so skoraj vsi preganjalci krščanske vere umrli nenaravne smrti. Neron je umrl kot samomorilec! Domicijana je prebodel z mečem njegov bivši suženj; Maksimina Tračana so ubili njegovi vojščaki; Decij je zagazil v nesrečnem boju z Goti v močvirje, v katerem se je zadušil; divje zveri so raztrgale njegovo truplo. Grozna je bila usoda cesarja Valerijan. Leta 260. ga je premagal perzijski kralj Sapov. Kot suženj je moral potem poklekati k Saporjevemu konju, da je Sapor iznad njegovih ramen zajahal konja. V kletki so ga vodili po cestah skozi vasi in mesta. Slednjič so mu slekli raz živo telo kožo ter jo obesili v svetišču. Avrelijana je njegov najljubši svetovalec stotnik Mukapor prebodel z mečem. Dioklecijan je v sijajni palači zblaznel ter umrl vsled gladu. Galerija ŠiOfENSKI LISI izhaja ob poadeljkih zjutraj. prinaSo pole* »Mi najnovejših novic oNi zajemljlva tedenska opazovanja pod naslovom ..Med tednom", nedeljski šport m krasen roman „Leto strahoto 1793", Pilite, da se Vam polije na oflcd. Naslov: »SLOVENSKI LIST«, Ljubljana - Jugoslovanska tiskarna je vsled nezmernosti in pohotnosti doletela ostudna bolezen; črvi so ga snedli; niti sužnji mu niso hoteli streči. Maksimin Daja se je zastrupil, Maksimilijan obesil. Pod presunljivim vtisom teh dejstev je vzkliknil pisatelj Laktancij: . Tako umirajo sovražniki božji!« NAZNANILA. n Pogrešil se nekoliko slaboumen Janez Bru-nar iz Zahlanca št. 13 občina Horjul. Odšel je & pred dvema mesecema z doma. Oblečen je bil \ rujavo obleko in je imel rujav klobuk ter je bii liajbrže bos. Brunar Janez je'srednje postave, po-dolgastega obraza in kostanjevih las. Ni izključeno, da se mu ni kaj pripetilo. Ako bi kdo kaj o njem vedel, naj blagovoli sporočiti njegovemu bratu Lovrencu Brunar, Zaklanec SO p. Horjul. n Na škapulirsko nedeljo dne 18. julija in ne 6. julija, kakor so pomotoma pisali Usti, se bo na Pilštanju blagoslovila motorna brizealna prostovoljnega gasilnega društva Pilštanj-Lesično. To blagoslovitvi bo skupna vaja vseh došlih in domačega društva na občinskem pašniku v Lcsifr nem, nato pa veselica v prid društva z bogatim sporedom. Vsi uljudno vabljeni. Novi kazenski zakon. (Nadaljevanje.) Poskus kaznivega dejanja. Kaj je poskus nekega dejanja, nam bo najprej razumljivo, če vemo, kaj je dovršeno dejanje. Neko dejanje smatramo za dovršeno, kadar smo napravili vse, kar smo smatrali za dosego tistega cilja, smo ga hoteli s tem dejanjem doseči, za potrebno in je nastopila tudi tista posledica, ki smo jo hoteli doseči. To hoteno posledico imenujemo u s p e v e k. Primer: RAZNO Luknja v hlačnem žepu. nekdo še ni bil dolgo čara oženjen, ko je že uvi-<|el, da bo težko shajati z dohodki. Zalo je sklenil, "n bo sočivje sam gojil na domačem vri«. Pričel je prekopavati, rezati zemljo, ™ je bilo veselje. Začuden pa naenkrat zapazi na lleh novec za dva dinarja. 1'cnar spravi ter dela naprej. Pa najde še en kos, m še in še, lako da je bil silno vesel bogatega zaklada v svojem vrtu, za katerega niti vedel ni. Ko 1» utrujen od dela počil, ie padel en novec na tla. i posvetilo se mu je. fnel je namreč lukroo v "lačnem žepu. Naši otroci. Starikava ,e,» (sloji ob oknu in 'Miline). »Ah, če bi bila Mt« Mali Pepi: jPa saj *e, tetkaU Teta: »Ka-™ lo misliš?« Mali Pepi: S"J je papa sinoči re-'a stara sova se je cislo v/gnezdila pri nas.«; v zakonu. Star samec: '"•Up sem vesel, da se m ni treba izgovarjati, če Men, pozno zvečer do- tečeš K,F "a sv°jJ žei" ako prideš pozno?« Hector Malot: Brez doma. Roman. Nastal je trenotek molčanja in mogel sem zadavilo me je v grlu, da bi se skoro zadušil. Kmalu je odgovorila mati Barberina. »Ah! Kako te je Pariz izpremenil! Ti ne bi bil govoril tako, kakor govoriš sedaj, ako ne bi šel v Pariz.« »Mogoče. Toda, če je gotovo, da me je Pariz izpremenil, je tudi gotovo, da me je izžel. Kako naj si sedaj zaslužimo za tvoje in moje življenje? Denarja nimamo več. Krava, je prodana. Ali nam je treba sedaj, ko nimamo ničesar jesti, rediti še otroka, ki niti naš ni?« »Moj je.« »On ni nič bolj tvoj kakor je moj. To ni kmečki otrek. Opazoval sem ga pri večerji. Nežen je in suh, nima ne pravih rok ne nog.« »To je najlepši otrok v tem kraju.« Lep, ne rečem, da ni; pa krepak! Mu bode li njegova ljubkost dala jesti? Ali more biti kdo delavec z ramami, kakor so njegove? Gosposki otrok je to, in mestnih otrok tu ne potrebujemo.« »Rečem ti, da je to priden dečko in navihan je kakor mačka, in pri tem ima dobro srce. Delal bo za nas. »Do tedaj moremo delati mi zanj, a jaz ne morem več delati.« »Kaj pa, če ga bodo zahtevali njegovi starsi nazaj, kaj boš pa potem rekel?« »Njegovi starši ? Da ima starše? Ce bi jih imel, bi ga iskali in po osmih letih bi ga gotovo našli. Ah! Pravo neumnost sem storil, ko sem mislil, da Ima starše, kateri ga bodo nekoč zahtevali in nam poplačali trud, ki smo ga imeli z njegovo vzgojo. Pravi tepec sem bil, pravi bedak. Starši so mu morda že umrli.« »Če pa le niso? Če pridejo enkrat in ga zahtevajo? Prav slutim, da bodo prišli.« »Kako so vendar ženske trdovratne!« »Če pa le pridejo?« »Prav, prav! Poslala ga bova v zavetišče in konec! Vse to r e dolgočasi. Jutri ga bom peljal k žu panu. Še danes zvečer grem pozdravit Franca*. Čez eno uro se vrnem.« Vrata so se odprla in zopet zaprla. Odšel je. ' Tedaj sem pričel klicati mater Barberino. ■ »Mamica!« Prihitela je k moji postelji. »Ali me'boš ti res pustila iti v zavetišče?« »Ne, mali moj Remi, nikdar.« Nežno me je objela in stisnila v svoje naročje, j 1 »Torej nisi spal?« me je vprašala sladko. ,1 »Nisem, toda to ni moija krivda.« »Ne bom te kregala za to; torej »i vse slišal, kar je govoril Jerome?« »Da ti nisi moja mamica in on ni moj oče.« Nisem izgovarjal teh par besedi z istim glasom, zakaj kakor sem bil obupan in žalosten, ko sem izvedel, da ona ni moja mati, tako sem bil srečen, da skoraj ponosen, ko sem zvedel, da on ni moj oče. Od tod to protislovje v mojem čustvovanju, ki se j© izdajalo v mojem glasu. deček se odloči, da bo ujel ptico, ki prihaja vsako jutro na drevo pred hišo; pripravi kletko na kar vabljivejši način, na-trese vanjo zrna ter pripravi vratca pri kletki tako, da se bodo sarna od sebe zaprla, čim bo ptica stopila v kletko; nato pritrdi kletko na drevo in čaka srečnega trenutka. Nesrečno ptico res zvabi v kletko — dečkovo dejanje, ki mu je cilj bil, ujeti dotično ptico, je dovršeno. Lahko pa se dogodi, da posledica oziroma uspev>k, ki smo ga hoteli s svojim dejanjem doseči, iz kakršnegakoli vzroka ne nastopi. Dečku je n. pr. zadnji trenutek nekdo prepodil ptico, ali pa se vratca niso hotela zapreti, pa je ptica ušla itd. Dečkovo dejanje se v tem slučaju ni dovršilo, temveč mu je, kot pravimo, izpodletelo. Dejanje je bilo p o -skušeno, pa ni uspelo. Poskusiti se torej pravi nekaj hoteti storiti pa se to (kar se je hotelo storit), ni posrečilo. Istotako kot o poskusu sploh, govorimo tudi o poskusu kaznivega dejanja. Nekdo hoče zastrupiti svojega nasprotnika; zato mu pošlje po pošti neko pijačo ali jestvino, ki naj bi jo naslovljenec prejel kot dar ter jo použil. Vendar ta uspe-vek (ki je tu: zastrupiti nasprotnika) ne nastopi, bodisi, da se je pošiljatev izgubila, bodisi, da je naslovljenec iz previdnosti ali pa, ker se je pošiljatev pokvarila, ni hotel užiti. — Nekdo hoče ubiti svojega nasprotnika; strelja nanj, pa ga le lahko rani. — Nekdo hoče žaliti svojega znanca; pošlje mu žaljivo pismo, a pismo se izgubi. Itd., itd. V vseh takih in podobnih dejanjih je podan re vedno reči, da bi bile posledice iesJa pg. skušenega dejanja v resnici prav take kot si jih storilec predstavlja. Storilčeva krivda je seveda ista, ali je storilec dejanje dovršil ali pa se mu to ni posrečilo; ve.n-dar mu bo pri poskusu kaznivega dejanja mnogokrat težje dokazati isto krivdo kot pri dovršenem dejanju. Upoštevajoč vse to je zakonodajalec krenil kaj modro pot dal prostost sodnikovemu preudarku, da sme poskus kazn. dejanja ali kaznovat; istotako ali pa milejše kot dovršeno dejanje, kakor sodnik to spozna za pravičnejše. Če bi zakon sodniku ne dal te prostosti, bi bii sodnik vezan na strogo določbo zakona, bodisi da bi ta določevala, da mora poskus milejše kaznovati, bodisi, da ga ne sme — v obeh slučajih bi se utegnila goditi krivica, bodisi storilcu, bodisi pravici. Poskus kaznivega dejanja je že sam po sebi nevaren, zakaj manjka le še en sam pogoj do dovršitve kaznivega dejanja. Vendar pa vsak poskus le ni nevaren, marsikdaj sploh ne. Nevarnost poskusa je lahko dvojna: ali objektivna ali subjektivna. Objektivna je tista, ki jo i nosi poskus sam na sebi (n. pr, če zažigalec vtakne goreče povesno v Mati Barberina navidezno ni polagala na tO, pozornosti. > Mogoče bi ti morala povedati resnice; toda ti si bil tako moj otrok, da ti nisem mogla povedati brez razlogov, da nisem tvoja prava mati! Saj si slišal, mali ubožec, da tvoje matere ne poznamo? Ali je še živa, ali je ni več? Nič se ne ve. Ko je šel Je rame nekega jutra v Parizu na svoje delo in prišel v neko široko cesto, ki se imenuje drevored Breteuil, je zaslišal otroško kričanje. Navidezno je prihajalo od nekega vrta. Bilo je to meseca februarja; baš danilo se je. Približal se je vrtnim vratom in zapazil otroka, ki je ležal na pragu. Ko je tako gledal krog sebe, da bi koga priklical, je videl, kako je neki mož odšel izza velikega drevesa in zbežal. Brez dvoma se je bil skril tja, da bi videl, če bo kdo našel otroka, katerega je on sam postavil tja. Jerome je bil zelo v stiski, zakaj otrok je kričal na vso moč kakor da bi bii razumel, da mu je prišla pomoč in da ne sme pustiti, da bi mu zopet ušla. Medtem, ko je Jerome premišljeval, kaj naj stori, so se mu pridružili še drugi delavci, in sklenili so, da se mora zanesti otroka k policijskemu komisarju. Otrok pa ni hotel prenehati s kričanjem. Brez dvoma ga je zelo zeblo. Ker pa je bilo v komisarjevi sobi zelo vroče in ker se je kričanje nadaljevalo, so mislili, da je otrok lačen, in poiskali so sosedo, ki bi ga hotela dojiti. Zares je bil izstradan. Potem so ga pred ognjem slekli. Bil je lep dečko, pet ali šest mesecev star, rožnat, velik, debel in diven; povoji in perilo, v katere je bil odet, so pričali, da je sin bogatih staršev. Torej je bil to otrok, ki je bil ukraden in potem zapuščen. Vsaj tako je stvar razlagal komisar. Kaj naj store z njim? Potem ko je bil napisal vse, kar je Jerome vedel, in tudi opis otroka s povoji, ki niso bili zaznamovani, je 5* rekel komisar, da bo poslal otroka v zavetišče za najdene otroke, če noče nihče izmed onih, ki so stali poleg, skrbeti zanj: bil je to lep otrok, zdrav in čvrst, katererga vzgojiti bi ne bilo težko; njegovi starši, ki ga prav gotov iščejo, bodo obilno poplačali one, ki bodo zanj skrbeli. Zato je stopil Jerome naprej in je dejal, da hoče on skrbeti zanj. Prav v tistem času sem imela otroka v isti starosti; toda to ni bila zame prehuda stvar, hraniti dva in tako sem postala tvoja mati. »Oh, mamica! r »Po treh mescih sem izgubila svojega otroka, in potem sem se še bolj oklenila tebe. Pozabila sem, da nisi bil naš sin. Žal pa tega ni pozabil Jerome in ko je po treh letih videl, da te tvoji starši niso iskali, ali vsaj da te niso našli, te je hote! dati v zavetišče. Čul si, zakaj ga nisem poslušala.« »Nikar vzavetišče!« sem zakričal in se je krčevito oprijel; »mati Barberina, ne v zavetišče, prosim te.« »Ne, otrok moj, ne boš šel tja. Bom že stvar tako uredila. Saj .Jerome ni hudoben, boš videl; žalost in bojazen pred bedo sta ga vznemirjali. Delali bomo in tudi ti boš delal.« »Da, vse, kar boš hotela. Le v zavetišče nikar.« »Ne boš šel tja; samo takoj zaspi! Zakaj ne sme te najti budnega, kadar se bo vrnil domov.« Nato me je objela in mi obrnila glavo proti steni. Hotel sem zaspati! toda bil sem preveč pretresen in razburjen, da bi se pomiril in zaspal. Torej mati Barberina, ki je bila tako dobra in tako nežna z menoj, ni moja prava mati! Toda kdo je bila potem prava mati? Ali je bila še boljša, še bolj nežna? Oh! ne, saj to ni bilo mogoče! Toda to se mrajumel in čutil, da bi bil moj oče manj strog kot Barberin, in da me ne bi gledal s tako mrzlami očmi in z dvignjeno palico. - Moži »Jaz veliko ne ' govorim. Rečem samo »Dober večer!:, in vse drugo pove ona sama« Stavim, da ti ne uspe! Koga? To-le: Postavi na sr/jdo sobe primeren stol. Vsedi se na stol in postavi noge tako, da bodo v kolenu imele obliko pravega kota. Zdaj .-kušaj vstati, ne smeš pa svffje-ga telesa nagnili ne naprej. ne nazaj, niti si n» smeš jiomagsti ali opreti ob siol z rokami. Vstani naravnost gori, če moreS, ne da bi nagnil telo naprej ali nazaj, kakor ti ne smeš premakniti nog pod stol, ali kako drugače. Poskusi. Nepričakovan odgovor. Mož: »Nocoj se mi je sanjalo, da sem umrl. -Zena: »Koliko časa si ?e pa moral peči v ognju. < — Mož: »Niti minute« sv. Peter mi je rekel: Ti prideš v nebesa, ker predobro poznam tvojo staro.« »Austingrad«. Sovjef- . ska vlada je v pogajanji« z ameriško stavbeno letvrdko Austin, ki naj zgladila med rekama Volgo in Oko blizu Nižjega Novgoroda tovarniško velemesto. V tem mestu, ki bi se na t 1 graditeljem zvalo »«"' stlngrad«, bi bile največje evropske tvor«« za avtomobile in železne ilamnato streho, pa se streha ne razgori zaradi nenadnega naliva; tak poskus je jam po sebi nevaren — da ni bilo naliva, bi se bila streha gotovo vnela); subjektivna pa tista, ki je nevarna po storilčevem mnenju, brez ozira na to, ali v resnici je nevarna ali ne (n..pr. zažigalec vtakne v slamnato streho neko snov, o kateri misli, da se bo vnela zaradi solnčne toplote; morda pa ta snov sploh ni taka, ila bi se mogla vneti na solncu), V obeh slučajih govorimo o poskusu; toda pri poskusu, nevarnem v subjektivnem smislu, pa je nevarnost lahko v resnici podana ali pa tudi ne (to nevarnost si je samo storilec predstavljal). Poskus v subjektivnem smislu, kjer nevarnosti posledic sploh ni (pač pa si jih predstavlja le storilec), bi lahko imenovali tudi nesposobni poskus ali poskus z nesposobnimi sredstvi ali na nesposobnem predme! u. Primer nesposobnega poskusa z »esposobnimi sredstvi: nekdo misli, da bo z vražami ali molitvami povzročil smrt svojega nasprotnika; zato si na vso moč prizadeva, moli noč in dan in uganja gotove »coprnije«. Kajpak, tu uspevek sploh ne more nastopiti in tak poskus usmrtitve je sam po sebi kazenskopravno nepomemben, — Primer nesposob. poskusa na nesposobnem predmetu: nekdo hoče ukrasti predmet, o katerem misli, da ni njegov, v resnici pa je bil ta predmet njegova last. — Notranja krivda morda tudi pri nesposobnem poskusu ni nič manjša, le da zločinska volja storilčeva vsled zmote, praznoverja ne najde pravega sredstva in predmeta, kjer bi udej- stvovala hoteni uspevek. Vendar pa je objektivna nevarnost tu manjša ozivoma je sploh ni. Zato bi bilo dokajkrat celo smešno, če bi moral sodnik obsoditi vsak tak poskus kot sposoben poskus. Zato je zakonodajalec modro odredil, uvažujoč pri tem vendar le tudi notranjo krivdo storilca, rekoč; če je sredstvo, s katerim je kdo poskusil izvršitev kaznivega dejanja ali predmeta, zoper katerega je poskušal izvršitev, tak, da se ne bi moglo izvršiti kaznivo dejanje niti s takim sredstvom niti zoper tak predmet niti ob nobenih pogojih, omili sodišče storilcu kazen po svobodni presoji; v posebno lahkih primerih pa ga sme oprostiti vsake kazni. Kazniv jc torej tudi poskus, ki je nevaren le v subjektivnem smislu, saj je notranja krivda storilca tudi tu podana. Ker pa zakon upošteva, da nesposobni poskus ni tako nevaren družbi, nalaga sodniku, naj v takih primerih storilcu po svoji svobodni presoji kazen omili, da, v posebno lahkih primerih sme storilca celo SLOVENEC katoliški dnevnik, pisan v duhu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik na 8 straueh v ba-krotisku. — Stane na mesec 25 Din, Pišite, da se Vam pošlje na ogled. Naslov: »SLOVENEC«, LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA popolnoma oprostiti vsake kazni; sicer bi nasprotna določba lahko vodila predaleč in bi moral sodnik kaznovati naravnost smešna dejanja, n. pr. poskus usmrtitve s praznoverjem, molitvijo itd. (Dalje sledi.) E^lela za smeh. Neko pevsko društvo je napravilo izlet in opoldne šlo h kosilu v gostilno, kjer je bilo že vse naročeno. Zelo so se pa pevci začudili, ker je pred vsakim krožnikom stal kozarec z velikim šopkom dišečih rož. »To je pa zelo lepo od vas, da ste nam na čast tako lepo okrasili mizo,< je dejal predsednik društva gostilničarjevi hčerki. »0, to ima pa čisto drug namen,« je odvrnila domač hčerka. Mati so rože le zato tja postavili, ker se pri tej vročini ni zanesti kakšne bodo ribe, mestni ljudje imate pa tako tanke nosove.« * Današnji otroci. Učitelj vaške šole je učencem razlagal samostalnike. »Vse kar lahko primemo je samostalnik, tako na primer miza, stol, omara, konj, tabla, mačka itd.« Mrkunov Francelj je napisal doma za nalogo: »Vse je samostalnik, kar lahko primemo, samo jež ni samostalnik, ker tega ne moremo prijeti.« __ Malka: »Nikar se ne trudite, gospod, nikdar ne boste našli ključa k mojemu srcu.« Vitrih: »Nič zato, gospodična, moje ime je Vitrih.« Izdelke. Tvrdka Austin inora v 15 mesecih postavili razen lovaren tudi hiše za 25.000 delavcev in uradnikov, sezidati šole, zabavišča, parke, železnice, sploh »celo« mesto. Nc bo vleklo! Uslužbenci velikega trgovskega Podjetja Bamberger in Comp, v ameriškem mestu Newarku so bili oni dan prijelno presenečeni, stari gospodar tvrdke je odložil svoje mesto. Za slovo je razdelil med svoje uslužbence, 235 po sievilu, en milijon dolarjev kar na roko. — Naši gospodarji bodo gotovo sledili temu človekoljubnemu vzgledu. Napitnina. — »Zakaj P® ste dali garderoberki celih deset dinarjev napitnine; dva dinarja bi zadostovala.« »Toda poglejte vendar, kako krasen plašč mi je dala!« v dunajski bolnici sta "mrla pred dnevi dekan lnvžupnik tare SchUtzen Jožef Paar (er en župnik 2 Tirolskega, 0|?e krsti fla b|li na željo sorodni- v. župljanov prepeljani v domači fari. Dejana Paara so že res tudi [fgrebli v Schutzenu prav "ovesno. Naenkrat pa je !°sf*>° "a bolnico & Ei-'ensladta na Tirolskem Hotel me je poslati v zavetišče. Bog ve, ali ga bo mogla mati Barberina od tega odvrniti? V vasi je bilo dvoje otrok, katera so imenovali »otroka iz avetišča«; imela sta krog vratu obešeno kovinasto ploščico s številko; slabo sta bila oblečena in umazana; norčevali so se iz .njih in ju tepli, drugi otroci so ju pogosteje preganjali kakor se preganja izgubljen pes v zabavo, in tudi zato, ker izgubljen pes nima nikogar, da bi ga branil. Ah! Nisem hotel biti kakor ti otroci; nisem hotel imeti številke na vratu, nikem hotel, da bi za menoj tekali in kričali: :>V zavetišče! V zavetišče!« Že samo misel na to me je mrazila, da so šklepetali zobje. In nisem mogel zaspati. A Barberin se je moral vsak čas vrniti. K sreči ga ni bilo tako kmalu kakor je rekel in spanec mi je zatisnil oči preden se je vrnil. III. Četa »signor Vitalis-a«. Brez dvoma sem spal celo noč pod vtisom žalosti in bojazni, zakaj ko sem se zjutraj zbudil, sem naj-preje otipaval svoj postelj in gledal okrog sebe, da se prepričam, ali ine niso odvedli. Ves dopoldan mi Barberin ni rekel ničesar in že sem mislil, da je opustil načrt, spraviti me v zavetišče. Brez dvoma je govorila zame mati Barberina; saj je sklenila, da me obdrži. Ko pa je zvonilo poldne, mi je velel Barberin, naj vzamem čepico in naj grem z njim. Preplašen sem obrnil oči k materi Barberini, da bi jo zaprosil pomoči. Dala mi ie skrivno znamenje, naj poslušam. Kretnja njene roke me je takoj pomirila: ničesar se mi ni bilo treba bati. Tedaj sem brez ugovora kenil na pot za Bar-berinom. Od naše hiše do vasi je dobro uro hoda. Ta ura je minila, ne da bi mi rekel ene same besede. Stopal je naprej mirno in šepajoč, iie da bi glava storila le eno kretnjo, in od časa do časa se je ves okrenil, d& vidi, ali mu res sledim. Kam me vodi? To vprašanje me je vznemirjalo kljub pomirjevalnemu znamenju, ki mi ga je dala mati Barberina, in da bi se izognil nevarnosti, katero sem zaslutil, ne da bi jo poznal, sem začel misliti na beg. Zato sem skušal zaostati; in kadar bi bil dov<>lj oddaljen, bi se vrgel v jarek, da me ne bi mogel vefi dobiti. Najpreje se je zadovoljeval s tem, da mi je uka> zoval, naj mu sledim tik za petami; tod,? kmalu jo brez dvoma uganil moj namen in me prijel za zapestje. Ni mi preostalo drugega kot iti z njim. Na ta način sva prišla v vas, in vsi so se obračali za nami, da bi naju ja dobro videli, Mikaj gledal sesi kakor razjarjen pes, ki ga pelješ na vrvici. Ko sva prišla pred kavarno, je neki mož, ki je stal na pragu, poklical Barbarina in ga povabil notri. Prijel me je za ušesa in me vlekel s seboj, in ko sva vstopila, je zaprl vrata. Čutil sem olajšanje; kavarna se mi ni zdela nevaren kraj; in potem je bila to kavarna, kainor hi bil že rad prišel. Kavarna, kavarna vaške gostilne! Kaj li more to vendar biti? Kolikokrat sem si stavi! tn vDrašaoie' Kdor rabi vreče ti Upi jili HR|-cenele pri tvrdki: mrho Mlakar • Ljubljana - Slomškova ulica št. U Na trgu. >Ali pa so ta jajca tudi sveža?:. > Toda, gospa, če vam pa povem, da so bila prav za vas posebej skokodakana.« •Zakaj je bil Adam najsrečnejši zakonski mož?: »Zato, ker ni imel tašče. * Brezuspšen trud. Bilo je ponoči. Naenkrat se ona zbudi ter pokliče moža: »Ali slišiš, stari, vlomilci so v hiši, tatovi.« — Mož se obrne na drugo stran terreče zaspano: »Le kar ti vstani ter jim pokaži svojo novo obleko, potem se bodo gospodje tatovi takoj prepričali, da ne morejo nobenega ficka več dobiti pri nas. najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakroiisku. Stane letno Din 20'—. Pišite, da se Vam pošlje na ogled. - Naslov: »BOGOLJUB', LJUBLJANA - JUGOSL. TISKARNA Inserat. Mlad človek, ki se namerava oženiti, išče znanja z izkušenim zakonskim možem, ki bi mu to namero izbil iz glave. * Hudomušno. Stara devica: >Mož, ki me je rešil iz vode, je bil angelj.« Sosed: -Ali je tako hitro odfrčal?« * ('isto enostavno. No, kako se vam je dopadlo v vaški gostilni? >0, drugače čisto dobro, samo zrak je bil neznosen.« •Pa bj bili rekli eno samo besedo in takoj bi vas bili na zrak postavili.« * Smola. Sodnik: »Kako to, da ste samo briljante pokradli, ne pa tudi denarja?-; Vlomilec: »Ah, gospod sodnik, moja žena me je radi tega že na vse načine zmerjala, zdaj pa še vi pričenjate.« * Mama: »Povej, Mirko, zakaj moramo pred jedjo vedno moliti?« Mirko: »Zato, da se juha med tem ohladi.« * Ona: »Vsaka žival ve, kdaj je dosti pila.« On: »Saj jaz tudi vem, kadar pijem vodo.« wKrss » list slovenskih fantov je izšel ter se je začel razpošiljati. Obsega 32 strani. Stane na leto (12 številk) 25 dinarjev ter se naroča: Uprava »Kresa«, Ljudski dom, Ljubljana. KOVaČi! Najcenejj; ^OfeS 100 kg Din 85'— Pri večjem naročilu popust' LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA. Kovači! " Najboljši trdi in mehki kUMS in kdDltltj premog Vam nudi . Družba Ilirija, Ljubljana Dunajska c. 4G. Telcton 28$ Poklic. •»■Gospod nadgozdar, ali bi ne hoteli mojega sinčka vzeti kot gozdarskega vajenca? »Ali ima veselje do lova?« > Ne, tega ne vem, ampak lagati zna kakor star lovec.« Broširan knjigovez. Prijatelj knjigo vezu: s Veš kaj, ti bi se pa tudi že lahko oženil.« — »Hvala, hvala, nimam veselja da bi se dal vezati, ostanem rajši broširan.« * Primera. Dva ribničana sta se srečala, ko sta vsak svojo robo prodajala po vaseh. »No, kako gre z lesenimi žlicami?« je vprašal prvi. .1, no, tako kakor pri bolniku, vsako uro eno žlico,« je odreže drugi. NEDELJSKI Naslov: »SLOVENEC« Ljubljana, Jugoslov. tiskarna Slovenec na 16 velikili straneh in še s prilogo slik na 8 straneh v bakrotisku. — Najboljše nedeljsko čtivo. — Stane za eno četrtletje samo 30 Din Videl sem ljudi, ki so zapuščali kavarno z razsvetljenim obrazom in tresočimi nogami; kadar sem šel mimo njenih vrat, sem često slišal krike in pesmi, da so se tresle šipe. Kaj so delali tu notri? Kaj se je vršilo za onimi rdečimi zastori? Torej bom to sedaj zvedel. Med tem ko se je vsedel Barberin k mizi z gospodarjem kavarne, sem se vsedel jaz k ognjišču in gledal okrog sebe. V kotu nasproti mene je sedel visok starček z belo brado in v čudni obleki, kot je še nikdar nisem videl. Na ia-e, ki so mu padali v dolgih šopih na ramena, je bil poveznjen visok klobuk iz sive klobu-cevine, ki je bila okrašena z zelenimi in rdečimi peresi. Koštrunova koža, v katero je bil oblečen, se mu je tesno prilegala k životu. Koža ni imela rokavov, in skozi dve odprtini pri ramenih sta štrlela lakta oblečena v žametno blago, ki je bilo nekoč modro. Velike volnene golenice, ki so mu segale do kolen, so bile zvezane z rdečimi trakovi, ki so se večkrat križali okoli meč. Opiral se je z brado na desnico; komolec pa mu je počival na upognjenem kolenu. Niti ganil se ni, ko lesen svetnik v cerkvi. Poleg njega so nepremično ležali na kupu pod njegovim stolom trije psi, kateri so se tam greli. Bel pudel, cm koder in majhna rjava psica s prebrisanim m lepim izrazom; pudel je imel na glavi privezano majhno policijsko čepico, z dolgim in ozkim usniatim jermenom. Med tem ko sem gledal starčka z začudeno radovednostjo, sta se Barberin in lastnik kavarne na tihem pogovarjala in slišal sem, da se je govorilo o meni. — n 3' Barberin je pripovedoval, da je prišel v vas, da me popelje k županu, da bi le-ta prosil v zavetišču, da se mu plača letna podpora za mojo oskrbo. Torej to je dosegla mati Barberina ri svojem možu? Takoj sem razumel, da se mi ni ničesar več bati, če bo imel Barberin koristi, ako me obdrži še nadalje pri sebi. Ne da bi se mu poznalo na obrazu, je poslušal tudi starček,kar se je govorilo o meni; naenkrat je stegnil desnico proti meni in nagovoril Barberina: Oni otrok tam vam je torej v napotje?« »Da, tisti. »In vi menite, da vam bo uprava zavetišč vašega okraja plačevala mesečne prispevke za oskrbo?« »Pri moji veri! Ker nima staršev in ker mi je v breme, je pač treba, da kdo jilačuje zanj; zdi se mi, da je to vendar pravično!« /Tega ne zanikam, toda ali mislite, da se vse zgodi, kar je pravično?«. 5 To pa ne.« No dobro, mislim, da ne boste nikdar dobili zaprošene podpore.;, 1 Pote mbom pa šel v zavetišče, zakaj nobene postave ni, katera bi rne prisilila, da ga obdržim pri hiši, če nočem.« »Nekoč ste privolili, da ga sprejmete, obvezali ste se torej, da ga obdržite.« Pa dobro, toda ne bom ga obdržal; in če bi ga moral vreči na cesto, iznebil se ga bom!« »Mogoče bi se pa le našlo sredstvo, da se ga iznebite takoj,« je rekel starček po trenotku premišljevanja, »in celo da pri tem nekaj zaslužite.« »Če mi daste tako sredstvo, vam dam na mestu za liter vina.« »Zares?« obvestilo, da so tamkaj odprli krsto ondoltiega župnika in ugotovili, da leži v njej ondotnim la-ranom popolnoma tuj duhovnik. Bolnici je bilo jasiio, da je zamenjala oba mrliča in je bil tirolski župnik pokopan v Schiitzenu in gospod dekan pa na Tirolskem. Bivši cesar — gasilec. Bivši nemški cesar Viljem, ki živi v pregnanstvu v mestu Dornu na Holandskem, je stopil med tamkajšnje gasilce. Nabavil si je lastno brizgalno iu je zadnjič pri nekeni požaru že hotel pomagali svojim tovarišem. Imel je smolo. Prišel je na k") nesreče prepozno, ko so drugi gasilci že tidtišili požar. Poskusi lo le! — Stopi dva čevlja od stene. Stoj s hrbtom proti steni. Dem roke na hrbet, da drziS z eno drugo za i>esfjo-Stoj na mestu in nog ne smeš premakniti. Skušaj se upogniti nazaj, da dosežeš. z glavo zid. lj> zmore le malo ljudi. A" zmoreš ti? O (e tujke! — Neki župan je izpopolnil v P°-selski knjižici služkinje, ki je služila na kmetih, opazko: »Služi kol legitimacija«... takole: služi kol legitimacija, marveč kot kravia dekla.« fe