Leto V., štev. 241 L'ut>lfana, nedelja, 12. oktoDra 1924 Poštnina pavšaliraua Cena 2 Dfn laha)a ob * zjutraj. Stane mesečno 20-— Din B inozemstvo 30-— s osobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo* Miklošičeva cesta it. 16/1 Telefon 6t 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ul št 64. Telef. iC 36 Podružnici* Maribor. Barvarska ul. L Celje. Aleksandrova e. Račun pri poitn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 11. oktobra. Vidti je, da prihaja tudi za gospoda Davidoviča razočaranje nad zavezniki, s katerimi si je prizadeval napraviti »sporazum«. 0 tem nam priča zlasti senzacijonalni uvodnik, ki ga včeraj priobčuje oficijelno glasilo Davidovi-čeve grupe »Demokratija» pod naslovom: »Pogrešna politika*. Članek nastopa proti politikom, ki manevrirajo v svrho varanja javnosti ter zbog ver-tk^ ali plemenske provokacije z «na-pačno politiko«. »Demokratija« protestira proti takim poskusom, ki imajo namen oslabiti ali povsem ignorirati osnovno načelo, na katerem sloni naše državno edinstvo. »Neprestano razčlenjevanje po plemenih, verah in narodnostih naj bi v narodu ustvarilo trajen vtis, da ideja narodnega eclin-stva pri ustvarjanju naše države ni iarala nikake ulojre. ali pa. ako jo j-slučajno igrala, da je to bil 1p t-eno tfk zablode, ali celo navaden fnlzifi-kat.s «Doroča o demisiji vojnega ministra sren^rala Hadžiča. Sledili so astri snonadi med pri;oziciionalni so odhaialj iz dvorane z vzkliki: »Živela naša vojska! Doli z vlado!« ^FSTANFK MUSSOLINI - MARINKOVIČ. Rim, 11. oktobra, p. Kakor se dornava iz zanesljivih krosov, se sestane ministrski predsednik Miissolini z jugosloven-,-kim zunanjim ministrom dr. Marinkovi-čem dne 23. t. m. v Benetkah nistične agitacije je rumunska vlada zo- je danes vr?ila pred 10 000 gledalci na pet proglasila nad Bukarešto m drugimi Buffalo dirkališču. Med občinstvom je bi-večjimi mesti v Rumuniji obsedno stanje, la prctežna večina delavstva. Nemško prijela je tudi nekaj komunističnih agita- j mo5tvo je bi|0 burno pozdravljeno, gle-torjev. Vlcda je odredila v Besarabiji po- da]c, so zape„ mednarodno himna Nem-sebne varnostne mere. Rumunska vlada ško moštvo je Francoze prekašalo in j« misli in bolgarski listi potrjujejo, da so- zmaga]0 s 3 : 0 (2 : 0). vieti nadaljujejo zbiranje svojih čet ob rimunski meji. Pretekli teden je bil on- SKRBI RUSKIH VELIKIH KNEZOV. di Trocky z več generalštabnimi častniki I Kobnrg, 11. oktobra, j. Tuakjšnja pi-in je pregledal boljševiške čete ob ru- sarna ruskega velikega kneza Cirila je munski meji. UGODEN POTEK FRANCOSKO-NEMŠK1H TRGOVINSKIH POGAJANJ. Pariz. 11. oktobra, s. Prva etapa fran-cosko-nemškili trgovsko-pogodbenih pogajanj, ki so se v bistvenem tikala načelnih vprašanj, bo danes s podpisom posebnega protokola zaključena, nakar bodo nemški delegatje odpotovali v Berlin, da se sporazume.o s krogi, ki so zainteresirani glede izvoza. Delegacija se bo dne 5. novembra vrnila v Pariz ter nadaljevala pogajan.a o osnutku carinskega tarifa. fOlei tudi 5. stran današnjega lista. Ur.) razglasila, da je dosedaj od 16 ruskih velikih knezov 13 pristalo na to, da prizna velikega kneza Cirila za prelendenta na carskj prestol. CURIH: Beograd 7.45, New-York 521.q0 London 23 38, Pariz 26.97, Milan 22.70, Praag 15.50, Budimpešta 0.O068, Bukarešta 2.80, Sofija 3.80, Dunaj 0.0073625. LONDON: Beograd 310, Berlin 18.895, Pariz 86.16, Rim 103.10, Curih 28.37, New-York 448.87, Dunaj 319.000, Praga 149.50 XEW-VORK: Beograd 143, Berlin 23.80, Rim 436.50. Pariz 518, Curih 19.22, Dunaj 0.1412. Budimpešta 0^25 Praga 298£a Načrt stanovanjskega zakona Beograd, 10. oktobra. Dosedanji stanovanjski zakon zgubi veljavo z 31. decembrom 1924. Se-laj je minister za socijalno politiko izdelal. naičrt novega zakona ter ga je včeraj predložil ministrskemu svetu v uadaljno razpravo. «Jutro» je sicer že ibjavilo glavna načela novega projekta, vendar bo popolno besedilo gotovo zanimalo najširše kroge najemnikov in hišnih lastnikov, zato ga sporočamo v celoti Novi stanovanjski zakon naj stopi s 1. januarjem v veljavo ter se naj po načrtu ministra za socijalno politiko plaši tako-le: I. DEL. 01. 1. Od 1. januarja 1925 so v starih poslopjih stanovanja najemnikov neodpo-vedljiva. Isto pravico vživajo tudi kulturne, humane in obče koristne javne ustanove, ki ne delujejo za dobitek, kakor tudi mali trgovci in obrtniki v poslovnih lokalih, ki jih imajo v najemu. Čl. 2. Izvzeta so od vseh omejitev po em zakonu: 1. nova poslopja; 2. poslovni lokali, v kolikor niso predvideni v žl. 1.; 3. državna in samoupravna poslopja; 4. poslopja verskih ustanov, ki so potrebna za opravljanje verskega kulta priznanih ver in za stanovanje njihovih alužbenikov; 5. poslopja, ki se smatrajo za umetniško-zgodovinske spomenike, ali pa vsebujejo in čuvajo take stvari; 6. poslopja splošno koristnih ustanov, ki ne delujejo za dobiček, v kolikor so stvarno potrebna za lastno uporabo. Kot nova poslopja se smatrajo ona, ki so naznače-aa v stanovanjskem zakonu z dne 30. decembra 1921. odnosno v pravilniku z dne S. apriia 1921. in 21. maja 1921. Čl. 3. Najemnine stanovanj se odrejajo v iznosu osnovnih — predvojnih cen, pomnoženih 15kratno. Izjeme so dopuščene »amo v slučajih, ki .jih prevideva čl. 4. in 5. Osnovna cena je ona, ki se je plačala v juliju 1914. V onih delih kraljevine, kjer se je pred vojno najemnina plačevala v kronah, se bo osnovna cena ra-iunala za polovico tega iznosa, izraženega v dinarjih. (N. pr. 100 K izza pred vojne se računa za 50 Din. Op. ur.) Za poslovne prostore, naznačene v čl. 1., bodo višino v spornih slnčajih odrejala sodišča, ki se obrezujejo pri oblastih nazna-■lenih v čl. 14. Čl. 4. Kadar gre za vojne vdove, inva-1 ide, obitelji padlih, upokojencev, državne uradnike in nameščence, častnike, delavce novinarje, privatne nameščence, umetnike, kakor sploh za ekonomsko splošno slabše, se bo osnovna cena pomnožila osemkrat. V kolikor poedine navedenih oseb prejemajo izjemoma večje Jtalne dohodke, se osnovna najemnina pomnoži 10 krat; ako pa take osebe stopijo v vrsto ekonomsko-močnejših, veljajo odredbe čl. 3. in čl. 4. čl. 5. Ako ekonomsko močni zakupniki stanujejo pri slabših lastnikih, osobito pri invalidih, vojnih vdovah, obiteljih padlih, uradnikih in upokojencih brez drugih dogodkov, se bo osnovna zakupnina izjemoma pomnožila 20kratno. Najemnikom, katerih letni dohodki znašajo preko 300.000 Din, oziroma onim, ki razpolagajo z imovino 200.000 Din, kakor tudi onim, ki imajo lastne nove hiše, se dopušča svobodno dogovarjanje najemnine. čl. 6. V slučajih, da cene srredo preko višine, ki jo določa ta zakon, se ne morejo pomanjšati brez pristanka hišnega lastnika, izvzemši slučaje predvidene v 3. 7. Čl. 7. Ako je stanovanje delno neuporabno, ali pa izpostavljeno kvaru, da ga najemnik ne more v celoti izkoristiti, ali pa mu je radi kvara ogrožen način stanovanja, a lastnik noče izvršiti najpotrebnejših popravil, se najemnina zmanjša v razmerju z neuporabnostjo stanovanja. Čl. 8. Hišni lastnik lahko stanovanje jdpove samo v nastopnih slučajih: a) ako mu je stanovanje neobhodno potrebno zase in sedaj stanuje kot najemnik ali podnajemnik v tujem stanovanju, pa naj si se to nahaja tudi v lastni ali v tuji hiši, ali pa ako so mu poslovni lokali neobhodno potrebni za obrt; b) ako vsekakor mora staro poslopje porušiti, da se zgradi novo, ki mora biti dvakrat večje od starega: e) ako najemnik ne plača najetnnine dva meseca zapored: d) ako najemnik izkorišča najeto stanovanje proti namenu ali pa ga hote ali pa iz ponovne grobe malomarnosti kvari v očitno škodo lastnikovo. V slučajih predvidenih pod a) in b) iznaša rok za izselitev mesec dni, pod c) in d) pa 15 dni, računajoč te roke v vseh slučajih od dneva., ko je rešitev postala izvršena. Ako je lastnik dotično hišo kupil po 1. novembru 1918, se rok za izselitev najemnika odreja na poldrugo leto, računajoč od dneva pravomočnosti rešitve. Stanovanjske odpovedi po točki a) te« ga člena se bodo predvsem izvrševale na« pram ekonomsko jačjemu med najemni; ki, ako je v lastnikovi hiši več stanovanj. ČL 9. Pri mešanih najemih, kjer je sta« novanje vezano s poslovnimi lokali in „ obratno, se bo upošteval pretežnejši zna« =aj najetih lokalov Čl. 10. Zabranjuje se preurejevanje stanovanj v poslovne lokale. ČL 11. Nihče ne more istočasno imeti dveh stanovanj. Čl. 12. Zamenjava stanovanj je dovo« (jena. Čl. 13. Z vsemi izpraznjenimi stanova« nji kakor tudi s stanovanji onih oseb. či* jih letni dohodki iznašajo preko 300.000 Din ali pa imovina v vrednosti 3 milijone Din, razpolaga pristojna oblast in jih do« deli: a) državnim in samoupravnim uradni« kom ter častnikom, ki nimajo stanova« nja; b) osebam, ki se selijo po čl. 8. točka a) in b); c) uradnikom (častnikom), ki sedaj sta nujejo v povsem nehigijenskih stanova« njih. Izvzeta so od dodelitve izpraznjenega stanovanja v poslopjih, ki služijo. 1.) za vmeščenje humanih in kulturnih ustanov; 2.) stanovanja v muslimanskih hišah, ki nimajo popolnoma ločenih vhodov; 3.) stanovanja v kopališčih in zdraviliščih, namenjena za bolnike in obiskovalce; 4.) stanovanja v poslopjih industrijskih, trs govskih in prometnih podjetij, kakor tu« di splošno koristnih zadrug, namenjenih za prebivanje nameščencev. Čl. 14. Za reševanje zadev po tem za« konu so pristojne na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore občine, v ostalem delu kraljevine pa upravne obla« sti prve stopnje. Za odpovedi v teh pokrajinah so pristojna redna sodišča. Pritožbe na rešitve navedenih oblasti »e« šujejo stanovanjska razsodišča, ki se bo« do v to svrho obrazovala pri velikih žu« panstvih, katerih ukrepi so izvršni. Po« drobnejše odredbe o sestavi navedenih oblasti, o postopku in njihovi kompeten« ci bo minister socialne politike predpisal s pravilnikom. Čl. 15. Dosedanje stanovanjske oblasti bodo izročile nedovršene zadevo novim oblastim, ki jih bodo rešile po tem zako« nu. Nedovršene zadeve glede višine na« jemnin do 1. januarja 1925. bodo reševa« le pristojne oblasti po predpisih, ki ve« ljajo dotlej. ČL 16. Kršitve poedinih dolo-b tega zakona in pravilnika se bodo kaznovale z denarno globo do 50.000 Din. Višino kazni za poedine kršitve, kakor tudi ob« last. ki jih bo izrekala, predpiše pravilnik Čl. 17. Minister socialne politke bo predpisal pravilnik s podrobnejšimi od« redbami za izvršitev tega zakona. II. De!. Čl. 18. V svrho poboljšan j a stanovanj« skih razmer in posebno za zidunjc ma« lih stanovanj bo minister socialne politi« ke oživotvoril: a) odredbe o fondu za zidanje malih stanovanjskih hiš s tem, da bo finančni minister vsako leto v to svrho stavil v proračun postavko naj« manj 5 milijonov Din; b) odredbe o ma^ lih ljudskih stanovanjih in njihovi zida« vi; c) odredbe o nadzorstvu stanovanj vobče, starih enako kot novih poslopij, ki jih morajo vzdrževati občine; d) od« redbe o zadrugah, humanih in slišnih dru štvih, ki delujejo za zidanje malih stano« vanj; e) odredbe o načinu uporabljanja poslopij, ki služijo za stanovanja uli pre« nočišča; f) odredbe o dolžnostih mestnih ; občin glede podpiranja zidave malih sta« novanj, in o organizaciji komui alne služ« be za stanovanjske potrebe v obče; g) odredbe o konstruktivnih in tehničnih olajšavah za mala stanovanja v sporaz« umu z ministrom za zgradbe; L; odredbe o olajšavah za transport stavDnega mate« riala na kopnem in na vodi v sporuzumu s prometnim ministrom. Odredbe o olaj« šavah za dobavljanje sirovega materiala, potrebnega za zidavo malih stanovanj v sporazumu z ministrom za šume in rude. V navedene svrhe se bo pri ministrstvu za socialno politiko osnovalo stanovanj« sko ravnateljstvo, ki bo imelo dolžnost, da rešuje stanovanjska in gradbena vpra« sanja. Ravnateljstvo bo imelo dva oddel« ka: tehničnega in socialnega. Tehnični oddelek bo pristojen za sodobno tehnič« no graditev stanovanj kakor tudi inest v mejah teh potreb. Socialni oddelek bo vršil vsa ostala dela, ki jim je cilj -'id.i« nje malih ljudskih stanovanj in pa zbolj« sevanje stanovanjskih pogojev v ofcče. Minister socialne politike bo takoj prove« del uredbo o organizaciji navedenega ravnateljstva sporazumno s finančnim ministrom. Čl. 19. Ta zakon stopi v veljavo z dnem ko ga podpiše kralj, obvezen pa postane s 1. januarjem 1925. ker to odgovornost in dolžnost razumevam samo na en način in ta je, da vojska mora biti enoduana in brezpogojno poslušna naredbam svojih starešin, z druge strani pa da se mora vojska obvarovati pred vsemi vplivi, ki bi njeno moč razdrli in onemogočili, da se v polni meri svoje moči postavi v obrambo največjih interesov države — izjavljam, da se radi nedvoj-benega defetizma, ki se izvaja od strani HRSS. po govorih njenega voditelja gospoda Radiča, ne morem pomiriti s svo-jm vojaškim razumevanjem in še dalje nositi odgovornost za red in stanje v vojski, ako se ga na tak način razbija. Tako stojim, ne da bi mi vlada pomagala, pred fakti, o katerih sem ob priliki govoril z g. predsednikom vlade, ko je Slo za neprijetne dogodke v Zagrebu, Travniku in njim podobnim. Prisiljen po izloženih motivih ml je čast podnesti g. predsedniku mojo ostavko na položaj ministra vojne in mornarice in prosim, da mi se uvaži. Beograd, 8. oktobra 1924. Minister vojske in mornarice general Stevan Hadžič. Besedilo ostavke vojnega min. Hadžiča Beograjski listi objavljajo besedilo ostavke ministra Hadžiča, ki je postalo zgodovinsko važno ne le vsled svoje motivacije, temveč tudi zato, ker se je kralj v razgovoru z min. predsednikom izrecno identificiral s to motivacijo. Ostavka gospoda Hadžiča se glasi: Gospod predsednik vlade! Šef največje skupine v vladnem bloku, voditelj HRSS. g. Radič govoreč tudi o neki razdelitvi Albanije med našo državo in Italijo, je izjavil med drugim, da preti Albaniji strašna usoda od strani Italije, Srbije in Grčije, ki jo bodo okupirale; da hrvatski narod noče vojne z Albanijo in da nobeden Hrvat ne bo prekoračil mej Albanije itd. Ta očitno defetistični govor g. Radiča je objavljen tudi v listih, ali do danes ni bil demantiran in smatram, da je avtentičen. Pričakoval sem v teku zadnjih dveh, treh dni po omenjenem govoru g. Radiia v Varaždinu, da bo kr. vlada reagirala na ta očividno defetistični govor in na defetizem,ki se po mojem globokem prepričanju sistematsko izvaja od največje skupine vladine večine in ki razkrojno vpliva posebno na vojsko. Ker je na meni kot ministru vojne in mornarice vsa odgovornost za vojsko in Spor za Mosul Ko so se po turških zmagah nad Grki obnovila pogajanja za mir med Turčijo in aiitantimnii Mržavami, diplomatski razgovori dolgo niso mogli dovesti do ugodnih rezultatov. Med ovirami se je nahajalo v prvi vrsti vprašanjo Mosula. Naposded so si diplomati pomagali na ta način, da so problem Mosula izločili iz obsega mirovnih pogajanj ter ga prepustili bodočim ilirektnim pogajanjem med Turčijo in Anglijo. Le tako se je mogla sestaviti lausauneska mirovna pogodba in ustanoviti normalne odnošaje v bližnjem orijentu. Toda tudi direktna pogajanja med Turčijo in Anglijo niso mogla dovesti do uspešnega zaključka, nakar sta naposled obe strani predložili sporno zadevo v razsodbo Zvezi narodov, kakor je že predvidela lausantieska mirovna pogodba v členu tretjem. In te dni se je svet Zveze narodov pričel pečati z mosulsko zadevo. Gre pri tem za Mosul, in sicer ne le za mesto samo, marveč tudi za precej obsežen teritorij, ld jo tvoril za turške vlado vilajet mosulski. Je to severni del Mezopotamije; gospodarsko je osobito znamenit po svojih petrolej-skih izvorih. Turčija trdi, da spada mosulsko ozemlje še k Turčiji, da tvori južni obrohui del sedanje Turčije ter se pri tem osobito sklicuje na prebivalstvo, češ, da je prebivalstvo različno po rasi od onega v ostali Mezopotamiji in da si želi ne pod arabsko v!a do Iraka, marveč poti turško upravo. Angleži to zanikavajo. Objavili so pred časom cistične podatke o prebivalstvu jn iz teh je razvidno, da imajo v mosulskem vilajetu večino, vsaj relativno, — Kurdi, dočim je za temi Arabcev največ, a Turkov najmanj. Vsekakor spada Mosul v prehodno ozemlje, kjer nehava arabski živelj, a v katerem je najbolj zastopan kurdski element: pravo turško prebivalstvo prične šele severneje. Turki zidajo očividno na to, da bi bilo prebivalstvo zanje na temelju verske skupnosti in žive tradicije, zato so postavili tezo — plebiscita. V Ženevi so nastopili s programom, naj se odločitev o spornem ozemlju prepusti prebivalstvu samemu. Angleži pa seveda odklanjajo plebiscit, sklicujoč se na svoje statistična ugotovitve V želji, da dado svojim trditvam in zahtevam primerno resonanco. so Turki uprizorili celo oborožene vpade v mosulsko ozemlje, pri tem pa seveda trdili, da gre za uporno akcijo tamkajšnjega prebivalstva sameaa. Ti turški vpadi so v zadnjih tednih prav močno poostrili razmerje med aiurleško in turško vlado. V tein stadiju je stopil inosuNki problem pred Zvezo narodov. Dne 30. septembra sta zastopnik Velike Britanije Lord Parmoor in zastopnik Turčije Fethv bej podpisala pred svetom Zveze narodov v imenu svojih vlad izjavo. da bosta brezpogojno akceptirala odločitev Zveze v oporni zadevi. Svet Zveze narodov pa je izjavil, da bo organiziral komisijo treh članov, kateri se poveri naloga, da natančno preišče vso zadevo, dožnie na lieu mesta fak-tični položaj, skratka da popolnoma izčrpno prouči problem, pri čemer sta ji obe stranki obljubili vsakršno pomoč in omogočenje dela. S tem je stopilo vprašanje Mosula v končni stadij reševanja. Nedvomno bo preteklo še precej časa. preden bo stvar v polni meri proučena in preden bo < .ie torej zopet prišlo do polne veljave. Po »Slovencu« smo demokrati prišli sedaj s »konja* na pometanje perja smrdljive kler-kalne državne kuhinje. Obranega kon pa danes menda obirata dr. Ravnihar r Pucelj, za plačilo, aa podpirata klerikalni režim, kakor so svojčas klerikalci podpirali Markov režim. — »Slovenčev. uvodnik je naravnost klasičen dokument državniškega naziranja klerikalne stranke. Kaj ljudstvu, kuj država, klerikaic' vidi.o le šampanjec, ocvrte piske in mastna gosja bedra! To je očividno povsem v duhu Lloyd Georgea, kateremu »Slovenec* primerja klerikalne ministre. Po svetu — Nov fašistovski umor. V Piacetui HO vdrli fašisti v stanovanje vojnega in valida Luerte, ki je nedavno izstopil n fašistovske stranke, in ga do smrti pre tepli. Vsled tega je prišlo na mestu d krvavih spopadov med fašisti in disiden ti. Moralo je nastopiti vojaštvo, da je na pravilo red. — Madžarski poljedelski minister Sza \ bo. čigar od.-top je grozil povzročiti splošno vladno krizo, se je udal prigovarjanju grofa. Betblena in svojo demisiic umaknil. Vlada je pristala na Szabov zahteve po energičnejši izvedbi agrarne reforme. Nevarnost vladne krize je s tem za enkrat odstranjena. — Španiia ss deloma odpove Maroku. Tako javljajo pariške vesti iz Madrida. Obdržati hoče baje samo obalo in nekatere strategično važne postojanke v bližini obale. Ako se te vesti uresničijo, l zaslugah. Ob šcstdesctlctnici profesorja Šlajmer« ja je splošna želja, da ostane ta mož še dolgo, dolgo let ohranjen svojemu zdrav, niškemu, vzgojnemu in znanstvenemu di« lu S svojo duševno čilostjo in s svojim globokim znanjem bo lahko še izdatno pripomogel, da čimprej premaga-no in prebolimo sodobno nedicinsko in vjI» turno depresijo. Dr. —r. Maks RoMč nestor narodnih trgovcev na Štajerskem — sedemdesetletnik. družbi kolegov, ki so vsi postali sloviti vodniki na medicinskem polju, zlasti v kirurgiji in ginekologiji. Med temi s'av« nimi imeni naj se imenuje Šlajmer kot enak med enakimi. Kljub temu, da je pri« šel po svojem prihodu v Ljubljano v nialomcstne razmere in se oddaljil od svetovnih centrov medicinskega razisko« vanja, pa ni zanemaril v vsakdanjem delu zdravniške in bolniške prakse znanstve« nih smotrov, marveč je tudi v majhnih razmerah nadaljeval delo, ki so ga vršili njegovi študijski kolegi drugod v sijaj« prijatelje. Hlava, Jedička, Sch'offer, Chlumskv, Hevcroch so njegovi sotrud« niku v delu za napredek medicine. Natančnejši podatki o Šlajmerjevih publikacijah in razpravah ne spadajo v okvir tega članka. V novejšem času Šlajmer žal ne sode« lujc več aktivno v znanstvenem delu, izvzemši pri demonstracijah in razpravah v Slovenskem zdravniškem društvu, tem živahnejše pa zasleduje vsa moderna stremljenja ter jih s pomočjo svojega globokega znanja in svoje skušnje kritič« Predstave: ob nedeljah ob »/, in 9. uri; ob delavnikih ob 3., 7,5, do 14. t. m. vsi v kino »Ljubljanski dvor" AT in ATACHON fotografa Pri predstavah sodeluje pomnožen obče priljubljeni orkester pod vodstvom g. kapelnika Ryneša. j II. dopoldne in ob 3.. ya5., 6., »/,8. 7. 8. in 9. url. 5278* HAROLD LL0YD Danes še ZLATO TELE Tiho in skromno praznuje danes v kro« gu svoje rodbine sedemclcstletnico roj« stva nestor narodnih trgovcev na Šta« jerskem, g. Maks Robič, trgovec in po« sestnik v Središču. Sivolasi jubi ant je markantna osebnost iz slovenskih gospo« darskih krogov na Štajerskem, ugleden kot trgovcc in spoštovan kot zaslužen na« rodni dclavcc, ki zre danes, oh svoji se« demdcsetletnici, lahko s ponosom na« za i na svoje delo. Rojen leta 1854. je izšel jubilant iz znane šolniške obitelji Robičcve; sam iz« šolan za učitelja, je služboval kratek čas kot učitelj, nato pa se posvetil trgovstvu. Leta 1883. se je etabliral kot trgovec v Središču in si s pridnim delom in z ne« umorno marljivostjo priboril današnjo pozicijo. Njegova tvrdka uživa dober glas ne samo med občinstvom in v ožjem krogu naših trgovcev, temveč kot izvoz« na tvrdka daleč čez mejo naše države. Naš sedemdesetletnik pa ni omejeval svojega delovanja samo na poklic, ampak je posvetil svoje sile tudi kulturnemu in gospodarskemu delu za narod, pri čemur se je, sam učiteli, udeistvoval z vso vne« mo zlasti v prospeh šo'stva. Nad 40 let jc bil član okrajnega šolskega sveta in kot tak neustrašen zagovornik slovenskih zahtev na poliu šolstva in zaščitnik na« rodnega učiteljstva v germanizatorični dobi: nad 40 let deluje že kot član kraj« nega šolskega sveta v Središču, kot tak jc vodil svoj čas težke borbe za zgraditev novega šolskega poslopja v Središču. Ve« Kulturni pr Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Nedelja, 12.: «Moč teme». Izv. Pondeljek, 13.: .išestero oseb išče avtorja*. D. Ljubljanska opera- Nedelja, 12.: »Netopir«. Izv. Pondeljek. 13.: Zaprto. Šentjakobski oder v Ljubljani Nedelja, 12.: «Kirke». Torek, 14.: «Kirke». Celjsko gledališče- -Nedelja, 12. ob Ib.: »Rokovnjači*. Znižane cene. Ob 20.: Koncert tenorista Ri-javca. Mariborsko gledališče- Nedelja, 12.: »Narodni poslanec». B. Pondeljek, 13.: Koncert tenorista Rijavca •m -m z imenitno epizodno figuro se je odliko- S/fli vala Sa- Medvedova. Sodeloval je ves per- sonal s ,ehniškim osobjem vred pravih tofno ter je dosegla igra v izredno gosto ... . ,,. , , ... zasedenem gledališču popoln uspeh. Plo predzgodovmo svoje rodbinske tragedije. * Ln iskre Na. Veže jih namreč kri saj so oče mat,, pa- J J svoJo krasno igranje pre storka, sin, sinko in hčerka. Iščejo av- »""■"» i J ' nn-i»i mim-n mi , . ' . . V • , j ... j ela celo vrsto šopkov. Doslej golov o naj- torta, ki bi napisal dramo niih drame, ' . . ; . • „„j.t,,.,, . J, u. , . .. ,. ... bolj posrečena letošnja predstava! -«-« igralcev, ki bi znali predstavljati njih UU,J v . ' doživetja, a ne najdejo ne avtorja, ne Da "e bo krivice! Po 1. št. cGledal. igralcev. Kakor so glumači 13 veka im- lista* sem imel pevko Saburovo za go provizirali, gledamo torej tudi tu impro- spo Assejevo. Toda partijo je pela gospo vizarijo. In Pirandello je napisal s svojo dična Ribičeva plaho, z majhnim glasom igro prav za orav le estetsko in kritično in brez komike v 3. in brez čuta v 4. dej. razpravo o dramatiki in življenju, o av- j Prihodnjič naj se izpremembe v zasedb: torju in igralstvu. V izvrstni, duhoviti ; naznanjajo! _ aforizmov bogati drami! Kaj hoče pove- l Mladinsko predavanje, ki bi se dati? Da drama ni in ne more biti resnič- imelo vršiti danes, je preloženo na pri no življenje; da igranje ni življenje, ker hodnjo nedeljo, 19. t. m. ob isti uri. Spo-življenje se smeje in roga igri na odru; j red oslane nespremenjen u se dobiva še drama pa smatra življenje za surovo. Igra nadalje v Matični knjigarni, mora olepševati, le naznačati življenje. | im relo nekdanji omahlMvci. Pedni in Kinosni narod trni. obenem pa živi. ker tria in veruje. Oh letošnji ob'etniej plebiscita na« navdan mi^el s-imopcmo-M. ki io edini spas za nas. Ta samo '»omnč pa ni surova sila oror;a. nesn kvlturno in narodno obrambno dflo, v7 alicije. Poudarjal je zlasti važne naloge, ki čakajo bodoči občinski svet na šol« skem polju. Predvsem bo tr»ba doseči, da dobi meščanska 5o'a še četrti razred. O-ncnjal jc dalje važnost ljudskih knjiž« nic, g!eda'išča in dijaškega doma, ki jc letos z 80 gojcnci dosegel po prevratu največje število. Vsem tem institucijam mora občina posvečati svojo skrb. Raz> vil jc tudi program koalicije za socialno delo v korist delavstva, uradništva in zlasti m'adihe. Za NRS je g. Peče k ožigosal hinrv« stvo ptujske nemškutarijc, ki na zunaj zatrjuje, da je zvesta državi, v resnici pa neprcstano koketira preko meje in goji iredento. Ra/vila se je nato tvd na debata, v katero so po-egli gg. d,' pernjevc, Se-mila. Vajdič in Šentjurc. ki je kljub svoji visoki starosti z mladeniško živahnostjo pozival navzoče, da spravijo prihodnje rerej nad 10 000 "lasov debili dva jj.del.o na volišče prav ese Slovence ir ' tako plemenito maščujejo one žalostne dneve, ko so leta 1008 ptujski nemškutarji baš pred to zgradbo, kjer se nocoj vrši to veličastno zborovanje, sramotili in pobijali Slovence. Za nocoj so sklicali tudi ptujski Nemci in nemškutarji pod okriljem požarne branite svojo volilno reklamno prireditev v društveni dom. Kljub temu, da so bobnali nanjo z vso močjo, je obisk prav slab. reznejši Nemci se očividno sramuje, jo druži*, v katero so zašli. oda.rea Nato 'e dr. citiral fiie "eči 7 Tirni vi rdstnvk iz t?' ^ročil"1 na obenem zborr poHri^-etra -"ftva koroških Slovele*?: »Naj nas ^adn "^mn,-ar O 10 000. tvo da 't">nii Iftn^o zav^drii1-'-oro^l-ih Sloveircev za enim eil'^m "•H ra^efa ''t a se kaže: nrej smo 'me'; s»,'"ir) toina^ov, sed; i ;?h imam'1 re 15. ak? -p rešita "Trično še dva -"'--ur/'i. rs *ib bo 17. Vrb 'rim kaž^io orira^tfk. ravno *-ko v 7lli Samostoini na^to" Sin—^n-"■ev se 'o i-lmrnn ol'nese1. N .stopili ""o kot b"r»?i brez sro^stev S^^-flo in ?-*'o bl'o Tiavdli^etpje 7a sveto in nravi^-^o narodno stvar.* K da i so se "la«i'i taki glasovi na or^d plebiscitom? To je ... naša na;V"-i zrnati zmaga ideie sa- 8<>dhe na pihala, moškega zbora in kvar« monomoči Brz šol si želiio — sloven- teta v nedeljo 12. t. m. ob 20. uri v dro« ckih knjkr, katerih ni nikdar dosti. Oži- litveni telovadnici. Dopisi JESENICE. Sokolsko dn štvo na Jesenicah priredi koncerts sodelovanjem 2180 Domače vesti Albin Turk * cUradni liste z dne 11. oktobra prinaša uredbo o oprostitvi vojaških obve-zancev od pojiva na vojaško službo v miru in ob vojni, razglase velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti ter razglase raznih drugih oblasti. * Spremembe v sodni službi. Upokojeni so na lastno prošnjo, ker so dovršili 65. leto starosti: dvorni svetnik Fran Dukič pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, viš. sod. svetnik in sod. predstojnik Jurij šumer v Škofji Loki in pisarniški ravnatelj Ivan Schweiger v Črnomlju. Dvornemu svetniku Dnkiru je kralj ob tej priliki podelil red Sv. Save III. vrste. Imenovani so: viš. sod. svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Prevaljah dr. Jakob Doljan za predstojnika okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, okrajni sodnik v Prevaljah dr. Blaž Reichman za predstojnika okrajnega sodišča ravnotam, sodnika Ivan Trinkaus in Emil Kramer v Mariboru pa za okrajna sodnika v Mariboru. Sodnik Avgust Habermuth je premeščen iz Gornje Radgone v Prevalje. * Bolgarski književnik v Jugoslaviji. — Preko Sofije in Beograda je dospel v Sarajevo bolgarski pisatelj Ivo Rodionov, ki biva sicer stalno v Monakovem. Pisatelj obišče vsa večja mesta naše države, ker se nahaja na naučnem potovanju. * Misija danskih novinarjev v Nišn. V Niš sta dospela dva danska novinarja, ki se med drugim tudi jako zanimata za grozodejstva, ki so jih izvršili tamkaj Bolgari nad Srbi za časa vojne okupacije. Rezultate in utise bosta novinarja objavila v danskem časopisju. * Sodniški izpit je v Ljubljani položil g. Aleksander Višnijevski, avskultant deželnega sodišča, preje odvetnik v Kijevu. * Darovi. Za Sokola v Borovnici je daroval g. J. Čeme, hotelir pri Štruklju v Ljubljani, 300 Din namesto venca na grob pok. Helene Majaronove iz Borovnice. * Spominska plošča Principu. Sarajevska Orjuna je sklenila, da postavi spominsko ploščo Principu in njegovim tovarišem, ki so dali svoje življenje domovini na oltar. Plošča bo postavljena na onem mestu, kjer je Princip izvršil atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. * Tridesetletnica dijaške kuhinje v Kranju. Pred kratkim je preteklo 30 let, odkar posluje dijaška kuhinja v Kranju. Kuhinja je bila za Kranj velikega pomena, kajti s tem je bilo mnogo revnim dijakom omogočeno, da so dovršili v Kranju gimnazijske študije. Tem večja pa je zasluga te menze, če se spomnimo na težka leta svetovne vojne. Ob priliki 30-letnice se je svoje dobiotnice menze spomnilo mnogo oseb in ji poslalo svoje prispevke. Lansko leto je imela kuhinja 32.669.40 Din dohodkov in 40.639.25 Din izdatkov. Na čelu «Dijaške menze> se nahaja sedaj dr. Edvard Šavnik, a kot njegov namestnik fungira gimnazijski ravnatelj g. Ignacij Fajdiga. * Ustanovitev novih seismuloških postaj. Seismološka postaja v Beogradu je poslala prosvetnemu ministrstvu prošnjo, da se dovoli ustanovitev seismoloških postaj v Splitu, Dubrovniku in šibeniku. Posebna komisija je že pregledala teren j na teh mestih. Čim bo prošnja odobrena, | se bo takoj pričelo z delom. * Dr. Sima Markovič v Zagrebu. Bivši! voditelj komunistične stranke, ki je bil, kakor smo poročali, te dni izpuščen iz zaporov lepoglavske kaznilnice, dospe v Zagreb, kjer mu namerava delavstvo prirediti sijajen sprejem. Časopisje poroča, i da bodo oblasti preprečile vsako hrupno i delavsko manifestacijo. * Premestitev subotiške juridiene fakul- i lete. V zadnjem času se vrši živahna ali- i cija, ki stremi za tem, da se subotiška ju- i ridična fakulteta čimpreje premesti iz Su-1 botice v Novi Sad. Znani novosadski bo- j gataš Atanackovič je namreč ze pred 50 j leti zapustil veliko premoženje za grad-; njo velike in moderne pravne fakultete v ! Novem Sadu. Zdi se, da je ta načrt izved- i Ijiv, ker se Subofica ne protivi premesti-1 tvi, zahteva pa. da se ustanovi tamkaj! poljedelska fakulteta. Pričakovati je, da! bo kmalu prišlo do definitivnega sporazuma. * Muslimani zahtevajo turški jezik v šolah. Na konferenci muslimanov v Južni Srbiji, kateri je prisostvoval tudi načelnik ministrstva prosvete g. Stevo Markovič, je bilo sklenjeno, da naj se v šolah uvede turščina kot učni jezik in da naj bodo ve-roučiteiji Turki. Razen tega so Turki zahtevali, da se ustanovi več turških srednjih šol. * Vlovljen ogromen morski pes. Dne S. t. m. so ribiči v bližini otoka Krka ujeli ogromnega morskega psa. ki je bil 5 in pol metrov dolg, težak pa dve »oni. V želodcu so našli kožo in del glave z dvema rogovoma kozliča ter dele tuna, ki je, sodeč po kosteh, moral biti težak vsaj 50 kg. Morskega psa so s pomočjo velikega čolna dovedli v luko Sušak, kjer je bila komisijonelno ugotovljena njegova vrsta. * Katastrofa patruljnega čolna «Volga>. Te dni je zgorel na Savi pri Beogradu patruljni čoln , katerega je država pred nekaj dnevi odkupila od nekega privatnega podjetja. Do požara je prišlo vsled eksplozije ob priliki poskušanja čolna. Katastrofa je zahtevala eno človeško žrtev, dva mornarja pa sta bila ranjena. * Krvave borbe t dobrovoljei v Vojvodini. V starem Futoku se nahaja velepo- | sestvo grofa Koteka, ki je bilo od agrarne reforme razdeljeno med Uobrovoljce. j Lastniku je ostalo samo 5000 oralov. Do- j brovoljci, med katere je bilo razdeljenih ostalih 10.000 oralov, so imeli zelo slabo žetev. Zato so ,se obrnili na direkcijo agrarne reforme v Novem Sadu in ta jim je dovolila, da odvzamejo del žetve iz posestva grofa Koteka. Ko so hoteli to navodilo izvršiti, so jih grofovi delavci napadli. Razvila se je pravcata bitka, pri kateri je bilo 5 oseb težko, več pa lažje ranjenih. Na mesto spopada je bil iz Novega Sada takoj odposlan preiskovalni sodnik, da ugotovi pravi dejanski stan. * Iz kaznilnice v Lepoglavi je pobegnil te dni 24 letni Giuseppe Caspagnoli, italijanski vojni begunec iz Parme. Radi raznih zločinov, ki jih je izvršil v naši kraljevini v okolici Valjeva, je bil obsojen na tri leta ječe, ki jih je imel presedeti v Lepoglavi. * Nevaren pohajkovalec in tat Rudolf Mandriera je nevaren vlačugar in tat, ki se rad klati po deželi in ukrade vse. kar mu pride pod roke. Radi raznih zločinov je že Skoro celo leto zasledovan od varnostnih oblasti, a se jim je znal vedno spretno umakniti. Pred kratkim časom je vstopil kot gozdni delavec v gozdu pri nad Kranjsko goro. koder je odnesel svojim sotovarišem iz koče več obleke ter jim odvzel še vso gotovino v znesku 2000 Din. Zatem je brez sledu izginil, baje v Avstrijo. * Juhan. Iz priznalnih pisem: tVsakdanja raba <-Juhana> me je trdno prepričala o njegovi izbornosti. Morem reči, da je izvrsten.:* Marija M., Ljubljana, Vidov-danska cesta. * Ogromno znižanje cen radi prevelike zaloge in zboljšanje valute vsemu oblačilnemu blagu, posebno zimskemu, kakor sukno za moške obleke in suknje, ragla-ne, žensko modno volneno blago, velur za plašče, barhent, odeje in drugo. Velika prodaja ostankov po vsaki sprejemljivi ceni. Manutaktnra A. Potokar, Ljubljana, poleg trga. pri Zmajskem mostu. — Prepričajte se! 2141 Prefornova ulica 48 priporoča najcenejše svilene flor-nogavice ▼ vseh barvah, nogavice za gospode vseh vrst, rokavice, damske in moške, naramnice, trese, vezenine, trakove itd. Prepričajte sei Kislim vinom == odvzame Radenska voda vso kislino! ftovitete letošnje plesne sezone! Huppa-Hupna Jimmska La Volta in Five step poučuje Vlček, Sodna ulica 5-1 Neprekosljivi so le v» 1 • šivalni stroji Nedosežoi v konstrukciji in materi >alu Izredno nizke ceno Oglejte si zaiogo pred nakupom pri J. CrOreC Ljubljana Palača Ljublj. Kred. banke so vse novosti KAMGARNA SUKNA DOUBL LODEN COUVERCOUT PALMERSTON za moške obleke in suknje FLAUŠ SUKNO TRAVERS KASAN KAMGARN za damske kostime in suknje PLIŠ KRIMER BARŽUN ASTRAHAN DEFTIN za damske plašče ln jope v bogati izberi ter najdovršenejših kakovostih došle. Os-lejte si zalogo in izložbe in prepričani boste, da se k va litati vno na j bolje k u pi pri 1979a LJUBLJANA u— Zaradi opustitve trgovine, se od 1 vo početje protizakonito in da morajo ta-pondeljka dalje, v manufaktumo«modni j koj vrniti, kar so Babiču odnesli. Blama-trgovini JOS. BEDRAC, Ljubljana, Ale. ža je končala z opravičilom brigadirja ksandrova cesta 12, prodaja, dokler traja i pred Babičem, češ, da je bilo vseskup po-zaloga, vse blago po vsaki sprejemljivi ] mota. In zaradi takih »pomot, morajo ceni. 2185 Slovenci in Hrvati pod Italijo trpeti dnev- u— Mestna Orjuna v Ljubljani odpo. ne šikane! Sramota za redarstvo, ki ne veduje s tem plesne vije vsled preslabe- 1 ve, kai mu je dovoljeno In kaj zabranie-ga obiska. 2199 j no! u— Pevski odsek Slovenskega trg. dru. ! * Neusmillena posledica krute šale. Fi-Jtva »Merkur« prične v najkrajšem času nančni paznik v škedenjskih plavžih pri pod vodstvom priznanega glasbenega uči« Trstu Tesser se je te dni pogovarjal z telja s pevskimi vsjami. Stari in novi čla« dvema dekletoma ter se pri tem šalil s ni sc vabijo, da se udeleže sestanka, ki svojo puško. Pomeril je zdaj na eno, zdai se vrši v pondeljek dne 13. oktobra t. L j na, ju je mladenič zavrnil, da to lahko ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih je taka igra z nabasanlm orožjem opas-Gradišče 17, I. Prijave novih članov se na, ju je mladenič zavrni, da to lahko sprejemajo v društveni pisartii vsak dan dela. ker Ima puška Itak varnostno za-od 6. do 7. ure zvečer. 216l poro in se ne more sprožiti. Da dokaže u— V kavarni in gostilni »Centri'« vsako soboto in nedeljo koncert. Točijo se pristni cviček, jeruzalcmec in rizling. Priporoča se Štefan Miholič. 2180 Iz Ljubljane u— Godba Dravske divizijske oblasti igra danes ob 11. uri dopoldne na vele« sejmu pri smotri psov. u— Rezervni oficirji za Dravsko divU zijsko oblast so imeli v soboto dne 4. ok« tobra v Ljubljani sestanek, na katerem je poročal izvoljeni pripravljalni odbor o uspehih svojih prizadevanj, da sc dose« že taka sprememba pravil Udruženja re« zervnih oficira i ratnika v Beogradu, da bi mogli biti tudi oni rezervni oficirji voj ske SHS redni in enakopravni člani tega Udruženja, ki se niso bojevali na strani Srbije in Črne gore, oziroma v antantnih armadah. Ker ni pričakovati, da bi se v doglednem času dosegla zaželjena spre« memba pravil, so vsi navzoči enoglasno sklenili, da se začasno osnuje samostojna organizacija s sedežem v Ljubljani, ki bo stremela, da se pravila Udruženja v Bco« gradu primerno spremene in na to doseže iuzija obeh organizacij. Pripravljalni od« bor je bil pooblaščen, beograjska pravi« la z malenkostnimi spremembami pred« ložiti vladi v odobrenje, zbirati člane in nato sklicati ustanovni občni zbor v Lju* bljani. Pristopne izjave z navedbo voja« škega čina, civilnega poklica in s točnim naslovom naj se pošiljajo na g. dr. Janka Žirovnika, Šelenburgova ulica 5, II. nad« stropje v Ljubljani. — Pripravljalni odbor. u— Svarilo. Ker se je v zadnjem času razpasla v mestu navada, da šoferji, ki hočejo peljati ponoči svoja vozila v ga« raže, kličejo hišnike, oziroma vratarje garaž z raznimi avtomobilnimi trobili, na mesto z električnim zvoncem, se šoferji Kako okusna, fina, sladka resničnost svojih besedi, je pomeril proti sebi in sprožil. Puška je počila in krogla ;e šla nesrečnemu Tesseru naravnost v trebušno votlino. Kmalu nato je finančni paznik izkrvavel in umrl še predno je prišla na mesto nesreče rešilna postaja. je naša jVCirim - čokolada! = Smotpa psoir - Z Celja ▼ nedeljo dne 12. oktobra 1924 e- Podružnica Udruženja vojnih inva« M IjUbljanSkgO VtltSejlllB Od 9. dO 17. Ure. lidov kraljevine v Celju poziva vse člane 1_ in članice, ki nimajo še novih članskih SVILENI JUMPERJI knjižic s sliko, da si jih nemudoma pre« j PLETENINE NOGAVICE skrbe, oni, ki še niso oddali slike pa naj ! to takoj store. Po nalogu I. O. v Ljub« | ljani, podružnica ne sme več sprejemati prošenj onih članov, ki nimajo rovih član skih knjižic in bo primorana iste v naj« krajšem času črtati kot člane Udruženja. Iz Maribora a— Zakaj so rekurirali socialisti? Ka« kor smo poročali, je te dni veliki župan zavrnil rekurz socialistov proti izidu ob« činskih volitev v Mariboru. Socialsti so se v rekurzu sklicevali na «Stražino» vest ki je trdila, da je Orjuna odgnala nad 400 volilccv, da torej volitve niso bile svo bodne. Socialisti so trdili, da so Orjuni« ši v kakih 15 slučajih v uniformi nas to« pili kot voliici za druge, ki so bili cdsot« ni. Nadalje so trdili socialisti, da stari občinski svet ni položil bilance o občin« skem gospodarstvu v minuli poslovni do« bi. Veliki župan jc glede te pritožbe iz« rekel, da je zakonito določilo v tem oziru nejasno. a— Vojaško priseganje v Mariboru. Komanda mariborskega vojnega okrožja je razposlala razglase, da bodo morali v novembru položiti prisego vsi vojni obvc« zanci od 21. do 30. leta. a— Mariborski drobiž. Pevsko društvo "Ljubljanski Zvon» priredi dne 20. t. m. RT LEPA IZBERA! F. & IVI. ROZMAN Židovska uit c a 4. 1967a Sodnijska idila v Gotzovi dvorani koncert umetniških .n opozarjajo, da se bo v bodoče postopalo i narodnih jugoslovenskih pesmi. — K. re« proti krivcem radi kaljenja nočnega mi« j silnemu oddelku je prišel včeraj iz Kam« — ------ i-.j! —j- niče neki fant, ki je za trgatev nabijal ru. Opozarjajo se tudi motociklisti, da je vsaka skupna vožnja v gručah po mestu, brez oblastnega dovoljenja prepovedana. Pri čakanju se mora motor motornega kolesa brezpogojno ustaviti, da se s tem prepreči nepotreben ropot po ulicah, ozi« roma ponoči kaljenje nočnega miru. — Policijska direkcija v Ljubljani. u— Policijske prijave. Od petka na so« boto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 11 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek streljanja, 1 prestopek nedo« stojnega vedenja, 1 žaljenje straže, in 1 prekoračenje policijske ure. Aretacije ! so se izvršile tri in sicer: 1 radi kaljenja nočnega miru in 2 radi prestopka bera« i čenja, možnur, ki pa se mu je sprožil in mu od« nesel palec in kazalec na roki ter ga os« modil po obrazu. Koncert Od danes naprej vsaki dan koncert v re stavraciji kavarni ,.Tratuik" dobro zuaneija salonskega Trio Sarpo, Lcdovekv, Simek Od 8. do 1 ure pouoči. Vstop prost V lepem kraju Slovenije se je vršila pravda, navadna civilna pravda za odškodnino za neke veie. ki jih je odža gal — toda stvar je tukaj takoj bol komplicirana. Odžagal je veje Orjuna-. in tožit ga je šel klerikalec. S tem j' stvar postala politična. V času vlad, reda. zakona in pravice je sodnik seveda moral takoj začutiti dolžnost, da upošteva [Ktložaj in da ob sicer enakih pogojih raje ugodi klerikalcu. Tod., sodnik je očividno «jugofašist», ki se i. celo drznil smejati neki izpovedbi (— >a!amensko brihtna je morala biti! — in je upošteval zgolj zakon, ki ima neke zakrivljene paragrafe o škodi in o krivdi in povračilu škode. Dotični sodnik je znan v strokovni!. krod.i. pravice in SLR. M. A. C. Iz Primorja Ponovitev Cankarjevega *Pohujša-ki delomržneži. Bili so radi prepoveda. j nla* v Trstu. Kakor smo poročali, igrajo OPOZORILO Svoje cenjene odjemalce in drugo občinstvo opozarjamo, da smo našega in-kasanta g. Vekoslava K\artič odpustili iz službe radi nepravilnosti pri Inkasiranji: in da nima on vsled tega za nas nikakih poslov več opravljati. Društvo za prodajo Singerjevib šivalnih strojev Bourne & Co podružnica Maribor. IZJAVA ^ ... - Podpisani obžalujem s tem vse žalit\c nega"prošjačenja"po "zaslišan ju "predani I Pri Sv- Jakobu v Trstu sedaj .Pohujša-j in obrekovanja, ki sem jih pisal neki tvrd Pridice v obilnem številu na VELIKO VINSKO TRGATEV v Sokclski dom v Mostah (Selo) Začetek cb 4. uri pop. S Špirit gori ji v S terpentin, salmijaic, pravi kranjski Srnež prašno olje, oljnate in suhe barve, slikarske in pleskarsko potrebščine. Ravhekar & Derganc Pred Škofijo št. 20 4943a sodišču. u— Nepreviden voznik. Zadnje čase se je razpasla v Ljubljani med vozniki navada, da podijo svoja živinčeta po ce« stah. nc oziraje se na to, da ogrožajo s tcin osebno varnost pasantov. Posledica tega so vedne nesreče na cesti. Včeraj zjutraj jc zopet neki tak neprevidnež po« drl na Do!cnjsk: ccsti z enovprežnim vo« nje v dolini šenrflor.anskb, ki je že par-j -Kj Tjroti Jakobu Pregrad, trgovcu v Pod-krat napolnilo gledališko dvorano do zad-' jetrtku. njega kota. Danes v nedeljo se vrši že; tretja repriza igre, katero obiskujejo Tr- 2179 žačani vedno iznova. __ * Nenavaden konec hišne preiskave v j Marezigali. V četrtek, 9. t. m. so prišli ; v Marezigc na Koprščini orožniki na dom__ posestnika Frana Babiča v Babičih ter Franc Stres. cvetličar v Podčetrtku. m Za slabotne otroke se uspešno uporablja emulzijs norusSIcesa ri&jeoa olja izdeluje in razpošilja lekarna Bahoveo v Ljubljani (pri čevljarskem mosta). zom 13«Ietncga Alojzija Goršiča, sina po« vprašali po gospodarju. Z orožniki je bil i rrge sestnika iz Šmarja. Dečko je dobil po ! "^i vaški iašist Bržan. Ko so orožnikom j vsem telesu tako močne poškodbe, da so ; Povedali, da gospodarja ni doma, so za-»a morali prepeljati v bolnico. i čeli možje postave brsKati po celi hiši. ! Jg1 u— Gradbeni odsek Sokolskega dru« Zaplenili so nekaj številk <-Edinosti:, in r^ štva v Mostah pri Ljubljani ima danes v | drugih slovenskih in hrvaških listov ter — nedeljo dne 12. oktobra v Sokolskem do« I hoteli tudi zmetati s senika seno. kateremu na Selu veliko «V i n s k o t r g a t e v» ! Sa pa je bilo precej tako da se niso upa-Začetek oh 4. uri popoldne. Vabimo vse i H spraviti nadenj. Pri svojem delu so se-prijatclje in cenj. Sokolstvu naklonjeno I veda godrnjali ter ves čas grozi!i, da bo-občinstvo, da se udeleži prireditve, ker jc čisti prebitek namenjen društvenemu do« mu. Kdor se hoče neprisiljeno zabavati, naj ne zamudi prilike, ker humorja bo dovolj. — Zdravo! 2198 u— Plesni krožek Tabor v Ljubljani ponovno opozarja na svojo plesno šolo. ki jo otvori danes v nedeljo ob 20. uri zvečer v areni Narodnega doma. Sodclu« je orkester Sokola I. Pisarna 5261/a Generalnega zastopstva L'Union francoske »»varovalne drnžhe se nahaja v novih prostorib Šolenbargova ulioa 7, UL uadstr.. hiša Jadranike-DodunaTsite bauke. do že pokazali Babiču. Nato so orožniki s iašistom-ovaduhom odšli na orožniško postajo, odkoder so telefonirali v Koper.; kaj naj store z Babičem. Dobili pa so nepričakovan odgovor, da je bilo njiho-1 PODGANE in POLJSKE MIŠI se uničijo k novim Ratolom. Svedočba zagrebškega policijskega ravnateljstva in muogib uglednih tvrdk o izredno uspešnem delovanju vsakemu na unogled. Eua steklenica za 100 m3 ali za jutro 2—4 steklenice. Cena steklenici 22 Din. Dobiva se pri ODIO KATOL, t Zagreba, BienUka c. 1., kakor tndi v vsaki lekarni in drogeriji. 5073a za prevzetje zelo dobičkonosnega podjetja trgovsko naobraženega družabnika ali drnžabnico z vlosro 100 000 Din. Želi se pošteneara in marljivega gospoda ali gospo (samca) kateri hi prevzel vodstvo administrativnih poslov. Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Maribor". Pomembna francoska iznaidha Novi predsednik mehikanske republike 1. decembra poteče poslovna doba sedanjega predsednika mehikanske republike, generala Obregona, in nastopi svoje mesto novoizvoljeni predsednik general Plutarco Elias Calles. Volitve so se vršile | že v začetku poletja. Da ne čaka brez- ] plodno do časa, ko sme po ustavi zavzeti j najvišje mesto v državi, morda tudi, da j se izogne ^ljubeznivostim« svojih politič- j V jducu na francoskem je bila v nedeljo otvorjena razstava motorjev in motornih strojev, ki pridejo v poštev za poljedelstvo. Razstavo je otvoril ministrski predsednik Herriot v spremstvu več drugih članov vlade. Največje zanimanje vzbuja med strokovnjaki pa tudi med ostalimi obiskovalci tako zvani ^sintetični petrolej®, najnovejša in dalekosežna iznajdba francoskih inženjerjev. Sintetični petrolej izdelujejo lz lignita in šote ter baje docela nadomešča bencin kot gorivo za motorje. Njegova cena je skoro za polovico nižja od bencinske in bo sintetični petrolej zato znatno pocenil ves mo- torni obrat. Za Francijo pa je iznajuoa še tem večjega pomena, ker jo osamosvoji napram ameriški in angleški petrolejski industriji, ki zalagata danes ves svet z bencinom. Iznajdba ie zato za Francoze morda še važnejša z vojaškega stališča kakor z gospodarskega. Umevno je, da se :e za to velevažno iznajdbo izredno zanimal tudi ministrski predsednik Herriot. Naša slika ga kaže, s kako pozornostjo sledi inženjerjeni, ki mu razlagajo, kako se izdeluje sintetični petrolej. Herriot stoji na desni, naslonjen na mizo, levo roko oprto ob brado. Angleška kriza «R III>, ki nastopi v par dneh svojo vožnjo v Ameriko. Organizirati nameravajo redne prekokontinentalne proge med Atlantskim in Tihim oceanom za prevažanje potnikov in blaga, predvsem pošte, po možnosti tudi med Severno in Južno Ameriko. Anglija noče zaostati za Ameriko, ker se boji njene konkurence, in se bavi s podobnimi načrti. V Angliji nameravajo sedaj graditi ogromne zeppeline, ki bi imeli do 200.000 kubičnih metrov plina in motorje močne 2500 konjskih «il. Te dni je bil v Friedrichshafnu angleški poslanec Burnlv. ki si je natanko ogledal vse naprave. Ta njegov poset je v tesni j zvezi z angleškimi načrti. Uvesti ho-' čejo namreč redne zračne zveze med Anglijo in Ameriko, na drugi strani pa z Indijo in tudi Japonsko. Tudi načrt letalske zveze med Špansko in Južno Ameriko se vedno bolj bliža uresničenju. V Sevilli in Buenos Airesu naj bi se zgradili veli-kausik hangarji, na Kanarskih otokih in v Cordobi v Argentiniji pa pomožna letališča. Promet naj bi vršili štirje zrakoplovi s 150.000 do 2CO.OOO kubičnimi metri plinske prostornine. Zaenkrat naj bi se že prihodnjo pomlad zgradil poskusni zrakoplov s, 30.000 kubičnimi metri plinske pro- j stornine, 144 metrov dolžine in 21 i premera. Prometni zeppelini bodo prevažali po 40 potnikov in 11 ton pošte in prtljage. Vožnja bo trajala, kakor računajo, med Špansko in Ar-gentinijo preko Atlantskega oceana 3 dni i6 ur do 4 dni 6 ur. pom sprejeli sklepe, ki naj zagotovijo svetu »večni mir* in odpravijo današnje oboroževanje, ki požira leto za letom ogromne zlate -nilijarde. Skoro istočasno so spustili v Angliji v morje novo ogromno podmornico 23». ki ie največja In najmodernejša vojna ladja svoje vrste. Teorija in praksa . . . Konji, ki dobivajo milijone Angl;ia in Francija sta klasični deželi konjskih dirk. V bližni Londona in v okolici Pariza je cela vrsta dirkališč, kjer se vrsti tekma za tekmo. Na stotisoče l.iudi se je zadnji dve leti zelo dvignil, posebno odkar se je nemška valuta stabilizirala. L. I 1923. je znašal nad poldrugo milijardo frankov. Zanimanje za potek pogajanj in x za nemške zastopnike je zato v vsej pariški .'"''"-sti nrav veliko. Kakor je našim čitateljem znano, je dobila Macdonaldova vlada v noči od srede j na. četrtek v parlamentu nezaupnico, K njenemu padcu so največ pripomogli liberalci, ki so doslej pod vodstvom starega Asquitha s svojimi glasovi držali delavski kabinet. Za sredino sejo pa ie baš Asquith predložil parlamentu resolucijo, na kateri je potem vlada padla. O, njegovih motivih smo govorili v včerajšnjem uvodniku. Naša slika kaže Asquitha, ko stoji s svojo soprogo pred vhodom v parlament. Francosko-nemška trgovinska pogajanja Do 10. januarja 1925. velja po določilih mirovne pogodbe za francosko produkte pri uvozu v Nemčijo ista carinska postavka, kakor za druge Nemčiji prijazne države. Od tega dne naprej, pa ima Nemčija v carinski tariii napram Franciji prosto roko. Vsled tega je tudi za Francijo potrebno, da sklene z Nemčijo posebno trgovinsko pogodbo. Pogajanja se že vrše v Parizu; Nemčijo zastopajo: von Tren-uenlenbtirsr, tajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo, in eksperta za industrijo Dahvick in Simpsrn. Prvi seji. ki se je vršila na Quai d'Orsay, ie predsedoval sani ministrski predsednik Herriot: navzoč je bil tudi nemški poslanik v Parizu von Hoesch. Francoski izvoz v Nemčijo nih -asprotnikuv, se je general Caiics takoj po svoji izvolitvi ukrcal in se odpeljal v Evropo, da občišče glavna evropska mesta. Bi! je v Londonu, Bruslju. Berlinu in prispel pred par dnevi v Pariz. Povsod ga sprejemajo z vladarskimi častmi in gospod Calles se počuti tako dobro, da se mu kar nič nr mudi v domovino, čeprav poročajo od tam, da je izbruhnila običajna mehikanska revolucija proti njemu. še predno je zasedel svoje predsedniško lre^to. _ Razoroževanj ? v praksi in teoriji Ob kumovanju angleškega ministrskega predsednika Macdonalda so na zasedanju Zveze narodov v-Ženevi z velikim pom- jim prisostvuje deloma iz veselja nad lepim užitkom, ki ga nudijo krasni konjiči v divjem diru, še boli pa iz strasti do igranja. Marsikdo priigra lepe vsote, marsikdo pa tudi ogromne zneske izgubi. Seveda tudi lastniki konj ne puste tekmovati svojih plemenitih živali samo za slavo, ampak so na zmagovalce razpisane ogromne nagrade. Tako je n. pr. pri nedeljski tekmi za Prix de l'Arc de Triom-phe dobil koni Massine, ki je prispel prvi na cilj, za svojega gospodarja lepo nagrado 330.000 frankov, v našem denarju nad 1.100.000 dinarjev. Massinova tekmeca La Capucine in Isolla Bella, ki sta dospela kot drugi in tretji, sta dobila 200 tisoč, oziroma 150.000 irankov. Tudi lepo vsote. Naša slika kaže vse tri tekmece. Od zgoraj navzdol so: Massine, La Capucine, Isolla Bella. b na lfo Naša slika nam kaže voditelje nemške delegacije. Zgoraj se vračata Trendelen-burg (na desni) in Dahvick iz Quai d' Or-say-a, kjer se vrše pogajanja, spodaj sedi Simpson v svojem avtomobilu. Novi roman,, Jistra"začrie izhajati še ta mesec! V Parizu jc položil general Calles seveda tudi venec na grob neznanega vojaka. Naša slika ga kaže prav v trenutku, ko sc sklanja nad grobom. V ozadiu častno spremstvo, ki ga ie dodelila mehikan-skemu predsedniku francoska vlada. Zeppelini na Angleškem in Soanskem s Cim pride v Ameriko veliki zeppe-liu iz Friedrichshafna ob Badenskem jezeru, nameravajo udejstviti veliki načrt, o katerem se stvarno že dolgo razpravlja. Gre namreč za uvedbo stalnih zračnih zvez na velike razdalje z orjaškimi zrakoplovi, od katerih bi bil prvi -rShenandoah* in drugi o To tuuzno hitrost, ki si jo koma.) predstavljamo, ic dosegel nedavno pri velikih avtomobilskih dirkah na avtomobilskem dirkališču Linas-Montlhery pri Parizu dirkač Eldridge. Vozil je s povprečno hitrostjo 197 km na uro. Ker pa jc moral na ovinkih hitrost znatno znižati, je mora! zamudo popraviti v ravni progi, kier je vozil zato gotovo nad 200 km na uro, ali 3'3 km na minuto. Ako bi mogel avto- mobil prevoziti z enako hitrostjo cesto Ljubljana-Maribor, bi rabil za to razdaljo le tričetrt ure. dočim rabi brzovlak zanio skoro tri ure. Naša slika je posneta v hipu, ko je drvel avtomobil z največjo hitrostjo. Tekmam v Linas-Mnntlhervju je prisostvovalo nad 25.000 gledalcev, ki so prirejali drznemu vozaču frenetične ovacije. Zaslužil .iih je. Fr. W.: I Adam in Eva Bilo je tekmovalno streljanje; pohajkoval sem po veseličnem prostoru, ogledoval šotore in premišljal, kako naj na najdostojnejši način porabim svoj poslednji drobiž. Nenadoma me je nekdo potrepljal po ragii; ko sem se ozrl, sem zagledal poreden obraz, ki je izzivajoče zrl vame. Pisana, z zvenečimi zvončki okrašena čepica mu je izborno pristojala, še bolj pa paglavski nasmešek. cNe obotavljajte ?e, mladi gospod, nekdo mora zadeti,} je žlobudral v pisane cape odeti veseljak. <;Tu imate novčič, če slučajno nimate pri sebi drobiža. Kar vstopite!* Ljudje, ki so se zbrali pred šotorom, so se mi smejali in me ogledovali. Sram me je bilo in zardel sem v lica. Saj sem imel pri sebi še dosti drobiža. Ne da bi se zavedal, kaj delam, sem pohitel po stopnicah in kupil pri blagajni vstopnico. Dobro, dobro!?, je kričal za menoj harkelin. Ako se boste skesali, da ste nosetili predstavo, dobite denar nazaj!> S harlekinom sva se kesneje zelo spi priji+eljila, a tudi od drugih ljudi, ki so takrat pnsetili predstavo, ni nihče zahteval, naj mu vrnejo denar, že samo četverono/.ni umetniki so bili vredni, da plačali vstopnino. Tu je bil zlatobarven konjič s srebrno grivo — orivedel sa ie sam ravnatelj: —, ki je bil razumen kot človek. Z nogo je pokazal, koliko je star. Poznal je vrednost denarja, ki so mu ga kazali, in tudi računiti je znal. Prav sramoval sem se pred njim. Kodri, oblečeni kot ljudje, so plesali menuet, in sicer prav lično. Ko so nehali plesati, so odvedli svoje vdames k mizi. Vodila in nadzorovala pa jih je prav ljubka cp'ca. V največje veselje oirok. in ti so tvorili polovico občinstva, je naskrivaj pohrustala precejšen del mandeljev in rezin, ki bi jih morala postaviti pred gospodo:-. Vsega denarja pa je bil vreden harlekin. Vsako melodijo, ki si jo zaželel slišati, je zagodel na sv< j glavnik. In kako je gibčni, lepi dečko znal zvirati sv< je ude! Niti nismo vedeli, l am mu je ušla glava. Ko pa smo jo zrgledali. smo se zbali, da mu ne obtiči" na hrbtu. Navdušeno peskanje je pričalo o odobravanju navzočega občinstva. In sedaj, gosp^drf! se je obrnil harlekin napram rani ter samemu sebi zapl s! al, : sedaj mi je čast, da vam pokažem mater človeštva v njeni lasini osebi in vam s tem dokažem, da ne izviramo iz < pic, kalor trd jo učenjaki. Eva. sladka moja punčka! Prd\ da te bomo ohfud- vali!* Orjaka dama. ki je na njegov poziv stopila izza zasb ra. na prvi pogled niti ni bila videti tako velika, iako lepo in sorazmerno je bilo ustvarieno nieno telo. ^-Krasna postava! Samo večjo smo si jo predstavljali,- se je glasila sodba občinstva. Harlekin se je pri tej opazki tiho smejal. -Dete, dvigni roko':. se je obrnil proti velikanki. -da k Evi,» seje zmagoslavno o'r'asil harlekin. <"Kje pa tič:š, Adam?- Tu sem .v se je zaful tenek, pro-dirljiv otroški gl-sek. Harlekin se js pognal v zrak kot žega. Kmalu bi je položil, potem bi si Eva izjekala oči!- - Pridi, velikan Goliatb Možiček, ki ga je postavil na roko orjaVinji, je nosil rdečesvilen. zlato vezen frak. dalje kvačkan suknjič, cilinder in sab'jico. Ako bi se pritlikavec ne gibal in ne govoril, bi bil kak^r punčka iz cunj. *Ah::- so ostrmeli vsi. Otroci so zlezli na licpi. je spraševal prav dobre volje. Vse je prasnilo v smeh. Mlada dekletca so se suvala s k v-j molči. <-Reci. da!> Otroče se ie dvignilo in smeje vzkliknilo: Ia.'> — K pa je pritlikavec pripravil u ra poljub, se je kriče umaknilo. Zan;č-lljiv nasmeh je zaigral na ilioMinče-vifi ustnah. V njegovih pntlikT,k:h očeh je bilo malo. dražestno ie-<'»t-e prava p; šast. saj bi ie niti ne mogel | poljubiti. In vendar ie miel 'a. ca, ; kakor vsak Adam. srce in ie b.i d<-> i ušes zaljubljen, samo vedei .i tega, in ako bi mu kdo to povelM bi ga imel malček za norca. Sol >*? pa >o ni prišlo na misel niti iarlek nu. ci j gar ušesa so čula rasti ri1 ■ »n čigar I oči so videle vse, česar bi f i 11 ne f>il) treba videti. Sicer pa ti bilo pie smešno in nihče bi te?a ne verjel Pritlikavec in orjakinja! — | Bila je dete revnih kmetskih staršev. on pa zadnji potomec obubožanega in prmadle'ra starega plemiškega rodu. Oba sta bila Polja1 a. Dasi sta bila nameščena v eni razi azoval-nici, je veljal nevedni kmetic: pritlikavec vendarle za blagorodnega go-, sp<;da. ki mu je treba ponižno nolju-ibiti rob suknje. ! S plahim občudovanjem je zrla ' nanj Eva, zakaj princ Pradzkiewica — to je bilo pravo prinčevo ime — je znal citati in pisati, je govoril več jezikov in bil poučen o vsem, kar se je zgodilo na svetovni pozornim. — Smatrala je za nezasluženo milost, da ji je služil za tolmača in se z njo raz-govarjal v materinščini. Pritlikavec je najprej občutil do svoje rojakinje samo sočutje. Mlada orjakinja, ki je v svojo zabavo premetavala stote, je bila brez moči, ako se je izpozabil ravnatelj ali ako jo je dražil lepi, 1 predrzni harlekin. Sedla je v kot in jokala kot otrok. Ko jo je cul pritlikavec tako ihteti. se je zavedel svoje malenkosti. On. ki mu je laskalo, da so ga občudovali kot čudež malen-kostnosti, je nenadoma začutil željo, da bi bil velik kot navadni ljudje. Samo za trenutek, da bi pošteno pretepel harlekina in pripeljal ravnatelju zvenečo klofuto. Silno ga je jezilo, da je med njimi tolika razlika. Od | jeze je poteptal svoj cilindrski klobuček. izdrl meček in grozil, da vse razbije. In. mislil je prav resno. Harlekin mu je v takih primerih navadno pobegnil. Ako ga je pritlikavec dohitel, je kratkomalo skočil preko pje^a. Orjakinja. ki se je bala za svojega malega prijatelja, je priskočila na pnmoč. Dobrega srca, kakor je bila, je skušala doseči spravo med njim in harlekinom. Harlekin je navadno padel na trebuh in oo^ižno Kamilo Castiglioni Tudi -rJutroa je že mnogo pisalo o tem tipičnem povojnem konjunkturistu, ki se je iz niič povzpel do enega prvih diktatorjev srednje-evropejskega gospodarskega življenja. Lahko si mislimo, koliko so razpravljalo o Castiglioniju šele na Dunaju, kjer je bilo glavno torišče njegovega dela. Mogatini in reveži, visoki in mali, vsi so govorili Jc o Castiglioniju. Listi so prinašali o njegovem padcu cele strani, objavljali vse mogoče anekdote ter reprodu-ciraH o njem nebroj slik in karikatur. Eno teh karikatur, ki je nadvse značilna za cinizem in brutalnost povojnega gospodarskega življenja, prinašamo danes tudi mi. Kako se sporazumevajo gluhonemi Tudi gluhonem človek ima potrebo, da izraža svoje misli, želje in občutke. Ker pa sta glasovni in pismeni govor njegovi naravi čisto tuja, se poslužuje svobodnei* šega izražanja, ki gA imenujemo kretalni govor ali telokret. Tclokret je naraven, ali pa umeten. Da -.o označi kak predmet z naravnim telo« kretom, jc treba zato karakterističnih znakov, ki jih dajejo ponajveč roke, pa tudi obraz in ostalo telo. Ti znaki so ve* kinoma posnetek predmeta samega, zato ,T£ tudi lajiku mogoče, da jih lahko raz* ume. Gluhonemee pa si jih prisvoji brez vsake šole, iz lastnega nagiba, ker mu je ti> edino sredstvo za sporazumevanje, bo* ilisi s svojim sotrpinom, kakor tudi z onimi srečniki, ki uživajo kraljestvo ;jlasu. Naravna kretnja za predmet, dejanje ili lastnost jc enostavna, ali pa scstavlje* na. Tako n. pr. označi gluhonemee «go* vcdo» s tem, da pokaže roge, <;kravo» p«, da pokaže poleg rog še kako molze, ■ vola»: roge in vleči, «bika»: rogc in za* vezane oči, «telc»: roge in majhen. Za* prte oči in na desno nagnjena glava, "prta na roko, pomeni «spati». Ista kret* nja, toda z odprtimi očmi pa znači «sta* novati*. Lastnosti sc izražajo največ z enostavnimi kretnjami n. pr. «bel» — ka* zunje na zob, ali na ovratnik, «star» — gubasto lice, «hudoben» — pčst na lice itd. Seveda je tak kretalni govor zelo ne* popoln, dostikrat celo dvoumen in vsaj lajiku nerazumljiv. Razvija pa se po sta* rosti. inteligenci in po pobudah okolicc. Gluhonem otrok ima kaj borne in medle kretnic, zlasti ako ga okolica zanemarja. Odrasel in nadarjen gluhonemee pa se more prav spretno izražati o vsem, kar jc potrebno v vsakdanjem življenju. Naravni telokret, kakor ga vidimo pri ncšolanih gluhonemcih, predstavlja prav za prav človekov pragovor, vendar že v dovršenejši obliki in vsebini, kar je go= tovo vpliv bogatih duševnih pridobitev slišečega in govorečega sveta. Vobčc pa jc to šc danes nekak »mednarodni jezik«, ki se ga mora dostikrat poslužiti tudi polnočutcn človek, ako zaide med tujce. Po prevratu sem opazoval na neki du* najski gluHoncmnici novince, ki so se bili /brali prav od vseh vetrov sveta; cclo iz daljne Indije jc bila neka deklica. Nekaj časa so se kajpak začudeno gledali, toda čez par ur so bili že kakor rodni otroci. Deklica iz Indije je kramljala« z nem* škim 1'eterčkom prav tako, kakor mo= skovski begunec s tržaškim. Kakšen «Ba» bilon» pa bi bil, da je bila ta deca polno* čutna! Cele mesece bi se morda ne raz* umeli. Glavna pomanjkljivost kretalnega go* vora se kaže v tem, da hima izrazov za abstraktne pojme. Tuji pa so mu tudi mnogi konkretni pojmi, zlasti oni, ki se* gajo preko vsakdanjega življenja, n. pr. v znanstvo. Kretalni govor ne pozna lo= gičnega in slovničnega značaja glasov* nega govora. Besedni red je tu čisto dru* gačen nego ga poznamo mi. Gluhonemee pokaže s kretnjo: «Jaz, robec, niča, s če* mer hoče povedati: «Jaz nimam robca». Ali da navedem še bolj tipičen zgled: «Jaz — kaditi — 3, 4 denar — dišati — žena moj — dobro — soba ostati; jaz — kaditi — 1, 2 denar — žena moj — krc* gati — jezik, oči peči — smrdeti — okno malikove. Druga slika predstavlja vas Stoletja dela so izpremenlla ljudi v stroje kateri obdelujejo zemljo. Naenkrat sc pojavi odposlanec 0.785 pa .iih jc umrlo vsled pika strupenih kač. Tigri so umorili 835. leopardi 494, ali-I gatorji 313, merjasci 119. medvedi 79 in 500 letnica smrti Jana Žižke s Trocnova Tc dni *c spominjajo Čehi enega svojih največjih mož, svojega najhrabrejšega bojevnika, branitelja in zaščitnika Jana Zjžkc s Trocnova, ki ga je 11. oktobra J' 24. iztrgala kužna bolezen ljubljenemu narodu. Kakor jc dobila puritanska Anglija 17. stoletja svojega CromweIIa in pozneje velika francoska revolucija Napoleona, tako jc dobila husitska revolucija svojega žižko. Bil jc iz sciskega plemstva, ki jc roditi verski boji, zlasti ko se je cerkev takoj sklicevala na pomoč posvetne ob> lasti. Možnost je nastala, ko se je krah Vaclav iz strahu pred bratom Zigmur dom. ki jc stal na cerkvcnem stališču, odločil za rcakcijo proti liusitstvu. Iskra, ki jc zapalila vojni požar, je bil«, razdejanje mestne hiše v Pragi dne 30. julija 1419., ko so vrgli osovražene n;i sprotnike gibanja skozi okno. Kralja Vai. lava je od tega zadel mrtvoud in jc čt nemega invalida ozdravi vsaj ene hibe, to je nemosti in ga more usposobiti za enakovrednega č'ana človeške družbe. O tej metodi bomo izpregovorili v poseb* nem članku. _ Ruski revolucij ski balet »Zlato tele4' V državnem opernem gledališču v Moskvi se bo v kratkem vršila premijera prvega revolucijskega baleta t. imenom •■Zlato telc». Balet ima pet dejanj, libreto zanj ie napisal V. Rjatzov. glasbo pa jc zložil mladi komunistični komponist Kor-benko. Snov baleta obravnava borbo dela s kapitalom. Prva slika nas pelje v tempelj zlatega teleta, kamor dero ljudje, da bi si pridobili zlata. V gneči jih mnogo pogine iu samo nekaterim sc posreči od- | krhniti nekoliko drobcev zlata od krone 1 čili 23.911 zveri in 59.545 strupenih kač. Rekord je dosegel lovec Nenah Sind, ki i! ie lani ustrelil ali ujel 18 bengalskih ti- i srov in 31 leopardov. S tem številom je tekom zadnjih desetih let — svojega pr- | g^va pot. Leta 1410. jc bil v poljski službi ter sc je udeležii velike zmage nnd Ncn* škim redom pri Grunvvaldu na Pruskem. Potem sc jc vrnil na Češko in stopil v službo na kraljevskem dvoru. Kot ko> vega tigra je ubil z 19 leti — uničil vsega skupaj 53 tigrov, od teh 19 samotarjev, ki so posebno nevarni ljudem, ter 97 leopardov in pantarjev, ne vštevši obilico i cclo trikratno število lani uničenih zveri ne bi prav nič poznalo v »črnih džunglah«. » drugih zveri. Nenab Sind pravi, da se mornik soproge kralja Vaclav j Žofi c -c spremljal kraljico k Husovim pn ligam, ki so mogočno vplivale na ližko. Te?ko jc prenesla njegova, vsako krivico so* vražeča duša smrt ljubljenega onustra» in krutost kostniškega koncila proti češki reformi. Dve silni volji sta trčili kupj': ccrkvc, ki ni dovoljevala nobenih izpre--memb v obredih ter je neizprosno stavila svoje povelje nad prepričan c po-cdinca, in naroda, ki se jc s cclo dušo po* stavii za božjo pravdo, stoječ pri »v. pis> mu kot neomajnem temelju vere in živ* Ijcnja. Iz tega so se morali prej ali sicj Brez pribitka za takoivane varljiv« 20% popuste, pač pa po uajuižji temeljni ceni kupite angleška snkna le pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. prosil za odpuščanje. Mali pa se ni dal tako hitro potolažiti in njegov jezik je bil oster kot dvorezna klinja. Pošteno je opral svojega tovariša, za-kar ga je pa ravnatelj primerno na-kuril. Ravnatelj pa je dobro vedel, da pritlikavca ne more pogrešati, zakaj / njim se niso mogli kosati modri je 15va zopet tožila, i jo je uazival gospodična Eva-. -Pre-rašala, ne da bi pri klinjain le dan svojega rojstva!> I -Ne tako, princ,:' ga je prosila. Čeprav nisva ustvarjena drug za drugega, rada sc imava vendar rekel nekoč, ko Zakaj? je vprašala tem kaj mislila. Ker pritlikavca ue morete imeti rada.5 je odvrnil in tiho vzdihnil. bilo za razvoj na Češkem izredno po* 1 P°' mescca umrL Od Zigmunda niso mop: husitje ničesar upati; vojna jc bila n< izogibna. Čc naj bi ne bila narodu v p-gubo. je bilo treba voditelja, ki bi hu-sitstvo vojaško organiziral. In tega {■ našii v Žižki, s katerega osebo jc bi združena tudi usoda Češke. Dne 10. n< vembra se je pod njegovim vodstvor: končal napad Pražanov na Malo stran zmago nad kraljevo stranko. Ker Pražan niso bili preveč navdušeni za vojno in so sklenili s kraljevo stranko premirji jc odšel Žižka v Plzenj, ki pa se ni i/ kazal za ugodno središče husitskega oci pora. Žižka jc prekinil žc v marcu 142". boj proti kraljevim ter odšel s svojim ljudstvom na vzhod, kjer jc nastal i? razvalin mesta Hradište, Tabor, prva trd njava v deželi. Žižka je dal svojim kmetom v rok.-okovane cepec in sulice ter napravil i/ njih na mah strašne bojevnike. Treba p.i iih jc bilo zavarovati proti tipičnemu srednjeveškemu konjeništvu v železni!" oklepih, /ato je naredil ograde i t vo/ V teh ogradah, v topništvu, v oddcljcnjii po orožju, v organični združitvi vse vop ske pod voljo voditelja, v vestni vežbi. v redu pri pohodu, v boju in v taboru itd. v vsem ie dokazal Žižka svoje'genijalno tvorno in organizatoričnu delo, spojen < s čudovito strategično nadarjenostjo. Žižku ni izgubil nobene bitke, celo potem, ko jc prišel šc ob drugo roko — prvo je izgubil že v bojih Poljakov z Nemci — jc /nauieuito vodil boje ter zmagoval nad Zigtnundovo vojsko in nad njegovimi za« vezniki na Češkem in Moravskcm. Slaven jc njegov pohod n i Madžarsko, kjer so pritiskali nanj .Madžari z veliko pre močjo. V nivši sc na Češko, ic umrl II. oktobra 1424., ko jc oblegal grad in mest. I'ribysla\ Žižkov čisti, vzvišeni spomin jc »eloč« jivo pojen s Husovim ^oininom: kakor jc v ilusu vtelešena češka verska misel, tako sta \ Žižki poosebljeno junaštvo in vojaška nadarjenost češka. Ce j<~ tujina s tema imenoma spajala svoje najgloblje sovraštvo, so Cehi, husitski in novi, pre rojeni, izražali in izražajo v njih svoio največjo ljubezen. mcnljivo v narodnostnem, političnem in vojaškem oziru. Pripovedka pravi, da se jc rodil junak, v katerem jc najbolj iz* ražena češka sila in češko junaštvo, v bližini očetovega dvorca v Trocnovu pod prostim nebom, med viharjem pod mo* gočnim hrastom, s katerega si jc po* zncjc ljudstvo rado sekalo les za topo* risča k sekiram in kladivom v trdnem prepričanju, da bodo njihovi udarci tem več zalegli. Iz Žižkovega življenja pred letom '419. vemo Ic nekaj podrobnosti. Sredi južne Ceškc jc spoznal pohlepnost go* spodc z Rožmbcrka in sosednih bogatih samostanov ter mogočnih kraljevskih mest, kjer se jc kopičil kapital v rokah nemškega patricijata in težko padal na tchtnico proti zadolženemu sclskcmu plemstvu. Doraščajoči Žižka jc čutil ta tlak, ki jc potiskal male plemiče in kmet* sko ljudstvo, bodel ga jc v oči sijaj ošabne cerkve in nenra\nost duhovništva. S takimi dojmi jc odhajal z doma, od ka terega jc njega in mnogo drugih selških plcmičcv odtrgala peza razmer, in si pu iskal novo življenje v tujih službah. Nc vemo gotovo, kam ga jc vedla nje je Se O, rada vas imam, Mihajlovič,. lahko. mu je zagotavljala Eva in mu prožila orjaško desnico. Bolesten nasmeh je zaigral pritli- > konjiči in plešoči kodri. To je vedel j kavču na ustnah. -Ali hočete biti mo- Prikiinal je. vDa. rada se imava vendar lahko, Eva!.; Sedaj se je jasuo in \eselo zasuie-jala. Saj itak ne dobim moža, iu tudi pritlikavec. Zvit in pohlepen de- ja žena? , je vprašal in vsa hripava prav je tako! Kdo bi skrbel za starše, narja, kot vsi pritlikavci, je izkoristil mu je bila govorica. ako se poročim!> -•-■-- - -- - - - - ... i Snubač pa ni bil tako daleč, kakor velikosti se je njo. Ravnatelj, ki je upal pridobiti novo privlačno moč. V smrtni zadregi ga je pogledala orjakinja. Ni vedela, kaj naj mu od- je mislila in tudi v :-1 sovori. Polaeoma mu ie odteenila lahko meril z uj;>. I vsako priložnost, da privije plačo sebi in svoji rojakinji. Orjakiujo je najel ravnatelj za ne-! govori. Polagoma mu je odtegnila znatno plačico, ko je bila v največji roko in jo položila v naročje, stiski, ker je morala skrbeti /,a svoje starše. V svoji prisrčni preprostosti je i katerem je sedel, skfivil roke in na-hotela parkrat priljubiti pritlikavcu j gnil svojo skaženo glavo ua prsi. Slu- ■iNo, vidite!. Skočil je s stolčka, na ga je izvohal in mu predlagal, naj po- ' roči orjakinjo. Pritlikavcu se je stisnilo roko, ko ji je pomagal. Dejal ji je | čaj je privedel v sobo harlekina. Nje-večkrat, da bi lahko zahtevala še več, gov sokolji pogled je švigal od orja-ako bi se zavedala, koliko je vredna.1 kinje do pritlikavca in obratno. Orjakinja se tega seveda ni zavedala Kaj vam je, Pradzkiewicz?> ga je in strašno ji je bilo, ko so jo ljudje vprašal. Grizete ustnice, kakor da občudovali. Ah,> je cesto vzdihovala, vas boli trebuh. Ali naj skuham ka-r.di se mi, da sem zopet malo zrast-^nelic ali.. .?> pri tem je pokazal na la! Ako se bo tako nadaljevalo,; Evo, este se sprli s svojim srčkom?> končno sploh ne bom vt£ podobna j Orjakinji je kri zalila lica. Brez človeku!> i hesede je zgrabila zasmehovalca in Muzaje se si je mel roki ravnatelj, j da stresla, da je izgubil vid in sluh. ko jo je čul tako tožiti. <Že sedaj se Nenadoma se je zavedla svoje moči. ................." Ko je vrgla harlekina iz sobe, se je plaho in boječe približala pritlikavcu. «Adam Mihajlovič. ali ste hudi name?.* Solze so dušile njen glas. je hlastno zatrjeval. Nikoli ie še ui tako imenoval; vedno vam ni treba bati konkurence, gospodična Eva, in če boste rastla še štiri — pet let, saj ste stara šele 18 let, vas bo občudoval ves svetb To je pritlikavca vedno zabolelo. r1?^ >>i rastel namesto vas,} ii ie rce v prsih, ko je zagledal okornega človeka. Pobledel je kot kreda: a nihče se ni zmenil zanj. ■rAli bi ne bila lep parček?, se je nasmejal orjak Evi. Smeh mu je donel kot grom. -:Tudi meni se zdi! je vzkliknil harlekin, prekucnil kozolec in skočil kvišku kot žoga. Imenitno vaju bo gledati! j Da, , je meuil ravnatelj, *in vesta kaj, otroka: ko se poročita, vzemita deset mark vstopnine. Stavim glavo, da bo cerkev natrpano polna. Takoj bosta imela novce!> Tap! -- se je zasmejal velikan, kaj praviš, draga moja?> cZdi se mL da me boste kazali za I mislil kai takera!v denar še potem, ko bom mrtva, zakričala Eva in obupuo zaihtela. tega mi manjka. Ne poročim se! Ravnatelj in velikan sta se osuplo spogledala. Ponudbe vendar ne boste zavrnili. > je dejal ravnatelj. ^Takega moža. ki bi bil za vas, ne dobite tako kmalu!., Harlekin je poškilil v stran. •sKaj pravite, Pradzkifnyicz? Jaz?::, je zahropel pritlikavec in se zgrudil na tla. Jezus Marija!, je vzkliknila Eva. Adam, Adam!v je vila roke. cUnii-ra! Vi ste njegov morilec, ravnatelj!:« Harlekin je tekel, kar so ga nesle noge. k bližnjemu zdravniku. Ko se je vrnil, si je hotel ravnatelj poruvati lase. Da. kdo bi si bil lo mislil!;, je tožil harlekin, ko mi je to pripovedoval. -Ko sem se vrnil v šotor, je držala Eva malo trupelce v naročju. 'Saj ga ne vzamem, saj ga ne vzamem b je šepetala truplu in ga božala ter polju-bovala. -iBodi dober, Adam!> Naj je zdravnik govoril, kolikor je bolel, orjakinja n.u ni izročila trupla. Poslali smo po duhovnika. Pa tudi temu se ni posrečilo, da bi jo potolažil. Kratko nato je zblaznela. <-Da, kdo bi si bil tn mislil.> je končal veseljak in si z rokavom svojega pisanega krila ''tri solzo iz '?i Orjakinja in pritlikavec! Ne bil bi Antonin Svehla Češkem Pred dnevi so praznovali na dvelctnico, odkar e na vladi sedanji kabinet pod predsedstvom voditelja agrarne stranke Anlonina Svetile. O pomenu tec i za povoine razburkane in neurejene poii-si j tične razmere v Srednji Evropi redkesa | dogodka smo v «Jutru» že govoti*'. «JCTTKU» 51. ZT41 i ;Teuuja ie.. i Ljubljanski gledališki film Pozno se je otvorila sezona tudi letos. Šele s J. oktobrom, kakor v predvojni dobi. Ako bi se vsaj pol meseca prej za« čenjala, a prav toliko prej zaključila, bi bilo za publiko in blagajno ugodneje. A začela se ie, priznajmo, z dobrim zale« tom: drama je nastopila takoj z dvema novima velikima in mojstrskima drama ma, opera z noviteto «Majsko nočjo« in z dvema nanovo naštudiranima aktovkama «YT vodnjaku« in »Cavalleria rusti« cana«. Rostandov «Cyrano de Bergerac« je za naše materijalne in osebne gledališke razmere sicer preveč preciozno delo. Na« mesto svile in čipk, barhent in papir; a izvaja se jako ambiciozno.. Rcprize so bile v primeri s premijero uglajenejše; le hrupnosti in forsiranja glasilk je še preobilo. Enotnejša in v občutju harmoničnejša je bila Tolstega «Moč teme». Kakor pri« digar v raševini je koračil veliki jasno« poljanski samotar skozi svojo dobo. Imel je vero in poklic apostola in se je upiral v semu svetu. Zato ga je seveda sv. sinod izobčil. Ali bi pač bilo njegovo hotenje veto. ako bi ga rusko popovstvo ne preklelo? Njega, najvernejšega kristjana, asketa, polnega odrekanja, ki je do krvi bičal svoje telo in dušo, da bi očistil človeštvo! Njega, ki je učil prvotno naivno krščanstvo in pravi socializem! Preganjali in križali so ga, kakor so kri« ža in umorili ne le Krista, Savonarolo, Husa i. dr. Fanatiki so bili vsi pesniki in fanatičen dramatik je bil tudi Tolstoj, revolucionar, zanikovalec moderne kul= ture, sovražnik spolske ljubezni in žen« stva, vodke in imetja, zlasti kapitalizma. Zato je bila «Moč teme« dolgo pre« povedana ne le na Ruskem, nego celo po Evropi. Stari Askim, glasnik pesnikovih misli, smatra za podlost in zločin, da do« naša kapital obresti in da se dajejo ljudje /iviti od denarja. «V potu svojega obraza inoraš delati!« govori socialist Tolstoj, in <->loč teme« so odklanjale zato vse vlade. Najbrutalnejše je dejanje, ko umore novorojenčka. Tolstoj je napisal k prvot« nim scenam varianto, ki je milejša, a še zmerom neznosno grozna. Pri nas so letos zvarili obe varianti, dali prizorišču- ulogo okrnili do ničnosti. Pokojni A. Ve« rovšek z gdč. Krcisovo sta z neskrajša« nim tekstom prav v teh prizorih do« t,egla največji umetniški uspeh. Ivan Levar jc kot Nikita zopet doka« zal, da je dramski umetnik. Ko sc utrdi v modulaciji govorice in izgubi zadnjo sledove pevnosti, lahko postane Levar, ki je vedno resno umetniško stremeč mož. naš že dolgo zaželjcni junak. Vesela «Paglavka» jc bila po ruskih grozotah dobrodošel oddih. Publika je uživala. Le memorija nekaterih jc na odru pešala! — «Firma P. B.» pa ie z velesejmom menda že opravila svojo dolžnost. Blodkova operna cnodejanka «V vod« njaku» zveni kakor ljubezniva narodna pesem. Poznamo jo /c od leta 1889.. ko jo je poslovenil, naštudiral in dirigiral rajni Fr. Gcrbič. V zgodovini slovenske opere je naravnost cpohalno delo. «Y vodnjaku« je namreč sploh prva opera na slovenskem odru v Ljubljani. Foersterjev «Gorcn jski s!avčck» je bil še opereta, Illncrjeva opera travestija Kralj Vonclra XXVI.» s Foerstcrjcvo instrumentacijo je bila možna le v pred« pustnih dneh (1870,—1873.). nato sledeča Adamova «Picrot in Violctta« M870., 1873., 1887.) pa je bila tudi ie opereta. Šele Blodkova «V vodnjaku« je dne 25. marca 1889. v stari čitalnici seznanila Ljubljano, s pravo, resno opero. Dali so jo najprej s klavirjem, kasneje so pritegnili še nekaj goda! in končno, po letih šele, so jo izvajali s popolnim, vojaškim orkestrom. A tudi v novem deželnem (sedaj opernem) gledališču jc bila «V vodnjaku« prva slovenska opera. In tudi pod Gerbičevo taktirko. Pozneje so jo ponavljali še v raznih sezonah. Za ^Prodano nevesto« je sorodna ji opera «V vodnjaku« v Ljubljani najbolj po« pularna, ker melodično najbolj lahka češka opera. . Tekst so ji zdaj revidirali A ne vedno srečno. «Aj, to bude švanda« se glasi zdaj «Ej, to bode smeha«. Basovi legi bi bilo prikladnejše: Aj, to bo smejanja«, ker a je ugodnejši, nego e in je tudi v nemščini ta vrsta: «Ei, das vvird ein Prachtspass« ... Včasih pa je bil današnji lemogooo obliko ter so Mitričevo idejno i «Janek» še Jurček, in «Lidunka» je bila karakteristično posebno zanimivo | Jerica, in ušesa so se nam na domača imena tako privadila, da jib danes po« grešamo. Izvaja sc opera prav dobro, le odrov« ska oprema jc več kot slaba. Drevesa, ki imajo namesto debel tinke deske, bi že lahko izginila. Vojtek in Janck bi sc mo« rala skrivati vsaj za grmove, da bi bile situacije vsaj za silo verjetne. Z Veruno sc gdč. Sfiligojeva odlikuje v peskem in tudi v igralskem oziru. Zlasti njen jasni izgovor jc hvale vreden. Iz« vrsten jc g. Zupan kot komični starec; prav vrl je g. Banovec, ki stalno napre« duje tudi v igri in obeta glasovno iz« redno nagel razvoj. V svojem elementu jc gdč. Rozumova. Publika jo posluša rada, zlasti odkar jo več razume. Pevka naj se zaveda, da jc opera peta drama, da jc jasna vokalizacija eden prvih po« gojev umetniške kvalifikacije in da ni dovolj, materijul imeti, nego ga treba prav uporabljati. V uRusalKi« bo imela priliko, izkazati sc ... Senzacionalni Ubpeh Pietra Mascag« nija je prestopil leta 1S93. tudi slovensko mejo in slovensko gledališče ic uprizo« rilo njegovo «CavaIlerio rusticaco« prvič /c 8. februarja. Zopet po zaslugi in trudo« ljubnosti Fr. Gcrbiča. To dejstvo kaže. da je imel Gcrbič mnogo zdravega okusa in zmisla za moderna umetniški dela. za katera se je pravkar zanimal tni.z'k.iini svet vse Evrope. Kakor «V vodnjaku« in kasneje vProdana nevesta« jc prišla tudi «CavalIeria rusticana« pod Gerbičevo taktirko na slovenski oder in sc vzdržala s svojo originalnostjo do danes. Mascagni jc napisal muzikalno finejše opere, n. pr. «PrijateIj Fric« in «Iris», a «Cavallcria», njegov prvenec, jc zasenčila s svojo bru« talno pristnostjo in močno dramatiko vso njegovo nadaljnjo produkcijo. Polnokrvna je danes, dasi nam zveni že nekam obrabljeno. Zlasti na sedanji na« čin njena izvedba ne more navdušiti. V splošnem nedostajc vezave, temperamen ta. G. Valentinov je zapel med uver« turo za odrom prav čedno, jc v operi zadovoljivo igral in pel. toda pešal in opešal. Lucia gc. Smolenske jc zelo šibka, Lola gdčne. Korenjakove pa zelo skromna. Alfio g. Cvejiča postane izvrsten pri re= prizah, ko se pevec v partijah utrdi. Pri j prvem nastopu je bil še nervozen in raz« i tresen. Postavil pa je pristno sicilski tip in pel prav dobro. Najboljša je Santuzza gdč. Tbalerjeve; pevsko in igralsko stoji na odlični višini. Očividno svojo partijo j j doživlja ter poje in igra iz duše. Z j naš : okus celo preveč iskreno; v sicilski ma« j ščcvalnosti in vulkanski strastnosti jc j prediskretna. Zbor, najbolj zaposleni del ansambla, je popolnoma zadovoljeval. Da jo je bil sopran malone zavozil in zbegal tudi so« listko, mu spričo nezadostnih skušenj in silnih pripravljanj za nesrečno «.Majsko noč« niti ne* štejemo preveč v zlo. Tem manje, ker je situacijo dobro zopet rešil. Uprizoritev v celoti je prav dobra. Le ozadje jc v Siciliji isto, kakor je bilo v Sevilji. In to jc čudno... V ostalem je beganja žensk celo preveč. A da hodijo Sicilci v cerkev pokritih glav. tudi šc nismo vedeli... Uprizoritve z gg. Kovačem in Za« thevcm nismo še slišali, a sporočimo o nji prihodnjič. Zadnja predstava «Carske neveste« jc bila zanimiva, ker jc bila prva čisto slo« venska: Graznjoga namreč jc pel g. Cve« jič slovenski. Za svoj prvi nastop v tej partiji resnično prav dobro. Do četrtega dejanja. Tu je omago^al pod višinami. A ne dvomimo, da bo vedno boljši. Nova jc bila tudi ga. Asejeva. ki sc jc z bolno go. Smoicnsko ves čas utapljala in kon« čno ž njo vred klavrno utonila. Sploh treba zadnjemu in prvemu dejanju (tu a zbore!) novih skušenj. Izvrsten kakor vselej jc bil Betettov Sobakin in odlična Ljubaša gc. Thierry«Kavčnikove. Tu ima« mo končno zdrav, izdaten alt. ki zmaguje tudi višine sijajno! Gosp? pevka je bila v vsakem oziru prvovrstna. Dokaj boljši od prednika jc g. Banovec kot Lejkov; le v igri jc še preplah ter po maski prebled in ničast. Tudi g. Mohorič kot Bomelij presega v igri svojega prednika. Še več demonienosti pa bi bilo šc bolje. Zbor in orkester sta sc zdela utrujena. Istotako utrujen vtisk jc delala glavna pevka, gdč. Rozumova. ki pa je imela v neza« ncsljivi družbi sploh zelo težavno sta« liščc. Zato veljaj o nji naša prvotna las« kava kritika. -t-tt Prekmurska politika in šolstvo i Le čevlje sodi naj kopitar! j Ta večno veljavni izrek nam je vselejj pred očmi, kadar opazujemo delovanje j poslanca Klekla v prid in neprid prek-1 murskega ljudstva. Klekl je silno naiven človek, ki ga mo-l re vsakdo voditi za nos, kolikor mu dra go. Kdorkoli pride k njemu, vsakemu s» : h oče prikupiti. In če bi Madžari zahte-{ vali ukinitev slovenske šole, pa bo Klekl kimal za njimi, ('e ima madžarou slabe j vest, bo šel h Kleklu iskat pomoči, d;i ga ne zaloti pravica. V svoji naivnost' se naš poslanec mendn niti ne zaveda, koliko narodne škode nam je napravil s tem. Namen našega članka je, da pokažemc slovenski javnosti, koliko škode lahke načini človek, če mu je slučajno dovoljeno, da odloča o stvareh, katerih ne razume. Centruiu našega Prekmurju je Mursk;' Sobota. V redu je, da je šolska oblast ti ustanovila gimnazijo. Imeli pa smo ž< preje tudi meščansko šolo, ki je za naše obrtnike važnejša kakor gimnazija. Zate je bila gimnazija v nevarnost L da b< imela premalo učencev Šolsko poslopjf je zgradila občina za meščansko šolo ir ga je v ta namen izročila državi. Posl;i nec Klekl je delal na to, da se meščan ska šola ukine, da je na ta način dobil; gimnazija poslopje. Prvi razred meščan ske šole se je ukinil, četudi je imel prekc 44) učencev. Za izobrazbo obrtnega nara ščaja ima pomen le meščanska šola, a za radi Kleklovih kapric se je ta ukinila Hvala lepi g. poslanec, ker tako lepo skrbite za svoje volilce obrtnike. Klek! je hotel s tem očividno prisiliti naše star še, da pošljejo svoje otroke v Dolnje Lendavo, ker je za lendavsko meščanske šolo v Lendavi premalo učencev. Lendavska meščanska šola ima štiri učitelje na vsakega ne pride niti sedem otrok. č'e ima država toliko novcev, da jo vzdržuje, zakaj ne vzdržuje tudi te v Mursk' Soboti, ki ima dovolj naraščaja. Poslanec Klekl zahteva tudi. da se zopet uvede prekmurski katekizem. Kaka logika je to? Klerikalna stranka zahteva nedeljivo Slovenijo, v Prekmurju pa na; se goji najhujši separatizem. V kratkih potezah smo orisali razmere, ki nastane jo, če odločajo ljudje o stvareh, ki jih ne razumejo. Mnogo je še takega gradiva, pa za sedaj le toliko. Sv. Duh naj razsvetli naše voditelje, ker drugače bomo vedno bol. propadali, namesto da bi napredovali Naši narodni nasprotniki se nam pa po-sinchujejo. češ kak narod pa je to. Nosim perilo, tavate, rokavice, nogavice itd. od tvrdke Šinkovec nast. Jf. SOSS Ljubljana, Afestni trg 19. 191na 1U J Kreško fino sol ■i na vagone nudi najceneje aaMa VLAD O R A D A N Zagreb, Margaretska ulica štev. 4. Telegram : VLADAN Telefon 21 - 68 ** Novosti za damske plašče in jopice Sealskin, pliš, astrahan in krimer priporoča v veliki izberi tvrdka 5064-a A. E. SKABERNE Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 A ha!! I zafo rako Jepo b elo ker je oprana s — PISALNI STROJ Generalno za stopstvo za vso Jugoslavijo American KONDOR Comp. 5088 a Telefon 5-05 I lica štev. 18 Tsrdba Meuič i Teršan, Ljubljana, Prešernova S na dvorišča, naznanja cenjenim odjemalcem, da je gosp. Alekslj Kovačevič v prijateljskem sporazuma izstopil iz podjetja, ter ee zahvaljuje za izkazano zaupanje. Od I. oktobra I924. bo vodil g. Mirko Teršau pod trgovsko protokolirano tvrdko M. Tei>šan, prej Kovačevič i Terš&n, to podjetje pod prejšnjimi razmerami, priporočajo se za nadaljnjo naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem 5238a Alekslj Kovačevič. Mirko Teršan. ; S * Z s £ £ w\wm\muun\nm\\mu\\uu\w\\\uu\ Zaradi zaposlenosti v drogem podjetju sprejmem v družbo z omejeno zavezo v Ljubljani -*'865a družbenika ali družbenico s primernim kapitalom, ki bi osebno vodil podjetje. Razpolagam z več. glavnimi zastopstvi dobro uvedenih predmetov s komisijskim skladiščem v Ljubljani. Skladišča in pisarniški prostori so iia razpolago. Naprošam obširne pismene ponudbe pol „Eksistenca" na „PubHcita8", d. d. oglasni zavod Ljubljana, Selenburgova ulica 7/II. (hiša Jadransko-Podunavske banke). Preoblikovalmca damskih ln moških klobukov J^arbonč-Završan JLjubljana }y[estni trg štev. ? preoblikuj: po najnovejših modelih. Velika iyi>era damskih kl°buk°v in nakita. «w =» Prodaja sadja. Ravnateljstvo graščine Gornji Ptuj proda približno 3 do 4 vagone s o rti ranega, namiznega zimskega sadja. - Podrobneje se izve pri gori navedenem ravnateljstvu- snsa somodelujoče p rafmT sredstvo Tovarna Viljem Brauns Ceije TVRDKA Galanterija LUD. DOLENC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8 (nasproti hotela „Lloyd"} toplo priporoča svojo novo zalogo umivalnih gob, umivač, kolinske vode, parfumov, modnih lasnih obročkov, spon, glavnikov, svilenih robčkov in vseh v galanterijo spadajočih predmetov. 5117aII Igrice • Medni predmeti • Perilo za iMške - Nognics. Nizke cene Vas presenetijo! cg 53 3 O' o < » o » a* e O a- P < 0 o u 7? QM P o C. O O n N O U* <3 ■c -t o n t 0 a 8L < P O a s« n ct> M P <3 CD . Najstarejša slovenska pleskarska ln lloar-ska delavnica I90H SRICEL3 Dunajska cesta 16 •e priporoča, is Izvriitei ti Si a. Cene mirni. Za nizko ceno 280 Din I slEe-Ss1^6jahalno hlače v sivi ali drap-barvi v manafakturni trgovini Križaj & Kastelfc v Logatcu uo poštnem povzetju franko. Sporočite bamo mero v pasu. Solidno delo. Velika izbora zimskega blaga po zelo znlianlb oenah. 5251 a r n DRVA trboveljski premog H. Petrič LJUBLJANA Gosposvetska o. 16. Telefon 343. Cvetličarna AN T. BAJEC Ljubljana, Pod tranCo Poročni in godovni šopki, 3»31a Jj nagrobni venci, trakovi z napls^jj i Prvovrstne lovske puške, municija, lovske potrebščine, najcenejša strokovna delavnica za popravila, naprava novih kopit, montaža daljnogledov, graviranje itd. Tvrdka „80LIDUM", Ciril Jelene v KRANJU it. 1. 5028a r~ Fpan Kopožec, urar ulica. Sv. Florjana popravlja vsakovrstne žepne in stensko ure nihalo m kakor tudi ure budilke. Fooenl ln z garanoljo. štev. 31 ter nre z 51121 J Peridicus ss^ss^s^ss^s^gs^s^s^s^g^s«* Krater Kajetan Bft Roman po ustnih, pisanih in tiskanih pirih 37 Čemu to? — Zakaj? — Kdo ste? — Ali ste blazni? — Mar ne veste, kje ste? — Božjega namestnika — blagoslovljenega moža ste tako žalili! — Orožnikom vas izročimo! V ječo vas pošljemo! Nesramnež ste! In vaš greh, vaš greh je strašen!» Nič ni čakal odgovora, nego je le skakal, sikal in vreščal pred Golobom. Golob pa je bil preveč upehan. Niti glasu ni mogel dati več iz sebe. Le globoko se je oddihaval in si s komolcema brisal znoj.. Prior se je togotil dalje in izpraševal, se zgražal in pretil, da je postal ves penast. V refektoriju so spravili p. Danijela že toliko k zavesti, da je medlo odgovarjal p. provincijalu. «Kdo je ta nasilnež?» Končno se je Golob oddahnil. Dvignil se je med svojima stražnikoma, ki ga ves čas niti za trenotek nista izpustila iz svojih lopatastih šap, ter je odgovoril: je ponovil pater Danijel. Grozno! Nezaslišano! Ali je kaj takega sploh še mogoče?" je kričal starec. <:Vi, pošast v kuti, vi torej tajite, da ste mojo nesrečno varovanko mesece in mesece zalezovali, da ste jo za- peljevali v spovednici, lazili v dobsko šolo in imeli ž njo se stanke celo v samostanski grobnici?» Sam večni Bog v nebesih ve, kakšno krivico mi delate!> je odgovoril Danijel. «Ker govorit take klevete, moram misliti le, da ste ali blaznež ali ostuden lažni k.» je nadaljeval starec. Njega vprašajte — on vam dokaže! Črno na belem...!-» Ah, p. Benedikt? Čemu p. Benedikt? Zakaj ni poklicala mene, ako me je poznala tako dobro?* je izzival Danijel in se počasi vlekel k stranskim durim. ccSvojega morilca pač nesrečnica ni marala videti. P. Kajetana si je želela, poštenjaka, a ker njega ni bilo, je prišel p. Benedikt, da jo je še del v poslednje olje.* Tedaj se je p. Danijel ustavil, se ozrl po p. provincijalu in dejal: P. Kajetana si je želela? Hm, p. provincijal, ali ni tu kaka intriga ali zlobna zamena imen? — Ali se ne vali name tuj greh? — Jaz nesrečne pokojnice, kakor sem že opetovano prisegel, sploh nisem poznal. Morda se je umirajoči že bledlo? Morda se je zagrešil kdo drug na moj račun? — P. Kajetan, hm, hm... Prosim, pokličite ga. Naj pove, čemu ni šel tja? — \ jaz ne morem več... P. Kajetan ima besedo. Jutri, če bo mogoče, sem na razpolago ... Zdaj pa moram odtod... omedlevam .. In pod pazduho tovarišev se je odplazil... Omedleval pa je od ogorčenja in togote zunaj na hodniku tudi Golob. Ali je mogoče vse to? Ti lopov! Ti zver!* je ječal, a kričati ni mogel več. v'Pojdite po p. Kajetana! Takoj naj pride!* je velel prior. iPa kje je p. Benedikt?* Pravkar je bil še tukaj.. .> se je glasil nekdo. Njegova muzikalna ušesa... Da, razumem: nervozen je postal... Sicer pa ga veže spovedniška molčečnost... Naj pride torej p. Kajetan! Kaj je imel s pokojnico? — Nov, nezaslišan škandal! In zopet p. Kajetan! Vedno p. Kajetan!* Nestrpno je drobencljal p. prior ci) mizah gor in dol. Oglasil pa se je zopet Golob: Torej ne verjamete mi, gospodje? Ali je mogoče, da mi ne verjamete?* je dejal provincijal in odšel. so odgovorili v zboru očetje in se razšli, ln med njimi ni bilo nikogar, ki bi bil še dvomil, da je p. Danijel to pot resnično nedolžen in da je bil žrtev maščevanja, ki ga je zakrivil p. Kajetan. V okusno opremljeni sohani p. provincijala in opata, okrašeni po stropu s štukaturanii, opremljeni s fotelji in preprogami, dragoceno visečo uro, slikami starih mojstrov in s finimi dvo-cevkami na posebnem stojalu tik pompozne pisalne mize, sta p. Kalist in prior Kvirin naslednjega dopoldne razpravljala o najnovejši samostanski aferi. c Ta ženska je pač tako rekoč samomorilka,^ je dejal prior. «Nič čudnega. Kar sem zvedel doslej o nji, me potrjuje v sodbi, da je bila popolna brezverka. Občevala je Ie z liberalci, brala je le liberalne knjige in novine, v cerkvi je ni nihče nikoli videl že par mesecev.. .* cA prej je zahajala celo k spovedi? Golob je včeraj trdi! tako!* je pripomnil provincijal. VINO ^PODRUŽNICA = vinarske zadruge • ,,LJUTOMERCAN" za ljutomerski in ormožki okraj 0 v LJubljani, Stara pot itev, 9 t£ Z poleg vojaške bolnice £ > nudi svoja zajamčeno O pristna Ijutomerška vina po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. VIMO 65J/a za zglavnike, puh za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice, platno za prtiče ia vse drugo posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zaatore, posteljne in kavne garniture, namizne prte, prodaja v velikanski izberi in čudovito nizkih cenah vele-| trgovina B. Stermeokl, Celje, št. 331. Uu-strovani cenik zastonj! Trgovci dobe engros cene. —H^BMgaBBIBMd ki potuje po Sloveniji z robci in z modnim blagom, želi premestiti mesto. Ponudbe pod šifro »Tovarniški potnik'- na upravo „Jutra". j f^Kfe S&:" lili m -mM It -p* Vst marmornate plošče za pohištvo in vsa drugi Kamnoseška dela, kakor tudi izdelke iz umetnega kamna priporoča F. TOMAN kamnoseški mojster LJUBLJANA Resljeva cesta št. 30. 188fia Nosite Berson gumi pete in podplate S tem si prištedite mnogo denarja in očuvate Vašo obutev. BERSON gumi pete in podplati so trpežnejši kakor usnje. Velika izbera najnovejših modelov in klobukov iz klobučine (filc) vedno v zalogi v modnem salonu Ida Škof - Wanek naslednici Ljubljana, Pod Trančo št. 2 Predelovanje in preoblikovanje damskih klobukov. 1932-a > Točna postrežba! Priznano solidne cena I EVGEN LOVŠIN IN KOVINE' LJUBLJANA, Miklošičeva ulica Stev. IS. Telefon it 727. Brzojavll Rude Zagreb« Prersdorideva ulica it. 23. - Telefon 26-80. Beograd t Jovan T. Markovit, Karadjordjeva ulica, paiata ,.Bristol". Telelon it. 668. Cink, svinec, kositer, baker, svinčena pločevina, cinkova in pocinkana pločevina Cinkarne d. d., Celje, žveplenokisla glina, katran itd. Kupujemo po naj vitjih cenah i stari baker, stari svinec, remelted-- cink, kovinaste ostanke itd. - 99 Jutro"! 5095/a VIUEN BIZJAK Ooaposvetak« c. 7 parna pekarna Marijin trg 2 predaja kekssu iz RosaSkt Slalfse Albert keks a kg . ■ ■ Din 34'- Vanlljni »t ■ * ¥» . a ■ *» 34- — Milk M H ■ • ■ »f 33' — Nič-Nac 30- — Petit-Beurre 36- — Slatinski 37- — Mandelievi VT ,, ,1 • • a •> 43-- Smetanovi ,« II >, * a • 93 38-- Familjni • f ,f 11 * ■ ■ 93 36-50 Mixed čajna mešanica . . . 39 50- — Patience razi. od Din 49-- do 99 52-- Oblati za torte po . 99 1" — Zdravilni prepečenec, zavoj j ■ 99 6* — Napolftanke, Adrija, piškoti, medeno blago in druge vrste blaga. Preprodajalci primeren popust. t ♦ * * ♦ * * * ♦ l * t * 5 ♦ » * * * ♦ ♦ * * IVAN ZAROTNIK SfSKEA Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon SL 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža^a. s Tovarna furnir»a. Izdelava zrcal Brušenje stekla Vdelava stekla v kovinasto pločevino Graviranje in matiranje stekla. V stalni zalogi : Stekla sa isloibena okna, sa avtomobile ln kočije. I930 a Tovarna za izdelavo zrcal in brušenje stekla. Centrala s Beograd. A. Špiljak. Lastnik: Ivan Vrhovec, Ljubljana, Za Gradom 9. SINGER ŠIVALNI STROJI so na vsem svetu ======= poznani kot najboljši ===== Singer Šivalni stroji, Bourne & Co., New York 709/» Prodaja na obroke Blc Centrala za SHS: Zagreb Maruličeva ul. 5 15-letnica zagrebškega veleizdajniškega procesa Aneksijska kriza je bila za nami. Ona ie toliko razvnela celokupno jugosloven-sko javnost, da so na Dunaju in v Budimpešti široko odprli oči. Revolucija se pripravlja na jugu monarhije, in to revolucijo so začeli preganjati — na svoj način seveda. Danes se govori lahko odkrito in priznati se mora, da se je revolucija v resnici pripravljala in da so jo »merodajni« tudi pravočasno videli. Samo vedeli niso, kako bi jo popadli. Mislili so, da zadostuje policija in ostali aparat, ker čas je šel preko njih. Niso razumeli našega gibanja in zato ga tudi niso mogli prijeti s pravimi rokavicami. Saj za nas je to bilo dobro in smejali smo se od srca, ko smo gledali napake, ki jih nI bilo težko parirati. Nastič! Čuden tip, ki mu je manjkalo denarja, slišal pa .ie nekje, da se da na Dunaju zaslužiti. Ponudil se je in na Dunaju so ga sprejeli z odprtimi rokami. Seveda, tip je bil premalo važen, z njim se ni dalo preveč računati, poiskali so še historiografa, ki je užival sloves, Fried-iunga. Ta je sede! za mizo in napisal politično študijo, ki je vzbudila veliko prahu, Friedjungu pa ne malo slavo. Tako je bajna o revoluciji na jugu dobila melodijo in vetra... Porabile so se stare metode iz časa Metternichovega, začelo se je s perse-kucijami svežega jugoslovenskega nacionalnega gibanja, v Zagrebu se je pripravljal začetek vojnih operacij. Vse pa je kronal — zagrebški veleizdajniški proces. Takrat je vladal na Hrvatskem neomejeno — po navodilih iz Budimpešte — prosluli ban baron Rauch. Strup ma-džaronstva se je razširjal na vse strani, j frankovščina je slavila prave orgije, na- j clonalisti so bili izpostavljen! najrazno-vrstnejšim veksacijam, srednji vek je tri-umfiral. Tak je bil milje zagrebškega veleizdajniškega procesa, ki je trajal več mesecev. Zainteresiral je vso Evropo, ki vsega te-ga početja ni mogla razumeti in je stala tako rekoč soglasno na strani «veleiz-dajalcevi. Okolu 40 je bilo obtožencev, samih nladih, agilnih narodnih delavcev. Na čelu družbe sta stala dva brata Pribičevi-;a, Valeriian in Adam, bili so po še mnogi znani ljudje, med njimi današnji poslanec Kalember in znani «buntovnik» učitelj Oreščanin. Političen proces par esellence! Zagovorniki sami politiki in prvovrstni pravniki, na čelu jim znani pravnik dr. Hin-ko Hinkovič. V Palace-hotelu Croatia se je zbirala družba zagovornikov in novinarjev, in tu se je spoznavalo, kako daleč je že pronicala misel narodnega edinstva. 2e tukaj sta sedela Svetozar Pribičevič in dr. Edo Lukinič za eno mizo; kdor se spomni teh časov, se ne bo čudil intimnemu prijateljstvu, ki neminovno veže ta dva naša politika. Sodna dvorana je bila prepolna iii re- | ditelji so imeli dosti opravka. Obtoženci' so delali naravnost briljatcn vtis. Z na- j smehom na ustnah so zavzeli svoja mesta, Vaško Pribičevič pa je v znani duhovitosti takoj poskrbel za svoj «vlc »; napravil je pred sabo nič drugega ko pravo srbsko trikoloro, rdečo, modro in belo; zelo enostavno: obrnjena arhimandritska inantilja je kazala rdečo barvo, obtožnica modro in «Srbobran» belo. Vsi so to zapazili, ali predsednik senata je molčal in se pritajeval... Obtožnica je bila dvignjena 12. januarja 1909, proces je pa začel še-le 3. marca in je trajal nekoliko mesecev (do 25. septembra 1909) in ves ta čas so obtoženci sedeli v zaporu, družine so jim doma propadale, posli pa počivali. Ampak interesantno je bilo že kar spočetka. Državni pravdnik Accurti se je posebno proslavljal s svojimi predlogi in obdolžitvami, ker si je gotovo hotel zaslužiti najmanj Franca-Jožeia. dasiravno izven dvorane ni bil srbofob. Za časa nekega odmora me je čisto prijazno prosil za cigareto, in promptno sem mu postregel pred nos z opombo: .Morda boste odklonili, ker so cigarete — »srbske*. — «0, ne, samo ako so debre!« In z največjim vžitkom je potegnil prvi dim iz res prvovrstne srbske papirose. Tudi poslanci srbske narodne skupščine so dospeli v Zagreb, ker naravno, Beograd se je posebno interešira! za proces. Tu so bili gg. Pavle Marinkovič, Triša Kaclerovič in še eden, čigar imena se ne spominjam. Vem samo toliko, da ie bil prvi naprednjak (danes demokrat), drugi socijalist (danes komunist), tretji pa samostalec. Vsi trije so bili tudi v Ljubljani in so občudovali neprehodne ulice, ki so bile zasute z izredno visokim snegom. Pri tej priliki je izjavil g. Marinkovič: «Na, Ljubljana je pa vsa tapecirana s snegom in plakatb. Še-le 5. oktobra 1909. je padla razsod-0a. Da se pokaže vzročna zveza med ve-lesrbsko propagando in aneksijo, je sodišče nalašč proglasilo obsodbo na dan prve obletnice aneksije in ta krvava kolen-darska šala je pomenila za mnoge obsodbo na 5 do 12 let Dva sta bila obsojena na 12 let težke ječe: Adam in Vale-rijan Pribičevič; trije r.a 7 let težke ječe: Mojo Ervačanin, Joco Oreščanin, Petar Petrovič; petorica na 6 let ro Jovanovič, Stevo Kačar, Gjuro in Ste-vo Končur, Vaso Lukač, Rade Malobabič, Pavle Matijaševič, Mile Mitrič, Danilo Podunavac, Stevo Radovanovič, Nikola in Stanko Rebrača, Vaso Vukdragovič, Milan Vukelič in Oajo Zivkovič. Ampak politika je tudi takrat premeteno sukala svoje kolo. Prišlo je do Fried jungovega procesa na Dunaju, ki so ga inscenirali poslanci hivatsko-srbske koalicije. Takrat sta na Dunaju govorila gg. dr. Miroslav Spalajkovlč in dr. Boža miran, tako blamiran, da se nikdar in nikjer ni več pokazal, — zagrebški veleizdajniški proces je bil pa — aboliran. V imenu Nj. Veličanstva cesarja in apostolskega kralja... Leta 1918. sem v Zagrebu obiskal prijatelja iz procesa. Lepo sva si razlagala vojno zgodovino in prijatelj mi je rekel pri tej priliki: »Veš kaj, naša sreča je v tem, da so Avstrijaki tako strahovito — neumni«. — «Da, sem odgovoril, v moji častnosodni preiskavi v Radgoni so me vprašali, zakaj sem bil Izgnan iz Hrvat-ske-Slavonije na cela tri leta, pa sem povedal: Režim na Hrvatskem je bik takrat tak, da je izzival ostro zgražanje v vsej Evropi. Proces je bil pravi evropski škan Markovič, ki se nista bala, četudi obdol- dal in sam cesar je moral s svojo vzvi žena kot glavna krivca, priti na Dunaj, kar je napravilo na celo Evropo naiav-nost kolosalen vtis. Friedjung ie bil bla- šeno osebnostjo celo atero — aboliratl.« Sam cesar! Strašno! Vsi so stali «Habt acht!« —ut. Kako se pri nas obtožijo in sodijo ministri skupščini so vložene tri Aleksander Dumas star. avtor novega M Jutro vegaM romana Zvestoba do groba Naš roman «Pater Kajetan«, ki ;e pridobil »Jutru® toliko novih prijateljev ler je vzbudil toliko zanimanja v najširših krogih našega, ljudstva, se bliža koncu. Skromne dogodke h živ- jev» Athosa, Porthosa in Aramisa ter kraljevega kapitana, duhovitega Ga-skonjca d' Artagnana. Vsi štirje so k temu še zgodovinske osebnosti. Roman je izšel v slovenščini in staro in Ijenja vzornega slovenskega duhovni- mlado jc rado segalo po njem. Knjižica bodo sedaj zamenjali jam: j rizori | ničarji naših knjižnic vedo, kako raz- iz davnih viteških časov it, ponižne slovenske hišice, slovenski kmt?tič in dekleta se umaknejo razkošnim palačam, v katerih valovi strast in ljubezen .-starih francoskih vitezov in kraljev, njihovih krasotic in njihovih dvorskih norcev, vojščakov in menihov. Kakor v kaleidoskopu vrvi življenje v našem novem romanu «ZVESTOBA DO GROBA», ki je i ovest ljubezni, trpljenja :r zmu- j ge prekrasne gospe Monsoreau. Danes objavljamo sliko slavnega šel iani v tržaški »Edinosti«), «La Re-avte.ia našega novega rom^.a. Kd< gence» (Regeot*tvo») in pa «La Da brani so njihovi eksemplarji tega roman:!, nič manj pa njega nadaljevanje «Dviijset let pozneje« in drugega na-daljf vanja, ki pa žal v slovi uščini i>i izšlo. «Le Vicomte de Bragelonne«. Pač pa je tudi pri nas vzbudil vso pozornost sicer ne prvovrstni prevod njegovega »Groia Monte - Cristn« Slo-vftic "ji na -; ynani so nada!j;:i v.V.ik: romani slavnega pisatelja, «La reine .V.irgot« (Kraljica Margaretaj, «Le chevalier de Maison-Rouge« (Vitez iz Rdeče hiše« — v slabem prevodu iz novega ne pozna imena francoskega dramatik;i in romanopisca Aleksandra Dumasa starejšega? Rojen 1. 1803. v Vi!lers-CnUrets v Pikardiji. je pričel pisate-ljevati že 1. 1826., kmalu je pa 7. ;>lo-vel koi dramatik. Njegove % poliv lam ir. zanosa, zanimive m svojih zapU iljajih. V njih so naslikano » vso vernostjo francoske narodne last-ncstL pogum, slavoljubje, lahkomiselnost, domovinska ljubav. srboritosf, fantazija, dobrosrčnost. In pa seveda vse se vrti okrog' žensk... In duhovitosti no sme manjkati. Kjer ni humorja. tam so pusti ljudje. Francozi pa imajo humor in ga znajo ceniti. Smeh. denar in ženska, meč in sreča, — kdor zna vse to porabiti v pravem času i;> na pravem kraju, ta je junak! Takšna reč pa ne uga ja samo Francozu, ampak tudi Jugoslovenu, in ne nazadnje Slovencu. Zato so se nam tudi naglo priljubili nekateri veliki Dumasovi romani, ki so v slovenskih prevodih miit_'o pred vojno izšli v Gorici, ki so pa že zdavnaj razprodani in se dobo le še pe večjih knjižnicah. Kajti poleg 20 dram in komedij j" napisal tudi V Narodni obtožnice proti bivšim ministrom, da so zlorabljajoč svoj položaj oškodvali drža« vo. Očitki so naperjeni proti bivšemu ministru pravde drju. Lazi Markovi« ču, bivšemu min. saobračaja drju. Veli« zarju Jankoviču in bivš. min. trgovi« ne drju. K o j i č u. Javnost bo gotovo za« | " nimalo kaj je s temi obtožnicami in ka« ko se bo proti obdolženim ministrom po« 1! stopalo. Radič je v četrtek hrvatskim kmetom razlagal postopanje proti bivšim ministrom na vrlo enostaven način: «Sklenili smo, da v soboto 11. t. m. pride pred parlament zakon o korupciji, v pon« deljek naj bi bil sprejet, v torek pa ob« ' toženi ministri že v zaporu!« ... To razlago smatra Radič kot dobro za hrvatskega seljaka — s čimer pa Ie do« kazuje, kako nizko ga ceni. Kajti v res« niči je postopanje proti ministrom, ki se jih obdoLži kaznivega dejanja, zelo dol« gotrajna in komplicirana stvar. Postopek je urejen v ustavi in s posebnim zako« nom o ministrski odgovornosti. Minister odgovarja kazensko samo za ona dela, ki se smatrajo za zločine in jih vidovdanska ustava izčrpno določa. Ob« tožen je lahko za časa ministrovanja ka« kor tudi 5 let po svojem odstopu, obto« žita ga lahko samo kralj ali Narodna skupščina, zagovarja pa se pred poseb« nim, tako zvanim »Državnim sodiščem«. Skupščinska obtožba počenja s pisme« nim predlogom, ki ga mora podpisati 50 poslancev, in ki se na prvi seji pred pre« hodom na dnevni red sporoči Narodni skupščini. ^Obtožnice«, o katerih se jc zadnje tedne toliko pisalo so torej šele predlogi, poslani Narodni skupščini. Tekom pet dni po vložitvi se predlog tis« ka in razdeli poslancem, najkasneje pet« najst dni po razdelitvi pa se stavlja na dnevni red. Le na zahtevo obtoženega mi« nistra lahko skupščina ta rok podaljša še za 10 dni. Obtoženi minister, oziroma njegov bra nitelj, sme pregledati in prepisati obto« žilne akte. Na dan razprave obtožnice v skupščini pa poda svojo osebno, pismeno ali ustno obrambo, na podlagi katere se vrši debata. Po dovršenem pretresu se glasuje: ali naj skupščina preko obtožil« nega predloga preide na dnevni red ali ne. Glasovanje je tajno in se ga prizadeti minister ne sme udeležiti. Kdor je za obtožnico, glasuje proti prehodu na dnevni red; kdor je proti obtožnici, glasuje z a prehod. Odločuje navadna večina. Čim je obtožnica sprejeta, se na« slednji dan izvoli po proporčnih načelih s tajnim glasovanjem poseben parlamen« tarni preiskovalni odbor; izmed podpisni« kov obtožnice ne more nihče biti vanj izvoljen. Preiskovalni odbor šteje 12 članov s predsednikom in poročevalcem večine. Kvorum je 7. Odbor ima oblast preisko« valnega sodnika in mora svoje delo dovr« šiti v roku, ki ga je določila in cvent. podaljšala Narodna skupščina. Odbor sc« stavi izvestje o vsaki točki obtožilnega predloga in lahko skupščini predlaga, da se minister stavi v preiskovalni zapor. Ta predlog zahteva dvetretjinsko večino v skupščini; ministrovi pritožhi nato ni mesta. Odbor z večino glasov odloči ali in v katerih točkah se naj obdolženi minister obtoži. Svoje poročilo prdeloži Narodni skupščini z vsemi akti in oddvojenimi mišljenji. To poročilo se v parlamentu najprej prečita, nato razmnoži vsaj tekom ! 10 dni, nakar skupščina s tajnim glasovanjem odredi, kdaj naj začne končna parlamentarna razprava. Obdolženi minister se lahko tekom pretresanja zagovar-! ja. Glasuje se o vsaki točki odborovega predloga posebej in sprejete so le one, za [ katere je padlo dve tretjini glasov prisot-1 nih poslancev. Zadostuje, da je bila osvo- j jena Ie ena točka in obtožba je na mestu. Nato vrača skupščina materijal preiskovalnemu odboru, ki sestavi tormalno obtožnico na Državno sodišče, ftele sedaj je obdolženi minister obtoženec. S temi fazami je postopek v Narodni ; skupščini končan m sedaj šele pričenja " ' postopek sojenja, ki ga prevzame Drtav-I no sodišče. To se sestavi posebej za vsak ; : i ti romani so tudi filmaiii v režiji največjih filmskih režiserjev, j fvorj 5est državnih svetnikov, šest kaša V poznejših lotili je Dumas imel lastno gledališče, izdajal novine. šel z <»a-1 cijskih sodnikov in ]>o dva namestnika.; Za grehom se rodi spoznanje, globoko se zbudi kesanje, za viden znak pa iz očes, še solze utrinjajo se vmes . . . no gledališče, izdajal novine. sei z "a- Določj jib žrpb Za poziv obtoženega mi-ribaldijem v Na poli in Sicilijo, opisni !nis{ra določitev njegovega zagovornika, ta pohod v »Les Garibaldins«, potem je zopet pisal drame, toda ta poznej- ša dela niso publiki več ugajala. Prejšnja z?ora,j navedena, jia so ostaia slavni« in doživljajo še danes vodne nove naklade. Alesandre Dumas pere jo umrl med francosko-nemško vojno 1870. Njegova zbrana dela štejejo celih 300 zvezkov! Jednako slaven je njegov sin, Ale-randre Dumas fils, (1824—18951 tudi romanopisec in dramatik. Slovencem poznan po -. Razprava je javna in ustna, (tpjna v nobenem slučaju). Državno sodišče sklepa z večino glasov. Proti obsodbi ni pravnepa leka. Obsodba se takoj sporoči Narodni skupščini v vednost, ministrskemu svetu pa v izvršitev. Kazeu, ki jo predvideva kazenski zakonik ali poseben zakon, se določa po teh zakonskih predpisih; za dela. ki jim kazni niso predvidene, pa se minister kaznuje po zakonu o ministrski odgovornosti od 2 do 5 let. Po prestani i i zaporni kazni je minister za dobo 5 let j j ones!>osobljen za javne poklice. Poleg' ! predvidenih kazni je iniuister lahko ob- ' : sojen tudi na povračilo škode državi in se vračunava tudi ona Škoda, ki jo je država mesto ministra morala naknaditi privatnim osebam. Obsojenega ministra lahko kralj amnestirm ali pomilosti samo s pristankom Nardone skupščine. Pristanek da skupščina s tajnim glasovanjem in »;:-! vadno večino. . končno? tu jc najbolj prava: — v objemu, glej, se najde sprava . . . Oh, kaj pregreiki in pokore! Llubczen stara vm? premore . . . CESKA INDUSTRIJAIiNA IN GOSPODARSKA BANKA Telefon številka 104 podružnica V Ljubljani. Marijin trg štev. 5. Brzojavni nulov: Indnsbanka Delniška glavnloa ln rezerve okrog Centrala v Pragi, na Pfikopč 35. Hranilne vloge na knjižice In tekočI 290,000.000'— K6. 67 podrnžnlo v vseh večjih krajih Čehoslovaike republike radon 2„170,000.000'— Kd. Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaja vse bančne in borzne transakcije kar najkulantneje. 19S63 Tedenski borzni pregled Zagreb, 11. oktobra. Efektno tržišče. Na dunajski borzi ta-mošnji papirji stalno padajo, dočim se naši papirji drže stalno na. svoji višini. Na tukajšnji borzi pa je medtem tendenca zelo slaba in tečaji dalje slabijo. Pri države, ki nimajo lastnih luk ali pa te bančnih papirjih je bilo ta teden nekaj niso še urejene, kar bi veljalo v glavnem večje zanimanje za Eskomptno, ki je v i za Jugoslavijo. je 1924. 78.2 odst celokupnega prometa leta 1923 in prekosil za 2 milijona stotov promet leta 1922. Bolj zanimiva je razdelitev trgovinskega prometa v Trstu po posameznih državah. Večinoma se poslužujejo tržaške luke Sokol LJUBLJANSKA RAZSTAVA IN S0K0LSTV0. Bratje in sestre! Ce je kdo med našim pa bo mogoča šele po izvršitvi zorečih žetev na južni poluti. Tako v Argentiniji kakor v Avstraliji se je pridelovalna po- na7^ VkU-, "umeT- j Proti' H™^ vrsina povečala. V Avstraliji je zadostni! nj§ke rJ£ye Manesa v Jako i5evem nermeSU p0stavi K0mPletn0 dez v avgustu zasigural skoro v vseh paviljonu v LjubIjani, ledaj smo to mi, pokrajinah izvrstno žetev. Tudi v Argen-! gokoli ^bolice. Ne biloJbi pretirano, tiniji je po suš, usledd obilen dež. ako M gss Muka2a] obvezen t raj. sredi tedna oslabela na 106, a se je proti koncu zopet popravila na 108. Jugo je ves predhodni teden bila čvrsta pri tečaju 105 do 107, dočim se je ta teden trgovala po 102. Hipo je podla na 55.5, a ' Na tržaškem trgovinskem prometu so bile v prvem polletju t. 1. udeležene nastopne države (v oklepaju prinašamo porast prometa napram isti dobi leta 1923): država promet v milijon, stotov /vladžarska Poljska (+ 1.505) (4- 3.555) (+ 1 -552) (+ 0.205) (-f 0.175) (+ 0.089) nova Etno na 100. i J*31'-'3 Pri industrijskih papirjih se je največ češkoslovaška kupovala Slavonija, ki je v početku Se- Avstrija dna notirala 59, a se je do včeraj okre- Jugoslavija pila na 65. Večji padec beležita Gutmann in sicer na 700. ter Dubrovačka na 550. Promet v efektih je bil ta teden nekoliko večji nego predhodni. Devizno tržišče. Od konca predhodnega na začetek tega tedna je dinar oslabel v Curihu od 7.55 na 7.15, a tudi na drugih borzah je beležil padec. Tekom tega tedna, se je do predzadnjega borznega dne ponovno povspel na svojo prejšnjo višino, a včeraj je curiška notica zopet javila nazadovanje za 10 točk. O porastu dinarja kakor o njegovem valovanju se mnogo komentira. Tako se razlaga, da je prejšnji padec povzročila špekulacija Trsta in Dunaja, kateri ni konveni-ral visoki tečaj dinarja, da pa je potem opustila to misel, ko je videla, da ne uspe. Nekateri pa so dovajali padec dinarja v zvezo s finančnim ministrom, kateremu baje ni konveniral visoki tečaj dinarja zbog čim povoljnega plasiranja dolarjev iz Blairovega posojila. Nedvomno pa sedanje hitro skakanje dinarja ni v interesu našega gospodarstva. Verjeti tu- j na 350: sremski, 3 vagoni 250. T u r š č i s c a: baška, stara, 2 vagona 270; v storžih 4 vagoni 120; sušena, 1 vagon 225; srem; ska nova, 5 vagonov 165. Moka: «0s», 3 vagoni 540; «0ss», 1 vagon 555; «5», 1 vagon 445. Otrobi: baški, 3 vagoni 170 do 190. Tcndenca nespremenjena. Tržišče kož in usnja (11. t. m.) Zaras di porasta dinarja je bilo razpoloženje za nakupovanje sirovih kož zelo majhno. Cene domačega blaga so nad inozemski* mi. Notirajo: dalmatinske in bosanske kože 14 — 15, lahke hrvatske 16 — 18, težke 19 — 20, telečje 26 — 28, jagnječ* je lahke 30 — 32, težke 35 — 36 Din. Na dunajskem trgu notirajo: goveje kože, težke 13.000 — 14.000 aK, lahke 14.000 do 14.500 aK. telečje, proste soli. z glas vo 29.000 — 30.000 aK, brez glave 36.000 do 37.000 aK za kg. — V kupčiji z izgo* tovljenim usnjem vlada velika stagnacis ja. Notirajo v Zagrebu: vache » kruponi, težki 78 — 80. lažji 75 — 76. vache ; po» lovice, težje 62 — 65, lažje 58 — 60, vras tovi 43 — 45, avemi 32 — 33, kravje us» nje, rjavo 98 — 100, črno 95 — 98. pit* lingi, rjavi 112 — 115, likancc (blank) 72 — 75 Din za kg; goveji boks 18 do 19, te'ečji boks 23 — 26 Din za kvadratni ees velj. Dunajsko tržišče tnlekarniških produks tov (11. t. m.) Dovozi inozemskega siro* vega masla so majhni. Cene v tisočih aK za kg: sirovo maslo: domače 55 — 58, mlckarniško (madžarsko in jugoslovcn* stave za vse člane in članice ljubljanskih sokolskih društev, za zunanje člane bi bila obveznost poseta seveda nekoliko prehuda. Zakaj zahtevamo to? V kakšni zvezi je umetniška razstava s Sokolstvom? Kdor količkaj pozna zgodovino češkega Sokolstva, ta ve, da ima umetniško društvo Manes v Pragi v Sokolstvu precejšen pomen z ozirom na ime, ki ga nosi umetniško udruženje. Manes Josef je bil v času ustanovitve prvega češkega Sokolskega društva v Pragi (leta 1862.) eden najodličnejših čeških narodnih delavcev in ustanovitelj češke nacijonalne umetnosti. Bil je sovrstnik dr. Miroslava Tyrša, takratnega Hermesom. Prvi moštvi nastopita ob 15JO, rezervi ob 14. uri. Hermes ima v prvenstveni tabeli doslej precej neugodno pozicijo in ima tedaj mnogo vzroka podati danes čim boljšo igro. Ilirija je dobila doslej vse prvenstvene tekme in stoji s seore 18 : 2 na čelu prvenstvene tabele. prvo garnituro. — Na igrišču Primorja se vrši ob 15.30 prvenstvena tekma med mariborskim Rapidom in Primorjem. Tudi tu se obeta zanimiva tekma, v kateri so šanse obeh protivnikov precej enake. Ra-pida nikakor ni ceniti po nedavnem neuspehu proti Iliriji- Moštvo je momenta-no indispozicijo gotovo že prestalo in si bo s tem večjo vaemo prizadevalo doseči rehabilitirale. Za Primorje je Rapid prva težja ovira v prvenstveni konkurenci; ako jo bo hotel premagati, bo moral podati svojo najboljšo igro. — Ob 9. uri dopoldne se vrši na igrišču Ilirije prvenstvena tekma Korotan (Kranj) : Sla vija. Korotan proti Slaviji nima neugodnih izgledov, igra bo vsekakor otvorjena. — Jadran absolvira prvenstveno tekmo v Mariboru proti SSK. Maiiboru. Hazena. — Ob U. uri se igra na pro- profesorja umetnostne zgodovine na pra- štoru Ilirije ponovna prvenstvena tekma ški univerzi in tehniki, onega Tyrša, ki Atcna : Ilirija. Prvič .ie končala tekma z je ustnovitelj in oče češkega pa tudi jugo- rezultatom 6 : 1, pri čemur so Atenke slovenskega Sokolstva. Josef Manes pa podale enakovredno igro, toda so proti zavzema tudi v sokolski zgodovini odlično mesto. On je ustvaritelj sokolskega kroja; po njegovih načrtih je bil sestavljen sokolski kroj. Izdelal je pa tudi načrt za prvi sokolski prapor, ki so ga leta 1862. poklonile narodno zavedne žene in dekleta v Pragi prvemu Sokolu. Manes in Tvrš sta v češki zgodovini v ozki medsebojni zvezi. Dr. Tyrš je bil prvi, ki je spoznal Mnnesovo odlično narodno delo in opozoril češko javnost na tega velikega umetnika. Tyrš ni bil samo Sokol, bil je tudi v umetnosti odločujoča oseba v tedanji dobi. Kako visoko cenijo češki umetniški krogi Tyrševo delovanje na polju umetnosti, dokazuje naj- koncu nekoliko omagale in utrpele neza-služeno visok poraz. Ilirija nastopi danes sicer z nekoliko oslabljeno družino, toda bo znala gotovo tudi to pot ohraniti naziv prvaka Sloveni e. Lahka atletika. — Na prostoru Primorja se nadaljuje danes ob 14. uri na-cijonalni lahkoatletski miting. Na današnjem programu je večina interesantnej-ših točk. NACIJONALNI MITING S K PRIMORJA- Včeraj popoldne se je pričel nacijoual-ni lahkoatlctični miting S. K. Primorja. Rezultati so: Met kladiva: juniorji: 1. bolje lepa monografija, ki jo je leta 1916. Smersu (Iliriia) 20.90, 2. Slamič H. (Pr.) izdalo umetniško društvo Manes v Pragi i8J4> 3 Rovan {Pr ) 18 72 skok izpod peresa dr. Batoša. Uverjeni smo, da so bile prijateljske v višino juniorji: 1. Košnik 1.43, 2. Franko 1.41 in pol, 3. Kukar 1.38 (vsi Primorje). ni, kar se v glavnem nanaša na slabe ' skol 70 — 72, holandsko 85, dansko »a vremenske prilike v skoro celi Evropi in | Jo 90: sir: švicarski emmcntalski 58 do v Severni Afriki, ki so povzročile ne le j 62. holandski gouda 35, danski gouda 32, kvantitativno, temveč tudi kvalitativno j italijanski emmcntalski 54, italijanski slabšo žetev. Južna in vzhodna Evropa j gorgonzola 45, olomuški kvarglji 15 do kakor v splošnem tudi dežele ob Sredo- j 20, tirolski in vorarlberški polemmcntah zeinskem morju so trpele radi hude vro- ski 38 — 42. čine v prvi polovici julija, severna in ■ s hmeljskega tržišča. Niirnberg, 10. ok= zapadna Evropa pa radi poznega pričetka | tobra. Mirno. Nespremenjeno pomladi in močnega deževja tekom časa ! prodanih, zoritve in žetve. Na celokupni rezultat je vplival zlasti manjši pridelek Kanade, ka- — Pregled podružnic Narodne banke, svoje delo. zakaj nedvomno spada poset tere posejana površina je znatno zaosta-; Po sklepu upravnega odbora Narodne { umetniških razstav v delokrog sokolskih jala za lanskim letom. V Zedinjenih dr-; banke bo M. Dragutin Novakovič izvršil prosvetnih odborov. Vsako ljubljansko so-žavah se je manjša površina več nego iz-j pregled podružnic Narodne banke v Srbi- kolsko društvo naj priredi za svoje član-ravnala z večjim pridelkom na hektaru.; ji. Dr. Novakovič je že odpotoval v Niš. TiiH; in.nin imn lotnc Hnhm ioieu' \';i. — P.-iHanip žitnega izvoza radi skoka 120 bal vezi med češkim m jugoslovenskim So-| Pešhoja 3000 m: 1. H. Slamič v solu. Met kolstvom prvi in najvažnejši povod, da se krogle: 1. Podobnik 10.10, 2. Rovan 9.39, je odločilo češko umetniško društvo Ma-13. Medved 9.16. (vsi Prim.) Skok v danes, prirediti svojo prvo razstavo na slo- ljavo z zaietom: 1. Perpar 5.70, 2. Rovan venskem jugu bnš v Ljubljani. Očigled 5.22( 3. Koch 5 Olimpijska štafeta: tem dejstvom je pač naša narodna dolž-( (800 X 200 X 400 X 200 m): 1. Primor-nost, da Sokolstvo polnoštevilno poseti je jj handicap 120 m, 2. Primorie I. to razstavo in v dejanju pokaže, da zna ce-j 4:05.2. Deset metrov za prvo. niti češko umetnost in slovansko vzajem-1 Danes se lahkoatletski miting ob 13.45 nost. 1o velja tembolj zato, ker je obisk nadaljuje. Vršijo se glavne točke, pred-te razstave za našo Ljubljano nečasten in vsera tekl lla 100i 400> 800, 3000 m in bo uspeh poseta vse prej dokazoval ne- j švedska štafeta, nadalje met diska, kop- ja, skoki ob palici in troskok. Tudi Indija ima letos dobro žetev! Na- j = Padanje žitnega izvoza radi skoka slednji pregled združuje vse doslej zna- i dinarja. Radi zadnjega naglega skakanja ne podatke: Dežele Razvoj tržaške luke Z velikanskimi stroški jc zgradila pokojna Avstrija tržaško luko. Breme so nosili vsi avstrijski narodi, ki so v glavnem pripomogli, da se je razvil Trst v veliko in bogato trgovinsko mesto. Trst sam ni po naravi dobra luka, izpostavljen je preveč burji in valov-om. Da se je temu odpomoglo je zgradila stara Avstrija velikanske valobrane, ki so zahtevali mnoge milijone kron. Trst, ki spada po vseh gospiodarskih pravilih k naravnemu zaledju, je postal po prevratu torišče italijanske ekspanziv-i:e poUtike in medtem ko žive naše luke imzerno življenje in se bori Dalmacija z najhujšo gospodarsko krizo, procvita i rst vsako leto boljše in to v veliki meri na naš račun. Sto- in stoletna sijajna trgovinska organizacija Trsta si je znala vkljub vsem težkočam priboriti stari trgovinski položaj: o tein govore naibolje naslednje številke: Skupni promet (železniški in pomorski) je dosegel v prvi poiovici tekočega leta 31.3 milijona stotov. Ako primerjamo to vsoto s celokupnim prometom leta 1913 v višini 61.47 milijona stotov, vidimo, da si je Trst zopet pridobil popolnoma' izgubljeno pozicijo in dosegel v prometu predvojno višino. Po morju se je izvozilo v prvi polovici leta 1924 525.000 ton, uvozilo pa 1,077.000 ton. Po tem številu se kosa tržaška luka z največjimi lukami Italije. Po vojni se je razvijal promet težaške luke na naslednji način: Leto promet v milijonih stotov 1913 61.472 1919 28.574 1920 31.068 1921 28.931 1922 29.254 1923 40.714 .924 I. pilletje 31-299 Na ta način ie dosegel promet I. pollet- 147.4 20.7 168.1 92.1 62.1 24.1 18.2 198.5 147.4 221.9 W2.9 112.6 29.1 706.5 177.6 1924 1923 v milijonih q Pšenica: Evropa (19 dežel) 192.7 Kanada in Zedinjene države 307.1 Azija (5 dežel) 109.3 Sev. Afrika (4 dežele) 22.9 Skupno (Bil dežel) 632.0 Rž: Evropa (18 dežel) Kanada in Zedinjene države Skupno (20 dežel) Ječmen: Evropa (19 dežel) Kanada in Zedinjene države Azija (4 dežele) Sev. Afrika (4 dežele) skupno (29 dežel) Oves: Evropa (19 dežel) Kanada in Zedinjene države 2S7.3 Azija in Afrika (4 dežele) 3.2 Skupno (24 dežel) 437.9 dinarja je izvoz pšenice oslabel. Lani se je riii specialno vodstvo po razstavi, ker le v tem času izvozilo iz Vojvodine dosti več kakor letos. Inozemskih kupcev pride v Vojvodino letos izredno malo. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini firme: Tavčar & Svetina, stavbin-sko podjetje in zaloga stavbnega materi-jala v Ljubljani (narok 8. novembra), ter o imovini firme: Kristijan Dobnik & drug, import in eksport lesa v Celju (narok 20. novembra). 21-9j — Sadni sejem v Ljubljani, ki se bo vr-199.5j .iii v dneh 18.. 19. in 20. t. m., tedaj od | prihodnje sobote do pondeljka, utegne 99 9; biti po doslej došlih priglasilih od strani udeležnikov zopet prvovrstna prireditev narodno-gospodarskega značaja. Za Ljub ljano iu vso deželo je ta sejem nekaj novega. Za Ljubljano ima še ta posebno vrednost, da se bodo meščani lahko preskrbeli s potrebnim zimskim sadjem. Največjega pomena je pa za razvoj sadne tr- 28.2 23.0 206.0 go bratstvo ter zbližanje češkega in ju-goslovenskega naroda. Prosvetni odbori ljubljanskih sokol- s. K. Ilirija javlja, da je Hašk gosto-skih društev imajo priliko, da pokažejo vanje v Ljubljani v zadnjem hipu odpovedal. Občinstvo, ki je nabavilo v pred-prodaji vstopnice, dobi vstopnino povrnjeno od pondeljka dalje v trg. J. Goreč. — Postava rezerve proti rezervi Herme-sa danes ob 14. uri: Zevnikar-Bregant, Miklavčič-Držaj, Verovšek, Kreč I,-Krem žar, Pevalek I, Vrhovnik, Dekleva, Kreč II. — Odbor. Iz sekcije nogometnih sodnikov. Za današnje tekme so določeni sledeči sodniki: Ilirija : Hermes g. Betetto, Ilirija (rez.) : Hermes (rez.) g. Gojslar, Rapid : Primorie g. Hus in Slavi.ia *: Korotan g. Možina. stvo skupen poset razstave. Organizacijo poseta pa naj prevzamejo prosvetni odbori. ki naj izposlujejo pri Narodni gale- od dobre razlage umetnin imajo jx>setniki korist. Prosvetni odbori naj ne odlašajo s tem delom, ker je razstava odprta le 5e do 18. oktobra. Sokolstvo naj stori svojo dolžnost, da ne bo šel glas na Češko, da jugoslovenski Sokoli nismo kulturna organizacija. Ljubljanski Sokol poziva svoje članstvo, naj se udeleži v nedeljo 12. t. m. dopoldne skupnega obiska razstave češke upodabljajoče umetnosti. Zbirališče ob 1. uri pred Narodnim domom. Vstopnina polovična. Zdravo! 2182 Spori DANAŠNJE ŠPORTNE PRIREDITVE. Nogomet- — Glavna privlačnost, go- Vr:me i govine v druge kraje in dežele. Sejem _ -134.8, bo nudil ugodno priliko, za nakup finega | stovan.e Haška, odpade, ker je bila tek-Treba pa je upoštevati, da so podatki namiznega sadja na. debelo. Zato so se ma v zadnjem hipu po Hašku liemotivi-za Evropo še nepopolni, ker razen za' opozorili in povabili na sejem tudi sadni , rano odpovedana. Po zagrebških listih Rusijo manjkajo cenitve še z? Francijo, trgovci iz drugih krajev. Sejem se vrši na posnemamo, da je igral Hašk že včeraj del Nemčije, za Rumunijo in nekatere prostoru ljubljanskega velesejma in bo v Beogradu proti BSK. K zadevi se najmanjše produkcijske pokrajine. i odprt imenovane dni od 8. zjutraj do 5.; brže še povrnemo. — Mesto s Haškom Končna sodba o tem kmetijskem letu j popoldne. I igra Ilirija danes prvenstveno tekmo s Bujni, svila«ti lasje, uHuiununjuninuMumniiiiiiiii mmmsmmmnmami po rednem umivanju glave z EJida" Shflmnoon"! 1832 Visok zračni tlak se je razprostrl znova nad srednjo Evropo in sicer od jugo-zapada, od Azorov sem in od vzhoda iz Rusije. Depresija se ;e morala umakniti proti severozapadu, kjer je ostal nizek zračni tlak, segajoč od Anglije in Skandinavije tja do Gronlandije. Vsled tega je zavladalo zopet lepo jesensko vreme, ki ga je le enkrat, v četrtek, prekinil nenaden dež. Proti koncu tedna se je barometer celo izdatno dvignil ter dosegel višino, kakor je še ni kazal ves letošnji september in oktober niti enkrat. Videti je tedaj, da nam bo nebo milo še nadalje. Po vsej Evropi nimajo tako prijetnih dni. V zapad. Franciji, Angliji in Skandinaviji dežuje že skoro ves teden, na mnogih krajih so nastopile poplave. Nasprotno. pa ima Rusija mirno, pretežno jasno vreme, toda za to pa je zelo hladno: v vsej severni in celo že v osrednji Rusiji je že nastopi! mraz 5 do 10 stopinj C pod ničlo. Ako se tedaj razporeditev zračnega tlaka nekoliko spremeni, tako da bi segla preko nas severovzhodna struja, imamo lahko nenadoma prav občuten mraz. Za enkrat se tega ni bati, ker prevladuje daleč nad Evropo jugozapadna zračna struja. — iii Dunajska vremensko poročilo: Vremenski položaj je malo spremenljiv. Za-padne vetrove, ki so se pojavili nad za-padno Evropo, je južni tok razpršil. Napoved za nedeljo: Stalno lepo vreme. Mestoma jutranja megla. Darujte za sokolski Tabor! Lastnik ln izdajatelj Koniorrij «Jutra>. Odgovorni urednik Fr. Broio»i4. Tisk Delniške tiskarne, d. d- « I.iubliani a nlMlu«n)e" U „2eilt»«" vlaki besedi 1 Oin 1 1UM tBk, « ^ » ~ r*čun. 1» > D.o. - PrMMM* « I. ma.. »«'»>• *' ' ' .^f; £££ « iZ tod. . H. n>r«».n). odp«.rl. «pr»v. to i. »»'-»)« f>r>loI«» — t Ur »antpulact.sk« prutelbla« O Učni zavod ra prlkrojevanje moških tn damskib oblačil Ivan Bizjak v Celju, Prežernova ulica (poleg magistrata), ae priporoča. Vstop mogoč dnevno 18940 Večerni tečaj T.d šivilje in nešlvilje od ministrstva za trgovino ln obrt konces. krojaški šoli v Židovski ulici 5 v Ljubljani, se prične s 15. t. m. Kroj je zelo razumljiv in se ga lahko rudi nešivilje tekom tečaja priuče. 21728 Francoščino poučuje 'emeljlto diplom, učiteljica. Prijave pod ..Bouvard" na jpravo „Jutra". 21421 Državno'koncesljonlrano zasebno učil Išče za strojepisje. Učna ura 6 Din. G. PetaS. Ljubljana. Rimska cesta 17, t. nadstropje. 21658 Klavir se poučuje Jio uspešni metndi in zmerni ceni. — Naslov pove uprava ..Jutra". 21642 «Citrarskj krožek« Je pričel s svojimi prvimi skupnimi vajami. Novi člani naj se blagovolijo priglasiti na naslov: Citrarski krožek, Vrhovčeva ulica 14. Istotam ?e sprejemajo novi učenci. 2172 Auto- ln vozni sedlar dobro izvežban, se sprejme takoj. Kje, pove upr. ,Jutra" 21600 Šivilja ki Izdeluje tudi perilo, se išče za dom. — Naslov pove uprava „Jutra". 21682 Sprejmem šiviljo ki vzame delo (moško perilo) na dom. Naslov v upravi „Jutra". 21707 Iščem mlado prodajalko Uradnica I Pohištvo z 1'letno prakso, zmožna | fino In preprosto, lastnega vseh pisarniških del, želi izdelka, se proda. Mizarstvo mesta za takoj. Cenj. po- Kaiser, Maribor, Zrlnjskega nudbe pod šltro ..Samostojna trg 9. 10953" na upravo ..Jutra' 21672 Trgovska pomočnica vešča v vseh strokah trgovine. pridna ln poštena, išče službe. Naslov pove uprava ..Jutra". 21717 Gospodična 21501 Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. M. KragelJ, Karlovška cesta št. 24/1 (med 8.-9. uro dopoldne). 21183 Šivalni stroj t t t l l l 1 1 i i t t i i 11 i 1 i ii 1 i 1 i i 1TTT1 Ne odlašajte! Sadje, med, krompir, iižol. pšenico, oves, koruzo, slamo, seno, zelje, repo in vse druge poljske pridelke najugodneje prodaste ali kupite le po »JUTROV1H« OGLASIH. Povpraševanj ie mnogo! Mlad zakonski par brez otrok, išče opremljeuo . ali prazno sobo s posebnim j vhodom. Ponudbe na: J. U., , Zadružna tiskarna. Dunaj- , ska cesta. 215S1 // __d. TI r t 1111 rrrm t t t t r tttt ttr Otroški voziček . ] in dobro ohranjena postelja, ! se proda v Prulah, Sredina št. 12. 21633 ICufiitfi Orehe Trgovska hiša Elegantna soba se odua takoj samo finemu, solidnemu gospodu, najraje trgovcu, pri mirni rodbini. Naslov pove uprava ..Jutra" 21481 Lepoto sežete samo, ako upoiab-...ite lil.;.-preparate lu aj.a-ratc. O č k o. Novi Sad. Fu-toiki put 131.— Cenik brez-,lačno. 21000 Franceta Cavkina iščem, ki naj blagovoli ; o-slatl svoj naslov na upravo ..Jutra" pod šifro ..Idealnost 10352". 21671 Hčerka visckcugledne rodbine — ! osamljena vsled stroge vzso-je. želi znanja s poštenim. Priprostemu gospodu dobro situiranim akadcmi- ... .. „ I kom. Resne neanonimne doki je ves dan odsoten, se | opravo , Jutra" pod odda kabinet s hrano. - | ?,£, ,-J,£tor alt itižci.jer". sredi vasi pri glavni ceatl, Nasl0T pove uprava ..Jutra" j ~,fro •uok,16os brez konkurence, velik pro- ; 21727 1 Iščem stanovanje tudi večje. Samo 3 odrašče-ne osebe. Najemnina ln na- _____ _ _ grada postranska stvar. — v Mariboru, se radi družin- Ponudbe pod ,,St. 999" _na nklh razmer takoj proda. — | upravo „Jutra". 21731 Pojasnila v Mariboru, Mlinska ulica 44. 21067 Mlin in žago met z lesom in žitom, elektr. zdrave Tn na solncu sušeno, razsvetljavo, se zaradi dru- —" ,____ . - ----____A« .,„ _ 4U19n4a7 kompletne, s p a, ne Langenscheidtove uprava , jutra". zvezke francoščine, kupim. — Ponudbe pod šifro ..Lancen-21691 echeidt" na upravo „jutra". 21687 potovanja proda. Naslov pove : Dotičnemu, ki ml odstopi 217-30 Šivilja dobro izvežbana v vsem šiviljskem poslu, sprejme delo iz trgovin. Na zahtevo sc vloži kavcija. Pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Poštena 100". 21570 malo obitelj. Metečna plača 400 Din. — Naslov: Zorka Ir. r a d o j č 1 č, Zeinun. 21503 Čevljarske pomočnike pod značko ..Absolvent , . . ti uftkluv mhf^.u dobro lzvezbune, s p r e j m e Gre tudl na deželo. Ponudbe Jadransko-Posavska čevljar- i od 6ifro Dobra moč 10S67' ska družba z o. z. v Kranju, na uprav0 ^jutra". 21533 Slovenija. 21265 Ivan Magdič krojač, Gledališka ulica 7, se priporoča za idočo sezono. 21685 Pozor telovadci! Vsakovrstne te ovadne čevlje „, .„. „ izdeluje po meri, solidno in Službo prodajalke trpežno Lovro Breceljnik, blagajničarke ali kot pisar- j čevljarski mojster, Ljublja nlška moč, išče gospodična z dveletno trgovsko prakso. upravi ..Jutra". 21564 sobe po jako nizki ceni. Glince št. 213, gost. Slamič. 21699 Pozor kovači! Za dve delavnici kovaškega orodja v dobrem stanju, z železnino in 2 nova voza proda Anton Košenina On-mllsko. 21665 Črna pelerina In salonska suknja, se proda Naslov pove uprava ,,Jutra" 21702 Kupim knjige za vsako ceno: Trstenjak, Slov. • ledallšče. J. Mam, | Jezlčnik I—XXX. Dr Woll- i man, &ubifeva ulica štev. 3 (Franchettl). 216S6 Železno peč (FUHoffen), dobro ohranjeno, kupim. Ponodbe na upr. ,.Jutra" pod „Mraz je". Hiše in vili v Sloveniji samo boljše objekte Iščem za inozemske kupce. Natančne ponudbe s pogoji na naslov: Dr Ivau Cerne Go.-podarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva ti. 21117 stanovanje 2 sob in kuhinje posodim 25.000 Din. — Ponudbe na ujiravo ..Jutra" pod ,,Stanovanje 10939". imajo železniški nastavljen-( I T starejših letih. Ponudbe ba podružnico ..Jutra" J Mariboru pod šifro .■•'•'.'• • Mladenič srednjih let 21652 s8 želi seznaniti v svrho ________: ženitve z gospodično stare od 20—28 let, čedne postave. Majhno St3HOVO*lje va j ceo nekoliko gospodinj- sobo in kuhinjo, išče za ; stva. Najraje šivilja tudi november mlad zakonski par vdova brez otrok brez otrok. Naslov v upravi j Ponudbe na upravo Jutr ..Jutra". 21644 I pod ..Kratek čas 109. 21637 Vsakovrstno perilo Stanovanje sob 8 pritiklinami. išče | mirna stranka brez otrok. — Cenjene ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ,, Stanovanje ! 1500". 215 IG na. Vidovdanska cesta ft. 1. 21060 Izurjeno prodajalko fšče za svojo trafiko glavna zaloga tobaka v Celju. 2159S Kovaškega pomočnika in vajenca, sprejme takoj aa izdelovanje sekir in mo-tik Og, Fincinger,' Šmartno pri Litiji. 21579 2 krojaška pomočnika dobra, sprejme za veliko delo A. Medvešek, krojač v Trbovljah. 21566 Gospodična (šivilja) spretna, ki Ima okus ln veselje do trgovine, se sprejme v trgovini Magdič, Ljubljana. Predstaviti se je od 11. do 12. dopoldne. 21536 2 čevljar, pomočnika sprejme tijcoj Ivan Hafner, Skofja Loka. 21689 Prodajalka Al bi samostojno vodila trgovino z raznim porcelanom, pečmi tn šamotniml izdelki v Ljubljani, se »prejme. — Kavcija potrebna. Pismene ponudbe pod ,,Kavcija" na ..Publlcitas". d. d. v Ljubljani, Selenburgova ulica 2 (hiša Jadransko-Podunavske banke). 21657 Službo društvenega uradnika, oddamo. Prednost imajo bivši železničarji in drugI državni uslužbenci, predvsem taki. ki poznajo društveno poslovanje. Delovni čas 7 ur dnevno. Plača po dogovoru. Nastop čimprej. — Pismene ponudbe z dokazili o šolski ln drugi sposobnosti in o dosedanji zaposlenosti naj se pošiljajo na: Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev, Ljubljana, Gradišče Čt 7. 2X703 Stavbeno podjetje Jakob Vodoptvec, ki Ima svoj _ , . - ., I sedež v Zagorju ob Savi Trgovski pomočnik ! sprejema vsa dela svoje stro-v vseh strokah mešane trgo- ke po vsej Jugoslaviji. — vine verziran. v neodpove- Zastopstvo v Ljubljani vodi dani službi, želi v Mariboru dolgoletni stvabni polil- Ant. v večji špecerijski trgovini Merljak. Krakovska ulica 27 | mesta. Gre kot pomočnik ali 2168S Otroški voziček kupi Franja Guštln, Ljubljana, Tržaška cesta št. 8. 21701 moško In darnsko, kravate. J „,.„Y'nS'{e SOt!e nogavice, nuramnlce ln dru- lj0 "tr«v naprej, dobro go galanterijsko blago nudi "hranjene, kupi Pukl Filip po znižanih ceuah Matek Šoštanj. 2160S Sehein, poleg hotela Štrukelj------------- 21656 „ , . , ___________ Krstan-ev les ' za tanln kupujem fmuko va- Spalna oprava K"n rrn,i takojšnjemu pi»- . , , . ! čllu. Ponudbp n ceno In mno- jako dobro ohranjena, -e žin„ nn Ku i proda. Naslov pove uprav -...Jutra". PeVarna v Ljubljani ali bližnji okolic, se vzau.e najem. Cenjene ponudbe nino. sicius-aedi žem, se po nizki ceni proda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 21720 Perje kokošje, gosje in gosji pub 1 _ ter račje, oddaja vsako mno- m one žlno po /.mertilh ceoah tvrd- žimnlce, posteljne vzmeti in -•-^-n , u I.I . ujiiciiiijcuu a , - --»J-— —■ — - lučjo. Dlntn-Tachometrom In i Lenih namiznih laholk naj se pošljejo pod a________' " i . „ iooi /i non.4 r,. Pošteno dekle staro 17 let. Išče službe pri boljši rodbini — najraje v Slovenjgradcu. Nastopi začetkom novembra. Naslov v ^ ^ ^ _________ _________ ____________ ________ upravi ,,Jutra" pod značko (!a E v aj d a, Cakovec. razno' blazlnasto pohištvo TlnSfcB." 91 fihll 1 DOl 1_ . r___ . ...... o»oda takoj 2 vagona Mirko Zurmun. Slivnica pri št. Jurju ob juž. žel. 21650 šifro ; ,,Jesen 1924/10204" na upr. ..Jutra". 2004 S dam onemu, ki zaiti LJubljani stanovanje 3—4 »ob s kuhinjo in pritiklinami, istotam z mojim, ki Je ! zelo lepo in obstoja iz 2 sob. kuhinje iu pritiklin z vodo- | vodom ln električno razsvetljavo ter zelo nizko uajem-Cenjene ponudbe pod 215"-S Klavir proda. Naslov v upr a'- i .Jutra". Visoka nagrada" na upravo | Jutra". 21711 ..Poštena" Kot gospodinja želi vstopiti k ramskemu gospodu vdova, stara 30 iet_ Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Poštena 10974". 21696 1883 ima v zalogi po najn.žiih ----j cenah Rudolf Radovan. ta- i petnlk. Ljubliana, Krekov : trg 7. Popravila se točno in Naznanilo! Večja množina raznih otroš- solidno izvršujejo. Zastopstvo za Slovenijo sprejme dobro vpeljan potnik z najboljšimi referencami. Cenj. ponudbe pod šifro ..Vpeljan 10959" na upr. ..Jutra". 21663 Mesto skladiščnika želi zamenjati verzlrana moč z najboljšimi dokazili. Cenj. ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Skladiščnik 10960". 21662 kib In Igračnlh vozičkov, (ostankov posameznih vzor- i cev) tovarne ..Tribuna', se po znatno znižani ceni pro- nastcnskl. umetniško Izdela-da v Ljubljani, Karlovška c. ni iz kovanega žele/a, se gt 4. 1933 poceni prodasta. Naslov v _______upravi ,,.Jutra". 21523 Vi]o ali hišo po možnosti z vrtom, v Ljubljani. Išče večja družina v 19140 nakup pod ugodnimi pogoji. _____Ponjdbe z navedbo cene In " opisa na upravo ..Jutra" Nadrobni svetilki P°d --Družina". 21625 Plačem naprej več mcsecev najemnino za majhen lokal, bodisi svetlo suho k!et aii prazno sobo »' parterju. Cena in naslov pod se odda po zmernih ol.restih Klavirje in harmonije uopravlja in uglaša točno poceni ..Prva ljubljanska to varna klavirjev" R. \varto-nek. Ljubljana. Hllserjev.i jllca 5/1. 2154' 100.000 Din posojila ..Svet10798" .Jutrt na upravo 21287 Vinskih sodov 26. 28 In 30 hetolltrov, rab- Usn:at suknjič ljenlh. dobro ohranjenih, sc »e proda v Knafljevi ulici proda. — Ponudbe, oziroma št. 9 (dvorišče, desno), vprašanja na upravo Jutra, j 21645 20783| -------- Pohištvo Spalna oprava (za eno ns^ho) lz trdega Resnim kupcem vil. stanovanjskih, trgovskih, gostilniških tn obrtnih hiš i In posestev kmetsklh po-i sestev graščin mlinov žag al. stavbnih parcel o.i.lt uai-večjo Izbere Realltetna pisarna I i 1887 «Po«est». d. z o. z. v Ljubljani. Sv. Petra c. 24. 215 Za tal ij ali za prihodnji mesec se išče v centru mesta 3 sob. z 2 posteljama ali 2 sobi u 3 posteljami in ena stfbu z eno posteljo. Ponudbe pod ,,Stanovanje 3 ,, Jutra". Gospodična 13 dobre hiše, ki ie na gospodinjstvo zelo dobro raru-me. Išče mesta v LJubljani ali okolici kot opora hišni gospodinji. - Ponudbe pod „Znača1na 109S8" na upravo ^PI™0 ,,Jutra". , 21712 »Jutra • Kdor si želi nabaviti krasno sa. so poceni proda. Naslov in trpežno pohištvo po zelo j pove upr. ..Jutra". 2105.1 ugodnih cenah, naj se oglaM j------ pri Matiji Andlovlc. Vidov- danska cesta 6 (nasproti hi- Decimalno tehtnico ralnice). 20391 ,i000fc<7 nosilnosti, lz mehke- Moško in žensko kolo Naslov pove upr. 21608 Prodajalka s triletno prakso. Išče mesta ! v trafiki in gre tudi kot ' začetnica v galanterijsko ali papirno trgovino. Najraje Lončena pec v dobrem stanju, se jako ugodno proda. Dvorni trg 3. delavnica. 21612 ga lesa. zeleno barvano, s kovanim železlem, ugodno proda Supan v Kropi. 21643 Ofročja košara s stojalom, dobro ohranjena, se proda. Naslov v unravl ..J-utra". 21655 Iščem stanovanje 3—5 sob. proti dobri na _ I gtadl. Piačani event. nitjem . Posestvo . nit o naprej. Ponudbe pod s 130 v Tržiču na Gorenjskem, s ..Lep" stanovanje" na upr krasno lego ob drž. cesti. \ ..Jutra". 21-.. 'na zelo prometnem kraju. I —----------- enonadstropna hiša z veli- I klm vrtom tn travnikom, se 1 KCC ZaillSllja iz proste reke proda. — lepo stanovanje v Ptuju, ob- • Naslov pove uprava .'"tra" stoječe iz 2 sob ln pritiklin 21432 (ugodna in zdrava lega upokojence) novanjem le proti absolutni varnosti in vknjižbi uit prvo mest«. I Vrednost realitete ima zna- p „ bernhardinca šati oaju.auj trikratno no- s ... „„_„ minule. Naslov pove uprav u mladega, elite pasme a ,.Jutra". 21512 brega čuvaja, kupi J- £ "_____________dravec, parom! in. Sreoi.- | ob Dravi. 25.000 Din po=ojila išče mlad obrtnik za 21etno dobo proti 40odstotnim obre-stlm lu vknjižbi na hišo ln parcelo zemlje. Na razpolago je tudi porok z večjim na upravo posestvom. Samo resne po- ] 21458 nudbe na upravo ..Jutra" ___pod ,,Popolna garancija". 21573 Pes volčjak 1 leto star. dober čuva.:. t» Ponudbe pod zi.ai.l-' na upr. „.Tutra j ji roti a .,Volčjak 2 ovčarska psa 3 messce stara, po rojstvu r. - . ., Osa od Sotle, »e oddasta. — Družabnika Nlk0 Klcmentz. Sv. An« 200.000 Din tščem i Tržič. Gorenjsko. 21. samo raui pomankanja t,brat- j_____________ Mariboru. Cenjene ponudbe s j n <| v0Ina Se proda, pogoji na upravo ..Jutra" uvijrt vuiuo r' _ pod ^Veselje do trgovine". Naslov pove uprava ..J"'™ 217111 (JplJ. Ponudbe pod ..Redka i J kat,., sa ... Mariboru? - prlloincst-. I!a upr. ..Jutra^ »J« Naslov pove uprava ,,Jutra ' , 21674 Stanovanje sob. kuhinje, kopalnice itd centru mesta, sc Išče takoj aH pozneje. PonUil p.l polotil it lanu" I»0 O.IS"- irtivLfj a.i j™....' ■ -veru obleži. Pojasnila dtje z navedbo ceno pod z^a■■lu lastnik V Mariboru. Mlinska . „M. U 6933" Bil u»r. ^utr^ i ulica it. fJ-m i ^ 1 Naročajte, iitaite in razširiaite , MJUTROMli »:ar, 21669 'arnčl. da Je I poaereška. vporaben taal za : težko vožnjo, se z eltgcut-nim ..Buggi" vozom proda. — (Slika aa razpolago.) — I N -.Jo-.- pove uprava ,..Iu'rc' 2 .4';? IDalie na 12. strani.) Izgubil se je pes Talčje pasme z znamko St. Vid čt. 5 in ki sliši na ime ..Samo". Najditelj naj ga prijavi proti nagradi lastniku Vinku Naratu, trgovcu na Grosupljem. 21629 Kanarčke ■proda Fr. Lunder, Selo-Moate št. 31. 21623 Volčji psi /IBprodaj. Ponudbe na upr. „Jutra" pod „Volk". 21710 Rezanje drv z motorno žago po 15 Din za m'. Ludovik 11 e r š i e. Friškovec (za belgijsko vojašnico). 20131 Gig, gramcicn m daljnogletd ..Goerz", pro-ilam po zelo nizki ceni. — Naslov pove uprava Jutra" 21733 Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji ..Vrt", Džamonja in drugovi, tlružba z" o. z., Maribor. — Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadp • (če- pov) v najplemenitejših vr stah in v vseh oblikah. — Pletaenite vinske trte na amerikanskjh podlogah, kakor tudi cepe iu podioge istih — Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo telo leto. Zahtevajte cenike.' 21044 Vsakovrstne vožnje preselitve, kurivo in drugo prevzame in oskrbi najhitreje in po solidnih cenah Komar Lojze, Krakovska ul. št. 13. 20S21 Mehan. umetno vezenje perila, zastorov, toalet, ob-šivanje (entlanje) vložkov, motivov in čipk, predtiska-rija najmodernejših vzorcev za ročna dela izgotavlja Ma- j tek & S.-hein, Ljubljana, po- ! leg hotela Štrukelj. 21746 1 Kurje oči odstranim brez bolečin. Garancija 6—7 mesecev. Odstranim tudi revmatične bolečine. športna živčna švedska maBaža eva ul/ št. 13, pritličje levo (M. P.) 21394 Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev s* s L. BARAGA. Šelenburgova ul. 6 I. Restavracija pri Roži židovska ulica 6, zopet v polnem teku, priporoča sladki mošt in fino Ij-utomersko vino, ravno došlo, kakor fino domačo kuhinjo. Priporoča se za obilni obisk — S spoštovanjem A. S m i d. 21502 Trboveljski premog ia drva dobavlja najceneje lu dostavlja na dom v vsaki množini Vinko K r 2 e, Trnovski pristan štev. 12. 19S14 Excella najboljši in najcenejši šivalni stroji za rtulbinsko, čevljarsko in krojaško obrt. — lOletno jamstvo. V sluoaju poprave pridem na dom. — Oglejte si zalogo pri M. R. Plevel, Preska prt Medvodah 21647 Za svojega se vzame 2—4 leta star de- 1 ček, ki mcua biti zdrav in res sirota. Pismene ponudbe j z naslovom je poslati na i upravo Jutra" pod šifro j ,,Sirota št. 4". 21654 priporočam po izredno iisrodnib cenah in v i vršitvi nenadkriljive: Damste plašče, mufe, boe, čepice, vratnike U kožuhovine. — Vsa krznarska tlela za dame in' gospode izvršujem po naročilu in takoj. ELIGIJT E331S3R 525?a krznarstvo in izd lovalnica čepic, Kongresni trg 7. Išče se družbenik za že kupljeno 5277/» graščino zaradi uvedbe velike svinjereje in pita-lišča. Ustrezajoče vplačilo se vknjiži takoj na posestvu. Ponudnik mora biti oženjen, marljiv in delaven, srednje starosti. Dopise z natančnejšimi podatki in navedbo premoženja sprejema uprava „Jutra" v Mariboru pod šifro ..Graščina". Novozidana enonadstropn? ZZ! kraljice Marije za negovanje obraza, nadalje parfume, vsa lasca dela, specijaliteta: lasne obročke in kite v vseh barvah, priporoča 1888/a 1 AL.EKS. GJUD ml. liigienično urejeni moderni damski česalni salon v Ljubljani, Kongresni trg štev. 6. Odprto: ol */j8. do 12. ure in od V,2. do 7. ure, ob sobotah do 8. ure zvečer. vogalna hiša ! n", prometnem kraja v LJUTO 7.ERU, pripravna j , a trgovino ati obrt, se po ugodni ceni proda. Ponudbe na stavbenika. Jandla v Ljutomeru. Poskusite in zadovoljni boste! Sicer Vam ne nudimo najcenejših sredstev, a nudimo Vam zato v resnici učinkovita in najboljša sredstva. V najkrajšem času postane lahko Vaša polt lepa In čista pri vporabi „E. obraznih mask", ki so najučinkovitejše sredstvo za odstranitev solnčnih peg in za očiščenje kože. Rjava ko"a in rdeče roke postanejo že po kratki 'vporabi snežno-bele. — .Maska in tozadevna pasta stane 75 dinarjev. — — KoSne madeSe, kakor so •materino (vrojeno) znamenje, bradavico in sličuo, pa lahko odstranite že v osmih dneh z vporabo ,.E. Teto-kapljic". Ni ga boljšega in učinkovitejšega sredstva. — Ptekleničica stane 65 Din. Za kožne črve (Mitesser v najkrajšem časa in na najlažji način trajno od- PAVEL ŠIMENC pokopališki vrtnar pri Sv. Križu LJUBLJANA priporoča cenjenemu občinstvu veliko zalogo, lepih krizantem v raznih barvah, kakor tudi velikocvetne krizanteme. Prevzema popravila in popravo grobov s cvetlicami. Se priporoča za izdelovanje nagrobnih vencev, kakor tudi prevzema različne aranžmane po zmernih conah. Naročila se sprejemajo tudi vsak dan na trgu (prva stojnica poleg «Impexa»). 5267/a 8 Strokovni nasveti Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, Šelenburgova u!. 7/1. (nasproti glavne pošte). — Strokovni nasveti, preskrbo vanje vseh krnet, potrebščin, pomoč in posredovanje pri vnovčevanju. — Turbine na veter, brzoparilne naprava, motorji, žitočistilni ia dragi .stroji. Priprave za. varno in iahko nakladanje sodov, gnojila, kemikalije, sredstva za osušitev kleti in stanovanj itd. — Vprašanjem za strokovne odgovore je priložiti 22 Din (8 lir), kdor želi potom Agr. biroja kaj kupiti. \pr tšanju priloži za odgovor 2 Din. 21673 E. MALHAPE, LjubBjana, Krekov trg štev. 10. Ka debelo ! »BP* Na drobno! Halo, gospodinje! Novo! „KAP0K" Novo! stranite le z vporabo več- dospelo iz Pariza za polnjenje prešitih krat preizkušenega ..odstra- odej in blazin. Prepričajte 'se, poizkusite! Bolje njevalca zaknžnih črvov". — . , , ..... Tozadevni niinček s teko- !n ceneje Kot vata. — Dobi se samo pri tvrdki čino stane 60 dinarjev. — ' Vsaka* dama lahko sama doseže z malo zamudo najtraj-nejšo in nnimodernejšo fri zuro z uporabo ..Lasnega ondulatorja". V 5 minutah je lahko frizura gotova. Pri vporabi ondulatorja se lasje n'_* osmode in ni treba lasnih nadomestil, ker izgledajo najtanjši lasje takoj bujni. Frizura napravljena v. ..Lasnim onduiatorjcm" j traja več dni in ji mokri zrak ne škoduje. Kompletni aparat stane 75 dinarjev. — — Kar potrebujete naročito takoj potom nakaznice pri sELRA», Vič pri Ljubljani Diskretno razpošiljanje vsakovrstnih kosmetičnlh sredstev. Vse pošiljke franko. 2090S TRGOVINA s špecerijskim blagom, na jako prometni cesti v Ljubljani, se radi bolezni ugodno proda. Ponudbe se prosi pod „TJgodna prilika 60.000" na upravo ..Jutra''. 5273 V domski česalni salon mm %mow MARIBOR, Go-poska ulica 11 je V3topiIa spretna, izurjena damska frizerka in se priporoča cenj damam za friziranje, onduliranje, umivanje glave, barvanje las s „Hema" in v vseh potrebnih barvah. ,,Manikurau itd. Izgotavlja solidno vsa lasna dela. __5215a vseh vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni urad šentjanšEiega premogovnika A Vi O. JAKI L ___ Ljubi las a. drekov trg 10 1018-S NAZNANILO. 5216 a Podpisani naznanjam svojim cenjenim odjemalcem, da sem preselil svojo pisarno iz Zrinjskega ceste št. 2 v Kolodvorsko ulico št. 18 ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost. ANTON STERG&R, agentura in komisija, Žlahtna Tina zbrana, na vagone, eksportira po zmernih cenah vinarna Ciglar i drug 5103'a Centralni biro: Zagreb, Samostanska ulica 8. Sodni sejem 18., 19. in 20. oktobra 'na prostoru 5275a »Ljubljanskega velesejma". Najugodnejša prilika za nakup finega namiznega sadja v velikih in manjših množinah. Iščemo strojnega tehnika POZOR 'perice, kopališča, bolnice, hoteli, sp oh vsi, ki imate i ' r . rezano gradivo in panje iz opraviti 8 pranjem perila! orebovine, dalje prvotrst- Novo obleko imate, ako daste ponošeno kemična čistiti in barvati v I. Kemični čistilnici Inbarvariji JOS. REICH Poljanski nasip štev. 4 Podružnica: Šelenburgova ul. 3 I9š2a 1 Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah ■ih ■ n ms h a* Izumil sem nadvse praktičen pralni stroj, ki za- Steirmark. sossa ali inženerja 1 za tovarno vijakov na deželi. Gospodje po možnosti s primerno prakso, naj vlože svoje ponudbo z navedbo dosedanje zaposlenosti in | zahtev pod .TOVARNA VIJAKOV« na Aloma Companv, Ljubljana. 5258/a illlllllll no bukovino v kladah. ... . ,, ,E. L0BER, Graz, nteva polovico manj delovno 1 ' moči, porabi polovico manj ; Eunard-Richtergasse 13 mila, povsem izključuje j vsako poškodbo perila in | je vrh utega zelo poceni. : Stroj je strokovnjaško pre- ! izkušen, (tozadevni patent je že prijavljen) in spreemam provizijske po>nike v svrho razpečavanja. Vrhutega sprejemam naročila na leseno galanterijsko blago, lesene igrače, jermenice (Riemenscheibe) okvirje, okvirje za vezenje, obešalnike itd. MARIJAN K0MPARA stro.nomizarska delavnica iS55a MARIBOR .Cesta na Brezje 17. GOZDNO POSESTVO preko 200 oralov kakor tudi poljedelsko posestvo z lepo stanovanjsko hišo v Sloveniji, kolodvor v bližini 5260* se ppoda. Ponudbe na_sloviti na „PUBLICITAS", Ljubljana. Šelenburgova ulica štev. 7/II. ZAHVALA. " 5250/a Za izraze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše dobre, nepozabne mame, oziroma stare mame, gospe MARIJE DED izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih cvetic in onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI. Dražbeni oklic Dne 20. oktobra 1924 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin : zemljiška knjiga Jesenice, vi. št. 124 in 30.'>. Cenilua vrednost 126.099 Din 73 p; vredne j pritikline 451 Din 25 p; najmanjši pinudtk 84.368 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale draži.e, je oglasiti ! pri sodišču najpozneje pri dražbeuem naroku pred za četkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveliavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. II dne 8. oktobra llJZ4. Edino prave „Goiser" čevlje in lov>ke čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici j. BRAJER 1863 LJUBLJANA TurjaSki trg (Breg)1. Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. Trgovci popusti Cene solidne! Postrežba točna! „ANCSCA" talionica kovina, Ijevaonica fosfornih bronci, tvornica armatura, okova i metalne robe viasnik: DRAGUTIN SCHREIBER Poslov.: Boškovičeva 34 Z AG R E B Tvoinica: Na Kanalu mm Zaštitn! znak ..,,,,......i.h..i...i....ii,.............. iii......i.m..ii..........................i........................i......flbi.....i t 527l/a Potrti od globoke žalosti naznanjamo^ tužno vest, da je naš preljubljeni soprogi oče, brat in stric, gospod ANTON SEGA poitnl poduradnik danes dne 11. oktobra po mukepolni bolezni Bogu vdano zaspal. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Florijanska ulica štev. 24, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1924. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. V bridki tugi, ki nam jo ie prizadejala neizprosna ločitev od našega prel ubega, dobrega očeta, brata, svaka in tasta, gospoda Adolfa Reicha so nas tolažili številni izrazi sočuvstvovanja in spoštovanja do blagega pokoinika. Ni nam mogoče zadostiti dolžnosti primerne zahvale posameznikom, vsled česar prosimo, da izvolijo tem potem spreieti zagotovilo naše iskrene hvaležnosti za požrtvovalno zdravniško pomoč, duhovno tolažbo, darovano cvetie, nad vse častno spremstvo na zadnji poti in dokaze sočutja sploh: vse korporaci;e, vsa društva, zastopstva in odposlanstva in posamezniki. V LJUBLJANI, dne 11. oktobra 1924. 5562 a Žalujoče rodbine. proizvodi talionice: Bijele kovine za ležaje (Lagermetalle) marka ,.Atlas" i „Jadran'-. Olovo u blokovima i šipkama Metali za linotipiju i tiskare Fosforni bakar Manganov bakar Kositar za spajanje (Lot-zinn) Slaglot, krupni i sitni Aluminij u blokovima Antimon u blokovima Fosforna bron ca Manganova bronca kao i sve kovine u raznim oblicima Cink (tutija) u pločama i komadima. proizvodi Ijevaonice: I proizvodi tvornice Šipke iz crvene kovine (izradjena roba): (Rotguss) Armature za vodu, paru Sipke iz bronce i plin Fosiorna bronca u šip- Hidranti i vatrogasne ar- kama mature Puškice (Biichsen) iz | Mjedeni uteži, baždareni bronce, fosforne bron- ! i nebaždareni ce itd. Mjedeni i metalni šarafi Ležaji (Lagerschalen) s maticom i bez matice Deltametall B"sto i ho- Mjedeni okovi za grad- mogeno presan Mjedene šipke, vučene Bronca za brodove, au-tomobile i aeroplane Manganova bronca u šip- kana i puškicama Svi odlijevci iz svakog metala prema uzorku, mode u iii crtežu. nje Mjedeni mužari Fasonsko - tokarski proizvodi Mjedene i bakrene cijevi Ključevi iz aluminija Natpisne ploče iz cinka za ulice, kuče, oblasne medje itd. Kupuje sve stare kovine i otpatke uz najviše ciiene! iW21 | i.Min!HllHiiinHtiiniiMitiiiMiiif!iHiinn!UHHn)fMniiiHiHiiin!iriiriMiiiii)liiHU''nmr!!tiniHiiniiMMii!)niiHiiiiittiiMitiniriiniMitniNiiimiit Potrtim srcem naznanjamo, da se je preselil naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod Jakob Poljanšek posestnik in kovač po kratki in mučni bolezni v lepše večno življenje. Pogreb bo dne 13. oktobra ob 8. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Dobračevi. Zlrl, dne 11. oktobra 1924. Globoko žalujoči ostali. = 5263a 'iiiimiuuiMNfniiHimmimniiHutMcmiiimmiiinHmimMii ......................................................................... |