PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnil
^ —i ^5	'
O
o G r ^
~ c > ~
c o 3>
559
ije)
2 C
o
M
u.

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 18^(12.818)
Trst, petek, 7. avgusta 1987
v*
ro
Nepričakovano obvestilo poveljstva iranskih varuhov revolucije
Iranske pomorske sile so podaljšale manevre Zahod baje pripravlja enoten vojaški odgovor
Položaj okrog veleposlaništev v Teheranu se je medtem umiril
Andreotti poudaril vlogo OZN za prekinitev zalivske vojne
RIM — »Kadar se zberemo ugotovimo, da so si ocene mnogo manj nara-2en kot bi sicer izglodalo po posameznih izjavah parlamentarcev, ki nimajo navade, da bi sodelovali v naši komisiji, a s svojimi izjavami povzročajo negativne premike na tako kočljivem področju kot je zunanja politika.« Tako je zunanji minister Giulio Andreotti ocenil včerajšnjo razpravo o stanju v Perzijskem zalivu na zasedanju komisije za zunanje zadeve v Poslanski zbornici. Andreotti je dejal, da je osrednje vprašanje Zaliva doseči konec vojne, kajti vojna je osrednji problem. Vprašanja varnosti in svobode v plovbi ni mogoče rešiti ločeno, tudi zato ker Irak ne pristaja na .delno rešitev, ki bi popolnoma sprostila Plovbo v zalivu, kajti boji se, da ne bi mogel samo na kopnem kljubovati Iranu.
Zunanji minister je v zvezi z Zali-vom načel nekatera ključna vprašanja. V zvezi z minami je dejal, da je Italija nastopila pri predsedstvu varnostnega sveta OZN z namenom, da se vprašanje morebitnih minolovcev razpravlja na tisti ravni in vsekakor Pod okriljem OZN. V odgovor tistim, ki so mnenja, da je zaupanje v OZN utvara, je Andreotti dejal, da se mednarodna organizacija zaveda svojih omejitev, opozoril pa je, da je le redkokdaj s tako odločnostjo zahtevala Prekinitev sovražnosti, kot je to naredila v sedanjem primeru. Seveda pa so že v pripravi te resolucije v okviru OZN mislili na bodočnost, oziroma na vprašanje, kaj bo treba ukreniti, če resolucija ne doseže zaželenih sadov.
Zunanji minister je tudi govoril o dobavi orožja Iranu in Iraku. Dejal je, da že obstaja sklep italijanske vlade, da ne dobavlja orožja tema dvema državama in, v kolikor bi obstajale kršitve, bo treba proti kršiteljem tudi kazensko postopati. Lahko seveda pride do preprodaje, vendar pa se države, ki kupujejo orožje v trenutku nakupa obvežejo, da ga ne bodo prodajale. Dlje pa ni mogoče.
Končno pa je Andreotti še načel vprašanje dobave petroleja in dejal, da je Italija v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečala uvoz nalte iz Irana in da iz te države sedaj uvaža 38 odstotkov vsega uvoza petroleja. Uvaža pa tudi iz nekaterih drugih držav. Vendar je Andreotti poudaril, da ni mogoče izkrivljeno gledati na dogajanja v Zalivu ter si prizadevati za ustavitev vojne zaradi dobav petroleju. Vojno je treba ustaviti, ker je nečloveška. Na zadnje vprašanje, ali bo Združenim narodom uspelo doseči konec vojne, pa je odgovoril, da ne ve, vendar je treba to poskusiti.
TEHERAN Iranskih izrednih pomorskih manevrov še ni konec. Včeraj je namreč iranska uradna tiskovna agencija Irna sporočila, da je teheranska vlada sklenila podaljšati za en dan manevre, ki so skoraj povsem zaustavili promet skozi Hormuška vrata. Kot znano bi se morali manevri zaključiti včeraj zvečer, vodstvo varuhov revolucije pa je sporočilo, da bodo trajali dan dlje in je naprosilo »tuje ladje in letala, da bi se izmikali operativnim območjem«. Hitri gliserji švedske izdelave, ki jih Iranci uporabljajo predvsem za diverzantske akcije, pa krožijo po Hormuškem prelivu, širokem iranskem priobalnem pasu v Zalivu in Omanskem morju ter tako dejansko onemogočijo promet tovornim ladjam.
Britanski dnevnik Independent je včeraj objavil zanimivo novico, da je iranska vlada zaprosila Kuvajt, da ne nadaljuje z »amerikaniziranjem« svojih tankerjev. V zameno naj bi Iranci ponudili jamstvo, da bi več ne napadali njihovih tankerjev.
V Washingtonu so včeraj ameriški visoki funkcionarji izjavili, da ZDA in zahodni zavezniki pripravljajo »v odgovor na iranske grožnje enoten vojaški nastop«. Reaganova administraci-
ja naj bi posredovala zaveznikom željo, da bi skupaj sodelovali pri čiščenju, od morskih min, zalivskih voda, da bi ustanovili enotno poveljstvo protiobveščevalne službe (posebej zadolženo za to območje) in da bi poenotili delovanje britanskega, francoskega in ameriškega vojaškega ladjevja v območju.
Izgleda, da imajo novice nekaj verodostojnosti, francoski obrambni minister Giraud je včeraj dejal, da v Parizu »resno ocenjujejo to možnost«, ameriški namestnik državnega tajnika Richard Murphy pa je na tiskovni konferenci optimistično ocenil možnost, da bi se evropski zavezniki vendarle premislili in bi v Zaliv zaenkrat poslali vsaj svoje minolovce. Vprašanje ostaja vsekakor še odprto in prav možno je, da bo v Zaliv kmalu zaplulo več evropskih minolovcev.
V Teheranu, okrog saudskega in kuvajtskega veleposlaništva, se medtem stvari umirjajo. Po objavi novice, da so tudi saudske oblasti odnehale oblegati iransko veleposlaništvo v Riadu in konzulat v Džedi, so se tudi iranske množice umaknile z ulic okrog veleposlaništev.
O	—
—N
8	-
rJ
8
Mon odkupil družbo Total
MILAN — SELM, energetsko podjetje v sklopu družbe Monte-dison je včeraj sklenilo pogodbo za odkup družbe Total na celotnem italijanskem ozemlju. Vest je bila objavljena včeraj, ni pa še znano, koliko je Montedison plačala za nakup; govorijo vsekakor o približno 250 milijardah lir. Družba SELM je tako postala tretja največja petrolejska družba na italijanskem tržišču za državno ENI in zasebno Esso. S črpalkami, ki jih je odkupila od družbe Total, bo prisotna na vseh italijanskih cestah, saj šteje njena prodajna mreža več kot 2.500 novih črpalk, poleg dosedanjih 400, ki jih SELM že upravlja.
Družba SELM deluje v Italiji na treh sektorjih: proizvodnja električne energije s skupno 22 elektrarnami in 5 milijardami kilovatnih ur proizvodnje letno, energetski sektor s koncesijo za izkoriščanje nekaterih vrelcev in ležišč zemeljskega plina ter predelava petrolejskih proizvodov z industrijskim obratom v Priolu.
Z odkupom družbe Total je Montedison postal tudi lastnik tržaške rafinerije Aguila. Zaenkrat še ni znano, kakšne bodo posledice za zaposlitveno raven tega obrata.
NA 4. STRANI
Prebivalstvo ga je sprejelo z aplavzom in zahtevo po konkretnih ukrepih
Predsednik Cossiga obiskal Sondrio in Bormio Država bo pomagala dolinam, ki hočejo živeti
MILAN Predsednik republike Cossiga je včeraj obiskal Valtellino. V Sondriu in Bormiu se je sestal z javnimi upravitelji dežele Lombardije, prizadetih pokrajin in občin. Prebivalci vasi, ki jih je preplavila narasla Adda in na katere je zgrmel plaz, ter tistih, ki so jih preventivno izselili, so pričakali predsednika republike z dolgim aplavzom. Predsednika pa so pričakali tudi napisi »Zahtevamo varnost«, »Plaz ne gre na počitnice«, »Cepina hoče živeti, Sant'Antonio hoče zaživeti«.
Prebivalstvo prizadetih dolin si je že zavihalo rokave in se pripravlja na trd boj z okoljem, ki jim je povzročilo toliko škode, za to pa potrebuje konkretno pomoč države. Predsednik Cossiga jim je v Bormiu zagotovil takojšnjo pomoč državne uprave, pri tem pa je tudi izjavil, da je prebivalstvo Valtelline zdaleč najboljši sogovornik države. Preporod dolin bo možen prav zaradi vztrajnosti in trdne volje prebivalcev, ki jih je naravna katastrofa hudo prizadela, ne pa strla. Pri tem je Cossiga omenil tudi slično »trmo«, ki
je omogočila Furlaniji, da si je .opomogla po potresu.
Zaenkrat je novi minister za civilno zaščito Gaspari, ki je bil včeraj deležen prvega aplavza, odkar je nasledil Zamberlettiju, zbranim prebivalcem izrazil upanje, da bo še danes dokončno zarisana »karta nevarnosti«, da se bodo še danes lahko vrnili domov vsi, ki ne stanujejo na ogroženih območjih. Ostaja še vedno odprto tudi vprašanje Bormia, ki bo po prvem snegu ostal izoliran. V Valtellini pa predstavlja Bormio tudi vir polemik, saj sta še včeraj župana Grosia in Sodala protestirala pri predsedniku republike, češ da se je zanimanje javnega mnenja osredotočilo predvsem na Bormio, ki se pripravlja na zimsko samoto in Sondrio, medtem ko se morajo manjše, a hudo prizadete vasi boriti v senci dveh večjih mest. »Dvajset dni po katastrofi,« trdita župana obeh občin, »ne vemo še ali bodo alternativne cestne povezave v naših občinah ali ne, da o bodočnosti naših izseljencev niti ne govorimo.«
Bela stavka carinikov
Tako imenovana bela stavka carinikov je zajela tudi tržaško pokrajino, še zlasti na tovornem postajališču pri Fernetičih
Lisice za člane Heimatbunda
BOČEN Preiskovalni sodnik iz Bočna je včeraj zaradi protidr-žavnega delovanja izdal 17 zapornih nalogov proti vodilnim članom skrajnonacionalistične južno-tirolske politične organizacije Siidtiroler Heimatbund, ki se bori za ustanovitev »svobodne južnoti-rolske države«.
Varnostni organi so včeraj 15 nalogov izvedli in so obtoženi začasno v hišnem priporu, med temi je tudi tajnik organizacije Hans Stieler. Evo Klotz, eno izmed ustanoviteljic Heimatbunda in hčerko znanega terorista iz šestdesetih let, medtem še iščejo. Sodnik je izdal zaporne naloge zaradi manifestacije, ki jo je Heimatbund organiziral na Dunaju med konferenco KVSE, na kateri so obtožili italijansko vlado fašizma, češ da Južnim Tirolcem ne priznava pravice do samoodločbe.
Spomin na Hirošimo
** >
p-	^
h •» i
HIROŠIMA — Pisani »origami«, na stotine golobov, mladinski zbori, vse to je spremljalo včerajšnjo spominsko svečanost ob 42. obletnici eksplozije prve atomske bombe, ki je do danes povzročila 148.177 žrtev. 80 tisoč Japoncev se je včeraj zbralo pred spomenikom žrtvam pokola v Hirošimi, ki se nahaja v spominskem parku	(Telefoto AP)
Glasovanje o sodstvu in o jedrskih elektrarnah bo pred koncem novembra
Kljub nekaterim nesoglasjem v parlamentu dokončno odobren zakon o referendumih
RIM — Na eno izmed nedelj med 15. oktobrom in 30. novembrom se bodo morali torej Italijani izreči o petih referendumih, ki so bili že napovedani in so bili odloženi zaradi predčasnega razpusta parlamenta. Poslanska zbornica je včeraj dokončno odobrila vladni zakonski osnutek, ki kot izjemo okvirnemu zakonu o referendumih omogoča te referendume letos jeseni. Kljub temu da je bil ta ukrep sprejet z veliko večino glasov, polemik ni manjkalo. Predvsem so bile tu kritike leve opozicije, od radikalcev do komunistov in demoproletarcev, ki' so zahtevali spremembo okvirnega zakona in ne samo uvedbe enkratne izjemei predvsem pa so zahtevali glasovanje o resoluciji, ki bi obvezovala vlado, da prekine z gradnjo vseh jedrskih elektrarn. To resolucijo so poleg zelenih, demoproletarcev, komunistov, radikalcev in neodvisne levice, podpisali tudi socialdemokrati in nekateri predstavniki socialistične stranke. Ker je to resolucijo že predsednik senata Spadolini na predvčerajšnji razpravi ocenil za nesprejemljivo,
so jo razne politične skupine ponovno predlagale v poslanski zbornici. Predsednica Jottijeva pa je prepustila skupščini odločitev, ali je resolucija sprejemljiva ali ne. In prav tu je prišlo do presenečenja: petstrankarska koalicija, ki se je prav zaradi referendumov razbila, kar je povzročilo predčasni razpust parlamenta, se je nenadoma zedinila ter so tudi sami socialdemokrati in socialisti, ki so sicer - z izjemo poslanca Franca Pigra - podpisali osnutek resolucije, glasovali proti njej. O besedilu torej niso razpravljali.
Zakon pa je bil, kot rečeno, odobren. Referendumi bodo jeseni. Medtem pa bodo lahko nadaljevali z gradnjo in morda celo dogradili jedrske elektrarne. »Socialisti in socialdemokrati so sramotno glasovali skupaj s filojedrsko fronto ter so si prevzeli dvojno odgovornost: da so pod pretvezo nepravilnega postopka preprečili parlamentu, da o tem glasuje in da so preprečili, da bi v parlamentu prišla do izraza tista protijedrska večina, ki prav tako obstaja in ki
se je številčno povečala po predčasnih volitvah,« je potek včerajšnje razprave komentiral ambientalist Chicco Testa, izvoljen na listi KPI.
Sklep o referendumu je bil zadnji pred poletnimi počitnicami. Vsa ostala vprašanja so odložili na september. To velja tudi za glasovanje o resolucijah in o dokumentih o pouku verouka v državnih šolah. S tem vprašanjem se je včeraj prvič ukvarjal novi minister za šolstvo Galloni in kljub temu da je vprašanje zelo sporno, je bil novi minister deležen številnih priznanj, tako večine, kot tudi opozicije. »Začelo se je obdobje po Falcuccijevi«, je komentiral marsikateri poslanec. Vprašanje verouka pa ostaja še vedno sporno, tako kot ostaja sporna vsa paleta odnosov med Cerkvijo in državo. O tem je včeraj razpravljalo vodstvo socialistične stranke, ki je tudi odobrilo dolg dokument. Spori med socialisti in demokristjani o tem in o številnih drugih vprašanjih še vedno obstajajo.
G. R.
Tankerja proti Zalivu
w	w
Za Sevardnadzeja v Ženevi ZRN je jedrsko premočna
ŽENEVA — Sovjetski zunanji minister Ševardnadze je v Ženevi, kjer je trenutno v teku konferenca o rozoro-žitvi, osredotočil svoj doprinos k debati na trud, ki ga namerava SZ vložiti v načrt odprave raket srednjega in krajšega dometa. Ševardnadze je tudi izjavil, da si bo SZ prizadevala za smotrno sodelovanje z ZDA, vendar pod pogojem, da se ZRN ne sprevrže v jedrsko silo. Sovjetski zunanji minister je pri tem mislil na 72 raket pershing 1A, nemških raket z ameriškimi jedrskimi konicami, ki so nameščene na ozemlju ZRN.
Sovjetsko zvezo očitno motijo te rakete, ki ji grozijo na meji, zato pa je
Ševardnadze tudi izbral Ženevo, da je ponovno odprl vprašanja o »tretji jedrski sili«. Prav te rakete pa naj bi tudi predstavljale trenutno edino obstoječo oviro na poti morebitnega soglasja o dvojni ničelni opciji med SZ in ameriškim sogovornikom.
Ševardnadze je v Ženevi tudi ostro kritiziral uporabo kemijskega orožja, ki ga je označil za »barbarsko in nemoralno«. Sovjetski zunanji minister je tudi izrazil zahtevo, da stopi čim-prej v veljavo prepoved uporabe tovrstnega orožja. Vsa obstoječa skladišča pa bi morali ukiniti in uničiti uskladiščeni material.
Potovanja Jugoslovanov v tujino
BEOGRAD Temo o potovanjih Jugoslovanov v inozemstvo so nekateri uradni državni predstavniki potegnili na dan prav v trenutku ko bi morali pojasniti zakaj so recimo porabili 164 milijonov dolarjev za službene sprehode po svetu. Namesto tega pa so kritiko usmerili na ljudstvo, ki da »pretirano potuje po svetu«, to je te dni zapisal beograjski časnik Večernje novosti in dalje komentiral:
Nedavno so nam postregli z uradnim statističnim podatkom, da je lani 30 milijonov Jugoslovanov potovalo prek meje in v tujini pustilo 2,5 milijarde dolarjev. Ob tem pa smo lahko slišali tudi vprašanje kaj vse bi lahko le s polovico omenjene vsote.
Statistična resnica pa je povsem drugačna: lani je bilo zabeleženih nekaj več kot 17 milijonov prehodov jugoslovanskih državljanov ali 12 milijonov manj, kot trdijo nekateri, saj so ob tem pozabili majhno »podrobnost«, da je od te številke več milijonov potovanj, ki so jih opravili jugoslovanski delavci in člani njihovih družin, ki živijo v tujini. Številke o potovanjih Jugoslovanov torej niso tako dramatične, vendar pa omenjena »pozabljivost« sploh ni slučajna.
Beograjski dnevnik, ki tokrat pravzaprav povzema ugotovitve številnih komentarjev slovenskih časopisov na to temo, je še zapisal:
Podobno velja tudi za trošenje deviz Jugoslovanov v inozemstvu. Verjetno bi se morali predvsem vprašati zakaj je temu tako. Morda pa so razlogi za to isti, kot pri vprašanju, zakaj tujci tako malo kupujejo v Jugoslaviji (slaba izbira, visoke cene)?
Se polemike o ceni kruha
LJUBLJANA — Sedanji nesporazumi okrog podražitve moke in kruha v Jugoslaviji napovedujejo nadaljnjo neživljenjskost lanskoletnega gentlemanskega dogovora z žitnimi in pekarskimi organizacijami. Takrat je bilo dogovorjeno, da naj bi slednji poskrbeli za 30 odstotkov poceni kruha, s svobodno oblikovanimi cenami ostalih 70 odstotkov proizvodnje pa naj bi pokrili izgube pri »ljudskem kruhu«. Že prej se je pokazalo, sedanja podražitev pa je to samo drastično potrdila, da po tej poti ne bo mogoče na daljši rok. Mlinarji in pekarji so vse skupaj preveč dobesedno sprejeli in tako je uresničitev »pogodbe z vlado« izpadla povsem neprimerna v pogojih težke ekonomske krize in hudo načetega standarda povprečnega Jugoslovana. Zgodilo se je seveda to, da tistih 30 odstotkov cenejšega kruha - če ga peki že zagotovijo - takoj porabijo restavracije, bolnišnice, tovarne in druge podobne ustanove, za državljane s plitvejšimi žepi pa ga seveda zmanjka in zato morajo kupovati posebne vrste kruha, ki pa so bistveno dražje. Tako so pred dnevi zračunali, da naj bi štiričlanska družina - ki pač po jugoslovansko poje dnevno poldrugi kilogram kruha - mesečno za osnovno živilo plačala več kot 30 tisoč dinarjev. To pa je za mnoge seveda prehud udarec. Nenazadnje v Jugoslaviji je komaj petina državljanov, ki jim ni treba bolj pozorno gledati v denarnice in samo ta sloj prebivalstva lahko kupuje posebne vrste kruha, ki so že sila drage, za vse ostale pa je seveda mnogo zanimivejši ljudski kruh oziroma le nekoliko dražji navadni beli, ki pa ga tudi zjutraj kmalu zmanjka.
Verjetno niso samo počitnice krive, da sta ostala v teh dneh na tapeti le zvezna vlada in mlinsko-pekar-ske organizacije, ki poskušajo nekaj narediti, a so očitno preslabotne. Tudi ZIS se trudi, a ni videti kakšne posebne rešitve. Če drugače ne, bi stvar verjetno morale poprijeti družbene moči v republikah in pokrajinah ter občinah. Da pa časa ni več veliko je pokazala tudi včerajšnja anketa v trgovinah v kateri se je pokazalo, da se temperatura po krušni podražitvi pri potrošnikih krepko dviguje. Prodajalci trdijo, da kupci še nikoli niso bili tako nezadovoljni, ogorčeni, jezni. Potrošniki celo že grozijo, da bodo nekaj storili. Ogorčenje je z včerajšnjim dnem še silovitejše, saj so se podražili tudi mlečni izdelki. Napovedujejo dražjo kavo in še marsikaj, kupce pa najbolj razjezijo podražitve prek noči, ko jih o dražjih izdelkih obvestijo šele blagajničarke v trgovinah. Medtem pa inflacija raste, da je presegla 100 odstotkov so že objavili z državnih vrhov in ondan je priznani jugoslovanski ekonomist napovedat, da se bo pri sedanjem inflacijskem tempu ta neprijetna številka ob koncu leta ustavila čez številko 130, če seveda vlada prej ne bo kaj ukrenila.
B. L.
WASHINGTON — Pred dvema mesecema, ko je svet zvedel za prošnjo kuvajtskih oblasti, da bi njeni tankerji pluli pod ameriško zastavo, je malokdo verjel v to možnost. Jasno, največja ovira ni bila mednarodnopravnega značaja, saj so operacijo »reflagging« že večkrat izvedli tudi v drugih okoliščinah. Vprašljiva je bila umestnost in predvsem zmožnost ameriškega vojaškega ladjevja, da bi učinkovito branilo »amerikanizirane« kuvajtske tankerje.
-''Zamisel je naletela na vsesplošno nasprotovanje, najbolj ostro pa so jo razumljivo napadali Iranci, ki jih je masivnejša ameriška vojaška prisotnost neposredno zadevala, saj je enostransko prekinila tako imenovano »vojno ladij«. Po pričakovanju so iranski politični veljaki napovedovali samomorilske napade na novopečene ameriške tankerje. Konkretno je doslej morska mina, zelo verjetno iranska, huje poškodovala tanker Bridgetown, enega izmed dveh, ki sta se »upala« v Zaliv.
Vendar ni bil namen iranske vlade ta, da se naveže le na ameriške pomorske sile, saj bo pod ameriško zastavo plulo le 11 kuvajtskih tankerjev. In ostali? Nekaj bodo sprejeli zaščito sovjetskega ladjevja, nekaj jih bo plulo pod japonsko zastavo, katera veliko večino svoje nafte uvaža prav iz Zaliva, v zadnjih dneh pa so kuvajtske oblasti naslovile enako prošnjo še na kitajsko vlado.
Kljub upravičenim bojaznim in zastojem gredo Američani po svoji poti, včeraj sta namreč krenila na pot dva nova amerikanizirana tankerja, ki jih imamo na zgornjih posnetkih. 46.723-tonski tanker G as King, ki prevaža utekočinjen plin, se je pod kuvajtsko zastavo imenoval Gas Al-Burgan, 80-tisočtonski tanker Ocean City pa se je pred tem imenoval Umm Casbah.
Usoda čilskih obsojencev razburja zahodnonemško politično javnost
BONN — V zahodnonemškem Bundestagu se bosta jutri kljub poletnim parlamentarnim počitnicam sešla odbora za zunanje in notranje zadeve, da bi razpravljala o usodi štirinajstih Čilencev, ki jih je Pinochetova justica obsodila na smrt zaradi sodelovanja v terorističnih dejanjih, ki pa bi si utegnili rešiti življenje, če bi jim zatočišče ponudila kakšna druga država.
Zahtevo, naj bi bila ta država prav Zvezna republika Nemčija, je na pomlad zavrnil zvezni notranji minister Zimmermann, ta njegova odločitev pa ni razdražila le opozicije, se pravi socialnih demokratov in zelenih, marveč so jo z dvomi sprejeli tudi v zunanjem ministrstvu in ne nazadnje tudi v sami krščanskodemokratski uniji. Medtem ko je del politične pahljače trdil, da mora ZRN ostati zanesljivo zatočišče vseh političnih preganjancev, pa je drugi del trdil isto, vendar pa je dodajal, da v primeru štirinajstih Čilencev ne gre za žrtve zvestobe lastnemu političnemu prepričanju, marveč za ljudi, ki so jih čilska sodišča spoznala za krive terorističnih dejanj. Na to je prvi del politične pahljače odgovarjal, da so metode Pinochetove policije znane in da skoraj ne more biti dvoma, da so bila priznanja, na podlagi katerih so bili Čilenci obsojeni, izsiljena z mučenjem. Za to, da bi prišli rečem do dna, so zeleni povabili v ZRN šest sorodnikov obsojenih Čilencev, ta skupina pa je sinoči že pristala na letališču v Frankfurtu. Šesterica jutri ne bo pričala pred obema parlamentarnima odboroma (seja je tako pomembna, da bodo na njej sodelovali tudi štirje ministri), zato pa so razen gostiteljev, to je stranke zelenih, tudi predstavniki socialnih demokratov, krščanskih demokratov in
liberalcev izrekli pripravljenost, da se pred sejo pogovorijo s pričami iz Čila. Za dodatno pričevanje v prid obsojenim pa je v včerajšnji številki tednika Štern poskrbel nekdanji član obveščevalne službe čilenskega letalstva enaintridesetletni Andres Valenzuela Morales, ki je pred časom pobegnil- v ZRN in ki je zdaj iz svojega skrivališča sporočil, da predstavlja sistematično mučenje redno zasliševalsko prakso Pinochetove policije in da je sam sodeloval pri »stotinah« takšnih mučenj.
Ob tem pa se spet porajajo dvomi, ali čilenski pravni sistem res ponuja možnost, da si na smrt obsojeni lahko reši življenje, če dobi zatočišče v kakšni drugi državi. V davišnjem Die Welt je strokovnjak za mednarodno pravo profesor Blumen-witz mnenja, da ni avtomatizma in da pravni predpisi zahtevajo dodatno soglasje od predsednika čilske republike, pa še temu so roke vezane z ustavnimi omejitvami oziroma pristojnostmi, ki jih ima sfera pravosodja.
Afera s Čilenci je hrkati povod za drug vihar,' ki skrbi za naslovnice časnikov v sicer politično najbolj mrtvem poletnem mesecu. Notranji minister Zimmermann je, kot se reče, politično človek bavarskega veljaka Franza Josefa Straussa, katerega naklonjenost takšnim režimom, kot so čilski ali južnoafriški, nikoli ni bila skrivnost. Čilenska afera je oživila nekatera programska in strateška razhajanja znotraj zavezništva med Kohlovo »zvezno« CDU in Straussovo bavarsko CSU, ki se načelno sicer navdihujeta pri istih idejnih virih (»socialni, liberalni in nacionalni element na podlagi krščanske človekove podobe«), nato pa je jela oživljati
navzkrižja tudi znotraj same CDU prav v času, ko je njen predsednik na počitnicah v Avstriji. Kar zadeva samo čilensko zadevo, je spričo tega znotraj zveze CDU/CSIJ prišlo do oblikovanja dveh kril, od katerih »levo« zagovarja politiko obrambe človekovih pravic nasploh in še posebej tam, kjer so sistematično kršene, »desno« krilo pa vidi kršenje človekovih pravic predvsem tam, kjer gre ta prestopek na račun svetovnega komunizma. Ali kot se je davi v Die Weltu vprašal predstavnik desnega krila v krščanski demokraciji Dregger: zakaj se lotevamo samo takšnih majhnih držav, kot sta Čile in Južna Afrika, v rokavicah pa ravnamo, ko gre za velesile, kot je SZ?
Spor okoli čilenskih obsojencev pa je razvnel tudi že dolgo tleči spor okoli programske in strateške usmeritve CDU/CSU, kjer je prav tako prišlo do polarizacije na dve krili. Organizacijski sekretar CDU Geissler .je glede na zadnje in ne-vzpodbudne volilne rezultate mnenja, da bi morala stranka posvetiti več pozornosti novim skupinam volivcev, ki se pojavljajo na sredini in ki so postali »bolj samozavestni, bolj prožni in bolj politični« (težava, s katero se ne ukvarjajo samo meščanske politične stranke, marveč tudi druge, vljuč-no s tistimi komunističnimi partijami, ki so na oblasti v socialističnih državah). Desno krilo pa je proti temu, da bi volivce vabili s »socialističnimi« gesli in terja, da stranka ostane tisto, kar je vedno bila: socialna, liberalna in nacionalna s krščanskim pogledom na svet. Tisk že napoveduje, da utegne priti v zvezi CDU/CSU do usodnega spora okoli programske in strateške usmeritve.
MARJAN SEDMAK
Za obmejna področja
Biasutti posegel pri vladi proti ukinitvi finansiranja
Predsednik Dežele Biasutti
TRST — Predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti je včeraj odposlal dve nujni odposlanici predsedniku ministrskega sveta Gio-vanniju Gorii in podpredsedniku
ter zakladnemu ministru Giulia-nu Amatu, da bi priklical njuno pozornost na vprašanje finansiranja zakona za razvoj gospodarskih dejavnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki se ga na splošno označuje kot zakon za obmejna področja.
Iz vesti, ki so doslej znane, namreč izhaja, da je iz prvega dokumenta, ki ga je pripravilo državno računovodstvo in ki prinaša osnutek proračunskih smernic države za leto 1988, »izpadla« tista postavka, ki se nanaša na finansiranje zakona za obmejna področja.
V poročilu deželnega tiskovnega urada je rečeno, da gre zgolj za dokument tehničnega značaja, kljub temu pa je predsednik Dežele Biasutti smatral za potrebno, da poseže pri vladi in jo opozori na sprejete obveze, ki so že uzakonjene v finančnem zakonu za prejšnje leto in ki je v te namene nakazal štiristo milijonov lir.
V senatu predložili osnutek za izvolitev skupščine F-JK
TRST — V sredo je bil v senatu predložen osnutek ustavnega zakona za spremembe nekaterih postopkov za izvolitev deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Tako sporoča komunike deželnega tiskovnega urada.
Zakonski osnutek so podpisali senatorji Beorchia (KD), Agnelli (PSI), Floret (KD), Micolini (KD), Battello (KPI) in Spetič (KPI). Senator Castiglione (PSI), ki tudi podpira to pobudo, ni mogel podpisati zakonskega osnutka, ker je podtajnik v novi Gorievi vladi.
Zakonski osnutek določa tehnične spremembe, ki naj bi preprečile, da bi se prihodnje deželne volitve, ki so predvidene za prihodnje leto, odvijale v polnem poletnem obdobju, kar bi povzročilo velike težave vsem volivcem. S to predložitvijo se ponovno predlaga besedilo, ki ga je parlament že delno sprejel, a je zaradi njenega predčasnega razpusta propadel.
S tem v zvezi je predsdednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti odposlal brzojavki predsedniku ministrskega sveta Gio-vanniju Gorii in predsedniku senata Giovanniju Spadoliniju, da bi počrtal nujnost, da bi obe veji parlamenta čim hitreje odobrili omenjeni osnutek.
Proti odloku prejšnjega ministra Guarina
Tudi cariniki na Rokovem včeraj začeli »belo« stavko
VIDEM — Včeraj dopoldne so cariniki na mejnem prehodu Kokovo pri Trbižu začeli »belo« stavko. Gre za prvi korak carinikov v naši deželi, ki se pridružujejo že številnim kolegom, ki te dni stavkajo v italijanskih krajih, kot v Fiumicinu, Neaplju itd. Nezadovoljstvo je sprožil odlok o razširitvi pregledov (na škodo uporabnikov), sprejet 27. julija pod okriljem ministra za finance Fanfanijeve vlade Giusep-pa Guarinija, ki ga je podpisal nekaj minut predno je zapustil to mesto. Ta odlok podrobneje predvideva, da finančna straža in mejna policija lahko avtonomno pregledujeta znotraj mejnega carinskega območja. Na tak način omenjeni obmejni organi lahko kar trikrat »kontrolirajo« vsako osebo, avtomobil, ali pa kamijon.
Včeraj dopoldne se je tako sestalo 65 delavcev na Kokovem in skupaj s predstavnikom sindikata CGIL Vasto in po končani seji pričelo z belo stavko (sciopero bianco). Namen stavkajočih je čim bolj upočasniti promet na mejnem prehodu (s tem da bodo dobesedno spoštovali pravilnik) in oblasti prisiliti k naglemu ukrepanju. Na sindikalni skupščini je bilo med drugim tudi poudarjeno, da je odlok ministra Guarina v nasprotju z direktivami Ev-
ropske gospodarske skupnosti za hitrejše carinsko pregledovanje; v nasprotju je tudi — je bilo še dodano -s tem kar se dogaja v drugih zahodnih državah.
Prve razjasnitve iz Rima pričakujejo že danes ali jutri dopoldne, posredoval pa naj bi jih novi minister za finance Gava. Vendar realistična ugibanja napovedujejo, da bodo oblasti predložile le začasne rešitve, ki naj bi nemoteno delo podaljšale za nekaj mesecev.
V kolikor ne bo naglih ukrepanj in zadovoljivih rešitev, se zna stavka carinikov razširiti tudi na Pontabelj in druge mejne prehode v naši deželi.
Naj dodamo, da je na Kokovem zaposlenih okrog 70 carinikov. In prav organik je bil večkrat doslej — in je še sedaj — predmet spora; trbiški cariniki namreč zahtevajo, da bi število uslužbencev na tem mejnem prehodu z Avstrijo, katerega bremeni velik del ne samo blagovnega prometa v naši deželi, znatno povečali. Po dolgi politični krizi, ki je ohromila vsakršno dejavnost na vsedržavni ravni, bodo pristojni organi ponovno posredovali to zahtevo vladnim oblastem, gotovo pa je že, da se pred jesenjo položaj ne bo premaknil s sedanje točke.
Mednarodni gledališki festival v Sirolu
ANCONA — V Sirolu, majhni občini v bližini Ancone, se odvija te dni 3. gledališki festival v kamnolomih. V tamkajšnjih kamnolomih si je namreč zamislil sugestivno gledališče Mednarodni dramski center Franco En-riguez, ki ga vodita igralka Va-leria Moriconi in režiser Ales-sandro Giupponi.
Letošnja prireditev se je rodila pod geslom »Jadranska pot h kulturnemu razvoju« in na njej sodelujejo dramske, baletne in glasbene skupine iz Jugoslavije, Grčije, Albanije in Italije, ob njih pa je mogoče videti tudi vrsto umetniških filmov v koprodukciji omenjenih držav.
Od ponedeljka do torka je bil gost festivala posebna jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil kulturni svetnik rimske ambasade Bojan Premeru. Na razgovorih je prišla do izraza obojestranska želja po tesnejšem sodelovanju. Srečanj se je udeležil tudi ravnatelj SSG Miroslav Košuta, ki je poročal o našem gledališču in o njegovi povezovalni vlogi. Izrazil je pripravljenost, da se SSG vključi v snovanje posebnih projektov, ki bi mu omogočili prodor v širši italijanski prostor, opozoril pa je na nujnost, da se mimo drugih jugoslovanskih gledaliških delavcev vključi tudi italijansko gledališče z Reke.
Umetniški vodja Giupponi, navdušen nad nekaterimi okvirnimi načrti Slovenskega stalnega gledališča, meni, da bi bili lahko prav ti preskusni kamen možnega sodelovanja. Velik poudarek, ki so ga dale srečanju oblasti, kaže, da je za pobudo tudi odločna politična volja.
Vhod v carinski center na Kokovem pri Trbižu
Kozorogi so se vživeli v Valcellini
PORDENON — Na pobočjih gore Turlon v dolini Valcelline so te dni opazili trop osmih kozorogov, med katerimi so trije še mladiči. Novica o kozorogih, ki so jih zasledili dokaj visoko, nad dva tisoč metrov nadmorske višine, je sprožila precejšnje zanimanje, saj dokazuje, da je naselitev teh gorskih živali v pordenonskih gorah verjetno uspela. Kozorogi, ki so prvotno oživljali gore in doline po celotnem alpskem loku, so v zadnjem stoletju zaradi urbanizacije in pretiranega lova skoraj popolnoma izumrli.
V zadnjih letih so jih začeli seliti tudi v druge gorske pokrajine, kot v Valcellino. Akcijo so pričeli julija leta 1985 in nadaljevali oktobra lani. Vsega skupaj sp na prostost izpustili 11 živali. Če se bo, kot kaže, prvi tropič uspešno vživel v novo gorsko okolje, bodo z naseljevanjem teh spoštljivih živali nadaljevali tudi v ostalem pogorju Karnijskih alp.
Odprto pismo deželne svetovalke KPI Auguste De Piero Barbine
Kaj se dogaja z deželnim zakonom o kulturi miru ?
TRST — Prvega junija letos je v deželi Furlaniji-Julijski krajini stopil v veljavo deželni zakon štev. 15 »Deželni posegi za kulturo miru in sodelovanja med narodi«. Bil je to, vsaj tako je kazalo, zaključek boja, ki je trajal štiri leta — točneje od jeseni 1983
ko sta svetovalski skupini KPI in pozneje tudi Proletarske demokracije predstavili prva zakonska osnutka o tem vprašanju.
Tako se začenja pismo, ki ga je komunistična deželna svetovalka Augusta De Piero Barbina naslovila sredstvom množičnega obveščanja, v katerem obnavlja doslej opravljeno pot in zadnji razvoj dogodkov v zvezi s tem vprašanjem, ki je vse prej kot vzpodbuden.
V razpravo, ki je sledila predložitvi osnutkov, so se vključile vse tiste sile, ki delujejo v okviru mirovnega gibanja — nadaljuje pismo deželne svetovalke — medtem ko so večkrat sovražno stale ob strani vladne politične sile. Samo poznejša vključitev dela Krščanske demokracije je omogočila, da se je položaj lahko premaknil z mrtve točke in da je deželni svet februarja letos odobril prvi zakonski osnutek, ki pa ga je osrednja vlada zavrnila; na osnovi tega posega je moral deželni svet iz besedila zakonskega osnutka izključiti vsako povezavo z deželami v razvoju in s tistimi mladinci, ki ne nameravajo služiti vojaškega roka.
Deželni zakon štev. 15 je torej sad obširne razprave, ki je obvezala vse tiste, ki so v njej sodelovali.
Ni pa tako !
Deželni odbor je namreč 22. julija predložil predlog, ki — s tem da spreminja deželni zakon pod pretvezo, da bi postal učinkovitejši — ga pa dejansko namerava izvotliti. Iz preciznega primerjanja deželnega zakona in odborovega predloga bi se dalo marsikaj ugotoviti —- dodaja Augusta De Piero Barbina — naštevanje teh razlik pa bi bilo predolgo, zaradi česar se omejuje le na nekatere ugotovitve.
V predlogu deželnega odbora - nadaljuje — se Dežela odpoveduje vsaki funkciji in delegira vse posege, ki jih predvideva deželni zakon, drugim subjektom, ki lahko postanejo protagonisti v tej smeri; v tem samovoljnem odpovedovanju pristojnosti pa Dežela razdeljuje finančne prispevke v nasprotju s predvidevanji deželnega zakona in usmerja del finančnih prispevkov, predvidenih za »kulturo miru«, Zavodu združenega sveta iz Devina, ki je tako drag prestižu nekaterih krajevnih politikov.
Kar pa je najhujše — in v tem je ključ celotnega odborovega predloga — so predlagali spremembo za določitev subjektov, ki lahko uveljavljajo »kulturo miru«, seveda ob finančni podpori Dežele.
Ti subjekti so po deželnem zakonu: krajevne ustanove, javni organizmi in javne institucije Furlanije-Julijske krajine, združenja, ki delujejo za uveljavitev kulture miru in ki imajo vsaj en sedež v deželi ter šole vseh smeri in stopenj.
Predlog deželnega odbora pa dodaja še univerze in »združenja, ki delujejo v okviru šol«.
Pri tem je treba dodati — ugotavlja komunistična deželna svetovalka da bi »združenja, ki delujejo v okvirg šol« (po mnenju deželnega odbora imajo tako veliko važnost, da jih specifično omenja) že bila deležna finančnih podpor, če bi se odlikovala s politiko uveljavljanja kulture miru in bi jih torej ne bilo potrebno izrecno omenjati. Pri tem je povsem jasna namera deželnega odbora, da se med možne prejemnike finančnih prispevkov vključi tudi skupino subjektov, ki bodo zgradili takojšen in nikoli izražen interes za mir v funkciji finančnih prispevkov, ki jih bodo lahko takoj uporabili, ne da bi trdno delali kot združenja in gibanja za mir, ki so si morala ustvariti ugled samo z lastnim trudom in prizadevanjem.
Zato se vsiljuje sum, da je ta normativ le cena, ki jo je treba plačati, da bi Krščanska demokracija odobrila predlagane spremembe in — žal, kot kaže — ima ta sum tudi določene osnove. Komunistična deželna svetovalka tudi ugotavlja, kako deželni zakon štev. 15 izrecno izključuje (med subjekti, ki jih je mogoče finansirati) politične stranke, odborovi predlogi pa vključujejo tudi sindikalne sile.
Lahko bi še marsikaj povedali — zaključuje svoje pismo Augusta De Piero Barbina — razne primerjave pa bi bile predolge. Vsekakor pa je nujno, da se ustvari široka obrambna fronta v podporo tistim, ki se borijo proti izvotlitvi že odobrenega deželnega zakona o kulturi miru (prvega v državi!) in v podporo tistim, ki bi bili ob splošnem brezbrižju ponovno emarginirani, če bi pri tem vprašanju prevladala tišina.
5. POGLAVJE
Poroka je bila v hollywoodski prezbiterijanski cerkvi na North Gower Streetu blizu Hollywoodskega bulvarja. Faye je počasi prišla po cerkveni ladji, oblečena v prekrasno satenasto obleko slonovinaste barve in obšito z drobni-mi biseri, razporejenimi v nežnem vzorcu. Premikala se je z umirjeno ljubkostjo, z visoko dvignjeno glavo; lase je imela-ujete v slonovinasto satenasto krono, obloženo z enakimi biseri, okrog nje je plaval kot dih nežen, neskončno dolg pajčolan, lasje, ki so se ji usipali čez rob krone, pa so bili kot čisto zlato. Vrat ji je oklepala lesketajoča se, široka diamantna ovratnica, Wardovo poročno darilo in nekdaj uajljubši nakit njegove babice po materini strani.
Spremljal jo je njen zastopnik, Harriet Fielding pa je kljub divjim ugovorom sprejela vlogo prve poročne družice. Faye ju je oba prepričala in oba stara prijatelja sta s solzami v očeh stala poleg, ko je Abe pred oltarjem izročil Faye Wardu. Mladi par je zasijal ob pogledu na drug drugega in v tem trenutku je bil lepši kot katerikoli filmski par. Ko sta se po končanem obredu prikazala pred cerkvijo
z roko v roki, ju je pozdravilo na stotine oboževalcev, ki so jima prišli zaželet srečo. Občudovalci so metali nanju prgišča cvetnih listkov, dekleta so vrešče zahtevala Fayin podpis, ženske so jokale, moški pa so se razneženo smehljali ob pogledu nanju. Mladoporočenca sta izginila v novi duesenberg, ki ga je Ward kupil nekaj tednov poprej v proslavo poroke in kot nekakšno poročno darilo sebi in Faye, in se odpeljala na sprejem v Biltmore, kjer so ju pričakali Abe, Harriet in štiristo povabljenih gostov. To je bil najsrečnejši dan Fayinega življenja in obenem mana za časopise, ki so imeli polne roke dela s fotografijami.
Se več fotografij pa se je pojavilo tri tedne pozneje, ko sta se vrnila s poročnega potovanja v Acapulcu. Faye je oznanila svojo odločitev, ki jo je bila sprejela dva meseca prej in o kateri je modro molčala vse do tega trenutka, tako da je osupnil celo Abe, ko jo je slišal. Naslovi v večernih časopisih so z nekaj besedami povedali vse: »Faye Priče se zaradi moža milijonarja odpoveduje karieri.« Napis je bil neotesan in članek pretiran, pa vendar je bila to res njena odločitev, ne toliko zaradi Wardovih »milijonov«, čeprav po njihovi zaslugi ni bilo več potrebe, da bi delala, temveč zato, ker je čutila, da je »dosegla vse« in se je odslej nameravala posvetiti samo možu in pozneje otrokom. Ward se seveda ni pritoževal nad to odločitvijo. Bil je vzhičen, da jo ima končno samo zase, da lahko poležujeta v postelji do poldneva, se ljubita, kadar hočeta, zajtrkujeta ali celo kosita s pladnjev v svoji spalnici ter preplešeta vse noči pri Cim ali v Mocambu ali na domovih svojih prijateljev. Ward je užival v nakupovanjih, plačeval ji je pravljična nova oblačila, ki so dopolnjevala njeno že tako bogato garderobo. Njeni trije krzneni plašči so bili videti revni v
primerjavi s čudesi, ki jih je dobila od njega, dvema do tal segajočima plaščema iz soboljevine v rahlo različnih barvnih odtenkih in krojih, pravljično srebrno lisico, pa rjavo lisico, srebrnega rakuna - skratka, imela je vse vrste krzen, ki si jih lahko še izmisli človeška domišljija, in več nakita, kot bi ga lahko po njenem pokazala v vsem svojem življenju. Le redko je minil dan, da ni izginil za uro - dve in se vrnil s škatlo iz trgovine s krznom ali oblekami ali iz draguljarne. Vsak dan 'je bil kot božič in Faye je bila prevzeta od njegove radodarnosti in ljubezni, s katero jo je nenehno obsipal.
»Moral boš nehati s tem, Ward!« Zasmejala se je, sedeč gola pred njim, samo z lisičjim krznom in novim nizom biserov na svojem prelestnem mladem telesu, ki ga je Ward tako oboževal.
»Zakaj?« Z blaženim smehljajem in kozarcem šampanjca v roki je sedel, da bi jo laže gledal. Zdelo se ji je, da vsak dan poloka reke te pijače, vendar ni nikoli deloval pijano, zato Faye ni skrbelo. Nežno se mu je nasmehnila.
»Ni ti treba početi vsega tega. Ljubila bi te tudi v kolibi iz trave, tudi če bi se morala pokrivati s časopisi, da bi se ogrela.«
»Kako odvratna misel...« Nakremžil se je in zaškilil, ko je pogledal njene dolge, lepo oblikovane noge. »Če pa dobro premislim... bi ti verjetno fantastično pristajala športna stran brez vsega spodaj.«
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Aguila postaja zanimiva tudi za vsedržavni tisk
Včerajšnji sestanek v Rimu v bistvu ni obrodil novosti
Sindikati izredno kritični do finančnega ministra
Tudi v tržaški pokrajini »bela« stavka carinikov
Tudi danes so vsedržavni in krajevni časopisi z bombastičnimi naslovi obveščali o pogajanjih med francosko družbo Total in italijansko velikanko Montedison za lastniški prehod Totalove prodajne mreže, vključno z žaveljsko rafinerijo Aguila. Vesti, ki so obvezno napisane v pogojni obliki in opremljene z neštetimi "baje, morda, skoraj gotovo...", imajo sicer neko uradno podlago, ne morejo pa vzbujati nikakršnega optimizma. Ozadja pogajanj, ki potekajo vzporedno s sestanki na ministrstvu za industrijo in na sedežu ravnateljstva za energetske vire, so vseskozi ovita v meglo, v katero časnikarjem ni dano pogledati.
Da so vesti morda nekoliko domišljijske pa
priča tudi dejstvo, da je eden od najuglednejših italijanskih dnevnikov še pred dnevi napovedal, da včerajšnjega srečanja med deželno finančno družbo Friulia, družbo Petraco in ministrom za industrijo Battaglio, po sili razmer ne bo. Silo razmer pa naj bi predstavljal zloglasni podpis med Totalom in Montedisonom, ki naj bi dokončno zapečatil afero, ki še najbolj škoduje 300 delavcem rafinerije Aguila v dopolnilni blagajni. Kakorkoli že, sestanek na ministrstvu je včeraj bil, udeležili pa so se ga, kot predvideno, poverjeni upravitelj družbe Petraco, podpredsednik Friulie Pittoni in direktor žaveljske rafinerije dr. Novak, ki je doživel višek "slave" v vročih dneh protestnih akcij svojih uslužbencev. Prav dr. Novak je takoj po sestanku povedal, da se pogajanja med Totalom in Montedisonom brez dvoma premikajo, da pa do podpisa še ni prišlo. Na sestanku pa so sogovorniki razpravljali večinoma o industrijskih perspektivah Aguile, to pot pa
niso mogli obiti vprašanj v zvezi s "pariško" gospodarsko linijo. O slednji ni podvomil niti Pittoni, ki pa je svoje informacije zaključil rekoč, da je sedaj vse odloženo na prihodnji mesec. Zastopnik družbe Petraco ni dal posebno zanimivih izjav, razen da bi bilo vsako ugibanje preuranjeno, saj da vse odvisi od namenov Montedisona. V rimskih mlinih so torej spet zmleli lepo godljo, pogajanja, ki potekajo mimo ministrstva za industrijo, pa so jo še dodatno začinila, tako da je postala zanimiva vaba celo za vsedržavne gospodarske obveščevalce.
Žaveljska rafinerija pa se danes lahko ponaša le z ustavljenimi stroji, bonifikacija, ki jo je vsilila njena (bivša?) lastnica je tudi opravila svoje in skoraj 300 delavcev je v dopolnilni blagajni. Edino "pozitivno" vest predstavlja dejstvo, da so na ministrstvu prav te dni zajamčili režim dopolnilne blagajne do konca leta. Finančna družba Friulia pa je že od vsega začetka prihranila 145 milijard lir za nove investicije v rafineriji, seveda v primeru, da bi ji uspelo vstopiti v delničarsko dvojico z družbo Petraco. In kakšne možnosti še ima, da pravočasno naloži spravljeni kapital? Morda pa družba Selm—Montedison le ni pripravljena sanirati Aguile in so ji pri srcu le prodajne točke in črpalke Totala, ki bi jo po prevzemu postavile na četrto mesto vsedržavne lestvice petrolejskih velikanov.
Sinoči je iz Pariza vendarle prišla vest o podpisu pogodbe med Totalom in Montedisonom, kar odpira nova vprašanja o usodi žaveljske rafinerije.
Tako imenovana bela stavka carinikov je včeraj zajela tudi tržaško pokrajino. Pravzaprav je težko govoriti o stavki, saj gre v bistvu le za strogo spoštovanje delovnega urnika: cariniki končajo svoj delovni dan ob 14. uri, kar pomeni, da vse delo v popoldanskem času poteka v nadurah.
Kot znano, je protest — ki so ga začeli cariniki na rimskem mednarodnem letališču in se je od tam razširil na Turin, Neapelj in na mejne prehode Vipiteno, Brenner in Cocau — povzročila okrožnica bivšega finančnega ministra Giu-seppa Guarina, po kateri lahko carinske posle opravljajo tudi finančni stražniki. Po železnem cehovskem načelu je to navodilo med cariniki povzročilo pravo katastrofo, in, kot rečeno, povzročilo bele stavke, ki se širijo kot oljni madež.
Včeraj dopoldne so se zbrali na skupščini tudi cariniki tovorne postaje pri Fernetičih in sklenili, da še bodo vzdržali popoldanskega nadurnega dela, ne samo včeraj, temveč tudi danes. Enako velja za železniško postajo na Proseku in za druge mejne prehode v pokrajini, kjer pa je tovorni promet nekoliko manj intenziven kot pri Fernetičih. Zastoji pri carinskem pregledu tovornih vozil so že dopoldne povzročili njihovo kopičenje, popoldne pa so se pred mejnimi prehodi nabrale dolge vrste tovornjakov.
Kaj pravzaprav hočejo cariniki? Njihovo stališče je razbrati iz tiskovnega sporočila deželne Federacije delavcev javnih služb FP-CGIL, kateT re predstavniki so se udeležili sestanka vsedržavnega tajništva tega sindikata in Vsedržavne koordinacije financ CGIL, posvečenega zaskrbljujočim razmeram na področju carinskih služb.
Sindikalne organizacije opozarjajo na nezakonito obnašanje bivšega finančnega ministra Guarina, ki je - le nekaj ur preden je zapustil svoj vladni "stolček" na svojo pest izdal okrožnico, s katero je opolnomočil finančne stražnike za opravljanje carinske službe, za katero je po zakonu pristojno civilno osebje carinske uprave. Takojšnje posledice takega nelegalnega spreminjanja zakonskih predpisov po administrativni poti — beremo v komunikeju — so se izrazile v podvajanju carinskih kontrol in torej v neugodnosih za uporabnike teh storitev, po drugi strani pa se je pojavila nevarnost militarizacije civilnih služb, kar je v odprtem nasprotju z določili EGS in s cilji njene carinske politike.
Sindikalne organizacije izražajo tudi odločno nasprotovanje obnašanju novega finančnega ministra Gave, ki se kljub nastalem položaju še ni zganil in ki je odložil rešitev tega hudega problema. Opozarjajo nato na hude posledice, ki so se že pokazale vsled "belih" stavk in na tiste, ki se bodo pojavile z nadaljevanjem nastalih razmer in s širjenjem sindikalnih akcij. Medtem se je sindikat FP-CGIL tudi odločil vložiti na Deželno administrativno sodišče (TAR) priziv na ministrsko okrožnico oziroma zahtevati ukinitev njene veljavnosti ter pozvati predsednika vlade in parlament, naj čimprej ukrepajo za povratek k zakonitemu položaju na italijanskih carinah. Povrhu pa se bo povezal tudi z odgovarjajočimi organizacijami Evropske sindikalne konfederacije, da bi ugotovili možnosti skupnih pobud na evropski ravni, usmerjenih k poenotenju carinskih politik, kot je EGS predvidela za leto 1992.
Z moderno tehniko tudi delo na zemlji lahko nudi zadoščenje
Vse več mladih se odloča za kmetijstvo
Ko mi je urednik poveril nalogo, da nekaj napišem o kmetovanju na Tržaškem, sem se najprej zaprepadeno zamislil in se vprašal, kaj lahko o kmetijstvu sploh napišem. Kmalu sem pa lahko ugotovil, da so bile moje skrbi odveč. Ko sem dejansko začel z delom, sem se znašel pred kopico problemov in podatkov, ki bi zaslužili ne enega, pač pa serijo člankov. O vrsti problematik sem se pogovoril bodisi s tajnikom Kmečke zveze Edijem Bukavcem bodisi z nekaterimi mlajšimi kmetovalci in sicer z Robijem Oto, Dušanom Miličem in Andrejem Miličem.
Danes se mladi sicer odločajo za kmetijstvo, vendar bi bilo napačno trditi, da imamo pred nami obrat v tendenci, saj je pojav vse prej kot masoven. Za ta korak se odločajo redki posamezniki, ki se srečujejo z vrsto zaprek, tako naravnih kot birokratskih. Pravzaprav so si bili vsi intervjuvanci edini, da se skrivajo največje težave prav na začetku. Ko se nekdo danes odloči, da se bo poklicno ukvarjal s kmetijstvom, mora seveda izbrati smer, ki je najdonosnejša, to se pravi mehanizirano intenzivno izkoriščanje zemlje, oziroma obrata, ki ga ima na razpolago. To obenem pomeni, da bo moral investirati ogromna finančna sredstva v nakup strojev in da prva leta sploh ne bo mogel računati na kakšne konkretne dohodke. Dežela, ki je pristojna za finančno pomoč kmetom, sicer nudi izdatna sredstva, vendar samo neznaten del teh med samim delom, denimo med izgradnjo hleva ali ob nabavi traktorja, ki ga mora kmetovalec plačati takoj; večino prispevka namreč izplača veliko pozneje, tako da ob bančnih obrestih, ki jih je treba odplačevati, izgubi prispevek velik del svoje vrednosti.
Veliko je odvisno tudi od uvidevnosti javnih uprav. Okoliške občine se za kmetijstvo zelo zavzemajo. To je odvisno tudi od dejstva, da smo kot manjšina vezani na določen teritorij, brez katerega bi bili obsojeni na propad. Dokler ostane teritorij namenjen kmečkim dejavnostim, s katerimi se ukvarjajo skoraj izključno Slovenci, bo ostal naš. Tega se določeni krogi prav dobro zavedajo in skušajo tam, kjer je to mogoče, iztrgati našim kmetom zemljo. Vprašanje lokacije sin-hrotrona, ki se bo nahajal na slovenski zemlji, toda na področju tržaške občine, je v tem pogledu naravnost šolski primer.
Drugačne razmere so na področjih, ki so v pristojnosti okoliških, to se pravi slovenskih občinskih uprav. Dolinska občina je npr. takoj ugodila želji treh domačinov in jim dala v najem približno 12 hektarov zemlje in jim zgradila odsek vodovoda, ki jim bo napajal namakalne naprave. Ker gre za kmečki vodovod, bodo vso vodo dobivali po znižani ceni. Ob tem mi je zajčjerejec Dušan Milič povedal, da nekaj takega v Repniču še pogrešajo: šam bi za svoj obrat potreboval okrog 1000 kubikov vode letno, zdaj pa jih po znižani ceni dobi le 240, ker je žena drugače zaposlena; pa tudi, ko bi tudi ona delala na kmetiji, bi jih dobil samo 500.
Boljunčan Robi Ota mi je govoril o drugačnih težavah, ki pestijo poljedelce. Z družabnikoma je spomladi leta 1984 zasadil 2600 sadik oljk, ki so že naslednjo zimo joodlegle nenavadno hudemu mrazu. Skoda je bila izredno huda, saj so morali nakupiti in nasaditi nove sadike, da o času, ki je potekel, preden so te postale primemo rodovitne, sploh ne govorimo. Sploh pa je rekel, da se mora človek, ki se odloči za kmetijstvo, odpovedati marsičemu, v prvi vrsti počitnicam, saj je poleti v njivi največ dela.
Edi Bukavec mi je obrazložil, kaj je danes potrebno za obnovitev in razvoj kmetijske dejavnosti: najprej bi moral biti napravljen conski načrt za razvoj kmetijstva, ki bi na regulacijskem načrtu predvideval označitev vseh področij, ki so primerna za kmetijstvo, in njihovo zaščito pred izgradnjo drugih objektov, kot so npr. avtoceste, sin-hrotroni in podobno (vsak namig na dejansko tržaško situacijo je seveda popolnoma naključen) in končno izgraditev vseh struktur (hlevov, toplih gred, vinogradov ipd.) ter infrastruktur (vodovodi, ceste, električne napeljave itd.). Nadalje bi bila nujna hitra dobava deželnih finančnih prispevkov, kar pa seveda ostaja ob negibnosti birokracije zgolj utopija. Ob koncu se postavlja še problem organizacije funkcionalne strokovne službe, ki bi
znala s svojo strokovno pripravljenostjo primerno svetovati kmetovalcem na najrazličnejših področjih,- od izgradnje obrata do marketinga.
Ob vsem tem se samo po sebi postavlja vprašanje, zakaj se ob objektivnih težavah (naj še omenim, da je kmet na stara leta deležen minimalne pokojnine) tudi mladi še odločajo za ta poklic. Marsikdo mi je rekel, da je to odvisno od želje po neodvisnem delu, saj je kmet sam svoj gospodar. Vendar so se vsi strinjali z mnenjem,
da je poglavitni dejavnik v taki izbiri predvsem velika ljubezen do zemlje. Ta pojem lahko najbolje ponazorim z besedami Dušana Miliča:
"Ko sem se pred petimi leti odločil za samostojno delo, sem. imel na razpolago dve možnosti: prej sem bil po poklicu avtoelektrikar. Lahko bi bil odprl svojo delavnico, a sem se odločil, da postavim zajčjerejo. Povem ti, da bi z delavnico do sedaj zaslužil petkrat toliko, toda zagotovim ti tudi, da tedanje odločitve ne obžalujem."
ANDREJ ŠIK
Dušan Milič se je pred petimi leti začel ukvarjati z zajčjerejo (Foto Ferrari)
Scottov Top Gun v kinu Ariston
V areni kinodvorane Ariston bodo v okviru poletnega filmskega pregleda predvajali nekaj filmov, ki so v prej-šni sezoni doživeli velik uspeh med svetovno publiko. 9. in 11. t. m. bo na sporedu sloviti »Top Gun«, Tonya Scotta, ki je bil deležen oskarja za najboljšo filmsko popevko; 12. avgusta bo na vrsti »Betty Blue«, film je režiral Jean-Jeacgues Beineix, ki je glavno vlogo poveril igralki Beatrice Dalle, nič manj znani in sporni »Plato-' on« pa bo na sporedu od 13. do 15. t. m. Ta film je prejel štiri oskarje, kljub temu da je ameriško kritiko in publiko popolnoma razdvojil. Končno, 16. avgusta bodo predvajali še film »La-byrinth« Jima Hensona, v katerem je svoje igralske veščine pokazal znameniti David Bowie.
. Filmske predstave v areni kinodvorane Ariston se bodo nadaljevale do 31. avgusta, celoten spored Festivala festivalov pa je mogoče dobiti pri blagajni.
■ Pobudnik tržaškega operetnega festivala Fulvio Gilleri bo dobil posebno priznanje za svoje 40-letno dejavnost na področju gledališča. Priznanje mu bodo podelili 14. avgusta, ko bo v gledališču Verdi na sporedu še zadnja ponovitev operete Clivia. Mednarodno nagrado za opereto pa bodo letos podelili dunajskemu režiserju Ottu Schenku. Gilleri je v svoji dolgoletni dejavnosti "odkril" nekatere znane talente, med temi Massiminija, Bi-nija in druge.
V Prosvetnem domu na Opčinah
Že v ponedeljek začetek prireditev ob Taboru 87
V	Prosvetnem domu na Opčinah bo naslednji teden vse živo. Z vrsto kulturnih prireditev se bo namreč pričel Tabor 87.
V	ponedeljek, lO. avgusta, bodo otvorili razstavo oblikovalcev Anke in Borisa Selana Šport design in prosti čas. Boris Selan se že več kot dvajset let ukvarja z oblikovanjem in spada v sam vrh sodobnega slovenskega industrijskega oblikovanja. Ustvaril je celo vrsto izvirno zasnovanih svetil in drugih kvalitetno oblikovanih uporabnih predmetov. Izjemno uspešno je njegovo dolgoletno sodelovanje z eno izmed največjih slovenskih tovarn pletenin Rašico. Poleg številnih sejemskih predstavitev izdelkov te tovarne in različnih reklamnih akcij, ki vsebujejo vrsto odličnih grafičnih rešitev, je Selan zasnoval celotno grafično podobo tovarne. V novejšem času predstavlja nedvomno važno pridobitev Selanovo oblikovanje turističnega in športnega plovila Katamaran, ki ga bo avtor razstavil v openskem Prosvetnem domu. Skupno s čolnom, ki ga sestavljata dva vzporedna, med seboj povezana trupa, bo na Opčinah razstavljen tudi komplet pletenin za jadranje, ki so delo Anke Selan.
Na sami otvoritvi razstave bodo predvajali kratek film o treh slovenskih športnikih: Mimi Jaušovec, Bojanu Križaju in Borutu Petriču, Trikrat naši, v režiji ljubljanskega režiserja Jožeta Pogačnika.
Isti večer bodo otvorili tudi razstavo otroškega krožka lutkovne animacije, ki sta ga vodila člana lutkovnega gledališča Papilu, Maja in Brane Solce, ter sejem novih in rabljenih knjig. Obenem pa bo obiskovalcem na razpolago 17. številka društvenega glasila, ki stopa v peto leto rednega izhajanja.
V	sredo, 12. avgusta, bo mlada, a že uveljavljena pianistka Katja Milič izvajala skladbe Scarlattija, Mozarta, Haydna, Tajčeviča, Skrjabina in Brahmsa.
Naslednji večer bo seniorska dramska skupina SKD Tabor podala predstavo Beseda in opereta v režiji Draga Gorupa, ki je tudi avtor besedila.
V	petek, soboto in nedeljo se bo Tabor 87 spremenil v značilni praznik na odprtem. V petek bodo kioske odprli ob 17. uri, v večernih urah pa bo obiskovalce zabaval ansambel Feniks iz Ilirske Bistrice. Na dan velikega šmarna, v soboto, bodo v prijetni kostanjevi senčici na dvorišču Prosvetnega doma stregli z jedačo in pijačo že ob 15. uri, ob 18.30 pa bodo nastopili kotalkarji ŠD Polet. Tudi v nedeljo, 16. avgusta, se bodo obiskovalci lahko okrepčali že ob 15. uri. Tri ure kasneje pa bodo lahko prisluhnili koncertu godbenega društva iz Nabrežine. Oba večera bo za ples igral ansambel Taims.
Danielle Steel
MM DRUŽINA
str. 436, lir 30.000
Roman pripoveduje o usodi mlade žene, ki mora prevzeti vso skrb za družino v svoje roke. Ljubezen, sočutje in razumevanje dajejo smisel njenemu bivanju v ozkem življenjskem krogu, kjer se nenehno menjavajo uspehi in razočaranja, srečni trenutki in trpke izkušnje.
Naprodaj v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Zahodni Kvas, Zgonik in Dolina naj ne bi imeli samostojnega okraja
Nov predlog KZE o združitvi zdravstvenih okrajev bo povzročil hude težave ljudem okoliških vasi
Tržaška krajevna zdravstvena enota je že pred štirimi leti pripravila načrt za decentralizacijo socio-sanitarnih služb v tržaški pokrajini, da bi tako Prebivalstvu »približala« zdravstvene strukture in predvsem starejšim ljudem omogočila boljšo zdravstveno oskrbo, Februarja 1983 je glavna skupščina KZE odobrila sklep o ustanovitvi 15 zdravstvenih okrajev na Tržaškem, to je centrov, ki naj bi neposredno skrbeli za zdravstvena, higienska in informativno-preventivna vprašanja določenega teritorija. Po takratnem sklepu so bili okraji racionalno locirani v celotni pokrajini. 12 okrajev je bilo v tržaški občini, zajemali pa so območja posameznih rajonskih svetov. Preostali trije okraji so bili v okoliških občinah, in sicer v devinsko-nabrežin-ski, v dolinski in v miljski občini. Po takratnem načrtu je bila zgoniška občina vključena v okraj zahodnokraške-ga, repentabrska pa v okraj vzhodnok-raškega rajonskega sveta.
Od odobritve takratnega sklepa so niinila štiri leta, zdravstveni okraji pa še niso stekli. Nasprotno, zadnje tedne je prišlo ob tem vprašanju do zapleta, ki bi lahko hudo prizadel predvsem Prebivalce okoliških vasi.
Krajevna zdravstvena enota je namreč 23. julija letos naslovila na posamezne rajonske svete pismo s »tehničnimi hipotezami« o razvoju zdravstvenih okrajev na Tržaškem, v katerem Pa ni več govora o 15, temveč o 11 ali 12 okrajih. Podpisani predsednik KZE Claudio Bevilacgua pod prvo točko Ugotavlja, da je treba zaradi »tehnič-no-upravnih razlogov« zmanjšati število okrajev na maksimalno 11 do 12 z združenjem nekaterih območij rajonskih svetov in bližnjih občin v skupne okraje. V drugi točki omenja območja 11 okrajev (objavljamo jih na drugem mestu), v tretji pa pripominja, da bi lahko predlagana območja še nadalje »popravili« in jih preuredili na osnovi napotkov prebivalstva in glede na komunikacijsko omrežje v okrajih.
Na sredini seji zahodnokraškega rajonskega sveta je predsednik Slavko Stoka med sporočili seznanil svetovalce z vsebino pisma KZE. Domala vsi svetovalci so že na tej seji negativno ocenili pismo, rajonski svet pa bo o tem vprašanju, ki se neposredno tiče domačega prebivalstva, še podrobneje razpravljal jeseni.
Negativna ocena je dokaj razumlji-ya. V odobrenem načrtu iz leta 1983 je imel zahodnokraški rajonski svet svoj zdravstveni okraj, ki je zaobjemal tudi območje zgoniške občine. Za sedež okraja je bil določen Prosek. Po sedanjih »tehničnih hipotezah« Zahodni Kras nima več samostojnega zdravstvenega okraja. Združen je v okraj, ki zajema območje Vzhodnega Krasa in repentabrske občine. Sedež tega združenega zdravstvenega okraja (nosil naj bi št. 1) naj bi bil na Opčinah.
Združitev prvotnih »kraških« zdravstvenih okrajev bi seveda najhuje prizadela prebivalce Zahodnega Krasa (Kontovela, Proseka in Križa) in zgoniške občine. Sedež okraja na Opčinah bi bil zanje zelo odročen, predvsem zaradi slabih avtobusnih povezav. Celotno območje Zahodnega Krasa ima namreč dobre avtobusne zveze z mestom. Avtobusi vozijo v presledku kakih 20 minut. Tudi zgoniška občina je avtobusno povezana s Prosekom, ne
pa z Opčinami. S Proseka odpelje proti Opčinam (in obratno) le nekaj avtobusov dnevno v dolgih časovnih presledkih. Združeni zdravstveni okraj s sedežem na Opčinah bi torej povzročil ljudem Zahodnega Krasa in zgoniške občine hude preglavice.
Ob ukinitvi zahodnokraškega zdravstvenega okraja bi bila, vsaj kar se tiče avtobusne povezave, smotrnejša združitev z okrajem devinsko-na-brežinske občine. Pred meseci so de-vinsko-nabrežinski župan, zgoniški župan in predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta že razpravljali o možnosti, da bi se prebivalstvo Zahodnega Krasa in zgoniške občine začasno posluževalo novega zdravstvenega sedeža v Nabrežini (ki bo jeseni nared), in sicer dokler ne bi na Proseku zgradili nove zdravstvene strukture.
Zahodnokraški rajonski svet je leta 1982 ugodno ocenil ustanovitev samostojnega zdravstvenega okraja za Zahodni Kras s sedežem na Proseku. Določen je bil že tudi kraj, kjer naj bi zgradili nov zdravstveni center. Stal naj bi v središču Proseka, »na Mandri-ji«. Po regulacijskem načrtu je to zemljišče izrecno namenjeno za gradnjo javnih storitev. Če bodo obveljale sedanje »tehnične hipoteze«, zdravstvene strukture na Proseku seveda ne bo.
Podobne težave bo bržda zastavila združitev prvotnega samostojnega dolinskega zdravstvenega okraja v skup-
ni okraj z miljsko občino. Tudi prebivalcem dolinske občine bi namreč nezadostne avtobusne povezane z Miljami povzročale hude preglavice.
Kot smo uvodoma omenili, pušča 3. točka pisma KZE vendarle nekaj upanja za spremembo predloga. Prav zato je pričakovati, da bo prizadeto prebivalstvo odločno odgovorilo na zadnje »tehnične hipoteze«, in tako prisililo KZE k iskanju ugodnejših rešitev.
, V pismu je omenjeno tudi, kdaj bodo začeli nekateri okraji delovati. V
prvem trimesečju prihodnjega leta bo steklo delo v 2. okraju (sedež v Ul. Ghiberti 4), v 6. okraju (zdravstveni center na Melari), v 7. okraju (prezidij v Ul. Vespucci), v 8. okraju (Ul. Puccini 50), v 9. okraju (zdravstveni center v Ul. Valmaura) in v 11. okraju (v novem zdravstvenem sedežu v Nabrežini). Za druge okraje ni mogoče predvideti, kdaj bodo začeli delovati, bodisi ker ni še znano, kje bodo imeli svoje sedeže, bodisi ker je treba že obstoječe preurediti, piše v pismu KZE...
Predlog KZE o zdravstvenih okrajih
Tržaška krajevna zdravstvena enota je v svojem pismu rajonskim svetom z dne 23. julija letos predlagala sledeče »tehnične hipoteze« o območjih zdravstvenih okrajev na Tržaškem:
1.	okraj: zaobjemal bi zgoniško in repentabrsko občino in rajonska sveta za zahodni in vzhodni Kras (skupno 17.237 prebivalcev);
2.	okraj: rajonska sveta za Rojan, Greto, Barkovlje in za Novo mesto in Novo mitnico (41.907 prebivalcev);
3.	okraj: rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo in svetoivanski rajonski svet (31.651 prebivalcev);
4.	okraj: rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesto (23.876 prebivalcev);
5.	okraj: rajonski svet za Staro mitnico (31.604 prebivalcev);
6.	okraj: rajonski svet za Kjadin in Rocol (23.119 prebivalcev);
7.	okraj: Svetjakobski rajonski svet (23.616 prebivalcev);
8.	okraj: rajonski svet za Skedenj in Čarbolo (21.749 prebivalcev);
9.	okraj: rajonski svet za Sv. Soboto in Naselje sv. Sergija (30.455 prebivalcev);
10.	okraj: miljska in dolinska občina (19.552 prebivalcev);
11.	okraj: devinsko-nabrežinska občina (8.213 prebivalcev).
Ustavljen ribolov s posebnimi mrežami
Tržaški ribiči so ugodno odgovorili na vabilo, naj se za 55 dni odpovejo lovu s posebnimi mrežami, da bi omogočili razmnoževanje rib. Praktično vsi, ki takšne mreže uporabljajo, so se včeraj predstavili na pristaniškem poveljstvu in začasno vrnili svoje dovolilnice.
Vabilo vsebuje odlok, ki ga je pred nedavnim izdal minister za trgovsko mornarico v skladu s smernicami Evropske gospodarske skupnosti. Odlok predvideva posebne odškodnine za tiste ribiče, ki bodo od 6. avgusta do 30. septembra opustili lov z globinskimi in letečimi mrežami, pa tudi za tiste, ki ne bodo nabirali školjk z jeklenimi mrežami. Za vsak dan prostovoljne nedejavnosti bodo lastniki ribiških čolnov prejeli od 110 do 244 tisoč lir, odvisno pač od nosilnosti in starosti plovil, vsak ribič pa še po 25 tisoč lir.
Na Tržaškem kakih 15 ribičev redno uporablja leteče in globinske mreže z ramponi (jeklene mreže za nabiranje školjk pri nas niso v rabi) in vsi so se včeraj predstavili na luški kapitaniji. Resnici na ljubo to niso storili s posebnim navdušenjem. »S 25 tisoč lirami na dan se družina ne more preživljati,« pravijo, »pa tudi privezan čoln stane več, kot znaša odškodnina.« Lastniki čolnov se nekoliko tolažijo s tem, da bodo te »suhe« dneve izkoristili za razna popravila.
Ministrski odlok je naletel tudi na druge kritike. »S takšnimi ukrepi se naše morje ne bo kdove kako obogatilo z ribami,« pravijo izvedenci. »Potrebno bi bilo predvsem ustaviti onesnaževanje voda. V zastrupljenih vodah se pač ribe ne morejo razmnožiti.«
Na pobudo KD Kraški dom od 17. do 29. t. m.
Tudi v Repnu pripravljajo poletno središče za otroke
Tudi KD Kraški dom iz Repna že vrsto let skrbi za dnevno poletno varstvo naših malčkov. Repensko društvo je prvo poletno središče priredilo pred dvema letoma. Po vsestranski uspešni izkušnji je društvo poskrbelo, da je pobuda stekla tudi lansko poletje. Poletnih središč se je udeležilo precejšnje število otrok, ki so se pod vodstvom animatork igrali in se zabavali, pa tudi ustvarjali izdelke z raznim materialom in se lotili najrazličnejših risarskih tehnik. Risarji so najrajši pacali s prsti in tako svojevrstno izražali svoj čustveni svet. Kar so mali umetniki ustvarili v poletnih dopoldnevih, so si lahko vsi ogledali v Bubničevem domu v Repnu na razstavi, ki so jo pripravile animatorke ob priložnosti Miklavževega sejma knjige in srečanja s pesnikom Miroslavom Košuto in slikarko Liano Draš-ček. Animatorke, ki so vse domačinke, se otrokom posvetijo tudi v zimskem času in vsako soboto priredijo malčkom zelo priljubljeno uro pravljic. Poslušalci so v glavnem najmlajši zvesti obiskovalci repenskih poletnih centrov in med doživetim pripovedovanjem pravljic kot v sanjah odpotujejo v deželo palčkov, dobrih vil, hrabrih junakov in vsemogočih čarovnic. Svoja enkratna doživetja nato prerišejo na list. Ura pravljic je trenutek, ko se repenski otroci različne starosti lahko srečajo, skupaj poslušajo in rišejo ter se razvedrijo. Čez dober teden pa se bodo lahko zopet vživeli v skupinsko dogajanje.
Članice KD Kraški dom so tudi letos poskrbele za petnajstdnevno poletno varstvo malih iz Repna in bližnjih vasi. Poletno središče se bo pričelo v ponedeljek, 17. avgusta, in bo zaposlilo mlade do 29. avgusta. Vsak dan razen sobote in nedelje se bodo udeleženci zbirali kot prejšnja leta pod Rupo, kjer si bodo otroci ustvarili začasen park igre in veselja. Če pa jim bo vreme nagajalo, se bodo zatekli v prostorno repensko telovadnico. Animatorke otroke dobro poznajo in vedo, katere so njihove skrite želje in pričakovanja, tako so pripravile program, ki živžavčkom najbolj ustreza, otrokom bodo podale nove skupinske igre, s katerimi bodo male prav gotovo presenetile. Predvideno je še risanje, ustvarjanje ročnih del, pa tudi petje, saj se je izkazalo, da otroci radi pojejo, posebno, če tekste pesmi sami sestavijo. Našli pa bodo tudi čas za sprehode in krajše izlete v bližnjo okolico.
Pred iztekom tedna bodo prireditelji poletnega središča razdelili staršem vpisne pole. Vpišejo naj se vsi otroci, ki bi radi še zadnje počitniške dni preživeli v vedri družbi, (bb)
Moka iz nove proste carinske cone
V tržaškem pristanišču se bodo spet vrteli mlini
Po dolgih letih odsotnosti se pšenica in njeni derivati vračajo v tržaško pristanišče. Usahnitev prometa s tem žitom je povzročila opustitev njenega mletja v pristaniški prosti coni, ki ga bodo v kratkem spet začeli v novi brezcarinski coni.
Važno obvestilo šolskih sindikatov za letne suplente
Šolski sindikati CGIL, CISL, UIL opozarjajo letne suplente, ki jih je imenoval šolski skrbnik za prejšnje šolsko leto (1986/87), da imajo na podlagi nedavnega zakonskega dekreta Fanfanijeve vlade pravico do imenovanja tudi za prihodnje šolsko leto 1987/88.
Zainteresirani se bodo morali vsekakor od 28. avgusta dalje predstaviti na šolskem skrbništvu po koledarju, ki bo razobešen na oglasni deski skrbništva. Sindikalne organizacije nadalje opozarjajo, da bodo letni suplenti, ki se na določeni dan ne bodo predstavili na skrbništvu, ob pravico do potrditve imenovanja. V primeru nujnih zadržkov morajo zainteresirani morebitno odsotnost opravičiti na skrbništvu vsaj tri dni pred določenim rokom.
V tem smislu je bil konec julija podpisan sporazum med zadrugo Trieste Grandi Molini in med Enotno družbo pristaniških delavcev, ki predvideva široko sodelovanje med njima. Zadružna družba TGM je prevzela mlin po več letih dopolnilne blagajne in hkrati vse sile vpregla v ponovno komercialno ovrednotenje mlete pšenice in njenih izdelkov na notranjih in tujih tržiščih. S tem je zagotovila preživetje edine industrije, ki se je uspela ohraniti v tržaškem pristanišču in s katero so imeli prejšnji upravitelji velike preglavice. Mlevska dejavnost ima poleg industrijske veljave tudi pomembno vlogo za komplementarne gospodarske dejavnosti, kot so na primer prevozne, trgovske ipd.
Treba je reči, da je družba Trieste Grandi Molini kljub velikim težavam, ki jih je morala premostiti — predvsem birokratske narave — uspela zagotoviti proizvodno oživitev mlina in ohranitev zaposlitvene ravni. Sporazum z Enotno družbo pristaniških delavcev pa predvideva sodelovanje, programirano na vseh ravneh dejavnosti, od raztovarjanja pšenice do natovarjanja moke. Posebno pomembna je bila v tem okviru aktivna vloga Avtonomne pristaniške ustanove, ki jo je tolmačila v polni meri in na času primeren način. Družba pristaniščnikov pa je s svoje strani dokazala široko pripravljenost prevzeti nove naloge, ki niso v njeni tradiciji in ki peljejo po poti vse bolj organskega sodelovanja z ekonomskimi subjekti, ki delujejo v tržaškem pristanišču.
Ekološka gibanja oporekajo deželnemu zakonu o odpadih
V	preteklih dneh je deželni svet odobril zakonski osnutek za odlaganje odpadkov, ki vsebuje nekaj novih pprijemov in pozitivnih rešitev, ki pa je po mnenju ekoloških gibanj Italia nostra, Lega ambiente in WWF, v dobri meri še pomanjkljiv in neustrezen. V zvezi s tem so omenjena gibanja izdala tiskovno sporočilo, v katerem med drugim negativno ocenjujejo dosedanje ukrepe Dežele, ki ni znala rešiti temeljnih težav celotnega problema.
V	sporočilu je nadalje rečeno, da novi zakon ne vsebuje aspektov, ki bi bili takoj uresničljivi, saj so številni
Trgovine zaprte tudi v ponedeljek po velikem šmarnu
Združenje trgovcev (Unione commercianti) sporoča, da je bil s sindikalnimi organizacijami zaposlenih v trgovini dosežen sporazum, na osnovi katerega bodo vse trgovine — razen jestvin — zaprte tudi v ponedeljek, 17. avgusta.
Sporazum tudi predvideva, da bodo lahko trgovine v zameno odprte eno nedeljo več v letošnjem decembru, ko je povpraševanje odjemalcev večje.
ukrepi vezani na določena pravila ali pa se sklicujejo na dinamičnost drugih pristojnih teles, ki se tako ali drugače nahajajo v težkem položaju. Na prvem mestu gre tu za Krajevno zdravstveno enoto, večconske prezidije in pokrajinske uprave. Osebje, ki je odgovorno za nadzorovanje odlagališč odpadkov in ki ga imenujejo pokrajine, ne uživa primernega ugleda in svojega dela ne opravlja na zadovoljiv način. Temu botrujejo zlasti finančni problemi in pomanjkanje osebja, Dežela pa ne predvideva nobene finančne podpore za to službo. Nadalje, novi zakon se sploh ne loteva nekaterih temeljnih problemov, ki so jih ambientalistična gibanja že večkrat predočila. Med temi je tudi zahteva po nekakšni katastrski knjigi, ki bi vsebovala podatke o odlagališčih odpadkov v vsej deželi, podatke o kakovosti in količini odpadnega materiala ter o usedlinah in njihovem vplivu na okolje. Izven strogo tehničnih podatkov pa bi morala Dežela uvesti tudi kampanjo osveščanja prebivalstva, ki bi se moralo seznaniti tudi s koristnostjo sortiranja raznih odpadkov in z novo tehnologijo za njihovo predelovanje.
»Ambientalisti so vselej nasprotovali oddajanju v zakup del za odstranjevanje odpadkov,« je še rečeno v tiskovnem sporočilu, »novi deželni zakon pa tovrstne posle, ki so med drugim tudi dobičkonosni, še spodbuja in tvega, da bomo na naš teritorij uvažali tudi odpadne snovi iz drugih krajev.«
Z vespo trčil v parkiran avto: voznik in sopotnica ranjena
Gasilci so včeraj popoldne pripeljali v bolnišnico na Katinari dva ranjenca, ki sta se lažje poškodovala v prometni nesreči. Gre za 26-letno uslužbenko Barbaro lozzo iz Ulice Foscolo 84 in za 22-letnega vrtnarja Andreo Bugamellija, ki stanuje v Ulici Foscolo 34.
Bugamelli in lozzova sta se peljala na vespi 50 proti Ulici Rossetti. Voznik motorja pa je na začetku Ulice Piedimonte nenadoma izgubil nadzorstvo nad motorjem in se zaletel v parkirani avtomobil polo. Motorista in njegovo sopotnico je pri trčenju vrglo na tla. lozzova se bo morala zaradi številnih udarcev in lažjega pretresa možganov zdraviti 5 dni, za Bugamellija pa so zdravniki napovedali 15 dni zdravljenja. Pri padcu je tudi on dobil pretres možganov, obenem pa si je huje poškodoval desni komolec. V bolnišnici so obema nudili prvo pomoč in ju nato odpustili domov.
Po 5 dneh odkril bratovo truplo
V	svojem stanovanju v Ulici delLAcgua 26 je umrl 39-letni Luciano Rusconi. Včeraj je truplo našel njegov brat Angelo, ki je prišel k njemu na obisk. Luciano Rusconi namreč že nekaj dni ni odgovarjal na telefon, zato se je brat včeraj dopoldne zaskrbljen odpravil na njegov dom. Dalj časa je zvonil in trkal na vrata. Ker se ni nihče oglasil, je Angelo Rusconi vrgel vrata s tečajev in tako vstopil v stanovanje. V spalnici ga je čakal nadvse žalosten prizor — že močno razkrojeno truplo brata je ležalo na postelji.
Zdravnik je ugotovil, da je Luciano Rusconi umrl pred približno petimi dnevi. Vzrok smrti trenutno še ni znan, kaže pa, da je pokojnik bolehal za hudo sladkorno boleznijo.
Smrt v pedikerskem salonu
V	pedikerskem salonu »Claudia« v Ulici sv. Frančiška 11 je včeraj dopoldne umrl 79-letni upokojenec Francesco Lima iz Ulice Matteotti 8. Kot je zdravniku Rdečega križa povedala lastnica salona, 37-letna Claudia Cotič, je Limo nenadoma obšla slabost in se je zgrudil na tla. Reševalci so skušali upokojenca oživiti, a so kmalu sprevideli, da mu ne morejo več pomagati. Zdravnik je ugotovil, da je
I Lima umrl za srčno kapjo.
Komunisti zahtevajo razpravo o Verdiju
Svetovalska skupina KRI v tržaškem občinskem svetu je poslala pismo tržaškemu županu, v katerem zahteva naj občinski svet čimprej začne poglobljeno razpravo o hudih vprašanjih, ki tarejo gledališče Verdi. Komunisti poudarjajo, da bi morali izpopolniti vodstveno strukturo gledališča; le na ta način bi lahko upravni odbor začel končno konkretno delovati. Potrebno je tudi definirati prihodnji program in preprečiti, da bi se sedanji položaj še poslabšal, kar bi v prvi vrsti prizadelo prav zapošlene v gledališču.
Svetovalska skupina KPI je zato predlagala, naj bi občinski svet na seji 4. septembra razpravljal o gledališču Verdi.
Milijardi za univerzi
Deželni odbor je na predlog odbornika za šolstvo Barnabe odobril 2 milijardi lir namenjeni obnovitvenim delom vseučilišč v Trstu in Vidmu. S temi sredstvi bodo med drugim dokončali tržaški računalniški center in uredili ustrezne požarnovarnostne naprave.
Finančni posegi za univerze spadajo v okvir deželnega zakona iz leta 1985 in jih je vseboval že lanski deželni proračun, ki med drugim predvideva skoraj 4 milijarde lir za triletje 86/88 za posodobitev univerzitetnih struktur.
Kot smo že poročali v včerajšnji številki, je na Repentabru Kraška ohcet že v zraku. Vsak večer se v galeriji Kraške hiše zbirajo dekleta, ki izdelujejo papirnato cvetje. S pletilno iglo zvijajo živobarvni krep papir in med razposajenim klepetanjem in smehom oblikujejo polno pisanega cvetja, ki bo na dah Kraške ohceti krasilo slavoloke na Colu in v Repnu.
Prebenežani naredili obračun letošnje uspele vaške šagre
Čeprav je bilo konec preteklega in v začetku tega tedna v tržaški okolici izredno veliko šager in drugih prireditev, se je tako v soboto kot v nedeljo in ponedeljek zbralo na Brežnici v Prebenegu veliko ljudi na tradicionalni šagri. Zadovoljni so bili s koncertom ricmanjskih godbenikov, a tudi s postrežbo, saj so si mogli privoščiti dobrega domačega vina in prigrizka, ki so ga pripravili Prebenežani.
Treba je reči, da so se domačini močno trudili in potili za pulti, točilnimi mizami in ob ognju, na katerem so se pekle razne dobrote. V torek zvečer pa se je več kot petdeset članov in
prijateljev domačega prosvetnega društva Jože Rapotec, ki so se tri dni požrtvovalno trudili, da je bilo gostom kar se da lepo, zbralo na nekakšnem "likofu". Bila je to priložnost, da so se pogovorili o opravljenem delu, predsednik vaškega odbora za šagro Davorin Ota pa je podal neke vrste obračuna, ki je kar zadovoljiv, in se v imenu odbora zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu šagre, članom ricmanjske godbe ter seveda vsem obiskovalcem, (mm)
Na sliki: Domačini, ki so pomagali pri letošnji šagri v Prebenegu.
Deželni funkcionarji v Nabrežini na sedežu prostovoljnih gasilcev
V preteklih dneh so si predstavniki dežele ogledali novi sedež prostovoljnih gasilcev devinsko-nabrežinske občine. Župan Brezigar, odbornik za okolje Tuta, načelnik skupine Pertot in podnačelnik skupine Fattori so glavnemu direktorju za gozdove dr. Cravini in dr. Cavaniju iz pokrajinskega ravnateljstva za gozdove ter predstavnikom deželnega nadzornega organa za gozdove prikazali delovanje skupine prostovoljnih gasilcev. Skupina, ki je bila formalno ustanovljena leta 1983, je začela delovati leta 1985 in šteje 41 članov. Novi sedež skupine se začasno nahaja v stavbi osnovne šole v Cerovljah, stalni sedež pa bo v občinskem centru za storitve v Nabrežini. Začasni sedež skupine pa kljub temu ustreza potrebam skupine, saj stoji prav sredi teritorija devinsko-nabrežinske občine v bližini gozdnatih predelov in razpolaga tudi s skladiš-
čem za opremo. Najbolj občutena je potreba po primernem prevoznem sredstvu in radijskih sprejemnikih in oddajnikih, ki so potrebni za vzpostavljanje vezi, tudi z deželnimi organi za nadzorovanje gozdov.
Deželne predstavnike so seznanili tudi z delom skupine, ki je v zadnjih dveh letih opravila na desetine posegov. Vsi prostovoljni gasilci so opravili pripravljalne tečaje, tehnični koordinatorji pa se stalno izpolnjujejo, tako da je skupina zmožna kljubovati vsaki situaciji.
Dr. Cravina je izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom prostovoljnih gasilcev devinsko-nabrežinske občine in prikazal posege v prid skupin prostovoljnih gasilcev. Izjavil je tudi, da bo dežela dodelila prevozno sredstvo tudi devinsko-nabrežinski skupini. Deželni odbor se je za to že obvezal, saj je bil natečaj za nakup vozil že razpisan.
|_________gledališča_____________
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
V nedeljo, 9. t. m., ob 18. uri, bo na sporedu četrta predstava operete CLI-VIA N. Dostala. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. Nastopali bodo: Tiziana Sojat, Tiziana Caminiti, Carlo Bini, Elio Crovetto, Riccardo Peroni, Ugo Maria Morosi, Daniela Franchi, Gian-franco Saletta in Giuseppe Botta. Ponovitve bodo: 11., 13. in 14. avgusta. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
koncerti
SKD Tabor — Opčine - Prosvetni
dom v sredo, 12. t. m„ ob 20.30 KATJA MILIČ - klavirski recital. Na sporedu: Scarlatti, Mozart, Haydn, Tajčevič, Skrja-bin in Brahms.
razstave
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka -17.00-20.00, v soboto in nedeljo - 11.00-
13.00	in 17.00-20.00.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
v ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 odprtje razstave ŠPORT, DESIGN IN PROSTI ČAS. Oblikovalca Anka in Boris Selan. Režiser Jože Pogačnik bo predvajal svoj film o športu TRIKRAT NAŠI.
razne prireditve
ŠD Zarja - Bazovica prireja v dneh 8.,
9.,	14., 15. in 16. avgusta tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vsak večer ples z ansamblom Bolero.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom, od 10. do 16. t. m. TABOR 87. V ponedeljek, 10. t. m„ ob 20.30 odprtje razstave ŠPORT, DESIGN IN PROSTI ČAS. Oblikovalca ANKA in BORIS SELAN. Predvajanje kratkega filma o športu režiserja JOŽETA POGAČNIKA "TRIKRAT NAŠI". Razstava izdelkov otroškega krožka lutkovne animacije. Sejem novih in rabljenih knjig. _V sredo, 12. t. m., ob
20.30	KATJA MILIČ - klavirski recital. V četrtek, 13. t. m., ob 20.30 BESEDA IN OPERETA - tekst in režija DRAGO GORUP. Izvaja seniorska dramska skupina SKD Tabor. V petek, 14. t. m„ ob 17. uri odprtje kioskov, od 20. ure dalje ples z ansamblom FENIKS iz Ilirske Bistrice. V soboto, 15. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nastop kotalkarjev SD POLET. Od 20. ure dalje ples z ansambom TAIMS. V nedeljo, 16. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert GODBENEGA DRUŠTVA iz Nabrežine, od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet 15. in 16. avgusta v Cerkno z ogledom bolnice Franje in okolice. Za informacije in vpis telefonirati na št. 827528 ob uri kosila.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja 20. avgusta t. 1. izlet v Raš-čico (Trubarjev dom) — Kočevje (muzej -prvi zbor odposlancev NOB) Vinico (Župančičev dom). Vpisovanje v torek, 11. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
SPDT prireja jutri, 8., in v nedeljo, 9. t. m., dvodnevni avtomobilski izlet v gorsko skupino SCHOBER GRUPPE v bližini Lienza z vzponom na 3283 m visoki Petzeck. Potrebni sta dobra kondicija in visokogorska oprema, izlet vodi Lojze Abram. Odhod jutri, 8. t. m., ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje pri Vojku Slavcu na tel. št. 764832 ob delovnih urah.
šolske vesti
Šolsko skrbništvo sporoča, da bo 28. avgusta objavljen na oglasni deski prvi razpored pozivov prosilcev za poučevanje na drugostopenjskih in umetnostnih zavodih za šolsko leto 1987/88.
razna obvestila
Sklad M. Čuk obvešča, da bo vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE NA OPČINAH potekalo samo v ponedeljek, 10. avgusta, na sedežu Sklada, Proseška ulica 133 (nasproti cerkve), od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ker bo zaradi novih zakonskih predpisov število otrok omejeno na 80, bomo pri vpisu upoštevali časovno zaporedje.
Sklad M. Čuk obvešča, da bo poletno središče v Prosvetnem domu na Opčinah začelo z dejavnostjo v ponedeljek, 17. 8. Prihod ob 8. uri, odhod ob 17. uri. Odprto bo vsak dan, razen sobote in nedelje, do 28. 8. 87. Cena 50.000 lir. Vpisovanje 10. 8. 87.
VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA sporočajo, da bodo uradi zaprti zaradi letnega počitka do 31. avgusta.
Na Festivalu Unita in Dela v Nabrežini dne 3. avgusta so bile izžrebane sledeče številke: 1. nagrada (5-dnevni izlet v Prago) št. 6305, 2. nagrada št. 2006, 3. nagrada št. 2256, 4. nagrada št. 4490, 5. nagrada št. 9322, 6. nagrada št. 52, 7. nagrada št. 2236, 8. nagrada št. 2263, 9. nagrada št. 8940 in 10. nagrada št. 734. Dobitnik 1. nagrade se mora javiti do 14. t. m. Informacije dobite na Patronatu INCA-CGIL v Nabrežini - tel. 200036.
jutri, 8., in v nedeljo, 9. t. m., na društvenem sedežu na zasutem nabrežju v Miramar-skem drevoredu.
Oba večera igra ansambel Akordi. V nedeljo bo za zabavo poskrbel tudi Vikj Show.
KALAMARADO
TPK SIRENA
vabi člane in prijatelje na tradicionalno
LETNI KINO — ARISTON - 21.30 La mosca, fant., ZDA 1986: r. David Cro-nenberg,; i. Jeff Goldblum, Geena Davis, John Getz, □
LETNI KINO — LJUDSKI VRT - 21.15 Veluto blu, dram., ZDA 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kvle Mac Lachlan.
EXČELSIOR II - zaprto za počitnice. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 I guerrieri della notte,
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 La profes-soressa erotica, □□
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 The Hit-cher, krim., ZDA 1986; r. R. Harmon; i. R. Hauer, Th. Howell, J. J. Leigh, □ EDEN - 16.00, 22.00 Marina... una bestia in calore, porn. □ □
FENICE - zaprto za počitnice.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 Telefono rosso, i. Ilona Staller, □ □
MIGNON - 17.00, 22.15 Stati di alluci-nazione, fant., VB 1980, 97'; r. Ken Rus-sel; i. William Hurt, Blair Brown.
EXCELSIOR I - zaprto za počitnice.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Rotta verso la Terra, fant., ZDA 1986, 100'; r. Leonard Nimoy; i. Leonard Nimoy; William Shatres.
LUMIERE - zaprto za počitnice.
VITTORIO VENETO - zaprto za počitnice.
RADIO - 15.30, 21.30 Intime coniessioni e caldi appuntamenti, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, PETEK, 7. avgusta
GOJKO
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.31 - Luna vzide ob
19.39	in zatone ob 2.35.
Jutri, SOBOTA, 8. avgusta
KAJETAN
PLIMOVANJE DANES: ob 3.16 najnižje -61 cm, ob 10.05 najvišje 33 cm, ob
15.19	najnižje -10 cm, ob 20.56 najvišje 45 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1014,3 mb ustaljen, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenzo Pelosin, Stefane Lunardis, Lara Ressi.
UMRLI SO: 80-letni Libero Molinis, 82-letna Rosina Surina vd. Mallich, 81-letna Agostina Zollia, 76-letni Luciano Damiani, 82-letni Antonio Fabris, 77-let-na Ines Pullini vd. Pelosi, 43-letni Mario Hrovatin, 86-letni Michele de Palma, 58-letna Igea Sau, 81-letni Domenico Co-sentino, 66-letni Fabio Vanzini, 59-letni Vittorio Perčič, 77-letna Emma Comar, 86-letni Giuseppe Devescovi, 52-letna Giulia Moretti por. Fumani, 85-letni Romeo Mauro.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3. avgusta, do sobote, 8. avgusta 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezla 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše.primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje),
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes se sreča z Abrahamom
MARIO FURLAN
Še na mnoga leta mu kličejo nečaki Damiana, Dario in Dean.
menjalnica
Ameriški dolar............. 1348.—
Nemška marka ................ 721,50
Francoski frank.....:...... 214,50
Holandski florint.......... 640.—
Belgijski frank............... 34,20
Funt šterling.............. 2125.—
Irski šterling............... 1915,—
Danska krona............... 186. -
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............ 995.—
Sekcija KPI J. Pertot-K. Starc Prosek-Kontovel
priredi 7., 8. in 9. avgusta na PROSEKU
PRAZNIK
KOMUNISTIČNEGA TISKA
s sledečim programom:
danes, 7. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov;
jutri, 8. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov in ob 16. uri začetek tekmovanja v briškoli;
y nedeljo, 9. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert domače godbe, ob 20. uri bo član pokrajinskega vodstva partije pozdravil navzoče.
Vsak dan od 20.30 dalje ples z Lojzetom Furlanom.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
__________prispevki_________________
V	spomin na Rozalijo Počkar daruje hči Roža 50.000 lir za Sklad M. Čuk,
50.000	lir za Skupnost družina Opčine,
50.000	lir za KD L Grbec in 50.000 lir za Dom J. Ukmarja - Skedenj.
V	spomin na Rozalijo Počkar daruje Modra Rinzner-Godina 5.000 lir za KD L Grbec in 5.000 lir za Dom J. Ukmarja.
V	spomin na Rozalijo Počkar daruje Adele Pichel 10.000 lir za KD L Grbec in
10.000	lir za Dom J. Ukmarja.
V	spomin na Ano Sancin vd. Žerjal darujeta Luciano in Erminia z družino
10.000	lir za KD V. Vodnik in 10.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Juste Tence darujeta Ankica in Drago Sedmak 20.000 lir za Dom A. Sirk.
Vesela družba daruje 10.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na drago pok. Milko Graho-njo daruje družina Kapun (Pesek 1)
10.000	lir za cerkev na Pesku in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani.
V	spomin na Ljudmilo Grahonjo daruje Lilijana Grahonja 15.000 lir za KD Krasno polje in 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na drago teto Ljudmilo Grahonjo daruje nečakinja Marija Longo z družino 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na inž. Milana Sosiča daruje Ada Orel 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Zofije Sancin vd. Škerlj daruje sestra Suzana 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Jušte Košute vd. Tence darujejo Mari, Zora in Milo z družinami 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Marijo Miklavec vd. Kette, ob 1. obletnici smrti daruje Klavdij Kofol z družino 25.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec in 25.000 lir za PD Kolonkovec.
Namesto cvetja na jgrob pok. Josipa Doljaka daruje Stano Škabar (Repen 78)
15.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Fernando Pescatore daruje 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Družina Pescatori daruje 26.800 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Marija Fabjana daruje Vesela z družino 10.000 lir za KD L Gruden.
mali oglasi
OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
PSIČKA bele barve in z dolgo dlako se je izgubila v Boljuncu. Najditelja naprošamo, naj telefonira na št. 228338.
PRODAM motor gilera RX arizona 125 s prtljažnikom, letnik 1985. Cena
2.400.000	lir, možnost dogovora. Tel. 227478.
PRODAM akacijeva in češnjeva drva. Tel. 0481/884161 ob večernih urah.
PRODAM kajak z veslom v dobrem stanju ter šotor za 5 oseb. Tel. 200236.
PRODAM vespo PK 125, novo. Tel. 229331.
PRODAM osebni računalnik amstrad-schneider 6128 z barvnim monitorjem in s floppy diskom in veliko programov ter atari 520 ST s floppy diskom in programi. Tel. 302748.
UNIVERZITETNI študent nudi lekcije iz fizike in matematike. Tel. 229347
V SAMATORCI pri Stankotu bo odprta do nedelje osmica . Vljudno vabljeni!
GOSTILNA VETO na Opčinah išče natakarico/točajko z večletno prakso za strežbo v popoldanskih in večernih urah. Osebno ali telefonsko na št. 211629.
ČE POTREBUJETE razgibavanje in masažo pri raznih poškodbah ali boleznih pokličite od 15. do 16. ure na tel. št. 003867/72398 - pridem na dom.
6. 8. 1987
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 870.—
Avstrijski šiling............. 102,40
Norveška krona ............ 195.—
Švedska krona.................. 204.—
Portugalski eskudo.............. 8,50
Španska peseta.................. 9,50
Avstralski dolar .......... 900.—
Debeli dinar.................... 1,60
Drobni dinar.................... 1,60
njpSIjTrT BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 67001 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoatcljc
MESAR — La boucher, Fr.-It. 1969.
Režija in scenarij: Claude Chabrol. Igrajo: Stephane Audran, Jean Yanne, Antonio Passaglia, Pasguale Perone. Drevi, 7. avgusta, ob 22.40, na RTV Ljubljana.
Ljubljanski studio posveča že več tednov dokaj izčrpno retrospektivo Claudu Chabrolu, enemu najznačilnejših predstavnikov francoskega novega vala. Chabrol je znotraj tega gibanja znan kot poznavalec Hitchcocka in občudovalec njegovega opusa. To privrženost kriminalnemu žanru je tudi uresničil v svojih številnih »črnih« zgodbah, ki se dogajajo v okolici Pariza in na francoskem podeželju. To niso običajne kriminalke, ko je vse osredotočeno na zločin, na dinamiko zasledovanja in odkritja krivcev. Mučne in zagonetne situacije, ki spominjajo na Hitchcocka, so le okvir za Chabrolovo analizo človekove duševnosti, njegovih najglobljih čustev in strasti. V Mesarju, ki velja za eno največjih njegovih mojstrovin, prikaže »nemogoče« razmerje med učiteljico iz Pariza, ki uči na podeželju, in vaškim mesarjem, ki je bil dolgo let vojak v Indokini. V mirnem kraju se začne veriga nezaslišanih in okrutnih umorov. Marsikdo, med njimi učiteljica, zasumi mesarja...
I VICHINGHI — The Vikings — Vikingi, ZDA 1958.
Režija: Richard Fleischer. Igrajo: Kirk Douglas, Tony Curtis, Janet Leigh, Ernest Borgnine. V ponedeljek, 10. avgusta, ob 20.30, na RAI 1.
Kirk Douglas, rojen leta 1916 z imenom Issur Danielovič Demsky, spada med naj izrazite] še obraze povojnega holly-woodskega filma. V svoji več kot 40-letni karieri je upodobil celo vrsto temperamentnih in značajnih junakov z značilno nasilnimi, ciničnimi in vsekakor individualističnimi potezami. Nepozabno je zabeležil s svojim ostrim a srčnim talentom filme najraz ličnejših žanrov, od vesterna (Veliko nebo, Spopad pri O.K. Corralu) do zgodovinskega (Spartacus), vojnega in čistega pustolovskega filma. Prav Fleischerjev film, ki slikovito prikazuje spopade vikinških gusarjev v angleških vodah, je mojstrovina tega žanra in istočasno eden najlepših pustolovskih filmov petdesetih let.
AGENTE LEMMY CAUTION, MISSIONE ALPHAVILLE
—	Alphaville, une etrange aventure de Lemmy Caution
—	Alphaville: neznana pustolovščina Lemmyja Cautiona, Fr.-It. 1965.
Režija in scenarij: Jean Luc Godard. Igrajo: Eddie Constantine, Anna Karina, Akim Tamiroll, Hovard Ver-non. V torek, 11. avgusta, ob 23.50, na RAI 2.
Zemeljske oblasti pošljejo tajnega agenta Lemmyja Cautiona v vesoljsko mesto Alphaville, da bi pripeljal spet na zemljo pobeglega »norega« znanstvenika Nosferata-Von Brauna. Le-ta je zgradil v čudnem mestu bodočnosti ogromen super-kompjuter ALPHA 60, ki popolnoma nadzoruje in urejuje v vseh pogledih (od službe do ljubezni) življenje tamkajšnjih prebivalcev. Lemmy Caution skuša na vsak način uničiti ta vražji in diktatorski elektronski stroj.
Godard ima, podobno kot drugi režiserji francoskega novega vala (Truffaut, Malle, Chabrol), protisloven odnos -ljubezni in sovraštva hkrati do ameriškega filma in kulture naspoloh. V tem filmu duhovito in ironično obračuna z dvema značilnima prvinama ameriške masmedijske kulture: z znanstvenofantastičnim filmom kot takim in s stereotipnim junakom ameriškega stripa.
VZHODNO OD RAJA — East of Eden, ZDA 1955.
Režija: Elia Kazan. Igrajo: James Dean, Julie Harris, Raymond Massey, Jo Van Fleet. V sredo, 12. avgusta, ob 20. uri, na RTV Ljubljana.
Mladi in nestrpni protagonist tega filma, ki je povzet po znanem Steinbeckovem romanu, si strastno želi »svobodnega« življenja, zato je v ostrem konfliktu z moralistično nastrojenim očetom, prepira se tudi z bratom, kateremu pobere dekle in škodoželjno razkrije, da njuna mati živi v bordelu... Ameriški režiser in pisatelj armenskega rodu Elia Kazan je Steinbeckov tekst oziroma starobiblijski mit o Kajnu in Abelu krepko predelal in posodobil z interpreta-cijskim ključem psihoanalize.
Z izredno doživeto vlogo se je tudi dokončno uveljavil James Dean kot edinstven in razburljiv interpret mladostnih uporniških značajev. Ta in ostali Deanovi filmi (II Gigante, Gioventu bruciata) so pogosto na sporedu raznih TV, vendar gre tokrat za izvirno filmsko verzijo, tako da imamo možnost poslušati pravi Deanov glas in uživati ob njegovi igralski perfomansi v celoti.
CIAO AMICO — Tchao Fantin — Zdravo Fantin, Fr. 1983.
Režija: Claude Berri. Igrajo: Coluche (Michel Coluc-ci), Richard Anconina, Agnes Soral, Philippe Leotard. V sredo, 12. avgusta, ob 20.30, na RAI 2.
Znani francoski komik Coluche, ki je pred leti umrl v prometni nesreči z motorjem, izjemno nastopa v pričujočem filmu v resni vlogi. Pooseblja namreč osamljenega in zapitega možaka srednjih let, ki dela ponoči na bencinski črpalki in živi brezciljno in rutinsko, dokler ne spozna mladega tatiča, ki se preživlja na razne nedovoljene načine (prekupčevanje mamil, ipd.). Med »izrinjencema« velemesta se počasi razvije trdna in lojalna prijateljska vez, ki oba globoko spremeni. Nekdanji »volk samotar« vzljubi spet življenje in začne očetovsko skrbeti za mladega prestopnika, ki se tudi sam skuša izvleči iz »umazanih« poslov. Njegovi pajdaši mu tega seveda ne odpustijo...
NON C'e PACE TRA GLI ULIVI — Ni miru med oljkami, It. 1950.
Režija: Giuseppe De Santis. Igrajo: Lucia Bose, Raf Vallone, Folco Lulli, Maria Grazia Francia. V četrtek, 13. julija, ob 14. uri, na RAI 1.
Vojak se vrača s fronte in ugotovi, da mu je bogati kmet iz soseske ukradel ovce in mu celo skuša preslepiti zaročenko. Ko naznani krajo oblastem, žandarji zaprejo seveda njega samega in ne pravega tatu. Nesrečnež se po raznih pripetijah le reši iz zapora in kaznuje krivca.
Danes se nam zdi De Santisov film, upravičeno, naiven ter preveč enostaven in enostranski v predstavljanju socialnih razlik na italijanskem podeželju. Se vedno pa je zanimiv kot dokument povojne italijanske kulture (ne samo filmske), ki je po letu 1945 začela zopet obravnavati brez cenzur vsa najbolj žgoča družbena vprašanja.
Pripravlja: Boris Devetak
ZUCCHERO FORNACIARI - BLUE’S
Zucchero Sugar Fornaciari je trenutno verjetno najbolj priljubljen pevec na italijanskem glasbenem tržišču. Pred nedavnim je gostoval tudi v Trstu na Gradu sv. Justa in lahko smo se še enkrat prepričali, da je Zucchero pravi in originalni blues-man s sicer zelo ironičnimi in satiričnimi teksti, a s presneto resno glasbo.
Nosilna pesem tega novega albuma je Rispetto, vendar tudi ostale ne bodo tako kmalu šle v pozabo, kot recimo Con le mani, Pippo,
Bambino io, Bambino tu, Hey Man,
Hai scelto me..., saj so odlično aranžirani, zapeti in zaigrani motivi. Da je Zucchero uresničil načrt za ta long play, imajo marsikatero zaslugo tudi znani sodelavci, ki so mu priskočili na pomoč. Med njimi najdemo Cockerja, klaviature sta mojstrsko igrala David Sancious (že s Springsteenom) in Bryan Auger, baje do danes največji in edini poznavalec Hammonda. Omeniti moramo vsaj še prisotnost Clarenca Clemmonsa, saksofonista Spring-steenove skupine The E Street Band, in za zaključek še skupino Memphis Horns, ki je že sodelovala pri večjih svetovno znanih in tudi zelo uspešnih diskografskih objek-
X----------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................
Naslov:.....................................................
Glasujem za:................................................
Moj predlog:................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
tih, kot sta npr. Otis Redding in So Petra Gabriela.
Ne glede na vsa ta imena in njihovo pomoč je Zucchero Fornaciari izreden talent, plošča pa eden zelo redkih dobrih izdelkov, ki nastajajo v Italiji. Seveda je delo z že omenjenimi sessionmen zelo prijetno in omogoči tak podvig, kljub temu pa ne smemo podcenjevati neprecenljivih pevskih sposobnosti Sugarja, ki bo v bodoče lahko pripravil svojim fansom in ljubiteljem rhythm & bluesa še marsikatero kvalitetno presenečenje.
Nove plošče
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1_____________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Le spie vengono dal semif-reddo (kom., It. 1965, r. Mario Bava, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia, Vincent Priče)
15.45	Risanka: Rosaura
16.30	Risanka: Disneyev svet - 11 ca-vallo del West
17.15	Aktualnosti: Danes v parlamentu
17.25	Nanizanka: Racconti fantastici -Ligeia forever (2. del)
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Toto a Parigi (kom., It. 1958, r. Camillo Mastrocingue, i. Toto, Sylva Koscina, Lauretta Masiero)
22.25	Dnevnik
22.35	Dnevnik - posebna oddaja
23.35	Glasbena oddaja: Poletni rock -Rock stars (2. del)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2	_______________
11.55	Risanka: Yakari
12.10	Nad.: Una storia viennese
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec, risanka Dick Tracy in nanizanka Blon-die
16.50	Film: La vita ricomincia (dram., It. 1945, r. Mario Mattoli, i. Alida Valli, Eduardo De Filippo)
18.15	Aktualnosti: Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Kabaret: Per chi suona la cam-panella
21.30	Glas. oddaja: Improvvisando
22.30	Dnevnik
22.45	Inf. oddaja: Poletni almanah
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Un elmetto pieno di... fifa (kom., Fr. 1970, r. Marcel Camus,
i.	Peter McEnery, Andre Bourvil, Sophie Desmarets)
' ^ RAI 3
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Informativna oddaja: La Roma di... Paolo Portoghesi
20.00	Izobraževalna oddaja: Živeti v glasbi - Glasba skupaj (pripravila Maria Paola Turrini Grillo, rež. Domenico Massimo Pupillo, 8. del)
20.30	Nanizanka: I Professionals - Cor-sa cieca
21.30	Dnevnik
21.45	Film: Buffalo Bill (vestern, ZDA 1944, r. William Wellman, i. Joel McCrea, Maureen 0'Hara, Linda Darnell)
23.10	Dokumentarna oddaja: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Gianni Poli in Biancamaria Pontillo)
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Deželne vesti
23.40	TV film: La resurrezione di Broncho Billy (1970, r. James Kokos, glasba John Carpenter, i. Johnny Crawford, Kristin Nelson)
RTV Ljubljana ___________
18.30	Poročila
18.35	Osnovna šola tenisa
18.40	Otroška nadaljevanka: Dr. Who ' (VB, 1. del)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Brezčasna dežela (Avstral., 1980, i. A. P. McGregor, P. Collingwood, 2. del)
20.55	Dokumentarna serija: Zgodovina izumov - Izumi za ubijanje (v Vaudoyu blizu Pariza nam bo "Odred francoskih arkebuzirjev" razkazal najpomembnejša odkritja v neizčrpni zakladnici orožja, od loka do mavzerice. V Satoryju nam bo polkovnik Ro-yer nakazal razvoj od pušk ka-lašnikov in M 16 do današnjega orožja. Videli bomo še mnogo izumov namenjenih mučenju, kraji, ubijanju in kaznovanju.)
21.50	Pop delavnica (3.del)
22.25 Dnevnik
22.40	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato film Mesar (Fr.-It. 1969, r. Claude Chabrol)
Q TV Koper_________________
17.00	Otroški spored: II sabato dello zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Koncern Montedison kupil rafinerijo Aguila
TRST — Srečanje SSk-PSI o zaščitnem zakonu za Slovence TRST — Plave ribe na jedilniku tržaških restavracij
TRST — Porast osebnega prometa na mejnih prehodih v juliju TRST — Potujoči pevci in risarji REPEN — Jadranovci začeli s pripravami na prvenstvo
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Koncert: Brahmsove simfonije z Leonardom Bernsteinom
21.50	TVD Vsedanes
22.05	S 3. mednarodnega liričnega natečaja Mario del Monaco (1. del)
23.10	Dokumentarec: Gradovi - Zgodbe v zgodovini
JU C ANALE 5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande
vallata, 9.30 Aliče
10.00	Film: S.O.S. Limousine (kom., ZDA 1983, r. Terry Hughes, i. John Ritter, Susan Dey, Lai-nie Kazan)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Colora-do
14.30	Film: Dirottamento (dram., ZDA 1973, r. Leonard Horn, i. David Janssen, Keenan Wynn, Ronald Fein-berg)
16.00	Nanizanke: Kate & Al-lie, 16.30 L uomo di Atlantide, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 Una famiglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden
22.20	Nanizanke: Top Sec-ret, 23.20 Lottery, 0.20 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Chappy, Rubik, Masters
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 1 gior-ni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: II Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Les girls (glas., ZDA 1957, r. George Cukor, i. Gene Kelly,
• Mitzi Gaynor, Kay Kendall)
22.45	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.45	Nanizanki: Mod Squ-ad, 0.45 Tenafly
ITALIA1	|
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: Baciami, Kate! (glas., ZDA 1954, r. George Sidney, i. Kat-hryn Grayson, Ho-ward Keel, Ann Miller)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph su-permaxieroe, 12.00 L1-uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Lotti, Flo, Nana Su-pergirl, II piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Polyanna
20.30	Film: Sole rosso (vestern, Fr. 1972, r. Teren-ce Young, i. Charles Bronson, Uršula An-dress, Toshiro Mifune)
22.40	Vesti o nogometu
23.10	Nanizanke: Giudice di notte, 23.40 Ai confini della realta, 0.10 Sa-murai
repflfiiif) TELEPADOVA
13.00	Risanki: Io sono Tep-pei, Judo Boy
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanka: Sanford and Son, 19.30 Laredo
20.30	Film: L uccello migra-tore (kom., It. 1973, r. Steno, i. Lando Buz-zanca, Rossana Podesta)
22.45 Film: Pasgualino Cam-marata... capitano di fregata (kom., It. 1974, r. Mario Amendola, i. Aldo Giuffre)
0.45 Film: Dov'e finita la 7a compagnia? (kom., Fr. 1973, r. Robert Lamou-reaux, i. Aldo Maccio-ne, Jean Lefebvre)
^ TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: George
13.00	Medicinska rubrika
13.30	Nad.: Marta
14.30	Nanizanka: I cercatori doro
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Nadaljevanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Variete: Čari amici vi-cini e lontani
22.30	Dnevnik
23.30	Nadaljevanka: I fratel-li Karamazov
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
j	TELEQUATTRO~
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Se povezuje s postajo Italia 1. Svoje oddaje je prekinila do 17.8.
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ne prezrimo; 8.45 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Avditoriju RAI v Trstu: izvajajo nagrajenci 1. natečaja Lorenzi (Chaus-son, Grieg, Šostakovič); 11.00 Mozaik;
12.00	Na počitnice; 13.20 Obalni oktet iz Izole; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo;
15.00	Iz filmskega sveta; 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni pregled; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.25 Dobro jutro otroci; 8.05 Dober dan z; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Komorna glasba; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije;
14.05	Mozaik; 14.50 Človek in zdravje;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Ansambel Jeršinovec; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč otroci;
19.45	Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	O morju in pomorščakih; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)	*
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Minuta za zdravje;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Slovenijales; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Glasbene prireditve; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori;
11.15	Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže;
11.35	Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Plesna glasba; 15.00 Vesti iz sveta kulture in umetnosti; 15.45 Sintonizirani; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 18.00 Pulj kliče Koper; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30	Za vsakogar nekaj; 20.30 Nočni val; oddaje povezuje glasba.
Če se stvari ne uredijo ne bo košarkarskih tekem?
Tudi v športni hali pri Madonnini morajo spoštovati varnostne predpise
Sodeloval naj bi tudi Dunajski modni muzej
Na sejmu Flashmoda prostor za petsto gledalcev defilejev
Včeraj zjutraj so na goriški prefekturi funckionarjem in tehnikom komisije, ki skrbi zato, da se spoštujejo predpisi o varnosti v vseh lokalih, kjer se ljudje zbirajo, zastopniki košarkarske ekipe Segafredo, orisali načrt posodobitve športne hale na Madonnini, oziroma, bolje povedano, načrt kako narediti vse kar je potrebno, da bo ta velika naprava odgovarjala varnostnim predpisom. Strokovnjaki prej omenjene komisije so namreč ugotovili, da niti ta športna hala, ki je bila zgrajena komaj pred nekaj leti, ne odgovarja sedanjim predpisom o varnosti.
Gre za precej stroge predpise, ki so jih v Rimu sprejeli potem, ko je prišlo do nekaterih nesreč v kinodvoranah, na plesiščih, razstaviščih ter še kje drugje. Vse te nesreče so terjale precej smrtnih žrtev, zaradi česar se je državna oblast lotila temeljite akcije, da pregleda vse take prostore za zbiranje ljudi v državi. Več dvoran so zaprli, v njih prepovedali razne prireditve, dokler jih niso lastniki posodobili in priredili tako, kot je določeno v zakonu.
Pri nas na Goriškem smo imeli več takih primerov. Najprej je bilo na vr-
Pisali smo, da je že več kot mesec dni prepovedano kopanje na plaži Marina Julia pri Tržiču. Tukajšnja občinska uprava ne more namreč v kratkem'času urediti vprašanja odtoka odpadlih voda. Za to bodo potrebovali več časa, zaradi česar najbrž letos kopalci ne bodo prišli na plažo Marina Julia. Zaradi tega bodo utrpeli škodo gostinci, ki so tam postavili na lastne stroške sončnike, čolne in vse ostalo, kar je na plaži potrebno.
Škodo so utrpeli tudi v kampingu Albatros, ki je sicer vzorno urejen. Tu imajo plavalni bazen. Na prospektih piše, da prebivalci kampa imajo možnost uporabljati rezervirano plažo, tudi tu pa je kopanje prepovedano. Zaradi tega so nekateri nemški in avstrijski turisti zahtevali delno povračilo denarja. Ker ga niso dobili v kampu, bodo protestirali pri domačih agencijah, kjer so rezervirali bivanje. Zaradi tega so šli na županstvo v Tržič in tam dobili potrdilo, da je zaradi on-seznaženja kopanje v morju prepovedano.
sti plesišče Excelsior v Ronkah. Sledili so še nekateri podobni lokali. Na vrsto so prišle tudi nekatere stare kinodvorane. Potem so bili na vrsti nekateri domovi za kulturne ter druge prireditve, med katerimi Kulturni dom v So-vodnjah in Sedejev dom v Števerjanu. Omejitve so za nekatere ^prireditve v Domu Andreja Budala v Standrežu. V Verdijevem gledališču v Gorici so morali marsikaj popraviti, kljub temu pa dvorana ne odgovarja vsem predpisom. Goriška občina, ki je postala lastnik, jo bo sicer v prihodnjih letih popravila. Pred časom so bile težave tudi z dvorano Unione Ginnastica gorizia-na, kjer so morali omejiti nekatere prireditve. Z obilnim deželnim prispevkom so to dvorano popravili. Marsikatere prireditve ni več mogoče imeti na goriškem gradu. Prav tako je bilo treba marsikaj dodati ter prirediti na grajskem dvorišču, kjer predvajajo filme in kjer so druge prireditve. Se bi lahko naštevali. Dodajmo, da imajo podobne težave povsod v državi. Tudi v Trstu tako s Kulturnim domom, kot z Verdijevim gledališčem ter dvorano Rossetti.
Kljub opozorilom na tablah in kljub temu, da je tu v teh vročih dneh zelo malo ljudi (vrste sončnikov samevajo), vidimo lahko marsikoga, ki gre v vodo kljub prepovedi in nevarnosti. Med njimi nisosamo tujci, za katere bi lahko veljalo, da ne znajo brati italijanskih napisov, marveč tudi številni Italijani.
Dežurna
zdravniška služba
Dežurna zdravniška služba v bolnišnicah goriške pokrajine deluje z naslednjim urnikom: ob delavnikih med 20. in 8. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 14. (s pričetkom na predpraznični dan) in 8. uro naslednjega delavnika. Dežurna zdravniška služba je na razpolago v Gorici, Ul. Vittorio Venete, tel. 30011; v Krminu, Drevored Ve-nezia Giulia, tel. 62111; v Tržiču, Ul. Rossini, tel. 75181 in v Gradežu, Ul. Marchesi, tel. 0431-80251.
Sedaj je pri nas na vrsti športna hala pri Madonnini. Upravljanje te ni prav jasno. Zgradila jo je v rekordnem času Unione Ginnastica Goriziana. Uporablja pa jo in tudi upravlja košarkarska ekipa Segafredo, ki je sedaj ločena od UGG. Za popravila, ki jih zahteva komisija, bi bilo potrebnih več desetin milijonov. Društvo Segafredo pravi, da jih nima, UGG prav tako ne. Zaprosili so Goriško občinsko upravo, da bi jim priskočila na pomoč. Morda z izrednim prispevkom, ne moremo namreč uvideti, kako bi lahko občinska uprava vložila denar v stavbo, ki ni njena in ki je niti ne uporablja. O tem so najbrž že včeraj razpravljali na seji občinskega odbora.
Če dela ne bodo pravočasno končana, obstaja možnost, oziroma nevarnost, da ne bi mogli tu odigravati prvenstvenih tekem košarkarske ekipe Segafredo. Seveda so v Gorici prepričani, da bodo našli pravilno rešitev, sicer bi bilo nekaj tisoč navijačev ob športni užitek. Kaj takega pa si v Gorici ne moremo pripoščiti, še zlasti zaradi tega, ker gre za pri nas najpopularnejši šport.
Medtem ko v drugih strankah mirujejo, v socialistični prav v tem počitniškem času nekaj vre. Pisali smo že, da je pred kakim tednom prišlo do ^družitve dveh skupin, ki sta bili na spomladanskem kongresu ločeni, to je pristašev Area Craxi in reformistov, ki skupno predstavljajo nekaj več kot 40 odstotkov članstva, vsaj upoštevajoč rezultate zadnjega kongresa. Na kongresu in tudi po njem je prišlo do čudnih povezav. Pristaši Area Craxi in levica so šli na kongres enotno in skoro dosegli polovico glasov. Nekaj več od petdeset odstotkov pa je prejela skupina tajnika Blasiga, ki je bil po kongresu povezan z reformisti. Tajnika so volili neposredno na kongresu.
Sedaj so se razmerja sil spremenila. O tem smo že pisali kot tudi o zahtevi, da tajnik odstopi. V polemiko se je vključila tudi levica. Iz tiskovnega poročila povzemamo, da so na sestanku člani levice razpravljali o tem. Čeprav je prišlo do drugačnega položaja levičarska struja meni, da niso mimo razlogi, ki bo pred kongresom botrovali skupnemu nastopu levice z Areo Cra-xi. Na kongresu in tudi po njem so si želeli čimveč enotnosti v stranki. Socialistična levica jasno hoče nove prijeme v vodenju pokrajinske federacije PSI.
Pravijo, da bo v socialistični stranki v tem počitniškem avgustu zelo vroče, in da bodo imeli tudi sedaj precej sestankov, da bi se položaj razčistil.
V Tržiču pogreb urarja Vergila Bratine
V Tržiču so včeraj pokopali dekana tržiških urarjev Vergila Bratino. Bil je star 81 let. V Tržič je prišel iz rojstnega Križa na Vipavskem sredi tridesetih let. Na osrednjem korzu je odprl trgovino in popra vij alnico ur in postal
V največjem paviljonu na goriškem razstavišču bodo uredili prostor za modne defileje, tako da bodo zadostili vsem zahtevam. Na goriškem modnem sejmu bosta sodelovala tudi Inštitut za srednjeevropska srečanja in Dunajski modni muzej.
To sta pomembni vesti o pripravah za jesenski modni sejem, ki bo sredi septembra. O tem sta govorila predsednik Trgovinske zbornice Enzo Be-vilacgua in direktor sejemske ustanove Maurizio Tripani.
Modni defileji so imeli velik uspeh v prvih dveh izvedbah sejma. Vendar ni moglo kdovekaj ljudi vanjo, ker so bili v doslej edinem primernem prostoru, to je v kongresni dvorani. Odtod protesti ljudi, ki so prihajali na sejmišče v prepričanju, da bodo sledili tudi modnemu defileju. Na voljo je bilo več rešitev. Izbrali so tako, da bodo v paviljonu D postavili tako strukturo, ki bo omogočila petsto sedečim ljudem, da vidijo modni defile. V paviljon bo lahko prišel vsakdo, ki bo plačal vstopnico za sejmišče.
Na dveh dosedanjih sejmih Flashmoda so sodelovali tudi goriški pokrajinski muzeji ter nekateri zasebni zbiralci modnih oblačil. V arhivu go-riškega misleca Michelstaedterja, kot tudi v drugih arhivih, je precej poda-
zelo priljubljen med domačim prebivalstvom. Njegovo trgovino so obiskovali tudi Kraševci. Lani je znani urar slavil petdesetletnico neprekinjenega delovanja. Dobil je laskava priznanja.
Sin Valentino nadaljuje očetov poklic; drugi sin Franco je bil tudi občinski svetovalec krščanske demokracije v Tržiču, sedaj je vodilni funkcionar v Konzorciju za industrijski razvoj Tržiča, poleg niju sta še dve hčeri, Florijana in Nadja.
rri v •	*	• v • v v
Trčenje na knziscu
Na križišču med ulicama Alviano in Kugy, ki je že večkrat bilo prizorišče prometnih nesreč, je včeraj zjutraj okoli 8.30 prišlo do trčenja, v katerem so bile ranjene tri osebe, k sreči vse brez hujših posledic. V nesreči sta bila vpletena ford fiesta, ki ga je upravljal mlad Goričan in renault 12, v katerem so se peljali štirje Ljubljančani.
Renault je privozil po Ul. Alviano in verjetno ni opazil drugega avtomobila, ki je vozil po Ul. Kugy. Fiesto je upravljal 22-letni Campestrini Stefano, bivajoč v Ul. Donizzetti 17. V nesreči so bili ranjeni trije od štirih potnikov v ljubljanskem avtu.
Največ časa, predvidoma 30 dni se bo zdravil voznik, 64-letni Franc Kom-Ijamc iz Ljubljane, Roški Usenik 9/A. Ugotovili so mu zlom več reber in druge poškodbe v prsnem košu. Njegova 20-letna hčerka Marjeta udarec v čelo in odrgnine po nogah. Okrevala bo v 10 dneh. Svakinja 62-letna Kristina Hribar je dobila lažje poškodbe, zaradi katerih se bo zdravila nekaj dni. Nepoškodovana je ostala 64-letna Komljamčeva žena Milka, prav tako pa tudi Campestrini.
Ranjencem so nudili prvo pomoč v splošni bolnišnici in jih nato pospre_-mili v šempetrsko.
tkov o oblačenju (ne)Goričanov v preteklosti. To bodo prikazali na goriškem sejmu. Stopili so tudi v stik z Dunajskim modnim muzejem, da bi na enem izmed bodočih sejmov razstavili oblačila, ki so bila svoj čas v modi v avstrijskem cesarstvu, to se pravi tudi v Gorici.
Govora je bilo tudi o nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih. V upravni odbor sejemske družbe je vstopil zastopnik goriških trgovcev Mario Morassi. Stopili so v stik z znanimi videmskimi trgovci, da bodo ti razstavljali na goriškem sejmu. Sklenili so tudi omogočiti ustanovam in društvom, da bodo lahko z nižjimi tarifami uporabljali kongresne dvorane v času, ko tam ni sejmov.
Urnik bazena
Občinski bazen na Rojcah je v tem mesecu na razpolago kopalcem ob delavnikih od 13. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure. Prihodnji mesec bo odprt vsak dan od 10. do 20. ure.
vazna obvestila
Državna knjižnica v Ulici Mameli v Gorici je zaradi počitnic in poletnega čiščenja zaprta do 14. avgusta. V teh dneh bo odprt le urad za posojanje knjig in sicer ob delavnikih med 10. uro in 11.30.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
zaradi dopusta zaprta od 10. do 21. avgusta.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 13. septembra, ob 15.30 pri Jordanu Semoliču v Jamljah tradicionalni piknik. Do 7. septembra vpisujeta Et-tore Moro in Marijan Semolič.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi v soboto, 15. t. m., izlet v Svatne pri Šentjakobu v Rožu na Koroškem za ogled predstave Miklova Zala na prostem. Odhod v popoldanskih urah, večerja na Koroškem, povratek po večerni predstavi. Za izlet je na voljo le malo mest. Vpisovanje samo v ponedeljek, 10. t. m., od 10. do 12. ure na sedežu društva.
Društvo upokojencev prireja izlet tudi v nedeljo, 23. t. m., in sicer v Karnijo in Rezijo z ogledom jezera Cavazzo, obiskom muzeja v Tolmeču, kosilom na Ra-venci, kjer bo tudi srečanje z Rezijanskimi kulturnimi ustvarjalci. Vpisovanje 10. in 11. t. m. na sedežu (od 10. do 12. ure) in pri poverjenih.
Občina Doberdob priredi 7. in 8. septembra izlet za upokojence na Plitvička jezera in v Zadar. Cena izleta je 120 tisoč lir, od katerih bo Občina krila 40 tisoč. Celotno vplačilo ob vpisu na Občini. Kdor nima potnega lista, naj prinese s seboj izkaznico in dodatnih 6.285 lir za skupni potni list. Vpisovanje na Občini do zasedbe prostorov ali najkasneje do četrtka, 13. t. m.
Slovensko planinsko društvo v Gorici pripravlja v dneh okrog velikega šmarna vzpon na Jalovec. Informacije in prijave pri Branku Kuzminu tel. 882179.
kino
Gorica
GRAJSKO DVORIŠČE (Pregled za nagrado Amidei) 21.00 »Hannah e le sue sorelle«. Rež. Woody Allen.
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »LJniziazione«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Marina e il suo cinema«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
Službo sta opravljali Angela in Zmagica Ziani
Onesnažena voda pred kopališčem Marina Julia
Kljub prepovedi o kopanju
1,	• v v ••	v«*	•
se letoviščarji močijo v morju
V polemiko se je oglasila tudi levica
Različna gledanja na položaj znotraj socialistične stranke
Mati in hči sta več kot petdeset let skrbeli za red in čistočo v sovodenjski šoli
Pred časom je šla v zasluženi pokoj dolgoletna postrežnica osnovne šole v Sovodnjah Zmagica Ziani, poročena Tomasini. V vasi jo vsi zelo dobro poznajo, predvsem otroci, saj je z njimi imela največ opravka, ko je še skrbela za šolo. Z družino biva prav nasproti nove stavbe, tik zraven hiše, kjer je danes telovadnica, pa je stala stara stavba. Pri delu ji je včasih priskočil na pomoč njen mož, to predvsem, v stari šoli, ko je bilo čiščenje prostorov naporno in večkrat tudi nevarno. "Šipe v stari šoli so bile narejene vodoravno, zato sem se morala nagniti navzven s celim hrbtom, da sem jih lahko od zunaj počistila. Otroci pa so stali spodaj pod oknom in pazili, da ne padem v globino. Zelo so bili v skrbeh. Tak odnos so imeli vseh 26 let," nam je povedala sogovornica.
Postrežništvo je v njeni družini tradicija. Mama Angela je tole službo opravljala od leta 1926 do 1959, se pra-
vi tudi v času vojne in hudega zatiranja Slovencev.
"Kljub težkim časom, mama ni doživela velikih krivic. Seveda so bile vse učiteljice Italijanke in je bila slovenščina povsod prepovedana. Nikoli pa je ni nihče užalil ali grobo ravnal z njo, to pa zaradi njenega blagega značaja. Veste, moja mama je bila zelo potrpežljiva in tiha, vsako grdo besedo je molče požrla. Brez dvoma ji je v 33 letih dela rekel kdo kaj žalega, ona pa ni nič odgovorila in je raje potrpela. Zanimala se je le za svoje delo, ki ga je tudi zelo vestno opravljala. Zato so jo imeli otroci radi in predstojniki tudi. Takrat so učiteljice živele kar na šoli ali na občini, ona pa je poskrbela za kurjavo in bivališče. Nihče ni imel niti najmanjše pritožbe. Sama sem ji pomagala nositi težke košare drv iz šole na občino. V prisotnosti učiteljev nisva nikoli smeli govoriti slovensko. Spominjam se, da naju je nekoč ravnatelj zaradi tega
nahrulil. Mamo sem hotela nekaj vprašati in ko se je prikazala na oknu, sem ji kar zakričala, seveda v slovenščini. Takrat je prihitel ravnatelj iz šole in zavpil: »Qui si parla solo italiano!« Bilo je edinikrat, ko se je razjezil nad mamo."
Kruta usoda je hotela, da je gospa Zmagica stopila v službo prav na dan materinega pogreba. Po 21 letih dela v tovarni je prevzela materino službo.
"Večino let sem delala v stari šoli, nekaj pa tudi v novi. Delo je bilo v obeh stavbah enako, razlika je bila le v tem, da se je v novih prostorih bolj poznalo kot v starih. Največji napor so v stari šoli predstavljala drva, ki jih je bilo treba nositi po stopnicah iz skladišča v zgornja nadstropja. To pa sem delala že nekaj ur pred pričetkom pouka, tako da so bili otroci na toplem od prve ure naprej."
»Najbrž je v 26 letih dela prišlo do kakih nesporazumov ali nevšečnosti,
predvsem z otroki, ki so dandanes precej živahni.«
"Sploh se nimam kaj pritoževati. Z učiteljicami sem imela pravi prijateljski odnos. Večkrat smo.se pogovarjale, pa ne samo o šoli. Še zdaj me nekatere občasno obiščejo. Z otroki sem se dobro razumela. Seveda so vedno bili nekateri, ki so bolj nagajali in namerno mazali po razredu. Tedaj sem jih malo pokarala, pa je bilo vse v redu. Kljub temu so se do mene obnašali s spoštovanjem, zato sem jih imela zelo rada. Še danes, ko gredo mimo moje hiše, me vedno pozdravijo, jaz pa žal nekaterih ne poznam več."
»Po 26 letih dela kot postrežnica se vam danes toži po vaši zadnji službi?«
"26 let je predolga doba, da bi sedaj ne čutila pomanjkanja vesele otroške družbe in dela med prijaznimi ljudmi. V vsem tem času nisem dobila nobenih pritožb, zato mislim, da sem svojo dolžnost dobro opravila. Obračun dolgoletnega dela je torej nadvse pozitiven."
ALENKA FLORENIN
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Svet je poln oženjenih moških«.
DESKLE 19.30 »Blade Runner - Iztrebljevalec.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Bramo Maria vd. Morassi iz bolnišnice Sv. Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Slave Mikulus vdove Figelj
se zahvaljujemo sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so prisostvovali zadnjemu slovesu.
Hčeri z družinama Oslavje, Gorica, 7.8.1987
Osemdeset grafikov na Trienalu v Gradežu
MARKO VVALTRITSCH
GRADEŽ — Odkar imajo v Gradežu kongresno palačo vsako leto prirejajo v njej pomembne likovne razstave, ki običajno presegajo ozko krajevni pomen. To so razstave širšega italijanskega pomena, ter vsaka tri leta, širokega evropskega pomena.
Taka je sedanja razstava, razstava Trienale evropske grafike, ki jo tu prirejajo že v tretje. Odprli so jo pred dvema tednoma, na voljo obiskovalcem bo tja do srede septembra. Odprta je do poznih večernih ur, tako da si jo lahko ogledajo tudi turisti, ki se čez dan sončijo na plaži ali kako drugače uživajo poletne počitnice.
Gre za pomembno razstavo, na kateri sodeluje okrog osemdeset likovnih umetnikov iz enaindvajsetih evropskih držav. Iz vsake so svoja dela poslali štirje že uveljavljeni umetniki. Povprečno vsak po tri dela, tako da vidimo razstavljenih okrog 240 likovnih stvaritev. Gre seveda za grafična dela različnih šol in z različno tematiko, tako da se gledalec v tako velikem številu razstavljenih grafik marsikdaj težko znajde. V pomoč mu je zajeten, 270 strani obsegajoč katalog, kjer so podrobno opisani vsi likovniki, objavljenih pa je tudi precej reprodukcij njihovih del.
Ob letošnjem Trienalu je zanimivo to, da je dobil trajnejšo in trdnejšo organizacijsko obliko. K sodelovanju je pristopila tudi Goriška pokrajinska uprava, ki se je poslužila uslug stro* kovnega osebja svojega Pokrajinskega muzeja. Deželna uprava je tudi dala večji prispevek kot ob prejšnjih dveh izvedbah. Občina Gradež je kot običajno prispevala svoje, t.j. kongresno palačo ter nagrado za petnajstdnevno bivanje zmagovalca na
enem od otočkov Gradeške lagune. Dobili so tudi sponsorja, in sicer por-denonsko tovarno Zanussi, ki je finansirala tisk kataloga.
Gre torej za kulturno prireditev, ki pridobiva na pomenu v evropskem merilu. Za razliko od prejšnjih izvedb so bili tokrat k sodelovanju povabljeni muzeji sodobne umetnosti iz vse Evrope ter društva likovnih umetnikov. Zaradi tega imamo garancijo, da so bili izbrani zares najbolj reprezentativni sodobni grafiki iz vsake države. Zastopniki muzejev, društev ter kritiki so poskrbeli tudi za najbolj primeren prikaz svojih grafikov. Mednarodnost je poudarjena tudi s tem, da je katalog dvojezičen, napisan je v italijanščini in angleščini.
Prisotni so tudi štirje jugoslovanski grafiki. Zanje je poskrbela Moderna galerija v Ljubljani. O njih v katalogu piše znani slovenski kritik Zoran Kržišnik. S svojimi deli so prisotni Andrej Jemec, Jože Spacal, Todorče Ata-nasov in Ymer Shagiri. Vsi štirje so dobili laskava priznanja na raznih razstavah v svetu.
Besedilo, ki govori o italijanskih likovnih umetnikih, je napisal Paolo Bellini. Italijo zastopajo Gianni Cacci-arini, Alberto Manfredi, Claudio Oli-votto, Walter Piacesi in Goričan Franco Dugo. Njegova dela smo svojčas že videli na razstavah pri nas, tako v Gorici, kot Gradišču ob Soči in še kje drugje.
Zanimivost Trienala v Gradežu je v tem, da mora biti polovica likovnikov mlajših od petiintridesetih let. Na tak način je zagotovljena prisotnost mladih, ki očitno dopripašajo nove poglede v grafično umetnost.
Gradež ni daleč. Za ogled razstave pa si vsakdo, kot že povedano, lahko izbere tudi večerni čas.
Pogovor z glavnim urednikom založbe KR T
»Izdajamo knjige z aktualno problematiko, ki jih drugi ne«
Pri Knjižnici revolucionarne teorije so nekoliko okrepili strokovni kader in se s pospešenim tempom pripravljajo na nove izdaje. Dozdajšnje število izdanih knjig je že štirideset, sicer pa zaseda zbirka po kvaliteti in pestrosti pomembno mesto v slovenski književni produkciji. Pripravili smo zato intervju z odgovornim urednikom Slavkom Gabrom.
Vpr.: Knjige, ki jih izdajate pri KRT so našim bralcem poznane. Kako bi nekje nasplošno opredelili vašo uredniško politiko ter izbor avtorjev oz. problematike? Le-ta je namreč kljub široki sociološki usmeritvi dokaj izbrana.
Odg.: Pri izboru je že od vsega začetka prisotnih več temeljnih usmeritev. Prvo in osnovno vodilo nam je izdajanje tiste literature, ki je v slovenskem prostoru pač ni, to je tiste družboslovne literature, za katero bi lahko rekli, da je bila v tem prostoru spregledana ali zamolčana. Druga orientacija je izdajanje tistih del, katerih avtorji so Slovenci ali Jugoslovani, imajo pa z izdajanjem svojih del težave in bi pri drugih založbah ne mogli iziti. Poleg teh dveh usmeritev, torej izdajanje tega, kar je bilo v zgodovini spregledano in skušamo s tem prekriti pege znotraj določene misli ali miselne tradicije, izdajamo literaturo, ki odpira določena vprašanja v družbi ali tem vprašanjem sledi. Treba je reči, da smo določeno problematiko, na primer civilno družbo, prav mi prvi zastavili. To bi nekje bile temeljne usmeritve. Trenutno najbolj striktno prekrivamo ravno izredno široko polje civilne družbe, in pa t.i. polja, ki so v slovenski teoriji, od teorije umetnosti do ozkega družboslovja, nekje manj ali slabše reflektirana.
Vpr.: Vsebinsko se pogosto opirate na dosežke revolucionarne, predvsem marksistične in po-stmarksistične teorije, obenem pa s pestrim izborom izdaj posegate v najrazličnejša področja sodobnih družb; npr. žensko gibanje, mirovniki itd. V tej zvezi se pogosto govori o civilni družbi. Kakšno je tu razmerje civilna družba - KRT?
Odg.: Torej, lahko rečem, da je bil KRT tisti, ki je vprašanje civilne družbe v našem prostoru sploh odprl. Bili smo v špici, ki je prebijala prostor, zdaj pa seveda ta prostor, tako kot se je pač zastavil in odprl, vsestransko podpiramo. Kot primer lahko navedem, da mi sami, kot založba, funkcioniramo ne samo na način, ki je značilen za civilno družbo ampak celo še več. To se zelo dobro pokaže pri finansiranju programa. Nismo se namreč pripravljeni odpovedovati subvencijam, ki jih dobimo od etabiliranih institucij. Ne odpovedujemo se niti subvencijam družbenopolitičnih organizacij, tudi Partija, če hočeš, nam je npr. za izdajo kake knjige prispevala kakih 100 milijonov. To nas ne moti, seveda v kolikor to ne ovira ali izničuje naše avtonomije. Izkoriščamo torej uradno pot, hkrati pa seveda vodimo svojo politiko. Za primer, od 15 knjig, ki jih imamo na programu za letnik '87, bi lahko tri knjige izdali samo s sredstvi, ki jih dobimo od teh forumov, torej od Kulturne skupnosti do Mladinske organizacije, ki je naš ustanovitelj. Ostalo je potem naša realizacija preko trga. Mislim, da sam način, kako izdajamo, kaže na osnovi moto civilnodružbene pozicije. Ta dvojna pozicija nam seveda povsem ustreza.
Na drugi strani smo z odpiranjem civilne družbe aktivirali nekaj, kar je socializmu dolgo časa manjkalo. Pa tudi zahodne demokracije ne poznajo tega že ne vem kako dolgo, kot se to pogosto napačno misli, češ da je tam ta problematika že od nekdaj poznana. Odprli smo skratka polje t. i. individualnih, privatnih iniciativ, kjer se ljudje, v skladu s svojimi interesi, neodvisno od države, neodvisno od osnove etabilirane politične strukture, organizirajo, artikulirajo svoje interese in postavljajo zahteve, napram državi. Obstojijo pač kot posebne interesne skupine, ali gibanja, ki se ob določenem problemu formirajo, in ko svoj cilj dosežejo tudi razpadejo. Cilj civilnodružbenih gibanj, v nekem socializmu, torej ni sprememba sistema, ali kaj takega. So pa konkretne zahteve, ki se naslavljajo na to politiko, na državo, od katere se pričakuje tudi uresničitev teh zahtev.
Vpr.: Ker je KRT nekakšna mladinska ali študentska založba, me zanima primerjava med vašim načinom delovanja in ostalimi založniškimi hišami!
Odg.: V slovenskem prostoru imamo kar se založništva tiče simpatično pozicijo. Na eni strani so velike založbe, ki vodijo neki, lahko bi rekel povprečen program, hkrati pa imamo precej močno in zdiferencirano alternativno sceno. V tej alternativni sceni si spet delimo prostor med sabo. 'Seveda brez nekih silnih odgovorov, tako da ta model kar dobro deluje. Strogo teoretsko, predvsem prevodno področje zastopa Studia Humanitatis, domačo teoretsko, pogojno rečeno laca-novsko produkcijo - zbirka Analecta, medtem ko je KRT tu v nekem specifičnem položaju, namreč v tej ne ozki profiliranosti. V naši zbirki se pojavljajo tako avtorji s polja lacanovstva, kot avtorji civilnodružbene-ga teoretskega polja, pa mirovniki, ekologi, skratka dokaj pisano. Skušamo biti odprta založba. Ne zanimajo nas ozki profili, ampak nam je najpomembnejše tisto, kar se v tej družbi zastavlja kot problem, kot vprašanje, kar je skratka pomembno in aktualno.
Vpr.: Kakšno je povpraševanje po vaših knjigah in kdo jih po tvojem mnenju predvsem bere?
Odg.: Imamo neki splošen fond bralcev, ki znaša med 700 in 1000. V toliko izvodih redno prodamo vsako knjigo, ki nosi žig KRT. Vendar je populacija, ki nas bere, diferencirana. Ne gre samo za študentsko populacijo. Glede na to, kako vsa ta gibanja, od feministk, ekologov, mirovnikov itd., kakor to pulzira, tako je različna tudi struktura naših bralcev. Ne gre samo za mlade. Mislim, da segajo po teh knjigah tako najmlajši, kot ljudje v že spoštljivi starosti. Seveda, določene knjige so profilirane v določeno smer, in jih potem kupuje tista populacija. Zadnje čase je aktualno predvsem vprašanje ekologije, tako da je pravkar izšla Plutova knjiga »Slovenija, zelena dežela ali pustinja?« tista, ki ima največ bralcev.
Vpr.: Med pravkar izdanimi je tudi Rotarjeva knjiga »Pigmalionova pregreha«, v programu pa imate še nekaj avtorjev, ki se ukvarjajo z umetnostno problematiko. Je to integralni del problemskega pristopa h korpusu družboslovja?
Odg.: Področje umetnosti, oziroma teorije ali nekih refleksij o umetnosti smatramo kot integralni del našega izdajanja in pristopa k, recimo tem refleksijam ali razmišljanju o času in prostoru, v katerem živimo. Tako Rotarjeva knjiga »Pigmalionova pregreha« kot knjige Janeza Koželja in Aleša Vodopivca »Iz arhitekture«, ali pa Tafurijeve »Benetke in renesansa«, niso neki novum v našem programu, ampak nadaljujejo linijo, ki smo jo pričeli prav z arhitekturo. Zdaj odpiramo tudi področje filma. Letos bomo izdali dve knjigi: »Ulmske dramaturgije« Klausa Ederja in Aleksandra Klugeja, gre za vprašanje novega nemškega filma, frankfurtski pristop, poleg tega pa bomo izdali še knjigo mladega slovenskega avtorja Marcela Štefančiča, ki bo pisal o filmu osemdesetih let, oziroma o pojavu filmskih zvezd.
Vpr.: Kaj se nam torej obeta v bližnji prihodnosti pri KRT?
Odg.: Malo potencirano rečeno, mislim, da bomo jeseni skoraj zasuli slovenski knjižni trg. Tik pred izidom so knjige: že omenjeno delo »Iz arhitekture«, knjiga Gregorja Tomca in Boba Blacka »Post-levica v Severni Ameriki«, izšle bodo končno tudi »Podobe prednikov« Janeza Trdine. Gre za tri knjige, zelo obširno delo, ki kaže Trdino v neki drugi luči, kot se ga običajno pozna. Sledile bodo knjige Heinsoghna in Stei-gerja »Uničenje modrih žensk«, pa že omenjene »Ulmske dramaturgije« in Štefančičeve filmske zvezde. Sledil bo zbornik o jedrski energiji, in sicer prvi zbornik, vsaj v slovenskem prostoru, ki ne prinaša samo ene perspektive, ampak osvetljuje stvari z različnimi argumenti strokovnjakov za ta področja. Izdali bomo tudi Šeksov »Zaporniški dnevnik«, njegov intimni dnevnik oziroma Zapiske iz zapora, ter »Usodo latinščine« Bojana Baskarja. To bo okvirno izšlo do konca leta. '	T č
Zato je toliko bolj vredno omembe, da vidimo na freski v mali gorenjski vasi Mošnje na skalnem področju rasti smreke, značilno drevo alpskih predelov, kar kaže, da je že sredi 15. stoletja anonimni slikar imel oko tudi za naravo okoli sebe, čeprav se je seveda v splošnem držal predlog in šablon. Vse 16. in 17. stoletje srečujemo na ozadjih nabožnih podob grozljive, fantastične gore, sicer pa je tudi pejsaž na splošno še srednjeveški in skrivnosten. Po jamah prežijo zmaji, po gorah pa lahko 'že neprimerno obnašanje, kot je pokanje z bičem, izzove nevihto sredi sončnega dne. Samo nenavadno in nevsakdanje je bilo zanimivo za ljudi, in tako sta pisatelj in slikar strašila svoje občinstvo s čermi in prepadi strahotnih oblik. Naš znameniti polihistor Janez Vaj-kard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 v drugi knjigi navaja ime Julijske Alpe, čeprav si pod tem imenom ne predstavlja bolj določene gorske skupine in tudi o gorah nima prave predstave.
Zato je toliko bolj vredno omembe, da vidimo na freski v mali gorenjski vasi Mošnje na skalnem področju rasti smreke, značilno drevo alpskih predelov, kar kaže, da je že sredi 15. stoletja anonimni slikar imel oko tudi za naravo okoli sebe, čeprav se je seveda v splošnem držal predlog in šablon. Vse 16. in 17. stoletje srečujemo na ozadjih nabožnih podob grozljive, fantastične gore, sicer pa je tudi pejsaž na splošno še srednjeveški in skrivnosten. Po jamah prežijo
zmaji, po gorah pa lahko že neprimerno obnašanje, kot je pokanje z bičem, izzove nevihto sredi sončnega dne. Samo nenavadno in nevsakdanje je bilo zanimivo za ljudi, in tako sta- pisatelj in slikar strašila svoje občinstvo s čermi in prepadi strahotnih oblik. Naš znameniti polihistor Janez Vaj-kard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 v drugi knjigi navaja ime Julijske Alpe, čeprav si pod tem imenom ne predstavlja bolj določene gorske skupine in tudi o gorah nima prave predstave.
In ker o Slovencih in njihovem odnosu do gora v tem času res ne vemo povedati kaj novega (še vedno so vrlo kmetovali, povečini so bili kmetje, še vedno so v gorah živeli nepismeni, revni in zapuščeni pastirji, drvarji, vojaški beguni in ponekod, kot smo že dejali, tudi rokovnjači, ki o svojem življenju niso pustili drugih sledov kot nekaj malega ustnega izročila), lahko na tem mestu omenimo Švicarja Albrechta von Hallerja (bil je zdravnik, botanik in filozof) in njegovo pesnitev iz leta 1728 z lapidarnim naslovom Alpe. Po tedanjih salonih je postala prava uspešnica. Da je res ustrezala duhu časa, priča podatek, da je še za pesnikovega življenja doživela kakih 30 ponatisov, njen pomen za spremembo razmerja evropskega človeka do gora pa je izreden. Opeval je preprosto in plemenito življenje gorjancev in patirjev, katerih življenje se mu je z etičnega stališča zdelo veliko višje kot življenje meščana. Živeli naj bi brez potreb, tako kot ljudje v zlati dobi, v idiličnem soglasju z naravo in gore naj bi bile prestol svobode, zdravih šeg in patriarhalnega načina življenja. Nič zato, če ta predstavas-ploh ni ustrezala resničnosti njen uspeh je bil velikanski (kar nas seveda uči, da je treba povedati tisto, kar ljudje želijo slišati, če želimo uspeti). Kljub temu da je že Goethe videl tudi drugo plat medalje, — revščino, trdo življenje in pomanjkanje — in da se je npr. Engels strupeno ponorčeval iz takega romantičnega navdušenja, je ta mit o kremenitih gorjanih živel tja v 20. stoeltje in je živ ponekod še danes.
Zase vem, da sem prišel v gore kot mlado otroče s polno glavo literarnih predstav o gorah in njihovih prebivalcih. Toda o tem idiličnem prebivalstvu, ki naj bi ga nekoč sestavljali postavni fantje, drzni lovci, zanesljivi gorski vodniki in pastriji, brhke majerice in čatitljivi sivolasi starci, ni bilo sledu, bodisi da je degeneriralo v slabo raščene, zapite in zgarane ljudi, kakršni so okoli leta 1950 životarili po naših alpskih dolinah, bodisi da ga sploh nikdar ni bilo in je bilo samo plod domišljije pesnikov. A zaneslo nas je: še vedno smo v 18. stoletju, ko je nastopil apostol vseh tistih, ki bi radi že takrat zbežali pred svetom, bojevnik za geslo »Nazaj k naravi« — Jean Jacgues Rousseau. Nihče pred njim ni Alp dojel in doživel tako kot on.
»Veste,« pravi, »kaj razumem z izrazom lepa dežela? Tam tečejo potoki, vzdigovati se morajo pečine, jelke, gore, robate poti spremljajo prepadi, ki vzbujajo srh...«
V teh besedah je bil že leta 1760 pravzaprav zajet tudi celovit program modernega, romantičnega odnosa do gora. Alpe so bile sijajen objekt za romantično čustvovanje, bile so tako rekoč pri roki in vendar so bile tuj in strašljiv svet. Podoba divje, herojske krajine v zlatem okviru na steni meščanskega salona je vzbujala, če drugega ne, vsaj prijeten strah.
Take podobe pa se začnejo pojavljati seveda tudi v salonih kranjskih meščanov, namenoma uporabljam besedo »kranjski«, saj je bilo meščanstvo pretežno tujega, nemškega rodu, pa tudi tisti Slovenci, ki so se povzpeli po družbeni lestvici, so prevzeli nemški jezik.
Sicer pa se ob koncu 18. stoletja v odnosu do gora tudi na Slovenskem dogodijo dramatične zadeve, ki pomenijo konec tisočletnega nezanimanja za gore. Če že ne vemo kaj dosti ali kar nič o samotnih vzponih divjih lovcev, pastirjev in zeliščarjev, pa so nam znanstveniki, botaniki, geometri in geologi zapustili dokumentirane opise svojih prvih vzponov.
(NADALJEVANJE SLEDI)
Atletika: na mitingih v Oslu in La Coruni
Antibo in seveda Aouita
Šah: medconski turnir v Siraku
Ljubojevic vse bolj tone
Motociklizem: VN Švedske
Italijani tudi tokrat v ospredju
ANDERSTORP — Včeraj so na švedskem dirkališču v Anderstorpu opravili prvi krog uradnih poskusnih voženj pred nedeljsko preizkušnjo, veljavno za motociklistično SP.
V	kategoriji do 125 ccm je bil najhitrejši Italijan Paolo Casoli (AGV), ki je krog prevozil v 2'00"49 s povprečno hitrostjo 120,438 km na uro. Njegov rojak Grassetti (MBA) je bil drugi s časom 2'00'63.
V	četrtlitrskem razredu je najboljši čas dosegel Zahodni Nemec Martin Wimmer (yamaha), in sicer 1'43"86 (poprečna hitrost 139,723 km na uro). Sledita: Cornu (honda) r44"10 in Mang (honda) 1'45 "38.
V	najprestižnejšem, pollitrskem razredu pa je najbolje vozil Američan Mamola (yamaha). Njegov čas je bil 1'49'09 (poprečna hitrost 131,816). Sledijo: Haslam (honda) 1'51"05; Sarron (yamaha) 1'51"69; Lawson (yamaha) 1'52"23; Burnett (honda) 1'52"78.
Na atletskem mitingu v Oslu sta Italijana Antibo in Panetta v teku na 5.000 m osvojila prvo oz. tretje mesto. Tekma ni bila zelo hitra, saj je čas prvouvrščenega daleč zaostajal za italijanskim rekordom (Cova 13T0 "06).
Vrstni red na 5000 m: 1. Antibo 13"29"79; 2. Rousseau 13'30"24; 3. Panetta 13'30"28;
Največ zanimanja je vzbudilo tekmovanje v skoku v višino, na katerem je zmagal svetovni prvak, Šved Patrik Sjdberg, in sicer z znamko 2,36 m.
Američan Evans je osvojil tek na 100 m (10"59) in 200 m (20’'44), čeprav sta si tekmi sledili le s polurno razliko.
Ostali zmagovalci:
Moški - 1000 M: Crabb (VB) 2"17"75; 400 M: McCoy (ZDA) 45"65: 400 M ZAPREKE: Gillingham (VB) 50"31; DALJINA: Powell (ZDA) 7,78 m; DISK: Jenssen (Nor.) 61,30 m; ženske - 5.000 M: Lynch (VB) 15’01"08; 1.500 M: Bai-ley (VB) 4'06'"95; VIŠINA: McPeake
(VB) 1,85 m; KOPJE: Nagy (Šve.) 59,96 m.
Na mitingu v La Coruni v Španiji je na 5.000 m gladko zmagal svetovni prvak Said Aouita. Tudi tu niso zabeležili izjemnih rezultatov, čemur je verjetno botrovalo slabo vreme.
Moški - 5000 M: Aouita 13"21"50; 800 M: Gollard (Fr.) 1"45"54; 400 M: Tiacoh (Sl. ob.) 45’'41: 100 M: Argues (Šp.) 10'40; 400 M ZAPREKE: Page (ZDA) 49”69; 110 M OVIRE: Blake (ZDA) 13 ”51; KOPJE: Lovegrove (N. Zel.) 76,92 m; ženske - 800 M: Burki (Švi.) 2'01"82; 400 M: Lahoz (Šp.) 54"'71; 100 M: Hoyt (VB) 11"76; 400 M ZAPREKE: Perez (Šp.) 57"58; DISK: Barreiro (Šp.) 52,72 m; DALJINA: Miranda (Šp.) 6,29 m.
Prav gotovo so ti mitingi dobra priprava za bližnje svetovno prvenstvo, ki bo v Rimu od 29. t. m. do 6. septembra. Doslej se je za Rim uradno prijavilo 71 držav v moški in 63 v ženski konkurenci. Vseh atletov pa je trenutno 1.346.
SIRAK — Že dolga leta najboljši jugoslovanski šahist Ljubomir Ljuboje-vič se tudi na tem medconskem turnirju, že petič zaporedoma, ni uspel uvrstiti med kandidate za izzivalca svetovnega šahovskega prvaka. Čeprav je bil med absolutnimi favoriti za osvojitev enega od prvih treh mest, je v drugem delu turnirja spet popolnoma popustil.
V zadnjih kolih pa Ljubojevic igra pod vsako kritiko. Včeraj je z belimi figurami po sicer 76 potezah remiziral s Tunizijcem Boazisom. V tej partiji ni pokazal nikakršne prodornosti in remi s povprečnim nasprotnikom nikakor ni uspeh. Na skupni lestvici sedaj vodi Norvežan Hjartarson, ki igra iz kola v kolo bolje. Ima pa le pol točke več od Sovjeta Salova.
IZIDI 14. KOLA: Todorčevič - An-dersson remi; Ljubojevic - Boazis remi; Miloš - De la Villa 1:0; Benjamin -
Hjartarson remi; Šalov - Velimirovič 1:0; Allan - Nunn prek.; Beljavski -Portisch 0:1; Flear - Adorjan remi; Kristjansen - Marin remi.
LESTVICA: Hjartarson 10,5; Šalov 10; Nunn 9,5 (1); Portisch 9,5; Beljavski 9; Andersson 8,5; Ljubojevic 8; Kristjansen 7,5; Miloš 7; Marin 6,5; Velimirovič 6 (1); Todorčevič in Flear 6; Benjamin 5,5 (1); Adorjan 5; De la Villa 4,5; Boazis 3,5; Allan 1,5 (1).
Lancia v vodstvu
CORDOBA — Po drugi etapi rallyja po Argentini, osmi preizkušnji svetovnega prvenstva, vodita Biasion in Sivi-ero na lancii. Sledijo: 2. Recalde in Del Mondo (lancia) po 49"; 3. Weber -Feltz (mazda) 11'46’"; 4. Šoto - Christie (renault 18) 14'255. Raies - Campana (renault 18) 22"40"; 6. Freck - Klein (VW golf GTI) 25"21".
Nogomet: pri Triestini kmalu abonmajska kampanja
Cene se niso povišale
Po svetovnem mladinskem košarkarskem prvenstvu v Bormiu
Nova jugoslovanska generacija
Trenutek z velikega finala med Jugoslavijo in ZDA
TRST Desetega avgusta bo stekla abonmajska kampanja tržaškega dru-goligaša Triestine. Ekipa je sicer pe-nalizirana za pet točk, prav gotovo pa je tudi ošibljena, saj je izgubila De Falca, lachinija in druge. Vseeno pa vodstvo zaupa v tržaško publiko, predvsem pa v mladino, saj je cena za 19 domačih tekem na stranskih tribunah le 30 tisoč lir. To pobudo so imenovali »operacija simpatija«.
Bistveno za to abonmajsko kampanjo je dejstvo, da se cene niso povišale. Abonma za oštevilčeno pokrito srednjo tribuno stane 570 tisoč lir, za obe pokriti stranski tribuni 450 tisoč lir, za oštevilčeno stopnišče 300 tisoč, za stopnišče 225 tisoč, za oštevilčeno tribuno 180 tisoč ter za stranski »ljudski« tribuni 85 tisoč lir.
Vodsto Triestine meni, da je podpora navijačev bistvena, da se čimprej izniči hud handikap (ki tare ekipo že dve leti zaporedoma) minus petih točk. Po drugi strani pa zaupa v svoje igralce in trenerja, saj meni, da se moštvo lahko enakovredno bori v derbijih Triveneta. V tej B ligi bodo namreč nastopili Triestina, Udinese in Padova.
Zasebniki se ne vdajo
RIM — Italijanske zasebne radijske in televizijske postaje ne mislijo položiti orožja. Potem ko sta RAI in nogometna zveza podpisala dogovor, s katerim ima RAI ekskluzivo pri televizijskih in radijskih prenosih s srečanj A in B lige, je FRT (federacija radia in televizije) zahtevala posredovanje ministra za turizem in prireditve Franca Carrara. Poleg tega je FRT stopila v stik s predsednikom nogometne zveze Matarresejem, z izrednim komisarjem Manzello in s predsedniki društev A in B lige ter z vodstvom RAI, da bi prišlo do sestanka, na katerem bi uskladili zahteve vseh zainteresiranih.
Piquet pri Lotusu
LONDON — Brazilec Nelson Pigu-et, dvakratni svetovni prvak v formuli ena, je sinoči podpisal pogodbo, s katero bo v prihodnji sezoni prestopil h Camel Team Lotusu, pri katerem bo nadomestil Ayrtona Senno.
Nogomet: Olimpiji pokal
LJUBLJANA Nogometaši Integrala Olimpije so osvojili pokal maršala Tita na področju Slovenije. V finalni
Veslanje: mladinsko SP
Klančar in Črnac odlično pričela
KOPER — Včeraj se je v Kolnu pričelo svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju, na katerem nastopata v jugoslovanski reprezentanci tudi veslača koprskega Nautilusa Matjaž Klančar in Boris Črnac v dvojcu. V svoji predtekmovalni skupini sta prepričljivo zmagala pred sovjetsko posadko, ki so jo mnogi uvrščali med ožje favorite tega prvenstva in se tako uvrstila direktno v polfinale, _ki bo v soboto.
V Silvaplanu v Švici pa poteka evropsko mladinsko prvenstvo v razredu 420, na katerem uspešno jadrata koprski posadki, svetovna mladinska podprvaka v razredu 470 Matjaž Antonac in Davor Glavina ter devetouvrščena na istem prvenstvu Tomaž Čopi in Željko Planinšič. Po štirih regatah, to je dve regati pred koncem, sta Čopi in Planinšič 6., Antonac in Glavina pa 7. z realnimi možnostmi, da se uvrstita še višje. (J. Kreft)
tekmi so premagali Maribor s 4:0 (3:0). Strelci so bili Pate v 22. in 37. min., Čeh v 30. in Matkovič v 83. min. Na tekmi je bilo 2 tisoč gledalcev. Integral Olimpija se je tako uvrstila v šestnajstino finala jugoslovanskega pokala. V sredo se bo na_ stadionu za Bežigradom pomerila s Čelikom iz Zenice.
Boks: Coggi poškodovan
BUENOS AIRES -- Svetovni prvak v superlahki kategoriji VVBA, Argentinec Juan Martin Coggi, bo moral zaradi poškodbe na levi roki počivati 15 dni. Zato je zaprosil za odložitev srečanja z Američanom Warrenom, ki bi moralo biti 5. septembra v Italiji.
Odbojka: Italija uspešna
BRATISLAVA — V uvodni tekmi na odbojkarskem turnirju za Pokal osvoboditve je italijanska moška vrsta s 3:0 (15:11, 17:15, 15:8) premagala Poljsko.
Lepo so se izkazala tudi dekleta na nedavni turneji na Češkoslovaškem in v Romuniji. Češkoslovaško so premagale s 3:1, Romunijo pa dvakrat z izidoma 3:2 in 3:0. Italija doslej ni nikoli premagala omenjenih dveh postav.
BORMIO — Jugoslavija je povsem zasluženo osvojila zlato kolajno na 3. svetovnem mladinskem košarkarskem prvenstvu v Bormiu. Da so bili »plavi« najmočnejši, s tem se strinjajo vsi (strokovnjaki, trenerji, gledalci in časnikarji). S svojo igro so Divac in tovariši osvojili košarkarske sladokusce: ob prirojenem talentu za to igro so pokazali tudi neverjetno resnost, voljo do zmage, kar je za »jugoslovanske košarkarske razmere« skoraj neobičajno. In to ob dejstvu, da je večina igralcev bormijske odprave takih, ki so v matičnih klubih skoraj nosilci igre. V Bormiu pa so Divac, Kukoč, Djordje-vič, Radja in drugi pokazali taktično zrelo in skupinsko igro.
Ni se bati za bodočnost jugoslovanske košarke
Čeprav so razmere v jugoslovanskem športu, vsaj glede organizacije,
dokaj neurejene, je na dlani, da je vsaj glede skupinskih športov Jugoslavija prava zakladnica velikih talentov. To je bilo povsem jasno tudi na pravkar končani zagrebški univerziadi, ko so Jugoslovani osvojili zlate kolajne v odbojki in košarki (moški in ženske). Sedaj pa se obeta Jugoslaviji nova »strašna generacija« košarkarjev.
Že večkrat je kazalo, da so tudi po generacijah Radivoje Korača, Iva Daneua, Dragana Kičanoviča, Krešimira Čosiča, Dražena Petroviča... še tako plodna »jugoslovanska tla« usahnila. In že je tu bormijska generacija, ki ji vsi strokovnjaki napovedujejo sijajno bodočnost.
Tu pa se, po našem, poraja vprašanje, če ravno tak stalni priliv talentov ni v največji meri »kriv« za poprečno organizacijsko košarkarsko strukturo.
Italijani presenetili
Poleg Jugoslovanov so na bormij-skem SP ugodno presenetili tudi Italijani, katerim je za las ušel veliki finale, saj so tesno izgubili s selekcijo ZDA, ki je bila glavni favorit SP. Predvsem preseneča visoka mera borbenosti, s katero so mladi »azzurri« igrali v Bormiu. Trener Faina je prav gotovo dobro delal s to reprezentanco, ki je znala vsakič odločno reagirati (predvsem na polfininalni tekmi s SZ) in je odpovedala le v končnih minutah v srečanju z ZDA. Vsekakor pomeni bronasta kolajna enega največjih uspehov sploh za italijansko mladinsko košarko.
Sedaj pa se glede »azzurrov« odpira vprašanje, kaj bo s to generacijo. Bodo znali matični klubi izkoristiti vse, kar so ti mladinci v Bormiu pokazali? Nevarnost je, da bodo ti mladi talenti še naprej sedeli na rezervni klopi in bodo le čakali na priložnost, da zamenjajo starejše igralce ali tujce.
Ostale reprezentance
Po dveh zlatih odličjih na mladinskem SP so se košarkarji ZDA morali zadovoljiti s srebrno kolajno. Res je, da verjetno Američani niso bili vajeni igrati na »evropski način«, res pa je tudi, da so ZDA domovina košarke, v katerih goji to panogo toliko število ljudi, kot je vsa jugoslovanska populacija. Američani so sicer dopotovali z dobro pripravljeno in močno selekcijo, gotovo pa ne z najmočnejšo. In že od nekdaj je znano, da Američani (razen na olimpijske igre) ne pošiljajo svojih najmočnejših selekcij, kar je navsezadnje nekoliko prepotentno.
Na tem SP so krepko odpovedali Sovjeti, ki razen telesne višine niso pokazali ničesar. Po drugi strani pa so zadovoljili Zahodni Nemci, kar zopet kaže, da si košarka v tej državi kar hitro utira pot.
Še na nekaj ne smemo pozabiti. Celotna manifestacija je zaradi znanih poplav bila v dvomu prav do zadnjega dne. Prebivalstvo iz Valtelline, organizator in košarkarska zveza pa so želeli in hoteli, da bi bil prvi korak pri preporodu tega območja prav ta »skromen« športni dogodek. In zato se italijanski selektor ni zmotil, ko je dejal, da je na tem SP zmagala predvsem Valtellina.
Košarka: pogovor z novo trenerko SGT-Crup
Nidia Pausich: »Važna je volja do uspeha«
To sezono bo tržaško žensko košar-karko ekipo A-l lige Crup trenirala znana košarkarica Nidia Pausich. Ta izjemna tržaška športnica je svojo kariero začela pri Sv. Jakobu v rekreato-riju Pitteri. Ponaša se z rekordnim številom prisotnosti v italijanski reprezentanci, saj je kar 136-krat oblekla »plavi« dres. V zadnjih letih se je uveljavila v vlogi trenerja, saj je v Spinei in v Parmi vodila ekipo A-l lige, minulo sezono pa moštvo Selina iz Tre-visa v B ligi. Z Nidio smo se pogovorili kar po telefonu, odgovarjal pa nam je simpatičen glas v tržaškem narečju.
Nidia, zakaj letos prav Crup iz Trsta?
»Za Trst sem se odločila, ker sem pač Tržačanka. Po tridesetletni odsotnosti sem bila navdušena nad letošnjo ponudbo. Prišla je kot nalašč, saj bom lahko ponovno živela v rojstnem mestu in s syojo družino.«
Povejte nam kaj o svoji letošnji ekipi. Kaj pričakujete od igralk?
»Od ekipe bom zahtevala predvsem zagrizenost, voljo do uspeha in napredka ter dobro izvedeno igro. Letos je ekipa zelo pomlajena, zato bom največji trud vložila v razvoj najmlajših. Poudarek bom dajala na borbenost, saj bodo le tako manj izkušene igralke kos starejšim nasprotnicam. Ključ ekipe pa bo hitrost in napadalnost.«
Kakšna bo dokončna sestava ekipe?
»Ekipo bodo sestavljale play-maker Pavonejeva, od katere bo veliko odvisno, mlada in nadarjena Meuccijeva, nato Gorijeva, Colombanova, Huezo-va, Pacoriceva in Lisjakova. Kot tujki pa bosta Rosetta Guilford v vlogi beka ter še neka druga v vlogi centra. Tehnično vodstvo si je kot cilj zastavilo obstanek v ligi, sama pa bi rada dosegla kaj več. Zato sem povezana s Tanjevičem, saj bi rada odigrala veliko prijateljskih tekem v Jugoslaviji. Premikali se bomo tudi po Italiji. Eki-
pa se bo pripravljala le za prvenstvo, ki se bo začelo 4. oktobra.«
Preidimo na splošnejšo temo. Kako bi lahko, po vašem mnenju, izboljšali italijansko žensko košarko?
»Povedala bi ti kar na kratko. Primi-gi iz Vicenze je že nekaj let evropski klubski prvak, Italija pa se odpira na tuje države in na Vzhod. Zato lahko mirno trdim, da je italijanska ženska košarka na visoki ravni.«
Kakšna pa je razlika med ameriškimi in italijanskimi košarkaricami?
»Tudi glede tega bi rada pripomnila, da predvajajo ameriške, predvsem temnopolte igralke, zelo spektakularno igro, saj so te košarkarice fizično izjemne. S tehničnega vidika pa bi lahko pri nas celo nekaj pridobile.«
No, če je že tako, bo letošnja sezona prav gotovo zanimiva in privlačna tudi za širšo publiko.
IVANA VENIER
Preizkušnja v Montegiorgiu bo na dobri tehnični ravni. Opozorili bi zlasti na hitrega Dorvala (sk. 2), ki ima poleg tega ugoden izhodiščni položaj. V sk. X je soliden Duel Gar, medtem ko bi presenečenje lahko pripravil Dali iz sk. 1.
Tudi druga dirka bo v Montegiorgiu. Po našem mnenju ima dober izhodiščni položaj sk. 2, v kateri je najzanesljivejši Duncan Bi. V sk. X bi se znal uveljaviti regularni Barce-lo. V sk. 1 bo startal Drimerchiari, ki je tretutno v dobri formi.
Težavna je napoved za tekmo v Ceseni, saj je konkurenca na dobri ravni. Poskusili bi najprej s sk. X, v kateri bo nastopil Daltanius LP, čeprav njegova startna številka ni ravno ugodna. Enakovreden tekmec bi znal biti hitri Bejart OM (sk. 2). Skupaj z boljšimi bi se moral meriti tudi Elegy (sk. 1).
V Rimu ima največ možnosti za zmago hitri Diderot (sk. X). V sk. 2 bi eno glavnih vlog moral odigrati še kar solidni Enuca. Pozabiti ne smemo niti na Er Meja (sk. 1), posebno glede na startni položaj.
Dirka v Montecatiniju bi morala biti domena Dreusa VL in Cinzie KS, ki tudi trenirata skupaj. Še kar nevaren tekmec bi znal biti Conway
(sk. 1), do presenečenja pa lahko pride po zaslugi Efinsila (skupina X).
V Tarantu bi lahko bazo predstavljala sk. X, v kateri je res hitri Con-tatore. V skupini 1 napredek kaže Empolina, v skupini 2 pa bi opozorili na Elkadira, čeprav bo na startu imel 20 m zaostanka.
Dirka tris
Dirka tris bo v San Paolu, kjer so favoriti Daria Gipi (št. 13), Bugrino (št. 15) in Candial (št. 7). Za sistemis-te pridejo v poštev še: Dinan (št. 12), Egeo D'Assia (št. 20) in Etruccia Mo (št. 9).
			totin				
							
1.	—	prvi	2
drugi	X	1
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	X	2
drugi	1
4.	—	prvi	X
drugi	2	1
5.	—	prvi	2
drugi	2	1
6.	—	prvi	X	1
drugi	1	2
Odbojka: objavili koledar drugoligaškega prvenstva
Za Meblo še precej neznank
Kot vsakokrat v tem času, je tudi letos koledar odbojkarskih tekem, ki jih bo Meblo odigral v prvenstvu B lige, že nared. Skušali bodo na kratko oceniti nasprotnike, s katerimi se bodo v novi sezoni naše odbojkarice srečale.
Že iz samega seznama ekip je očitno, da bo moral letos Meblo na daljša gostovanja. Med novinci v ligi sta namreč tudi ekipi iz Ravenne ter iz Mantove.
Med nesporne favorite letos spada mlado moštvo Mogliana Veneta, ki je lani osvojilo drugo mesto na lestvici ter mu je v končnici za las ušlo napredovanje v višjo ligo. Temperamentni trener Scalzotto bo letos razpolagal s skoraj isto postavo mladih perspektivnih igralk, ki so v pretekli sezoni poleg dobrega nastopa v B ligi posegle tudi po naslovu državnih podprvakinj under 18. Kljub prestopu lanskega največjega aduta ekipe, mlade krilne napadalke Claudie Palladino k prvoligašu Conad Fano, bo Mogliano vseeno eden izmed glavnih kandidatov za prestop.
Tudi Nervdsa je Meblu dobro znana, saj vsako leto predtavlja trd oreh za katerokoli vodilno šesterko in vedno sega po visokih mestih. Nervesa razpolaga z ne preveč visoko šesterko, kateri se bo po enoletnem nastopanju v prvi ligi pridružila močna krilna napadalka Zanfranzeschijeva. S to okrepitvijo bo lahko Nervesa ob običajni hitri in kombinatorni igri razpolagala tudi z močnim napadom iz prve in
Edi Dolinšek
druge linije. Tudi Nervesa spada med favorite za vrh lestvice.
Conegliano pa je moštvo, ki je v samih dveh letih nastopanja v B ligi stalno napredovalo, bodisi v igri kot v končni uvrstitvi. Letos bo ekipo iz Veneta treniral Glauco Sellan, ki je še lani vodil prvoligaša Infinas Pordenone. S seboj je iz Pordenona pripeljal tudi podajačico, ki je bila glavni režiser v igri Pordenona. Conegliano bo tako lahko računal na izkušeno podajačico in gotovo spada v ožji krog favoritov za prestop.
Med ekipami, ki so že lani nastopale v B ligi, je tudi Gaierhof iz Trenta. Sestavljajo ga pretežno mlade igralke, ki si v tej ligi bogatijo igralske izkušnje. Njegova igra je zelo podrejena sprejemu servisa, tako nivo večkrat
zelo niha. Vsekakor spada med tiste šesterke, ki bi se morale plasirati v zlato sredino lestvice.
CUS Padova je letos izpadel iz prvoligaškega prvenstva in bo tako po dveletnem premoru spet v drugi ligi. Zanj je bila značilna hitra kombinatorna igra, zgleda pa, da je imel lani pa-dovski klub precejšnje težave z igralskim kadrom, tako da sta njegova sestava ter igra trenutno pravi neznanki.
Volpe Cornuda Rovigo je Meblova stara znanka, saj že več let zaporedoma nastopa v drugoligaški konkurenci z nihajočimi uspehi. Zanj je značilna hitra igra v napadu ter dobra igra v polju, vendar je zaradi pomanjkljive telesne višine precej ranljiv v bloku. Verjetno se bo moral prej braniti pred izpadom kot boriti za napredovanje.
Capellari iz Verone je lani izpadel iz A-2 lige in razpolaga s povprečno šesterko, v kateri nastopa tudi par visokih igralk. Prav igra tega para zelo pogojuje rezultate ekipe. Ritem se ob kroženju boljših napadalk stalno spreminja, tako da Capellari ne bi smel resneje ogroziti poteka prvenstva.
Randi S. Giorgina je mlada šesterka ter ob Meblu edini predstavnik naše dežele v B ligi. V dveh letih je napredovala iz C-2 lige in se v drugi ligi predstavlja kot novinec. Sestavljajo jo mlade igralke, ki so ob dobro zastavljenem delu zelo napredovale. Ker pa niso posebno visoke, stremijo bolj k hitri in kombinatorni igri. Ce se ne bodo primerno okrepile, bodo kot novinke verjetno imele hude težave s obstojem.
Volley Solvay iz Ferrare že več let nastopa v drugoligaški konkurenci. Razpolaga z nekaterimi višjimi igralkami, kar mu včasih omogoča precej enostavnejši koncept igre. Prav zato ni nikoli ogrozil višje uvrščenih ekip in bo tudi letos, če ne bi prišlo do bistvenih sprememb v igri, v vlogi poprečne ekipe.
Torrione Ravenna ter Volta Adamo-li Mantova sta novinca v ligi in kot taka pravi neznanki. Moštvo iz Ravenne bodo verjetno sestavljale mlajše perspektive igralke, saj imajo v tem mestu pravo odbojkarsko tradicijo. Za obe ekipi pa velja, kot za vse novince, da se bosta morali okrepiti, če bosta brez večjih problemov hoteli izpeljati sezono.
MARKO KALC
SEZNAM EKIP IN SPORED
SEZNAM EKIP Pall. Torrione Ravenna Nervesa
Vini Gaierhof Trento
Pol. Mogliano Venelo
Pall. Volta Adamoli Mantova
CUS Padova
Randi S. Giorgina
Volpe Cornuda Rovigo
Solvay Voiley Ferrara
Meblo
Conegliano
Capellari Verona
SPORED
1.	KOLO: Ferrara - Meblo 31. 10. 1987 (povratno kolo 30. 1. 1988);
2.	KOLO: Meblo - Randi S. Giorgina 7. 11. (6. 2.);
3.	KOLO: Conegliano - Meblo 14. 11. (13. 2.);
4.	KOLO:Meblo - Mogliano 21.
11. (20. 2.);
5.	KOLO: Capellari Verona -Meblo 28. 11. (27. 2.);
6.	KOLO: Meblo - Pall. Torrione Ravenna 5.12. (5.3.)
7.	KOLO: Meblo - Volpe Cornuda Rovigo 12.12. (12.3.);
8.	KOLO: Vini Gaierhof Trento -Meblo 19.12. (19.3.);
9.	KOLO: Meblo - CUS Padova 9.1. (26.3.);
10.	KOLO: Nervesa - Meblo 16.1. (9.4.);
11.	KOLO: Meblo - Volta Adamoli Mantova 23.1. (16.4.).
	h planinskega	sveta - iz planinskega sma	
Izlet SPDT na Kanin in okolico dobro uspel
Prejšnji week-end se je lepo število planincev SPDT udeležilo dvodnevne-aaizleta na Kanin, Prestreljenih in Rombon. Čeprav je bilo v nedeljo vreme bolj kislo, je izlet vseeno lepo uspel, saj so izletniki izvedli začrtan program in bili na koncu prav gotovo zadovoljni z dolgo turo.
Prvega dne so se planinski navdušenci z bovške strani povzpeli na vrh Kanina, nato pa prespali v Domu Petra Skalarja. Drugi dan so se vremenske razmere nekoliko skvarile, vseeno pa so se člani SPDT najprej podali na Prestreljenih ter nato po dolgi grebenski poti še na Rombom. Nazadje so se še spustili v Bovec. Skupno so tega dne hodili kakih devet ur. Razgleda žal v bistvu ni bilo, vseeno pa se je izlet, ki ga je vodil Vojko Slavec, zaključil v sproščenem vzdušju.
SPDT prireja jutri in pojutrišnjem dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili v gorsko skupino Schober Gruppe v bližini Lienza z vzponom na 3283 m
visok Petzeck. Potrebni sta dobra kondicija in visokogorska oprema. Izlet vodi Lojze Abram. Odhod bo jutri, 8. t.m., ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vožnja z avtom traja kake štiri ure, nato pa bo približno tri ure hoje do Vangenitzer Htitte. Naslednjega dne bo hoje do vrha za približno dve uri in pol. Obvezen je seveda potni list oz. osebna izkaznica, veljavna za tujino.
Cassin po 50 letih spet preplezal Pizzo Sadile
Znameniti italijanski alpinist iz Lecca, 79-letni Riccardo Cassin, je zmagal stavo s samim seboj: točno petdeset let po svojem prvenstvenem vzponu je kot zrela, skoraj osemdesetletna oseba, v samih desetih urah ponovil smer v severovzhodni steni znamenitega Pizza Badileja, ki jo je prvič opravil skupno z Vittoriom Rattijem, Ginom Espositom, Mariom Molteni-jem in Giuseppom Valsecchijem v dneh 14., 15. in 16. julija 1937. Molteni in Valsecchi sta zaradi izčrpanosti med vzponom umrla.
Triglav na televiziji v ZRN
Ekipa zahodnonemške televizije je pri nas približno tri tedne snemala daljšo reportažo o slovenskih gorah, ki jo bodo v kratkem predvajali na ekranu. Glavna oseba tega »filma«, ki predstavlja gorskega vodnika, je znani alpinist Tomo Česen. Med filmom bodo predstavili njegov pogled na alpinizem , njegove dosežke in njegov profesionalen odnos do gorništva.
Jutri in pojutrišnjem v Trebčah
Praznik športa
Jutri in pojutrišjem bo na sporedu na nogometnem športnem igrišču na Griži pri Trebčah tradicionalni praznik športa, ki ga prireja domače športno društvo Primorec. Žal zaradi množičnih dopustov in odhodov na dopust ne bo mogoče izvesti tradicionalnih internih nogometnih tekem, delovali pa bodo dobro založeni kioski, na sporedu pa bo še ples z ansamblom Pomlad.
Patagonija
Patagonija! Beseda, ob katere zvoku se vsakemu pravemu alpinistu dvignejo ušesa, v njem vstanejo nikoli zares pozabljene podobe divjih viharjev, ki jih nikdar ni doživel. Prebudijo se pravljične slike granitnih, s snegom oblitih stolpov, ki prebadajo neskončno modrino nad seboj in v njem se počasi prebije na dan davno izoblikovana želja doživeti to, nekje na koncu sveta skrito deželo. Za vse tiste, ki niso ravno fanatični privrženci alpinizma ali romantični občudovalci estetike sveta gora, je Patagonija ime, ki ga verjetno niso še nikoli slišali. Za točko, ki leži nekje na drugem koncu globusa in jo lahko prekrijemo že z mezincem, premore pa le velikanske polpuščave in nekaj gora, je to povsem razumljivo.
Patagonija je dežela na jugu Argentine: njen spodnji rob že meji na Ognjeno zemljo. Je skoraj povsem naseljena; območje, ki je veliko za šest Ju-goslavij, premore le nekaj neuglednih mestec in kmetij, ki so jih ustvarili ljudje pustolovskega duha, za katere je bil prenaseljeni sever že preveč utesnjujoč. V podnebju, ki je vse prej kot ugodno, je še danes njihovo življenje živo nasprotje bleščavosti Buenos Airesa, kjer živi skoraj 70 odstotkov Argentincev. Ves vzhodni del Patagonije, vse tja do Atlantika, je en sam, z redkimi šopom trave poraščen pesek. Vode je dovolj le v ozkem pasu na zahodu, kjer se je večni led kontinentalnega ledenika spustil vse do obale Tihega Oceana. Na zahodu pa so tudi tisti enkratni granitni velikani, zaradi katerih smo se odločili, da opravimo vseh 15.000 kilometrov pot dolgo do njih.
V Patagonijo prihaja zadnje čase vse več odprav, pa tudi turistov, ki so tam le kot gledalci, je iz leta v leto več. Vsi skupaj iščejo tisti prvobitni stik z naravo, ki je v teh krajih mogoč, kot morda le že v najvišjih gorah sveta. Mnogi od njih so ga tudi našli, med njimi pa je bilo veliko takih, ki so se mu, po patagonski izkušnji, za zmeraj odpovedali. Narava je v Patagoniji trda in neusmiljena in človek ji je, vse do danes, zmogel odvzeti le majhen košček njene prvobitne samoumevnosti. Komercializacija, ki v obliki množičnega turizma osvaja celo himalajske doline, v ta pozabljeni košček zemlje še ni prihrumela. Žal pa vse kaže, da takšni usodi le ne bo mogla uiti. Argentinci so že pričeli graditi cesto, ki naj bi v teh gorah omogočila izkoriščanje bogatih zalog rud. S cesto bodo prišli ljudje, z ljudmi mesta; človeštvo se bo podredilo divjini in zgradilo še eno stopničko na poti v boljše življenje. Paradoks nad katerim bi se vsi morali zamisliti pa je v tem, da iz tega boljšega življenja vse bolj bežimo v prav te ko-
ščke divjine, ki jih sami sebi tako nesmiselno uničujemo.
Vrhovi Patagonije so visoki le nekaj prek 3000 metrov. Vsakdo, ki mu alpinistični problemi sveta niso ravno domače branje, se bo seveda vprašal, ali je zaradi nekaj tritisočakov, ki jih sicer v Evropi kar mrgoli, vredno opraviti tako dolgo pot, posebej še, če gre pri tem za resne alpinistične ambicije. Najboljši odgovor na tak pomislek je podatek, da je v Patagoniji procent neuspešnih odprav večji, kot kjerkoli drugje na svetu, da se na Fitz Roy in Cerro Torte, obe najbolj znani patagonski ostrici, povzpne le malokateri iz svetovne zbirke alpinistov, ki se vsako leto zbere pod njima. Tam pa, kjer so uspehi tako redki, seveda tudi veliko veljajo. Uspešen vzpon v Patagoniji je danes enakovreden kateremukoli v Himalaji, v alpinističnem svetu je enako spoštovan. Če temu dodamo še pravljično pokrajino, ko se na vsakem koraku vrstijo pred teboj slike iz otroških časov prebiranja bajk, potem je razlogov za pot tja doli že kar dovolj.
Neuspehi so na patagonskih gorah skoraj zmeraj posledica izredno slabega vremena. Tja prihajajo najboljši alpinisti iz celega sveta, za katere stene Fitz Roya, Cerro Torreja in drugih granitnih stolpov same po sebi ne predstavljajo tako resnega problema. Res je, da so strme, gladke in visoke, vendar pa so takšne še marsikje drugje na svetu. Nikjer drugje v svetu pa ni vremena, kakršno razsaja v Patagoniji, vremena, ki si je tudi priborilo sloves nepristopnosti. Dež in sneg pridivjata običajno iz Pacifika, njun obvezni spremljevalec pa je veter, ki so mu v času, ko smo tam plezali tudi mi, že v dolini namerili hitrost 200 km na uro. Doživeti dan takšnega vremena v gorah, pripet v steni, pomeni srečati se s smrtjo in precej je že bilo alpinistov, ki so v teh viharjih brez sledu izginili. Takšni dnevi pa so tam pravzaprav pravilo; tistih, obsijanih s soncem je menda v povprečju le 20 na sezono. Nadaljnja nevšečnost pa je še v tem, da se jih vseh dvajset razporedi lepo čez vseh šest mesecev. Dva lepa dneva na kupu sta tako redkost, trije izjema, štirje 'pa senzacija. Nasprotno so obdobja sneženja, dežja in vetra dolga po 20 in več dni in prva umetnost plezanja v Patagoniji, je maksimalno izkoristiti tiste redke prebliske sonca. Veliko jih je bilo, ki so v tej igri potegnili kratko le zato, ker so na goro krenili’dan prezgodaj ali prekasno, ali pa so, v tistem duha-mornem čakanju, ko ti dež počasi mehča možgane, izgubili živce, se skregali in vsak po svoji poti odšli domov. Pravilna odločitev, izbira pravega trenutka, je v Patagoniji vredna več kot kakršenkoli natreniranost.
Pogled na mogočno jugovzhodno steno patagonskega očaka Fitz Roya
ZDRAVLJENJE Z OZONOM
»Če ne zmore kisik, naredi ozon«
Prof. E. Payr
Ozon je trivalentni kisik (03), medtem ko je molekularni kisik v zraku dvovalenten (02). Ozon je odkril baselski kemik Schonbein že leta 1840. Brezbarvnemu, zbadajoče dišečemu plinu je dal ime ozon, ki ga je izpeljal iz grškega ozein, ki pomeni dišati. V naravi se pojavlja na primer po blisku, torej v razmerah, ko prihaja kisik v stik z električnim nabojem. Za pridobivanje ozona za terapevtične namene uporabljamo medicinski kisik, ki ga s pomočjo električnega naboja deloma spremenimo v Oj, torej ozon. Ta visoko aktivni kisik deluje kot intenzivni pobudnik presnove. V primerih, ko je zaradi zelo napredujoče ateroskleroze celično dihanje že tako prizadeto, da kisik (02) sam ne more več popraviti nastale škode, uporabljamo kot zdravilo trivalentni kisik, ozon (03). V nasprotju z večstopenjskim zdravljenjem s kisikom, ki ima nalogo povečati napetost kisika v pljučih in s tem posredno dvigniti količino kisika v krvi, prihaja mešanica ozona in kisika v neposreden stik s krvjo. Ozon je namreč zaradi svoje velike učinkovitosti že v majhnih dozah izrazit dihalni strup in ga ljudje ne smemo vdihavati. Prav zaradi tega je treba med ozonom in krvjo, vzpostaviti neposreden stik. Visoko aktivni ozon reagira
neposredno z najrazličnejšimi kemičnimi spojinami, ki so v krvi, zlasti pa z nenasičenimi maščobnimi kislinami, amino kislinami, encimi in drugimi snovmi. Ne učinkuje torej ozon sam, pač pa deluje kot zdravilo snovi, ki nastajajo kot rezultat reakcij ozona s krvjo. Upoštevati moramo, da sta terapevtična širina in uporabnost ozona zelo veliki. Najenostavnejša oblika uporabe ozona je tako imenovano malo zdravljenje z lastno krvjo. V ta namen odvzamemo iz bolnikove vene na roki 5 do 10 kubičnih centimetrov krvi, jo v brizgalki pomešamo z mešanico 02 03, se pravi kisika in ozona, dobljeno mešanico kisika, ozona in krvi pa potem vbrizgamo v mišico pacienta. To preprosto zdravljenje z lastno krvjo deluje v nekem smislu kot prava terapija z dražečimi telesci (snovmi), ki povzroči efekte splošnega obnavljanja (regeneracije) in aktivira imunsko obrambo organizma. V tem primeru gre tako rekoč za »regeneracijo iz lastnih moči«, kot katalizator pa je pri tem treba dodati tisto snov, ki sproži ustrezne kemične reakcije. Regeneracija (obnavljanje) je torej storitev organizma samega, metoda deluje samo kot začetni vžig.
Metoda regeneracije v večjem obsegu in z dolgotrajnejšim učinkom, je tako imenovano veliko zdravljenje z mešanico ozona in lastne krvi. Pri tem z vakumsko steklenico odvzamemo pacientu 50 do 80 kubičnih centimetrov krvi in jo po vnaprej določenem odmerku zmešamo z mešanico kisika in ozona, jo zavarujemo zoper strjevanje ter pacientu vrnemo v obliki kapljične infuzije. Ta nekomplici-rani in preprosto izvedljivi poseg (traja le 15 minut) v precejšnji meri obsega veliko uporabljano dr. Wehrlijevo metodo hematogene oksidacijske terapije (HOT), ki jo v laičnih krogih imeujejo pranje krvi. Metoda velikega zdravljenja lastno krvjo se zelo dobro obnese pri vseh pomanjka-
njih kisika, poleg tega pa z njo dosežemo učinke splošne regeneracije pri predčasnem staranju, hudi utrujenosti in izčrpanosti, pri nizkem krvnem pritisku in pri splošni oslabelosti krvnega obtoka. V zvezi s splošnimi pomanjkanji kisika je ta metoda zdravljenja učinkovita zlasti pri migreni in migreni podobnih glavobolih, pri angini pectoris, še zlati pa pri vseh oblikah obolenja jeter.
Kot glavno indikacijsko področje za ozon se je do dandanes ohranilo zaprtje arterij na nogah. Za trajnejše izboljševanje tovrstnih motenj prekrvljevanja je med dandanes znanimi konzervativnimi zdravili verjetno ozon le med najbolj znanimi, pač pa tudi med naj učinkovitejšimi. V tem primeru namreč lahko damo ozon neposredno na mesto, kjer kisika primanjkuje, se pravi, v bolne žile na nogah.
Z neštetimi indikacijami terapevtične možnosti ozona nikakor še niso izčrpane. Kot ugodno stransko delovanje infuzije mešanice ozona in lastne krvi često opažamo opa-danje zvišanih vrednosti sečne kisline in holesterina, torej opadanje vrednosti rizičnih faktorjev ateroskleroze. Tako je za ozon značilno globinsko delovanje na presnovo in s tem v danem primeru na presnovo celičnega jedra. Tako si lahko razlagamo tudi ugodno delovanje ozona pri raku. Morda delujejo majhne doze ozona, ki jih dajemo v enakomernih presledkih, celo v smislu prave profilakse zoper rak.
Manfred-Kohnleehner-Institut ftir Erfahrungsmedizin e. V., Gabriel-Max-Str. 3, 8000 Miinchen 90 lahko posreduje naslove za terapijo z ozonom.
Knjiga bo izšla jeseni
pri Založništvu tržaškega tiska
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k-	ZTT	član italijanaka
l'-k-	^T"' Itp ""cMTeS
7. avgusta 1987
Američani glede Nikaragve prvič sprejemajo pogajalsko logiko
ZDA ne bodo vsestransko podpirale kontrasov postavljajo pa težko sprejemljive pogoje
Trpina ni na sliki...
... ker je pač avtor posnetka. Fotografu akrobatskih letalcev je namreč kar med poletom odpovedal želodec	(Telefoto AP)
VVASHINGTON - Reaganova administracija je včeraj z veliko hrupa objavila novo pobudo za mir v Nikaragvi. Američani so se obvezali, da ne bodo več vojaško ogrožali nikaragovske državne integritete in da bodo ukinili gmotno, finančno in politično podporo kontrasom. V zameno ZDA zahtevajo odhod vseh tujih čet in vojaških svetovalcev iz države, ukinitev vojnega stanja, razpis svobodnih političnih volitev in začetek pogajanj med nikaragovsko vlado in antisandinisti.
Ne glede na ameriške težko sprejemljive pogoje vlada v diplomatskih krogih kar precejšnje zanimanje za pobudo, ki vsekakor pomeni korak k mirni rešitvi zapletenega centralnoa-meriškega vozla. Analitiki si sicer niso edini, ali je pobuda le spretna Reaganova reklamna poteza in se za to skrivajo drugačne in celo nasprotne konkretne namere, ali pa si Američani dejansko želijo dialoga in iskanja kompromisne rešitve. Zlobni jeziki se ogrevajo za prvo možnost, jasno je namreč, da Reagan ne more več računati na pristanek Kongresa pri dodeljevanju finančnih sredstev kontrasom, odklonilno stališče vlade iz Manague pa bi le dodajalo vodo na njegov mlin. Po drugi strani pa je očitno, da je bila doslej njegova politika trde roke v primeru Nikaragve neuspešna in je celo dosegla nasprotne učinke.
Ronaldu Reaganu kmalu poteče predsedniški mandat in bi, razumljivo, rad ostal v ameriških analih ne le zaradi tega, ker je bil dvakrat zaporedoma izvoljen, ampak tudi zaradi nekaterih spektakularnih dosežkov. Konkretno je bil doslej uspešen, če ga pravzaprav sploh lahko smatramo za
uspeh, le na otočku Grenada. Kot vemo si Reagan, posebno v zadnjih mesecih, prizadeva za dosego zgodovinskega razorožitvenega sporazuma, to pa bi bilo sicer dovolj za vstop v Olimp ameriških pomembnih mož.
Ne gre pa izključiti možnosti, da je ameriški predsednik' sklenil pustiti svojo trajno sled tudi v Centralni Ameriki, pogajalska pot pa je zaenkrat edina realna rešitev. Če pa je to res, bomo Reaganov pravi namen kaj kmalu ugotovili...
Orožne vaje terjale dve žrtvi
PIZA — Redne orožne vaje na strelišču Le Crepole pri Pizi so včeraj zjutraj ob 11.30 terjale življenje dveh podoficirjev, tretji pa je bil pri tem težko ranjen. Oba podoficirja, 31-letni marešalo Loredano Tiberi in 26-letni narednik Giuseppe Pisano, sta bila člana padalske brigade Folgore. Njihovega ranjenega kolega, marešala Giannija de Roma, ki se je v trenutku eksplozije nahajal v neposredni bližini kraja, kjer je počilo, pa so sprejeli na oddelku za oživljanje mestne bolnišnice v Pizi.
Vzroki eksplozije še niso znani, prav tako se tudi ne ve ali je eksplodirala ročna bomba ali mina. Sodišče v Pizi in vojaško sodišče sta že odprli dve preiskavi, da bi odkrili tako vzroke nesreče kotmorebitne krivce.
Zagonetna smrt delfinov ob ameriških obalah
BRIGANTINE — Na obalah Atlantika in sicer ameriških držav Virginie, Marylanda in Delawara so odkrili okoli 100 mrtvih delfinov, ki so jih takoj zažgali, zato da se ne bi okužba razširila. Vzrok smrti naj bi bila bakterija, podobna tisti, ki povzroča v človeku poseben tip gripe. Delfini ji očitno niso kos. Okužijo se, ko pridejo v stik z zrakom, ki so ga izdihnili drugi delfini. To ni težko, ker živijo v skupinah in to omogoča hitro okužbo. Nekaterim znanstvenikom pa ti podatki ne zadoščajo.
Obalna straža dvomi, da bi bila kriva za pomor samo omenjena bakterija, ker so po njihovem mnenju živinozdravniki analizirali premalo mrtvih delfinov. Tudi prestižni Smithsonian inštitut iz - Was-
hingtona se zanima za stvar in odgovorni za oddelek morskih sesalcev James Mead se je odpravil na omenjene obale, da bi direktno sledil problemu. »Ker je prizadeto območje zelo obširno pomeni, da je bakterija močno nalezljiva,« je dejal Mead. »Upam, da bo medicina kmalu našla odgovor na ta problem, ker me dosedanje razlage ne prepričujejo.« Da bi bolj natančno in čim prej odkrili bolezen, ki pesti delfine, so angažirali eno izmed najbolj priznanih zdravniških ustanov, bolnico Mount Sinai iz Manhattna. Prejšnji ponedeljek so začeli z analizo delfinovih ostankov, ki so jih našli na plaži v Brigantinu. Sedaj vsi nestrpno pričakujejo izide, da bodo dokončno zvedeli, kaj je povzročilo smrt toliko živali.
Eksplozija plina v Madridu povzročila 4 smrtne žrtve
MADRID — Včeraj zjutraj je v središču španskega glavnega mesta odjeknila močna eksplozija. V Calle Ar-royo Bueno je počila podzemeljska cev plinske napeljave. Eksplozija je uničila nekaj stanovanj, med ruševani-mi so izgubili življenje štirje stanovalci, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Med ranjenci jih je pet v smrtni nevarnosti.
Gasilci so nemudoma prihiteli na kraj nesreče, sledil pa jim je župan Juan Baranco, ki je hotel na lastne oči preveriti posledice eksplozije. Reševalci so se nemudoma lotili odstranjevanja ruševin, pod katerimi sicer ne bi smelo biti drugih žrtev. Res pa je, da je prišlo do eksplozije ob 6. uri zjutraj, ko je dobršen del ljudi še doma.
Na sliki (telefoto AP): posledice eksplozije v Madridu
Revolucionarni motor jugoslovanskega izumitelja
SYDNEY — Avstralska vlada je sporočila, da so pričeli graditi veliko tovarno za avtomobilske motorje po izumu znanega inovatorja jugoslovanskega porekla Ralpha Šariča, ki bodo poganjali prihodnje serije avstralskih vozil. Gre za izredno lahke dvotaktne motorje s tremi cilindri, ki so zanimiv izum celo v svetovnem merilu. Motor so že testirali v Zahodni Avstraliji na prototipih avtomobilov kot tudi v ZDA pri dveh največjih proizvajalcih avtomobilov Fordu in General Motors.
Veliko zanimanje za Šaričev motor so pokazali japonski proizvajalci avtomobilov predvsem zaradi novega sistema vbrizgavanja goriva, ki so ga proglasili za »revolucionarnega«, a je veliko enostavnejši od kateregakoli drugega obstoječega sistema. Motor je trikrat lažji od konvencionalnega avtomobilskega motorja s štirimi cilindri, pri tem pa ima skoraj enako moč.
Ralph Šarič je v svetu zaslovel tudi kot izumitelj avstralskih motorjev že leta 1970. S svojim modelom »orbitalnega motorja«. Njegov sedanji izum pa deluje na drugačnih principih, kot je deloval orbitalni motor. Šarič upa, da bodo motor začeli serijsko izdelovati v dveh ali treh letih in da bo poganjal modele avtofnobilov leta 1990. Zanimivo je, da bo ta novi tip motorja četudi bo enake moči kot obstoječi, vsaj za 200 avstralskih dolarjev cenejši kot klasični motorji pri vsem tem pa bo še dosti bolj ekonomičen.
Ralph Šarič je s svojimi izumi postal eden najbogatejših ljudi na petem kontinentu. Je lastnik večjih družb za proia-vodnjo avtomobilskih motorjev, med katerimi je največja Šarič Technology Trust. Licenco za proizvodnjo najnovejšega izuma je že prodal največjim proizvajalcem izvenkrmnih motorjev v svetu, ameriškima družbama OMC in Mercury Marine.
Po pisanju The Australian je Šarič kar osem let delal na izpopolnitvi novega sistema vbrizgavanja goriva. Federalna avstralska vlada je zaradi izjemnih rezultatov Šaričevega izuma sporočila, da je pripravljena investirati pol milijona dolarjev v gjradnjo tovarne za najnovejši izum avtomobilskega motorja Ralpha Šariča.
Lekov šampon ni nevaren
LJUBLJANA —- Naložba jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug, ki je pred časom odprla dopisništvo tudi v Izraelu (kar so mnogi opazovalci ocenili kot korak v otoplitvi političnih odnosov med državama) se je hitro »obrestovala«. Tanjugov dopisnik je pred dnevi poročal o škandalu, ki ga je razpihnil izraelski tisk zaradi smrti neke deklice. Po mnenju tamkajšnjih novinarjev naj bi umrla zato, ker si je lase oprala s posebnim šamponom millinor, ki ga izdeluje ljubljanska tovarna Lek, namenjen pa je uničevanju naglavnih uši.
Predstavniki znane ljubljanske farmacevtske tovarne so odločno zanikali kakršnokoli povezavo med šamponom in smrtjo izraelske deklice, ker sredstvo ob pravilni uporabi (pa četudi bi ga otrok celo popil!) ne more biti nevarno. Res pa je, da so šamponu priložena podrobna navodila z opozorili, v katerih primerih šampona ne bi smeli uporabljati (pri vneti koži na lasišču, ob ranah ipd). V Izrael Lek tega šampona ne izvaža, torej so starši umrle deklice do tega sredstva najverjetneje prišli po kakšnih zasebnih poteh in je bilo potemtakem opremljeno le z navodili v jugoslovanskih jezikih. Kljub temu pa, so pojasnili predstavniki farmacevtske tovarne, šampon ne more biti razlog za smrt, saj so doslej v svetu v dveh desetletjih uporabe tega in podobnih sredstev ugotovili le šest primerov nezaželenih škodljivih učinkov pri približno 24 milijonih uporabnikov... (Z. Š.)