229 številka. Ljabljaia, ? petek 6. oktobra 1905 XXXVIII. leto e ikajs veak tan uvečer, IzimSl aedelje iu praanike, ter velja po posti prejemaš aa avetro-o* refce ieiele ma vie lete 16 K, aa pel lete IS K, aa četrt leta I K 60 *, aa en meaee X K 80 h. Za LJubljano ■ aešlUanjem na dom aa m 24 Kt m pel lata lt K, aa Satrt lata 6 K, aa en meaee t K. Kdor hodi aam ponj, plača aa m lete It K, aa pel leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K 90 h. — Za tuj« dežele tolike več, kolikor »naša poStnina. airečb* bran istodobne vpošujatve naročnina se na Mira. — Za oznanile s« plačuje ed peterostopne petlt-vnte pa lt h, če aa aa eananile tiska enkrat, pe 10 h, če se dvakrat, in pe 8 h, če se titka trikrat alt večkrat. — Deph» se Isvel6 frankovati. _ Rokopisi se na mčaje. — Uredništvo in upravnlitvo Je v Knaflevih mlieab It. 6, ta risar aredniStve a I. nadstropja, apravništve pa a pritli^jo. — Upravnffitva naj se blagovolije pošiljati naročnine, reklamacije t esnanila, t J. administrativne stvari. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Klerikalna nehonetnost. »Dr. Tavčar— ostmarkdeutsch ?« od tem raslovom je priobčilo gla-: o škofa Jakliča naslednjo not;oo: Dr. Teutscher postaja vedno bolj utacher. Slučajno cb ste m Času, ko so mu združeni slo-enski Sokoli odrekli svoje zai panje, Q je pa poslal svoj bratski pozdrav rotestantovski vsenemški list mo-&vskih Nemcev iz Brna: »Evangeli-cher G^imeindebote, eins Monats-chrift filr dia Ostmarkdčutscken«, i slavi njegove zasluge za boj proti katoliški cerkvi. Posebno veselje iraa o glasilo protestantovskega vaenem-5kega klerikalizma nad Tavčarjevimi napadi na ljubljanskega škof* ter ga bodri, naj svoje geslo »Proč cd Rima« kmalu pokaže tudi v dejanju. »Gememdebcte« že kliče navdušeno: »Sonnanaufgang iiber dir^m^in deu-tsehes Oatmarkvclk«. Daleč je napredoval starosta ljubljanskega »Sokola«. Tako škofa Jegliča glasilo. Citirani list »EvaDgehscher Gemeinde-bote« nam ni znar; nikdar ga še nismo videli, nikdar doslej še nismo slišali, da eksistira. Vendar s polnim prepričanjem labko rečemo, da laže glasilo škofa Jegliča, kajti naj že piše »E?angelisoher Ostmarkbote« kar hoče, da bi pa mogel iz o z i-rov na delovanje dr. Tavčarja klicati »S o n n en a uf gan g iiber dir, mein deutscbes Os t m ar k-volk«, to je popolnoma izključeno, to je tako bedasto, da tega niti naj-neumnejši kozel pri frančiškanih ne verjame. SkofJegličjoje zopet enkrat zvijačno zasukal, prav po liguoriianski morali. Zavijanje dejstev in pačenje resnice je sploh glavno bojno orožje škofa Jegliča. Resnica ,o sicer hčerka božja, ali Jeglič jo vendar zaničuje in manevrira vedno po naukih jezuvitov. Če je pa celo »Evangelischer Gemeindebote« pisal o dr. Tavčarju, je to le dokaz, da je kulturni boj, ki ga bije slovenska narodno napredna stranka za svetinje in koristi sloven- skega naroda, obudil že pozornost najširših krogov celo med tujci, da obujajo nastopi dr. Tavčarja v državnem zboru pozornost celo med tujimi narodi in celo med najhujšimi narodnimi nasprotniki in da imponira dr. Tavčar celo strankam, ki mu stoje sicer sovražno nasproti. Jeglič bi lahko z dolgimi citati iz najrazličnejših listov napolnjeval »Slovenčeve« predal^, če bi hotel poročati, kaj pišejo po svetu o naših bojih na Slovenskem« Naš boj je obudil Že pozornost pO vsem svetu. O njem se ne piše več samo v slovenskih in v slovanskih listih, marveč tudi že v I .-lij in na Angleškem, v Franciji in v N:mčiji. Povsod po svetu si je narodno»na-predna stranka pridobila simpatij. Med velikimi narodi, ki doslej še vedeli niso, da Slovenci tksistiramo, se dane? zanimajo za nas in za boj, ki ga bijemo« ker jim imponira idealnostnašega stremljenja, ker jim imponira žilavost in eneržija, ki jo razvijamo in ker jim i m-ponira, ds je v tako malem narodu toliko poleta, toliko vneme za kulturni in politični napredek. To je v veiiki meri zasluga dr. Tavčarji), ki je s svojimi govori v državnem zbc?u opozoril široki svet na nas Slovence in na naše boje. I p. zato nas čisto nič ne ženira, kako pačijo in pretvarjajo Jegličevi pisači glasove različnih listov, ker s tem resnice ne spravijo s sveta, pač pa le dokumentujejo svojo političnu nehonetnost. 0 splošni in enaki volilni pravici. »Soča« je v zadnji številki pr-ohČila naslednji članek: Ni je reči, s katero bi klerikalci tako sleparili, kakor s spiošno ir* enako volilco pravico. Kdor pozna stremljenje klerikalcev, tistemu je jasno, da klerikalna stranka stoji daleč proč od pravega gibanja za splošno in enako volilno pravico, taka pravica se ne zlaga z njenimi na meni; če pa se vkljub svojim principom poteguje za splošno in enako volilno pravico, dela to iz posebnih koristolovnih vzrokov po zlatem geslu: kakor kaže! Samo politični slepec ne ve, da se bori klerikalna stranka na Kranjskem za splošno in enako volilno pravico edinole zategadelj, ker ve, da potom take pravice pride do absolutnega gospodstva v deželi. Edinole v ta namen vpijejo kranjski kieriks'ci po splošni in enaki volilni pravici* Č* bi 83 pa konstelacija v deželnem zboru kranjskem spremenila sedaj po vplivu znanih sprememb v politični službi, ter bi se stavilo za pogoj opustitev boja za splošno in enako volilno pravico, pa bi klerikalci takoj opustili ta boj, ker bi do-Begli ono, kar hočejo doseči, brez boja za splošno in enako volilno pravico. Vrnili bi se na stališče, na katerem pravzaprav stojijo glede splošne in enake volilne pravice, namreč na stališče, da o splošni in enaki volilni pravici ne more biti govora. Značilna in povsem merodajna je okolnost, da se klerikalci na Kranjskem »borijo« za splošno m enako volilno pravico, v naši deželi pa so proti taki pravioi. Dr. Andrej Pavlica, urednik »Primorskega Lista«, in eden glavnih stebrov klerikalne stranke na Goriškem, stoji v prvih bojevnih vrstah ter jo med cnmi, ki naravnavajo smer farovške polstike na Goriškem. Ta not ž je pisal letos v janu arju in februarju štiri članke v »Primorskem Listu«, v katerih se je odločno postavil proti splošni in enaki volilni pravici. Rekel je, da »če bi zavladala ljudska najvišja volja, bi zavladala splošna in enaka velilna pravica -. vsemi zlimi posledicami, zavladalo bi glasovanje in razsoje-vanje po številkah, ki je tako kruto, ko absolutizem, ki je alsolutizem v novi obliki.« Dr. Pavlica je govoril odkritOBrčno, brez ovinkov, ali zato pa je slabo naletel pri ljubljanskem »Slovenca«. Takrat so šenklavški gg. v Ljubljani najbolj brusili nože za boj za splošno in enako volilno pravico, med tt m pa se drzne goriški doktor sv. pisma govoriti tako odkrito, tako resnično, kakor v istini misli eela klerikalna stranka v Sloveniji. Dr. Pavlica je desavouiral posvečene zbesnelce okoli »Slovenca«, trgal jim je krinko z jezuitsk h obrazov ter jih kazal f pravi luči — umevno, da so vztrepetali, se razgreli v sveti jezi, razjarjeni petelini so kriknili, in breščeč glas je podil javno v »Slovencu« ubogega dr. Pavlico, naj »blagovoljno svoja zasebna modrovanja sporoči kam na kak avstralski otok.« Tako so govorili v sveti jezi, Vkl.ub temu pa stoji pribito, da mislijo vsi klerikalci o splošni in enaki volilni pravioi edinole tako, kakor je povedal dr. Pavlica. Na sploh so proti splošni in enaki volilni pravici, pri nas zastopajo to svoje načelo tudi javno, na Kranjskem pa v javnosti sleparijo, ker se potegujejo za splošno in enako volilno pravico le v toliko, kolikor bi njim prav prišla. Kaj je storiti nasproti takemu boiuV Pač le to, da se vs*, ki jasno vidijo namen klerikalcev in ki znajo presoditi strašanske posledice, če bi se uresničile klerikalne nakane, postavijo po robu takemu boju Ne gre tu v resnici za splošno in enako volilno pravico, gre le za uspeh, katerega hočejo doseči s to pravico. Ta pravioa je le sredstvo, katerega se klerikalci poslužujejo v svojem boju. če bi bilo kako drugo sredstvo v dosego njihovih namenov priklad-nejše, pa bi se oprijeli tistega in niti ▼ sanjah bi se ne zmenili več za splošno in enako volilno pravico. Kdor se bori proti klerikalnim nakanam na Kranjskem, se mora boriti sevida tudi proti sredstvu, toliko bolj, ker klerikalci splošno in enako volilno pravico vlačijo v blato, ker hočejo narediti iz nje karikaturo, ker jo hočejo zlorabiti za farovŠko nadvlado in za Rim. Taka »splošna in enaka volilna pravic*,« pod katero bi stalo na stotine in stotine »volil-cev«, za katere bi govorila le posvečena usta in pisale le posvečene roke, ni vredna p škavega oreha, bila bi le politični škandal, usodno merilo slovenske vabitosti. Te d ii govorijo zopet o splošni in enaki voliloi praviei Povod temu je dal govor dr. Tavčarja v poslanski zbornici. Predvsem moramo pribiti, da se dr. Tavčar ni izrekel naravnost proti splošni in enaki volilni pravici kot taki, ampak glede na posebne raz« mere na Kranjskem mora pač biti proti klerikalni nakani s to volilno pravico vsakdo, kdor ne misli ie od čela do nosa. Mi smo se že opetovano izrekli potsam odkrito za splošno in enako volilno pravico, za tako pa, ki bi izšla iz farovžev, se lepo zahvaljujemo. Taka pravioa ima namen pokopati vse svobodomiselno gibanje na Kranjskem ter zanesti strup klerikalizma še v večji meri v izven-kranjske dežele. Kdo pač se more ogrevati za kaj takega? Kdo more želeti, da naj zagospodujejo klerikalci v deželnem zboru kranjskem, v deželnem odboru, v deželnem šolskem Bvetu? Kdo pač more želeti, da pride ljudska in srednja š< la v klerikalne kremplje ? Ja, kaj so še taki slepci med nami, ki ne vidijo, kaj delajo klerikaloi drcgidi? Tema naj bi zavladala — in kdo ve, kdaj bi zasijal znova žarek svobode po sosedni Kranjski! Koliko bi trpele valed tega druge slovenske dežele. Vladala bi duhovščina, farovžem, cerkvam in samostanom bi se godilo še bolje kot doslej, mežnarji pa bi gonili na volišče nevedne mase volit »kristjane«, kakor ukaieta farovški gospod in njegova Perpetua. Vse bi tičalo poi kuto, in zakonedajstvo bi diktirali jezuitje. V tak namen se potegujejo klerikalci za splošno in enako volilno pravico. Ljudstvo bi posurcvelo, podivjalo, verovalo še več v copernije kot veruje sedaj, pohtikujoči duhov-nk bi bil dvignjen nad B *ga, ljud- LISTEKr Na devinski skali. Zgodovinska povest. Drugi del. (Dalje.) Katarina je zdaj zopet Bedi a k Jurju in začela sta se meniti o velikih slavnostib, ki se pripravljajo na dvoru oglejskega patrijarha. „Veselim se teh slavnosti," je pripovedovala Katarina. „Ti boš gotovo ne le najimenitnejši, marveč tudi najlepši vseh vitezov. A tudi jaz bom lepa! Gotovo pride tudi tvoja žena. Skrbi, da bo kar mogoče lepa." Jurju je bil ta spomin na njegovo ženo prav neprijeten. Obraz se mu je zresnil in mrko je gledal v tla. Katarina je to zapazila in mu Živahno rekla: „Juri, ti nisi pravičen napram svoji ženi. Reklo se mi je, da je dobra in lepa. Bodi ji tudi ti dober soprog." Stisnila se je k njemu in ovijala svojo roko okrog njegovega vrata. In da bi ga razvedrila, mu je z veselo koketnostjo začela pripovedovati, kake obleke si je pripravila za te slavnosti na patrijarhovera dvoru in s kakimi dragoeenostmi se misli nakititi. Ljubko in nedolžno to kramljanje je motilo hrupno trkanje na hišna vrata. Katarina in Jari sta se enako prestrašila tega trkanja. „Kdo mora to biti?" je vprašal Juri in segel za pas, da se prepriča, če ima še nož. „Najbrže eden mojih varuhov," je trepetaje odgovoiila Katarina. „Cim spravi svojega konja v hlev, zagleda tvojo Vihro in jaz sem izgubljena." Juri je rahlo odprl vrata in pri-služkoval, ker je slišal pri hišnih vratih precej razburjene glasove. A že prve besede, ki jih je razumel, so mu povedale dovolj. „Moj stric je tu, goriški grof Majn-hard," je rekel Juri z vidno jezo. „Gotovo je prišel sem, da spletkari proti meni pri konzulih in plemenitaših." Čim je Katarina slišala, kdo daje prišel, jo je hipoma minil ves strah in b porednim usmevom je rekla: „Ali, Juri, kaj res misliš, da pride goriški grof iskat semkaj kakega navadnega konzula ?u „Ali je mar prišel semkaj iskat — tebe?" „Mene, da, lepi moj Juri," mu je prešerno šepetala na uho Katarina. „Odkar me je videl, me neprestano zasleduje." „Kaj praviš?" Toda Katarina ni več utegnila odgovoriti. Pohitela je na hodnik in z vrha stopnic zaklicala služabnikom: „Pustite gospoda, ki trka, v hišo in peljite ga v dvorano, kjer je pripravljeno za večerjo. Gospod Ottobone pride kmalu." Juri ni razumel, kaj naj to pomeni, a DJegovo začudenje se je izpremenilo v nemo strmenje, ko mu je Katarina podala njegov baret in mu rekla: „Zdaj, moj lepi gospod, je treba, da odideš. Oas zabave je potekel, in prišel je čas resnih opravkov." Juri se je čudil, kajti skrivnostni način Katarininega postopanja je bil v očitnem nasprotja z njeno veselostjo. Da bi ga mogla Katarina izdati, na to niti trenotek ni mislil, pač pa se mu je začelo dozdevati, da ga ima za norca. In zato ni hotel oditi, ne ko ga je Katarina prosila, ne ko je jasno pokazala svojo nevoljo zaradi njegove tr-dovratnosti. „Juri, slušaj me in pojdi," je z največjo resnobo velela Katarina. „Goriški grof Čaka name in jaz nimam več časa zate." Ta naivni poziv je v Jurju vnovič potrdil vero, da ne gre za kako ljubavno spletko. O zvestobi in o neomejeni vdanosti svoje Katarine ni Juri niti trenotek dvomil. Ali poznal je grofa Majnharda in vedel je, da mu je dobro vsako sredstvo, samo da doseže svoj namen pri dekletih, ki si jih zaželi; poznal je tudi Čedadskega konzula Ottobona in vedel, da je prekanjen in razuzdan Človek. To je le utrdilo njegov sklep, da ostane; ne da se prepriča o Katarinini zvestobi, marveč da čuva Katarino. Med tem se je čulo novo trkanje na hišna vrata. „Zdaj je prišel Ottobone," je plaho dihnila Katarina. „Ne, to ni Ottobone, to jc moj dični stric, ki tako vztrajno trka. Slušaj me, Katarina. Majnhard in Ottobone sta stara moja sovražnika; domenili smo se, da se snidemo tu v Čedadu ter da tu poravnamo svoja nasprotja. Naš sestanek je bil določen za jutri, moja nasprotnika sta že danes tu. Ali sledita v tujo hišo z zlobnim namenom, ali pa se tu kaj sklene in kaj dogovori, kar je zame velikega pomena. Če ne izvem, kaki naklepi se store proti meni, me zna to veljati glavo. Sedaj Katarina, če hočeš pa grem." „Ostani Juri in bodi tajna priča vsemu, kar zahtevajo od mene moji varuhi." Katarina je upihnila luč in držeč Jurja, za roko ga tiho peljala Čez hodnik v sobo, ležečo poleg dvorane, kjer je bilo pogrnjeno za večerjo. Potem je hitela Katarina po stopnicah, hitro, kar je mogla, ker je Čula, da je prijezdil tudi konzul Ottobone. Prav ko je Ottobone hotel po svoji navadi sam spraviti konja v hlev, ^a je ustavila Katarina. „Gospod, prišla sem Vam nasproti, da Vam povem : mene ne bo pri današnji večerji, ker ne maram služiti Vašim spletkam." Konzul Ottobone je bil po tej nagli, z razburjenim glasom izrečeni izjavi tako presenečen, da je izpustil vajeti svojega konja. Katarina je hitro prijela vajeti in jih izročila hlapcu, ki je odpeljal konja v hlev. (Dalje prih.) stvo pa bi trepetalo v vednem strahu pred peklom in hudičem, • katerima bi ga opletali klerikalci. Vsako narodno delo bi zaspulo, vsak svobodnejši palet bi skušali zamoriti ie v/ kali. In kdo nam garantuje, da bi ga tudi ne zamorili? Kdo ve, da vstane res proti taki klerikalni nadvladi reakcija ? In Če bi vstajala, bi bila tako slaba, da bi trajalo najbrž oel Človeški rod ali pa še več, predno bi se čul zopet kak svobodnejši glas po našh krajih, predno bi prišel na površje kak svobodnejši duh? Kaj aa take želje klerikalcev naj se ogrevamo? Kaj za to naj delujejo tudi svobodomiselni življi med Slovenoi? Le čudimo se, da se usedajo na take limanioe klerikalcem tudi socialni demofcratje! Da, za volilne pravice se lahko borimo, ali to pač moramo zahtevati, da volileo tudi ve, kaj pomeni taka volilna pravioa, da je sposoben si sam ustvariti prepričanje, ne pa, da se ga žene na volišče, kakor tele v mesnico. N* Goriškem bi z uvedbo splošne in enake volilne pravice najbrže temeljito pjmetli s klerikalci, ali kaj bi bilo končno to nasproti Cblokup-nosti slovenskega naroda? Celokupni interesi so nam pred očmi, radi tega pa odobravamo govor dr. Tavčarja, v katerem se je pokazal svarečega, dalekovidnoga politika. Državni zbor. Na Dunaju, 5 oktobra. Takoj v začetku Sternbergovega govora so nemški poslanci zapustili zbornico. (Dobili so najbrže strah pred — košarci) Grof Siernberg se je ¥ svojem govoru posebno lotil načelnika generalnega štaba, o katerem je povedal, da mu je bivši vojni minister Kuhn zapisal v kvalifikacijski list »za generala nesposoben«. Iii vendar j 3 ta mož daudaneo glava avstrijske armade. Potem so sledili nekateri stvarni popravki, s čimer je bila debata o vladni izjavi zaključena, nakar se je začelo razpravljati o nujnih predlogih. Prvi j* utemeljeval posl Šuklje svoj nujni predlog o izseljevanju z Dolenjske v Ameriko. Po udarjal je, da kolera v najhujših letih ni zahtevala toliko žrtev, kakor izseljevanje zadnjih let Kranjsko prebivalstvo narašča v zadnjih desetletjih le za 1 84°/0. črnomaljski okraj je imel ieta 1880 30.000 prebivalcev, leta 1890. 28460, leta 1900 pa le 26 300, a dandanes bi ne našteli niti 24000 prebivalcev. V neki nemški občini kočevskega okraja je izmed 2700 prebivalcev 1000 preko morja. Da si izseljevanje omeji, treba bi bilo priskrbeti ljudem trajnega zaslužka. G avna zahteva Bele Krajine pa je predvsem zgradba belokranjske železnice. Nadalje je zahteval pomilošČenje do-1 miskih miadeničev, ki so se pred voiaškimi nabori izselili. Končno je govoril o razmerju med Slovenci in Hrvati s posebnim ozirom na zadnjo konferenco hrvaških poslancev na Raki. Minister notranjih zadev grof Bylandt Rheidt je izjavil, da je vlada svoje stališče napram izseljevanju že izrazila v posebni zakonski predlogi ter jo predložila zbornici. Sedaj se o predlogi posvetujejo v odsekih. Vlada zastopa stališče, da izseljevanja ne omejuje niti ne pospešuje, temuč da je treba za izseljene državljane skrbeti tudi v inozemstvu ter jim omogočati vrnitev v domovino. Nadalje so v zakonu stroge določbe glede škodljivosti pri isselniških agenturah. — Glede belokranjske železnice je izjavil minister, da bo vlada to zadevo gotovo upoštevala, kakor bri bodo zagotovljeni tehnični in finančni temelji. Laglje pa bisedosegla ta želeiniška zveza, ako bi so. nadalje vanje v Opuljo in Kmrlovec ne stavilo sa pogoj v ospredje. O izseljevanju je govoril še posl. dr. Stoj a n, nakar je bil Sukljetov nujni prfediog pri glasovanja sprejet. Nato je začela aborniea razpravljati o sedmih nujnih predlogih glede splošne, enake in direktne volilne pravice Mladočeški nujni predlog je utemeljeval posl. dr. Kramar. V dokaz, kako krivičen |e sedanji volilni sistem, je povedal, da ima 6 milijonov Čehov 72 državnozbor-skih mandatov, 9 milijonov Nemcev pa 200 mandatov. Pos). dr. Šusteršič je v ute meljevanju svojega nujnega predloga tudi zahteva), da se mora obenem preosnovati gosposka zbornica. Govorili so še za splošno volilno pravico poslanci Daszvnski, Fressl in Breiter. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 5. oktobra. Grof Tisza je priobčil v »As Ujsagu« tretji članek proti splošni volilni pravici ter dokazuje, da bi tretjina, vsekakor pa Četrtina ogrskih volilnih okrajev padlavroke narodnostni agitaciji. Tam bi se pridruž li še hrvaški glasovi, zakaj sedanja patri jot: čna hrvaška stranka bi ae ne mogla zdržati, kakor hitro bi bilo v službi narodnostne propagande 100 do 150 ogrskih po* slance v. Nisproti 250 do 300 ma-djarskim poslancem bi stalo 150 do 200 nenaadjarskih poslancev. — Dine s je bil ministrski svet, ki se je posvetoval o tem, kako stalšče naj zavzame ministrstvo napram vladarjevim nazorom o vo lilni reformi. Fejervarvjevo ministrstvo se je za splošno, tajno volilno pravico tako izpostavilo, da skoraj ne more spremeniti svojega stališča po željah krone. Angleži o ogrski krizi. London, 6 oktobra. Glede bodočnosti Avstro-Ogrske piše »Standard«: »K»r se tiče pretrganja skupnosti ali celo personalne unije med Avstrijo in Ogrsko, upamo, da se ne bo noben ogrski državnik dal premotiti s tem, ker se je tak prevrat na severu Evrope z lahkoto izvrši*. Švedska in Norveški sta relativno osamljeni na polotoku, kamor se morejo zunanji sovražniki približati le zenestrani, dočim ae svet, ki ga vlada cesar Franc Jožef, razteza od središča Evrope do hudournega Balkana Ako postane Ogrska neodvisna, bi s a Češka ne zadovoljila veČ, tvoriti samo del države. Izolirana nemška (?) Avstrija pa bi bila prisiljena, se priklopiti Nemčiji. Kako stališče pa bi zavzela neodvisna Ogrska? Potisnila bi se za državo diu^e vrste ter bi se morala ali zadovoljiti s skromno eksistenco ali pa bi morala poseči po vojškem pridobivanju s preli van m potokov krvi. Oslabitev Ogrske pa bi bila nesreča zaEropo« Finančni položaj na Japonskem. London, 5 oktobra. Grof O k uma je povedal združenim trgovinskem zbornicam, da so japonski državni dolgovi narasli do konca vojne na 2500 milijonov jenov (12.500 milijonov kron), za kar je treba plačevati na obrestih 150 milijonov jenov (750 milijonov kron), t. j. skoraj dvakrat toliko, kolikor bo znašali državni dohodki pred vojno. Pred vojno je prišlo na osebo 4 jene davka, po vojni pa pride 12 jenov. Narodni dolg je znašal pred vojno za osebo 12 jenov, po vojni znaša 50 jenov. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 5. oktobra. Biiiu Warmbada soHotentoti zaplenili deset nemških prevoznih vozov ter ubili pri tem dva bur ska voinika. Nadalje so domačini napadli nemško signalno postajo ter umorili 15 nemških vojakov. Dnevne vesti, V Ljubljani, 6. oktobra. — Osobna vest. Uredni profesor dr. Vladimir Milko wioi je imenovan rednim profesorjem zgodovine vzhodne E«rope na vseučilišču v Crnovioah. G ispod dr. Milko-vvicz je Živel svojčas v Ljubljani in je priobčil daljšo vrsto razprav, med temi tudi o kranjskih samostanih. — KoroatIti deželni zbor imi svojo prvo sejo dne 11 t. m. Na dnevnem redu je rasen rasnih predlog o zazidavanju hudournikov in issuševaniu močvirij tudi načrt sa nov deželnosborski poslovnik. — Podraženje mleka. B* ronski in kmetski terorizem le ni zmagal Kakor včeraj, tako so tudi danes na raznih krajih prežali fantje in možje na mlekarioe in jih skušali ali s silo ali s grožnjami pripraviti do tega. da bi mleka ne peljale v mesto. Toda pomagal je ta terorizem le deloma. Dočim je prišlo včeraj le prav malo mlekaric v mesto, jih je bilo danes že vse polno in prav rade so prodajale mleko po 8 Kraj carjev liter. Večina mlekaric že bridko joče, da različne stranke zdaj še po stari ceni več ne marajo jemati mleka, nego odganjajo mlekaric , češ, prej niste hotele dajati mlaka, zdaj ga pa mi od vas ne maramo jemati. Prav tako. Treba je, da ostanejo ljubljanske gospodinje energične, drugače ne bo nikdar konec neznos nema draženju živil. — Bitka na trgu. Danes zjutrai je bila na trgu prava pravcata bitka. L ubljaneke gospodinje so pokazale danes, da bo se naveli čale nezaslišane draginje in da se ne bodo dale več odirati. Kaj takega še nismo videli v Ljubljani. Na trg je prišlo mnogo kmetic, ki so prodajale mleko. One, ki so mleko dajale po stari ceni, so naprevlj»le dobro kupČtjo. Drugim pa 8e je slabo godilo. Gospodinje so hodile od prodajalke do proda)alke. »Po čim je mleko?« — »Po deset«. — Bom — že je bilo mleko prevrnjeno in so bile steklenice razbite. — »Ne maramo mleka, ven z oderuhi,« to je bila parola. Vkljub posredo vanju policije je bilo razburjenje velikansko. Nekatere prodajalke mleka so nastopale z veliko ošabnestjo, pa so postale hitro ponižne. L uri j \ ki niso bili ponižni, bo spoznali BoiiJ-nost ljubljanskih dežnikov. Neki bar jan je zabavljal na ljubljanske gospodinje. Kar naenkrat je bil na tleh in dežniki so padali po njem, da je bilo veselje. R zburjene g^spod'nje so hotele dedca kar v L ob;j*nico vreči. Pri M*hru so bili pripravljeni kai Bohdni dežniki za barona Codellija. N *ki župan is okolice je moral bežati kar se je dalo, da zii bol tepen. Nekega večjega posestoika iz Vižoaarjev je morala vzeti v varstvo poiiaiia, neka ošabna kmetica je morala bežati na grad. Na stotine ljudi prisege, da se baron C deih n* bo več vozil z avtomobilom in da bodo p b'li mlekarioam vse staklenice in razlili mleko, če ga nočejo dajati po8kr. Mlekarioe, ki hočejo mleko prodajati po 10 k r. naj kar doma ostanejo. Prav veseli nas, da so ljubljanske gospodinje enkrat energično nastopile proti oderušivu z živili. — Stari Her/mann v drvarnici« Vsa Ljubljana pozna starega Herzmanna. Mož je velik German in strahovit zabavljač — no, saj je iz Celja doma — ali tndi nekoliko udarjen in zato mu njegovega zabavljanja nič preveč ne zamerijo. Seveda vtika mož svoj nos v vsako stvar in danes je res prišel na trg, kjer nima prav ničesar iskati, in je toliko časa stresal sitnosti, da jo je skupil. Herzmann je začel ljudi zmerjati z osli in barabami. Zdaj pa je bil joj. Ljudje so kar planili nanj, ga zmerjali in ga naposled s palicami, z dežniki in s pestmi tako premikastili, da je smrtnobled bežal k nekemu bra njevcu, ki ga je spravil v svojo drvarnico v kleti pod lemenatom. Zbralo se je gotovo tisoč ljudi in stari Herzmann je lahko vesel, da se mu ni zgodilo kaj hujšega. Šele ko se je množica razšla, je Herzmann zapustil drvarnico in jo odkuril domov. Seveda se vsa Ljubljana kar ne more nasmejati temu dogodku. — Vrane vrani — pravijo — da ne izkljoje oči; o kmetih ljubljan ske okolice to ne velja. Vsa nezna-čajnoat klerikalnih analfabetov se vidi iz tega. da je mnogo kmetov pripe ljalo mleko ponoči v mesto; prodali so ga po stari ceni, zjutraj so se pa odeli s plaščem globoke ogorčenosti in so akuŠali — isti kmetje — mlekarioe, ki so hotele šele v jutro v mesto, sadržati, češ, da so izdajalke! To so bili sami P osa ve i (»nase ubogo, pošteno ljud stvo«, pravi dr. Ž indra) — Neko mlekarico ustavil je kmet na Dunajski cesti ter ji bahato rekel, da raje on vse mleko od nje kupi, kot pa da bi ga peljala v mesto. K« z ko dekle, ki ga dobro poina, mu je pa zabrusilo: »Puf rajie plaiuj, puf!« Posaveo je naio dobil akoro piko na jeziku. — Druga m'ekario« ae je iaraaila v Ljubljani: »Me, ki rabimo denar, vozimo vse eoo mleko noter; drugi naj pa doma ž njim kožuhe pero, Ae hočejo.« — Lep poštenjak je posestnik vnlgo pri Tinčka iz Hrastja. On je eden tistih, ki najbolj kriče na »preklete Iblančaueu, da naj pocrkajo, Če nečejo mleka plačevati po novi ceni. Tudi je s silo zadrževal mlekarice, da niso smele v mesto. Sam pa je včeraj ob 5. nri zjutraj pripeljal mleko k mesarju na Martinovi cesti št. 20 in ga dal po stari ceni. — V Šiški so danes in včeraj nekateri m >iaki prav posebno surovo rogovilili zaradi podražsnja mleka Strojevodjo državne železniae gosp Antona Langof* so celo napadli in ga psovati S(*»r oride pred sodišče. — Orožniki, ki so imeli včeraj in danes nalogo, da preprečijo terorizotanje mlekar c, ki so voljne, nositi mleko po stari ceni v mesto, so imeli jako naporno službo. Szoro povsod eo bili koi flkti. Cujeoao, da so orožniki zapisali kakih 8 0 k me t o v in jih naznanili sodniji. Seveda bodo tt neprevidni možakarji vsi zaprt L To bo vse, kar bodo dosegli b svojim bojem sa podraženj« ml*»ka — Slovensko gledališče. Iz „Dram. društva" se nam piše: V soboto 7. t. m. se uprizori zopet (par) Anzengruberjevo „Samski dvor". Ta igrokaz je uspel pri prvi predstavi prav dobro, ter je pričakovati, da bo prihodnja predstava že boljša. Na vrsti je bila sicer neka druga noviteta, ka tera pa se je morala odložiti radi nag lega obolenja nekega igralca. Igrokaz „Samski dvor- ima toliko lepih prizo rov, da je pač vredno, da si igro vsak ogleda, zlasti, ker ne pride kmalu zopet na vrsto. — Slovenska opera. Lor-tzing: Car in tesar." Snočna opera je bila dosti boljša od torkove premiere. Vsa gracilnost in ves glasbeni humor je prišel do povsem zadovoljive veljave. Pelo se je izborno, tudi tempo je bil za et in vrvenje na odru je bilo glasbi primerno živahno. G. Zachov glas je pač prešibek. Pri prvi predstavi smo bili mnenja, da poje navlašč tako diskretno, a včerajšnji sekstet nas je preveril, da smo si ustvarili prediskretno sodbo; kajti g. Zacha v sekstetu skoro niti slišati ni bilo, radi česar omenjeni sekstet tudi ni mogel priti do popolne veljave. Njegova partija zahteva, da poje v sekstetu v visokem loku krepko, nad vsemi ostalimi glasovi. Morda bi se dal ta nedostatek odpraviti na ta način, da bi se ves sekstet v bodoče umeril na primerno nižjo stopnjo dinamite. V ostalem na3 je g. Zach zadovoljil. Gdč. Riudova se je zopet izkazala kot odlična operna moč, ki nam vzbuja najlepše nade. G. O u f e d n i k je bil imenitno disponiran in je opetovano žel zaslužene tople pohvale. Njegova carjema pesem je zopet izzvala viharen aplavz. Gospod R a n e k, slovit kot izboren režiser, si je poleg režijskih zaslug iztekel tudi v ostalem oziru toplih zaslug za resnično lep uspeh opere buffe. G. Orželski pa je očividno zamenjal opero buffo z glasbeno harlekinado in je Ivanova prav harlekinski karikiral, kar je vse graje vredno. Sicer pa tudi harlekinu niso dovoljene nedostojne kretnje. V pevskem oziru nas je pa prav zelo zadovoljil. Ostale vloge so bile že zadnjič v z vso hvalo omenjenih spretnih rokah Zbor je bil sinoči prav dober, samo nekaj več kolegijalnosti v nastopu bi mu želeli. Nekaterniki se prav nceste tično šiloma rinejo v ospredje, in to ni lepo, najmanje iz kolegijalnoga stališča. Gledišče je bilo dobro obiskano in ob Činstvo je ponovno dalo burnega duška svojemu zadovoljstvu. F—L — Srbski listi o Prešernu in Prešernovi slavnosti. Razen listov, ki smo jih že navedli, so piaali o Prešernu in o slavnosti odkritja Prestr.iovega spomen ka še tile srbaki listi: »Odjek«, glasilo vlada joče samostalne stranke, ugledni »Trgovinski Glasnik«, »Politika«, »Beogradske Novine« in »Večernie Novosti« — Srbski list o ustanovnem zboru „Slovenske sokolske zveze41. »Novi Srbobran« p*še: »V nedeljo se je v LjuOljani konstitu rala »Slov. sokolska zveza«. Toda zdi se na žtlost, da se je b ustanovitvijo »Z*veze« uvedla v slovensko Bokolatvo tudi klika razdora. Zveza s* je konstituirala pod zu»kom klerikalizma. Klerikalci bo bili od nekdaj ljuti sovražniki slovenskega eokolatva m so delovali z vsemi silami na to, da ga uničijo. Ker niao mogli drugače, so se jeli utihotapljati v organizacijo samo, da jo odznotraj razbijejo. Pravi prijatelji sokolBtva so bili vedno proti temu, da bi se v or-ganisaetjo uvedla dnevna politična borba, a aedai bo pri ustanovitvi »Zveae« prvič odločevali politični mo tivi. Za starosto je bil iavoljen dr Vladimir Ravnihar proti dr. Murniku, ki si je stekel največ zaslug za slo vensko sokolstvo. Bati ae je, da nastane aedaj razdor, ki bi bil usode- poln ta raavoj sokolske misli in bo« kolakega ookret* med S;ovenoi.« — i,Glasbena Matica" iid* za tekoče leto lepo število izvirnih moških in ženskih »borov priznanih naših skladateljev. Nam učiteljem % dežele, ki ae pripravljam > na zimske pevske prireditve, primanjkuje sporeda, ker so lahki zbori že večinoma, prepeti in znani. Tudi pri nas so s* pevske skušnje zapričale in 1 stam0 po pesmaricah, iščemo nove hrane a vas je že najsi dobro ali slabo prežvekano. Naj nam torej priskoči na pomoč »G'asbena Matica« b tera da čim preje izda lotošnje muzikalije inače ae zna izdaja zavleči v pozno zimo, ko se razidejo ali pa raskrhajo naši zbori na deželi — Uiitelj. — „Zveza slovenskih od. vetniskih in notarskih uradnikov" v Ljubljani. Na občnem aboru II. skupi, e, ici sa je vršil dne 1. t m. bili a 1 izvoljeni: Pradsedm-kom: g. Milan Cimerman, tajnikom: g Rihard Tavčar, blagajni, kona: g. Josip Gros in namestili, kom: g. Fran Štor. — Člani trgovskega in bolniškega podpornega društva se vabijo, da se današnjega sastanka, na katerem se bo razpravljalo o premembt pravil trgovskega bolniškega podpornega društva v prav obilnem številu uielež*. Sasta nek se vrši v prostorih slovenskega trgovskega društva »Merkur« v »N«. rodnem domu« ob 9 uri zvečer — Umrl je danes ponoči tukajšnji knpgotržec g Oton Fische? po kratki bolezni. Pokojnik je založil več slovenskih knjig. — Kaplan v Preserju inu navado, da ob nedeljah in praznikih za službe božj« zapre in zaklene cerkvena vrata, ter ne pusti nikogar ven, ša mani pa po pričetka m*še notri. KljuČ od vrat vzame cerkovnik, kateri je istočasno orgamst. Naj bo komu tedaj slabo, ali naj se zgodi neareča, kakšna zmešnjava in nesreča se lahko pripeti. Vsi oni pa, ki vsled velike oddaljenosti od cerkve in st resti zamudijo nekaj minut, pa ik stonj kljukajo in trkajo na vrat* in morajo pred vrati počakati da se mogočnemu kaplanu zopet rljubi vernikom vstop m izstop it cerkve omogočiti. Ljudje se |eze in baje pravijo, da bodo oni kaplana zaprli tam, da ne bode hodil po potih, kateri mu niso v čast ia radi katerih je imel z župnikom baje več sitnosti — Župniku Kerinu v Strugah so menda vnebovpijoči grehi neznani, kakor kaže sledeči sluštj. Dotični maziljenec -e naie! hlapa* ia mu obljubil na mesec 16 K in obi čajno hrano. H.apeo je služil pošteno in jb moral radi pren spornega dela in jako slabe hr*ne službo po pretoka sedmih tednov zapustiti Bi je ie preje dvakrat operiran, kar j* bilo župniku znano. Vsak b? mislil, da bo hlapec prejel vsaj 28 K, a varal bi se, kakor sa je tudi hlapec varal Is blagoslovljene roke še nikdar ni šel rad denar, rasen za Jas.no po-hotstvo, in tako tudi tu^aj je presta* dirana žopnikova glav* našla vzroka si nekoliko drobiža prihraniti za bi sago. Hlapec je župnika kupil eoo ž*go, sa katero je dal 4 K; ker se žaga ni dosti rabil*, je nekoliko rjavela, kakor vsako želeje, ki se ne rabi, a to jo bilo župniku zadosti za pet kron, katera je hlapcu 11 čaml in še popolnoma rabljivo žigo zase obdržal. E i*ko je zaračunil pet kos. katerih sploh prifaro^ži ni bilo, s vzrokom, d* so irgntie. Konj \ -kobilo udaril, župma ni ranil ne zdravil, ne živinosdravnika za kobilo in je vedno ž njo dela), a kriv js bil zopet hlapec in zopet manj plače. Na ta nač;n )e hlapcu odtrgal 14 K 40 vin. J« lito prav? Jt-li to kršćansko? Hlapec, poštena, mirna duša, je sirota, brez premoženja, in župnik bi je mislil, da sme s tak?m Človekom postopati, kakor njemu ljubo, da ame delati ž njim, kakor s psom, ki liže gospodarju še roko za prejete udarce! Kaj hočemo šele o hrani povedati? Je to poštena hrana sa težka dela opravljajočega človeka, ako ima za kosilo presno repo, še brez krompirja in brez vsega drugega in za večerjo skoro dan sa dnevom samo GždI, med tem pa delati od Štirih zjutraj do enajstih ponoči? Takšno izkori £č*nje in odiranje poslov je edinole v farovžih mogoče! Samo bisaga ne sme biti oškodovana, pet* m pa kaj nam mar vnebovpijoči grehi! — Močvirje je sedaj po več krajih pv#d vodo; najbolj poplavljena je okolica od Notranje Gorice in Žalostne gore do vrhniške okolice. V iratk em bodo vsa pota tako visoko z vodo preplavljena, da bo promet krajev na ievem bregu Ljubljanioe s kraji desnega brega rasen železnice, ki pelje po visoki škarpi, popolnoma nemogoč. Ž • sedaj so nekatera pota tako globoko pod vedo, da ae po njih le * vozovi, kateri bo pri vožnji do polovioe koles pod vodo, aamore prehajati. Posebne škode naailni element ne bode provsročil, ker poljski pri- jelki so ie skoro vsi doma. Ako pa bede voda silovita, če bode drla io ge silo pretakala, tedaj pa valovi lahko rtiderejo in odnesejo zemljo, v kateri je posejana osimina. V vaeh po gioptih ob močvirja pa sa nabaja po fcietih obilo vode, katera se sploh ob vsakem, nekoliko trajnem dežja pojavlja- — Društvo učiteljev in iolskih prijateljev logaškega okra|a zboruj« dne 12. ostobra ob poln 4. uri popoldn« v šoli na Rakeku m , — Ogenj je upepelil v soboto Lrnacijn Flajsu v fiešnjicab občine Dvor gospodarsko poslopje z vsem, kar je bil j v njem, ter svinjak. Zažgali so kajpak otroci! bkode je 4000 K, zavarovalnine pa le 1200 K. — Na Šentjurskem kolodvoru na Spodnjem Štajerskem so nastavljeni sami N*n>oi, pa tudi vsi napisi so samo nemčki. To ie škandalozno in južna železnica bi morala odpraviti te razmere, če bi koliČkai vpošt»v&?k ravnopravnost. — Prostovoljno gasilno društvo v Mojstrani priredi v nedeljo 8. oktobra »ve*er v gostilni sŠnaerc« vesel'eo s srečkanjem v prid )OgoreJc«*m v R»t»č»b. — Zrušenje predorov na novi karavanski železnici. Nekateri zunanii lissi so dobili od klerikalne strani ves*, da se j* pri H usici in pri Podbrdu na Goriškem srušil predor na veliko daljavo in da se vsled tega otvoritev nove železnice zavleče za pol leta. Z Dunaja se ii kompetentuega vira pojasnuie, i so te vesti popolnoma izmišljene. — Boj za natakarico. Matilda Kralj je bila v Št. Jurju ob Stalnici pri Mariji Trstenjak sa natakarico. M«ja mesten je pa nekega lepega dne odšla in odnesla ne&aj gostiiničarkineg* denarja seboj. Zsto je naprosila ta Franc* Kocmuta in A>o;c>)a Korošaka, občinska odbornika, da sta št.a s občinskim prtrd Btojnikom v gostilno Podrepšrk, kjer je stopila Kraljeva v službo. Kor se s ri dalo nič doseči, poeUl je obsTnski predstojnik po orožnike. Predno so pa t pr»ši», zagnal se je Podrepšek v Kocmuta in ga toikel po obrazu, da mu je otekel- Ko je prišla žandarmerija, d&l» je Kraljeva denar Trstenjakove, braneči jo go-b1 ^Čar )e pa dobil za svoj preju-naški nastop mesec dni zapore. — Prihodnje usposoblje-nosine preizkušnje za obče ];udske in n3ešč*n*s.e šole pr čoo pri o. kr. i^prasevalni konai«*iji v G o-ric i dne 6 novembra ob 8 uri zju traj na c. kr. učitelj šču. Pravilno opredeljene prošnje a* pripust je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 20. oktobra 1905 v rokah c. kr. izpraševalce komisije. — Zakon posl. Wo!fa. Kakor znano, je bil že lani ločen zakon med poslancem Wolfom in njegovo ženo rojeno Stepischneggovo iz Celja. Takrat je sodišče obsodilo \Volfa v plačevanje alimentacije, češ, da je krivda le na njegovi strani. Wolf pa je sedaj prinesel sodišču dokaze, da tndi njegova boljša polovica v moralnih ozirik ni bila mnogo boljša od njega. Sodišče je vsled tega včeraj zakon ločilo vsled obojestranske krivde. V utemeljevanju je rečeno, da se je izkazalo, da obnašanje "VVolfove žene ni bilo tako, kakršno se zahteva od krepostne žene. Imela je razmerje z drugimi moškimi in dobila se je pri njej tudi korespondenca, ki jo zelo kompromituje. — Samomor. V«e?&j popoldne je našla Marija Juhart v Tivolskem gozdu za rezervarjem nekega mrtveca in to takoj naznanila policiji. Policijska komisija je konštat ivala, ds se je zgodil samomor. Poleg mrt vec: je ležal samokres, s kater m se ustrelil v srce in je bil dozdevno »aioj mrtev. V žepu ja imel še pet kron denarja Crevljar Anton Gorjanc je spoznal, da je pokojnik Szantnerjev frfcvijarskt pomočnik Fran Moškerc, 24 let star, rodom iz Bizovika. Vzrok samomoru je baje ta, ker je svojemu v*mhu zapravil okoli 160 K denarja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Poneverba. Policija j» danes aretovala elužfcinjo Marijo L»v eevo, ker je zapravila 200 K d narja, kojega ji je dala njena prijateljica Ana Trohova, da bi ga nesla v hranilnico. Oddali so jo deželnemu sodišču. — Konj je udaril včeraj v Blagovici trenobta Biaovičarja, konjskega mešetarja z Viča in ga nad desnim očesom in na spodnji čeljusti tako poškodoval, da je moral iti v deželno bolnišnico. — Orožnistvo je aretovalo Jčeraj Fr. Roglje, ki je pred par dnevi pobegnil iz preiskovalnega zapora v Metliki. — Delavsko gibanje. Včeraj je odpeljalo s južnega kolodvora * Ameriko 17 Slovencev in 4 Hrvati. v Heb je šlo 25, v Ljubno 19, v Ino-*ost 17, v Sohaibs 23, v Hrašieo pa 16 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 20 Kočevarjev kostanj ueč. — Jugoslovanske novice. — Konferenca hrvatskih opoi i cij o nalnih poslancev n a R e k i se je zaključila v sredo. Na konferenci je bila sprejeta resolucija, ki io priobČujemo v glavnih potezah: V uvodu se naglasa, da so se poslanci sestali z ozirom na ogrsko krizo, da zavzemo določno stališče napram nastalemu političnemu položaju in da oanačijo prav»c svojemu političnemu delovanju. Nato se nadaljuje: Hrvatski postanci so mnenja, da je današnji položaj na Ogrskem nastal vsled borbe, ki stremi za tem, da si kraljevina Ogrska konino pribori po-popolno državno samostalnost. Hrvatski poslanci smatrajo to težnjo za upravičeno zbog tega, ker ima vsak narod pravico, d« svobodno in neodvisno odločuje o svoji usodi. Hrvatski poslanci so prepričani, da sta oba naroda, hrvatski in madjarski, ne samo z ozirom na svoje zgodovinske odnosaje, nego še bolj z ozirom na svoje neposredno sosedstvo in realne potrobe svojega Življenja in medsebojne samoobrambe navezana dru? na drugega in da se je »bog tega treba izogibati vsakega povoda ali vzroka medsebojnemu sporu. N* temelju teh predpogojev smatrajo hrvatski poslanci za svojo dolžnost, da se skupno z ogrskim narodom bore za izpolnitev vseh drž. prav in svoboščin v prepričanju, da bodo te svoboščinev korist hrvatskema in ogrskemu narodu. S tem pa bo dan temelj trajnemu sporazumijenju obeh narodov. Da se pa ta cilj doseže, je prvi pogoj reinkorpora-oija Dalmacije Hrvatski, h kateri virtualno in pravno že pripada. Da se mora reinkorpor&cja izvršiti, se morajo najprvo u-editi parlamentarni in upravnopohtičai odnoš&ji ca Hrrt>t*kern, v to pa je zlasti potreba: 1. spremembe volilnega reda, ki bo odgovarjal svobodni narodni volji; 2 popolne svobode časopisja, odstra nitve objektivnega postopanja in uvedenja porote za tiskovne in politične pre*t:>pke; 3. svobode zborovanja; 4 neodvistno8ti sodnikov; 5. posebnega sodišča v zaščito pol. prav vseh državljanov in 6 posebnega sodišča, ki bi naj sodil uradnike radi kršenja zakonov. Hrvatski poslanci so prepričani, da sa trajno spora-zumljenje med hrvatskim m ogrskim narodom doseže s tem, ako 83 slo štujsjo pravice hrvatskega n*rods, ZHjamdene mu v nagodbi, in a^o se Hrvatski zagotovi samostalni politični, kulturni fiaaccijalni in gospodarski obstanek in napredek. To bo jamstvo za vseobči napredek v Hrvatski, S-avoniji in Dalosaeji, kakor tudi v I * s r i. Da se ta načeia> težnje in zahteve izpolnijo, za to bo skrbel izvoljeni odbor 5 poslancev. — To resolucijo je podpisalo izmed 40 na-vcočh poslancev 31 I&med dalmatinskih državnih poslancev ni resolu* cije podpisalo 6, na čelu jim Ban-kmi, izmed deželnih posianc^v je nista podpisala Carić in Kor'aet, teaa dverne pa se ja pridruži iz B«*-novine dr. Mažuramc Ta resolucija je br*c dvoina velikega političnega pomen*, ker se bo s tsm crotovo znatno poostrila ogrska kriza. Hrvatje so obrnili hrbet Dunaju in se posta vili na etran madjarske koalicije na-dejajoČ ee, da bodo v borbi proti Dunaju dosegli več, kakor svoje dni, ko so pomagali Danaju proti Pešti, mu pripomogli do zmage in bili v z&nvalo za to izročeni na milost in nemilost Madjarom. — Hrvatski odsek pri skupnem trg. ministrstvu v Budimpešti. Pred kratkim so poročale hrvat&k* opozicijo-naine novine, da se je pri Bkupnem trgovskem ministrstvu v Budimpešti opustil posebni oddelek za Hrvatsko in Slavonijo. To vest so sprva proglasili vladni listi za neresnično. V včerajšnjem »Dnevnem Listu« pa priznava dr. N. pl. TomaJie, vod) mad-iarske stranke, resničnost te vesti. Dr. Tomaži pripominja k tej vesti: »Za danes se omejujemo na to, da konstatujemo, da nam nagodba jamči poaebni hrvatsko • slavonski oddelek in da se ne moremo zadovoljiti s tem, da se hrvatske agende preklopijo kakemu drugemu odseku Tu ni drugega izhoda, dotični hrvatski oddelek je treba snova ustanoviti: To je naša pravioa in mi jo zahtevamo! — Za S t r o s s m a y e r j e v spomenik se je dosedaj nabralo na Hrvatskem in v Dalmaciji 26000 kron. — Srbski učitelji v Bosni in Hercegovini se trudilo, da bi se organizcvali in da bi se jim dovolil Bhod, kjer bi raspravljali o svojih stanovskih interes b. Tozadevna prošnja se je ie izročila vladi. Shod bo ali v Sarajeva, ali v M o stara. — Srbske učiteljice — brez služb. Bosanska vlada je letos nastavila mnogo tujih učiteljic, dočim domače srbske učiteljice niso dobile služb Tuja vlada seveđa protežira tujce! Ž*»os*no: « * * —Bolgarska radikalna demokratska stranka s* je osnovala v Sofiji. Oinovals si je svoje glasilo »Demokrat«. Stranka je sa balkansko konfederacijo. — Konferenco bolgarskih diplomatov je sklicala bolgarska vlada v Sofijo. Na konfe renči se bo razpravljalo o stališču, ki bi ga naj Bolgarija zavzemala v bodoče napram maeedousk*mu vprašanja in napram inozemstvu. * Najnovejše novice. — Dobrotvor. Na Donaju umrli bankir T horso h je zapustil n»d 1 milijon K v dobrodelne namene — Petrograjski občinski svet je odklon 1 izvolitev grofa Vi teja za *astuega ČUna. — Štrajk v Berolinu. Vsled štrajka delavcev električnih tovarn je sklenila zveza kovinskih indu-etrijcev, da dne 14 t. m. zapre tovarne v znak solidarnosti s prizadetimi. — Poveljnik avstro-ogr-ske eskadre je postal podadmiral vitez Jedina. — Novo zdravilo proti je-tiki. Prof. dr. Behringer je izpovedal da nastopi s svojim novim zdravilom pred javnost šele prihod njo poletje. O zdravilu je trdno prepričan, da bo imelo najboljše uspehe. * Čudni ideali lepote. Sko raj vsak narod ima svoje posebne ideale lepote. Japonske žene se smatrajo ia lepe, ako imajo pozlačene zobe, v Indiji dajejo prednost rdeč^ pobarvanim zobem. V G-enlandiji si barvajo ženske obraz z modrimi in rumenimi barvili. Kitajke morajo imeti majhne noge, ak i hočejo biti lepe, ter se v ta namen podvržejo mukam. V Perziji je orlovski nes znak lepote pri naoŠkib in ženskab, in v vladar ski rodbini z več sinovi je že večkrat odločevala oblica nosu Rdeči lasje bo v Perziji nekaj proznega ter jih vedno barvajo. N* Turškem pa so naeprctio rdeči lasje višek lepote, in ženske si eveja črne lase redno barvajo. V nekaterih deželah potlačijo matere svojim hčeram nosove, da jih narede privlačne, drugod zo pet devajo glave novorojencev med deske, da postanejo podolgovate ali štirioglate. Na. Kt »iskem, kjer je največ oći ozkih in dolgih, ee smatra majhne, okroglo oko za posebno lepo. Kftajsae deklice si pulijo obrvi, da so poeebno lepe. Turkinje si posh-kavajo obrvi z zlato barvo, k *r vpliva posebno zvečer baje nenavadno * Nemška zverinstva v Afriki. Ban, katere je gen^rai Trot t a najel za voznike in vodnike, a jih je general prisilil, da bo se morali boriti proti H jrorom, so obelodanili v inozemskih listih grozne stvari, ki jih uprizarjajo kulturni Nemci med črnimi. N. m.ti vojaki so poobesili in postrelili mnogo zamorskih žensi. in otrok, čtš, da so vohuni. Več zamorcev bo najprej obesili, pot- rn nanje streljali, dokler niso izdihnili. S*mo v enem dnevu so skunno obesili 25 zamorcev. General Trotha je dal postret|ati ranjene ženska in moške, m*s o da b< jim priskrbel zdravniško pomoč. K-o lepi »kuituronosoi«, katere so na petu proslavljali seljski »N*nacia! * Kos mesta se je pogre-znil v morje. V OJesi je del mesta, kjer rinejo milijonarji svoje vile, izpodjedla voda, da se je zruSil v morje. Milijonarji so zapazili nevarnost pravočasno ter se odselili v notranje mesto. Na zrušeni ze-:nlji je bilo mnogo lepih vil. Poaebno krasna je bila knepinje Femidov-San D jnato, obdana z dragocenim parkom. Vse je požrlo mone. * Vseučilisčni docent na smrt obsojen. Privatni docent na petrograjskem vseučilišču, Tah-Cogto je bil pretečeni teden v J«ka terinoslavu obsojen na smrt, ker je bil obdolžen, da je pri splošnih nemirih napadel policijskega poročnika ter mu prizadjal neznatno rano. Ob sojeni je poslušal svojo obsodbo popolnoma mirno * 80letni ubijalec. V Duga-resi (Hrvašto) se je zavzel 80ietni bivši kočijaž Z a p i i ć sa neko mKdo deklico, ki je pri njem steno vala in kateri je hotel njen ljubimec S t o j a n Košir vlomiti v zaboj. Nastalo je ruvan e med starcem in mladeničem, ter bi bil starec podlegel, da ni zagrabil sekire ter ga ž njo ubil s pošto 10 vin. več je namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda. Knjiga obsega trideset fsljtonov. — Nove skladbe za klavir. Zve z-k novih klavirskih kompozicij op 21 od Jos. Procba«ke, učitelja »Glasbene Matice« v Lubi»»ni je izdal ravnokar založnik E«. W*tsler v Pragi. Ta svesek obsega 4 skladbe in sicer: 1 Pjlonaise, 2 iSillade, 3 Ala singrara, 4 Reverie Književnost — Ivan Balohi Crtica. Č sti dobiček te knjige, ki je izšla v sa loibi pisateljevi in stane eno krono, Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. France Kolman, bajtarja sin, je v Begunjah zagnal šolarju Francetu Mežku kamen v levo sence in ga nevarno poškodoval. Kollman je to storil iz jeze, ker ga je okvarjenec s „šel-mom" zmerjal. Obsojen je bil na 4 tedne ječe. Primož GerČar, hlapec pri Ivanu Terpincu v Kamniku, se je jezil nad svojim gospodarjem, ker ga je k delu gonil. Preklinjal in razgrajal je po dvorišču, končno je skočil v Trpinca, ga prijel za ramo in gotovo bi bilo prišlo do pretepa, da jih ni razdvojil drugi hlapec. Zaradi tega je spodil gospodar GerČarja iz službe. Ko je pa po kratkem presledku šel Trpine za hlapcem gledat v sobo, kaj da dela, je nameril ta iz daljave dveh korakov s samokresom proti Trpinčevi glavi, in nesreča bi bila neizogibna, da ni Trpine urno skočil proti hlapcu, ga trdno zgrabil za roko in jo potegnil na stran, tako da je strel šel tik Trpinčeve glave. Gerčar je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Posestnika sin, I 'rane U čar iz Duplice, je moral ianako ieeen odri niti k vojakom. Zvečer poprej je šel ta s sv«.-jim očetom Jožefom, brate m Janezom in svojim prijateljem Janezom Vidmarjem, bajtarja sinom iz Volijega v Planjavškovo gostilno na Duplic . Med drugimi s- je nahajal tod! tu že precei p'i»ni AlGjzij Kočar, tiščal je v J i (d (Jidazja in sitnaril poleg njega, vsled tega ga je ta po r n-.: od sebe, da je padel proti vra tem, nato so ga vsi štirje tepli. Vid ra»r ga je z neko trdo rečjo tolkel, drugi so ga pa suvali. Pri tem te-oežu so slomili Kočar«u dve rebri. Zaradi tega ravnanja so hih v<«i trije ILčarii že pred devetimi meseci ob sojeni. Vidm*r pa, ki se je pr? krit z begom odtegn:! kazni, je bil šele sfcdftj obsojen na 4 tedne ječe. Jožet Kalan, posestnikov sin v Cerki;«h, ie dal neki večer svojemu tovarišu A tonu Zupanu gnojne vile, da bi pretepel FrAnct-ta Ahlina, ki |-sedel pijan v L'kozarjevi gostilni v Cerkljah. O o* sta šla tja, kjer ee je nahajalo več fantov, vendar ni prišlo tam do tep-eža. Ko so pa fantje odhajali, udaril je Zupan pr»d krčmo KaSac*. z vilami dv&kr&t po glavi, ker je mislil, da ga je t& psovM. Vsi so se zop^t vrnili v gostilno, katero so okoli 10 ure ponoči z*pust>ii Na-enkrat je Kalan potegnil Zopanu vile iz rok. stekel za njim, ao se je ta spustil v beg in gn tako močno po glavi udari), da se je racgahi* lobanjska kost v obsegu dva|«et)ce in razcepila kostna lamela. Obsojen je bil na 6 mestcev ječe. Am&lia Sfcubl iz Š*abeka na Koroškem doma je služila pri tukaj sojem trgovcu Scbnaidtu za tubarioo. V veČftr tnib u^rabfcih mu je vaela okoli 70 K. Scubi pravi, da ima ue-zatsonskega otroka, za katerega ji je ekrbtft-, in ker ni imela denarn h sredstev, sa je tako daleč spozabila. Obsojena je bila na 5 tednov ječe. Pavel Dolar, kleparski pomočnik iv. Prelog«, je v Tržtču iz Podstrešja Šimna Rtegsrja vzel kolo, ki ie bilo laat H*limuta Ri*gerja, v vrednosti 150 K. Vzeto koio je ztm-tnjai s dru gim proti doplačilu 34 K Zamenjano kolo je pa potem prodal v Kalcah pri Logatou za 21 K. Obsojen je bil na 3 mesec* težke jače. Janez B >kavš»k, delavec na Brezovici, je dobro vedel, da se je utre-nil pasji kontamac za ljubljansko okolico, a je vzlic tema pustil svo jega p*a brez nagobčnika okoli letati. Dne 18 malega srpana je ta pes ugriznil pod levim kolenom 13 let staro Ano Vovkovo, posestnikovo hčerko z Viča, ko je delala na polju. Bokavšk pravi, da ko mu je fant prinesel v Zupančičevo opekarno ko s'>lo, se je pes odtrgal in priletel za fantom, nagobčnika mu pa ni saradi tega priikrbel, ker j a pes preveč trmast. Obsojen je bil na 1 mesec zapora. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 6. oktobra. Danes ima poslanska zbornica svojo zadnjo sejo. Razprave so jako živahne ali Škandalov ni. Razpravlja se o nujnih predlogih glede splošne in enake volilne pravica V razpravo je posegel tudi ministrski predsednik Gautsch, ki je rekel, da sicer ni nasprotnik razširjenju volilne pravice, da pa se imajo pri tem vpoštevati zgodovinski in kulturni interesi. Posebno pozornost je vzbudil govor načelnika poljskega kluba grofa Dzieduszyckega, ki je grozil, da zapuste Pol j aki drža vni zbor, če bi se dala Gališki diugačna volilna pravica, kotostalimdeželam Izjavil je, da bodo Poljaki glasovali proti nujnosti predlogov zastran splošne in enake voMne pravice, ter dejal, da veliko nujnejša kakor volilna reforma je prememba državno-zborskega opravilnika. Saja traja še in bo danes najbrže še prav dolgo trajala Dunaj 6 oktobra Danes še se razdeli ekspoze glede kredita 25 milijonov, ki ga zahteva vlada za obstoječa vseučilišča. Kot nekaj posebnega se pripoveduje, da bo v tem ekspozeju tudi odstavek glede ustanovitve novih vseučilišč. Dunaj 6 oktobra. Danes je v parlamentu mala razstava. Razstavljeni so predmeti, ki ilustrirajo nemško kulturo v Brnu, namreč oklic brnskega župana, ki ščuje Nemce na boj zoper Cehe, železna orodja, polena, volovske žile in noži, s katerimi so Nemci napadali in pobijali Cehe. Dunaj 6 oktobra Istrski deželni zbor se najbrže ne skliče, ker Italijani nečejo dopustiti, da bi se govorilo hrvatski ali slovenski v deželnem zboru. Dunaj 6. oktobra. Iz Pefite se danes poroča, da je cesar odklonil Fejervary-Kristoffyjevo volilno reformo in da je vsled tega kombinacija Fejervary splavala po vedi. Dalje se poroča, da je grof Julij Andrassy poklican k cesarja Potrjena ta vest še ni. Brno 6 oktobra Vladi je prepovedala nameravani shod obrtnikov, ki naj bi bil protest ral proti nemški gonji. Moskva 6. oktobra. Vseučilišče je profesorski zbor zaprl, ker se je nekega dijaškega shoda v avli udeležilo vec tisoč delavcev. gospodarstvo. — C. kr*. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da odda dobavo raznega materijala za leto 1906. Dobavati bo med drugim tudi vrvarsko blago, usDJe, stekleno in ščetarsko blago. Natančnejši podatki o predmetih in množinah, kakor tndi ponudbeni vzorci in pogoji se dobe pri gori navedenem ravnateljstva (oddelek 4.) Ponudbe je vložiti pri ravnateljstvu državne železnice v Beljaku in sicer najkasneje do 25. oktobra t. 1. 12. ure opoldne. Darila. Za dijaško kuhinjo v Kranju so došli do 31. avgoata t. 1. sledeči prispevki ia darovi: meščani za junij 26'6i K, profesorski kolegij 12 K, gospa dr. Kušarjeva H. P. 6 K, kazenska poravnava J. Sajovic in A. Danic 30 K (po sodn. adj. Antlojh, adj. Seliškar IA kron, dva konjaka 3'> vin., II. in A. Kuralt-M. Lovše 30 K (kazn. parava, po dr. KuŠarjuV prof. dr. Herle 4 K, dr. Ant. Arko za zdravniške operacije ranj. A. Apetu 12 K. župnik Fr. Uoncelj v Dražgošah 3 K, adj. I. Toporiš itagi, ki mu je pomagal obleči suknjo 1 K, odkupnina za konfiscirano ogledalo 60 vin., partija pri Pavlinu (^nabral Bolča), ko je bil Pavel mehak, 10 K, M. Žumer iz Vogelj 20 K (adj. Seliškar) |kaz. obravn. Crobath-Božič v Škofji Loki 25 K (po dr. Kusarju), profesorski kolegij za julij 13 K, meščani 30 K 60 vin , ko je bila družba v kamrici 15 K in dr. Triller še 1U K, skupaj 25 kron, šolska komisija na Breznici 12 K (oboje izročil nadinženir Bloudek), občina TržiČ za 1. 1905 82 K, Fr. Koblek letni prispevek li) K, nadinšpektor R. Jordan 10 K, P. Lozarju v kamrici konfiscirane 3 K, Stupica in Pavlin 4 krone, tvrdka J. & A. MajdiS na Trati 10 K mesto venca na krsto gospice Anice Majdič, za žetrt vina 2 * vin., na izletu profesorskega zbora v Podbre2tfah 42 K, pri mizi pri PušČavniku 20 K, g Janko Kozmau aagrado, katero je prejel v zamotani zadevi F. P. tO K, J. Sajovic in 1, Sajovic iz Olšcvka 10 K (adj. Antloga), čitalnica v Cerkjjah 20 K kot del čistega dohodka vrtne veselice pri g. Vavknovi due 30. julija 1 H>5, Fr. Luznar nadučiteU na Primsko-vem 10 K. — Za leto 1905/6 je sprejel odbor naslednje zneske: K. Čik, župnik v Žabuici 4 krone, I. Čebašek, župnik na Trati 12 K, po dr. J. Furlann v Ljubljani od I. Komatiča vpo-slan i h 40 K, katere je plačal Fr. Perko ii Tržiča vsled Komatičevega odstopa od kazenske tožbe, po J. Sajoviou „predstava Boja* v Jiig-rovi kavarni 2 K, župnik Fr. Bleiweis v Lesah 10 K, Marija Siler in M. Kavoik 10 K (kazenska obravnava po adj. Antlogi), 2 kazn. poravnavi 20 K ;!'•• dr. Kušarja), J. 6 kron 40 vin. Odbor se zahvaljuje najtoplejše za vse prajete darove ter priporoča „dOa.sk« kuhinjo* nadaljni naklonjenosti požrtvovalnih dobrotnikov; le tako mu bo mogoče preskrbovati 76 sa tekoče šolsko leto na otvo sprejetih učencev. Bonna poročila. „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knral dun. bora« 6» oktobra 1906. Ha\lošt>enJ p*»plr'l. n»u»' Blago *•/• majeva renta . • • » •rebrna renta .... avatr. kronska renta n alata , ogrska kronska „ , „ »lat* „ . . 4°/0 posojilo dežele \v ran Tka 4Vi°/o posojilo mesta SpMet ■ i c 4»/. Zadar 4V.«/. i /o 4V«0/0 bos.-her«, žel. pos. 1908 4 0 Seska. dež. banka k. a. . sst pisraa gal. d. hip. b, pešt. kom. k. o, a. 10°/e pr....... zast> pisma Innerst hr. „ 9 ogrske cen. det. hr....... 4l/t°/0 a. pis. ogr. hip. ban. . cbl. ogr. lokalnih železni« d. dr..... 4* s obl. češke ind. bank« . 4°/0 prior. Trst-Pore5 lok. isl. I0/,; prior. dol. žel..... t«/, B Inž. žel. kap. «/,»/, . 4'/»7 a sv« t. pos. sa žel. p. o. . Brente«. Srečk« «d 1. 1860» , . . . . . . . 1864 ..... j, tizsk«..... , sem. kred. I. amisija . m n »H. a j, «gr. hip. bank« . srbsk« a fra. 10C' — „ turško ...... Sasiiika or«čk« .... Kreditna » • • » • fnomoško • * • Krakovske B . . , • ljubljanska B . • • Avst. rud. križa „ . . . Ogr. „ » c . . . . Rudolfov* . . . . . Salcburške „ . , . Dunajska kota. » . . • . Delnic«. JuŽn« želesciea . . . . . Državne železni«« . . . . aVvstr.-ogrske bančne delni«« . a.vstr. kreditu« bank« . . . Ogrsk« „ . . . . Zivnostensk« „ . . . Premogokop t Mostu (Brux) . Aipinsk« montan..... Praške žel. indr. dr..... Eima-Mur&&yi Trbovljske prem. družb« . . a.vstr. orožne tovr. družbo . . Gešk« iladkom« družba . . . 100-40 100 30 100-fiO 119 35 96 05 115' -6099 100-60 100-10065 100 25 10025 10080 106*50 100-60 100 — 100-- 100*— 100- 75 99-90 99*60 31950 101- 45 .90 75 897 — 164 25 SOS*— 802 — 567 — 103 — 145 60 25-80 476 — 78'— 91 — 65 — 64 50 34 75 62-74 — 535 — 106 lo 880 hO 1653 — 677-rOj 786 50 «47*60 630 — 540- — 548*50 233 6?8-— ;57— 11*36 19 10 2347 23*96 117-42 95 45 S53 50 4*84 100- 60 10050 10070 119 65 96-25 115-20 101*— 101- 60 100- — 101*65 100 35 ICO 40 101- 80 107-50 101*60 100 60 101 — 101--101*75 m(v — 32153 102 45 J 92 75 299 — 166*25 812 — 313 — 274-110 60 146 60 27 81 484-50 83 — 98 50 70 50 5650 36 25 66 — 78 — 646 - - •07 10 6S1-60 1663 — 87850 787*50 249'— 680 20 54 V — ^756 — 549-50 296*— 583 — :58'- Vainte. 0. kr. eekia...... 20 franki ....... tO mark«....... Sovereigns ...... afark«........ Laški banko?«!..... Bablji......i 4 Dolarji...... . Žitne cene v Budimpešta Ure 6. oktobra 1906. Termin. Pšenica aa oktober ... za 100 kg. B PSeniaa „ april 1906 . . „ 100 , , Si „ oktober .... 100 , , K«nwa r maj 1906 . . , 100 „ , Oves „ oktober . . . „ 100 „ „ protiv. 5—10 vin. višje. Včeraj tudi 5—10 vin 11-40 19*13 23 55 24 04 117-62 95 55 254-£0 b-— l5*9S 16 68 13 13-33 12 94 vi:*je. ■eter-ro:obično poročilo j- o ■O O o Čas opazovani* Stanje barometra 1 mm So Vetrovi Keb 5. 6. g. zv. 7.zj. 2% pop. 727 3 727 9 728 7 10 5 10 0 14 2 8l. sever i oblačno brezvetr. j oblačno si j jvzhod pol. ob.ač. Srednja včerajšnja temperatura: 104l ri^rrr-'r: 12 2 — Pnr1**vit»a v mm 17 6. I Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožno vest, da je nas ljubljeni sin, oziroma brat, gospod Matija Borštnik paznik c. kr. tobačne tovarne danes, dne 5. vinotoka ob 2. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v 25. letu mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega rajnika se prenesejo k večnemu počitku v soboto, dne 7. vinotoka ob 5. uri popoldne iz hi.še žalosti, Glince štev. 77, na pokopališče k Sv. Krištofu. Nepozabni rajni bodi priporočen v blag spomin in molitev. Glince, dne 5. vinotoka 1905. 3217 Žalujoči sorodniki. i Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja tekom bolezni in ob smrti nase nepozabne soproge, oziroma matere, stare matere, sestre in tašče, gospe Elize Matajc za častno spremstvo k zadnjemu počitku in darovane ' prekrasne vence, OBobito še čč. duhovščini, slav. vodstvu in učiteljstvu šmartinske ljudske šole, slav. požarni brambi stražiški in slav. pevskemu zboru „Narodne čitalnice" v Kranju izrekajo tem potom svojo naj-presrčnejšo zahvalo 3203 žalujoči ostalia Stražišče pri Kranju, 4. okt 1906. Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583-42 Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa". l vsa. po želo praktični metodi, zmožnost jezika garantirana v 6 mesecih, vabi Še nekaj učenk k GmeseČnemu skupnemu laškemu kurzu i »k rat na teden učitelj italijanščine.* Vprašanja pod Benedetti, Ljubljana, poste restante. 3195—2 Kupim takoj majhno posestvo s hišo pripravno za prodajalno ali gostilno. Ponudbe do 15. oktobra pod: flA. F.'1, poste restante, Kamnik na Gorenjskem. 3209—1 Gospodična ki je absolvirala trgovski tečaj, ter Že službovala kot kontoristinja, Želi vsto piti v službo kot kontoristinja, eventualno blagajničarka, ali pa v kako od vetniško pisarno. Gre tudi na deželo. Dopise prosi pod Šifro „W. V.11, poste restante, Ljubljana. 32U8-1 Prav v obližju državne železnice se odda v najem nalašč za to zidana veliko Klet za vinotržce in gostilničarje. Vprašanja na poštni predal št. 80 v Ljubljani. 3123—3 župana»IVANA HRIBARJA ki stoji tako krepko na naši strani v zadevi z mlekom! 3218 Ve* gospođini. Zalivala. *K£ V mlečnem boju, ki se bije v JjitUjani, si je pridobil „Slovenski Narod11 nevenljivilt in nepozabljicili zaslug. Za neustrašeno zastopanje v tem boju naj bode »Slovenskemu Narodu^ izrečena srčna zalivala. 3219 Po „Slovencu" zaničevani delavci. 1 - Zaradi ogromne zaloge blaga se bo že pred pritetkom sezije prodajalo blago ==================== pod lastno ceno. - = Največja izbira moških oblek in športnih oblek, površnikov, športnih sukenj in zimskih sukenj, paletotov, pelerin in havelokov, deških oblek in otroških kostumov, najfinejše izvršenih damskih kostumov, jopic, paletotov, raglanov, plaščev, ovratnikov-, kril in mičnih bluz. Najnovejši ševiotni ali doubie poldoigi paletoti se prodajajo brez konkurence od 6 gld. naprej. siso e Obleka po meri iz anglešk. ali francosk. blaga se najhitrejše in najfinejše izvrši na Dunaju Oroslav Bernatović Ljubljana, Mestni trg št. 5. UUIDl\a pU lllUll \l UllglUUtt- UM ilUMUUUii- uiuBu \j \j ..uj.n.v, ,An$ltfko skladišče oblek* Lišajasti ljudje tndi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in po* verjena izpričevala iz Avstrije. 5 Lekarnar C« VIT- Rolle Aliona — BahrenfeJd (Elb*). Mesto bi rad premenil izprašan spreten strojnik zmožen italijanščine, nemščine in zadostno slovenščine, vajen ključavničarskih del in popravil, montiraDJa in del pri elektr. razsvetljavi. Pooudbe uprav. „Slov Nar." pod J(št. 3079". 6 Jutri, u soboto, 11, m. KONCERT = uoJnSRe sodbe ,11 Začetek ob 8. zvecep« 3204 1 Vstop pro \ 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa b>: odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakov z močno zbitimi podplati, najnovejše oblik dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi 4 pari nanio & 14. Za naročitev zadostuje dolgost. 3215 Razpošiljanje po povz-1 Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Št. 33.870. 3207-1 Na vozovih in vozičkih, na katerih se dovaža mleko in druga živila v Ljubljano, mora biti pritrjena tablica, na kateri mora biti razločno napisano ime in popolen naslov dotičnega gospodarja. Ta naredba stopa v veijavnost z dnem 15. oktobra 1905 ter se od tega dne počenši vozovi in vozički brez naslovnih tablic ne bodo več pripuščali v mesto ali na trg, Mestni magistrat v Ljubljani dne 3. oktobra 1905. Ces. kt. avstrijske državne železnice C kr. ravnateljstvo dri. železnice i Beljaku. Izvod iz Trozn.egra rečLsu Veljaven od dne 1. oktobra J 905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m določi o» j¥luV.Trb.1Ž' BelJ^, C«*ovec; Mali GlOdnitz, Frauzensfeste, Inomost, Moaakovo. L.ubno če. Selathal v šamm, bolnograd, čez Klei^-Reitimg v Steyr, v Line, na Dunaj via AmEtetten - Ob 7 uri 5 n ijotoj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Maraa, Maaternd Franzensfest«, Ljnbno, Dnnaj, če* Selztha v Solnograd, Inomost, čez K!ein-ReifW v Stev Line, Bndeievice, Plren, Marine vare, Heb, Francove v*res Prago, Lipako. &. Amsr, rjf ,"u o , ? , ,m, T^' *iai 9 Trbi* p°nt»l»l» Beljak, Celovec Mali i nitz, Ljubno, Selitbal, Solnograd, Bad G^stein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc Curicb * reva Pariz čez An stetten na Dunaj. — Ob <. uri 6« a: popoldne osobni vlak <» Trbiž Smohor Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, 6ez Klein Reifling v Sr--' Line, Budej^vice, Plzen, Marijino vare Heb, rraneove vare, Karlove vare, Pra^c v Praeo di' rektoi vo. I in ^ razr.) Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob 10. uri ponoć, o vlak v Irb-ž, Beljak, Frauzensfeste, momoat, Monakovo (Trst-Monakovo direktni vo« , D razreda) - PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki Ob y ur. i* 2 zjutraj osebni vlak t Novo mesto, Stražo, Topiice, Kočevje, ob 1 un 6 m pop iatotako Fm v -r 7 1 u,°b 3-,nr!^3 m ^i^1 vlak 8 DanaJ* fez Amsietten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. voz 1., n raz.). Inomost, Frauzensfeste Solnograd Line Stevr Isl Aussee, Ljubno, Celovec Mali GlOdnitz, Beljak. Ob 7. uri li m zjutraj osobni vlak is Tr Ob 11. uri 10 m dopoldne o&ooni via* s Dnanja čez Amstetten Lipsko, Prago (z Pra-direktni voz I. in U. razreda) Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plzi Budejevice, Line, Stejr, Par!{. 2eoe«a. Cunh, Bregeus Inomost, Zeli ob jezera i: Gastem, Solno^rnd, Ljubno, Celovec, Smohor Pontahei - Ol 4 ai 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja^ Ljnbna, Sejzthala, Beljak Celovca, Malega G.Odnitza, Monako^ U, Fransensfesta. Pontabla - Ob 8. nn 06 m zvečer osobni tiaJ s Dnuaja, Ljubna, Belfak* M r.ua! Malega Glodnica, Celovca. Pontabla. čez SelzthaJ od Inomosta in Solno-rada 5ez Kle 2 Reiflng iz Steyra Linca, Budejevic, Plzna, Marij.n.h varov, Heba, Fraucosvih var v ir. W:kega r IrBOGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobn, ila,i: Ob i J, 44 m L lr osobni vlak iz Novega mesta ■ Kočevja, ob 2 ari 32 m popoldne iz Straže Toplic Nov«* tAMviff in °b, ?• "S.3-6 m ****** »totako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž! kol V SSS* n£^n Vl&kl/- °b 2 ~6 Q ZJUtraj» ob 2- 5 m Popoldne, ob 7 ari 10 m wnn v'tSto .'iS ] m E0? r,samo ob nedeljah iu praznikih in le v oktobru. - PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA UeSani vlaki: Ob 6, uri 4* m ziutraj ob 10. uri 69 m dopoldne ob «. uri 10 m zve^e- Ob 9. ari hb m ponoči tam ob edeljas praznikih in le v oktobru. - Srednjeevropski čas ie za a min. pred krajevnim flasor 1 j^uui* irjTg Ernest Hammerschmjdta nasledniki MADILE, WUTSCHER & k„. trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga 3496 poljedelskih strojev in orodja. Sprejema zavarovanja Človeškega Življenja po najraznovTstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobona droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjSajoCimi se vplačili Vsak Kan ima po preteka petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka vPragi, Rez. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnina in kapitalije: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države b vseskozi slovansko • nstroilno opravo. 5—115 V« pojasnila daja: Generalni za stop v Ljubljani, iegar pisarne bo v lastnej bandnej hiii Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjnje takoj in najknlantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in obcnokohstne namene. Izdajatelj io odgovorni arednik: Dr. Ivan Ta v 4 ar. Lastnina in tisk „H aro dne tukarutv 19846818