230. številka.                          Ljubljana, v torek 2. novembra                       XTX. leto, 1886.
Ižhaj« v»Hk  dan Bre*«'r» izmSi nedelje m praznik«:, rer velja po pošti preje'i.Hr. /,a »i » siri.; nko-uije:skt> dežol- -.-;   v*e leto 1;> #MM /.«. pol  li>tn S irkl.,   za, č=^trt leta 4 g\A.f xa wi«in  mcsrc  1   ;rld. 40 kr. — Zh Ljnb Ij tmo Tirex i-o*kiJHii.ia na tlt*;u /:* • ae  leto  IM  vM , ra t-vtrt Seta. :J #ld. .!<» kr.   7,.«  ji deti   u\r&','-;   1  tfld.. 10 !<r.  Zh  po<šiij*tnj<-  nn  itom raćm:* ».•  po
10 kr. za inc8i.c,  po it>) kr.  za Oetrt ietai   — Z* t;it i o dežeK- tullko vei, kniitr puiUuin i ",i>»S--i.
Za oanani Ih. plačnje »n od CetiriHti.pne petit-vrste po *-kr i *t f" *z'   '"'•'  '*''. »kl!lt tlakn, po 5 kr., ćr 8r- ii> 4.rnt,  u.  f>o 4 nr. <>« «e trikrar uli večkrat tiaka.
Dopisi uaj se izvole trankirmi,        Kokopiei ^TuT^^iH Ured ni 3r v.» in  ti p r h vniStv» je v  K<uln!fa Kiri>i.*u hiSi,   ...Oledališk* stolh«-1.
Up riivu i At v li  «:■]   ;>«  buitftr-"lijo poaiij.-ui   imivirriii.i:    r«ivUui:icijc,  o/ritmi!*,  t. :. var   ■-•'i'i,;iii.*n- *ivrm sr.vut'i.
Vabilo na uaročho.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novu naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o praveni ćasu ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
▼elja   za Lj u bljanske  naročnike   brez   pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld.  — kv.
„   pol leta........6    „    50   „
„   četrt leta........3   „    30   ,.
„   jeden mesec.......I    ,,      10   ,.
Za pošiljanje   na   dom  se računa  10 kr. na mesec.
30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po p o š t i velja:
Za vse leto   ...         ....    15 gld.   —■  kr.
„   pol leta........8    .,    —   ..
„   četrt leta........4    ,.    —   ,,
„   jeden mesec.......I    ,,   40   ,,
B^*" Naročuje se lahko z vsakitn dnevom, a h krntu se mora poslati tuđi naročnina,   drugače se ne ozi-ramo na dotično naročilo. UpritvtitJStvo .,stov. iVarofta**.
Schmerling proti Pražaku.
Na Dnnaji, 29. oktobra.
Nov napad je včeraj zvršil se na ukaz pravo sodnjega ministra barona Pražaka o«i 23. septembra t. 1. V seji gospodske zbornice je dvignil se prvak avstrijskih centralistov in gennariizatorjev, vitez Schmerling ter izustil predlog, naj gosjmdskn zbornica imenuje devetero mož v komisijo, ki bode naj nove jši ukaz pravnsodnjega miniatorstva pretresala glede na postavnost in politični pomen njegov ter sestavila o tem poročilo za zbornico. Temu predlogu je pristopilo še nekaj drugih ćlanov opozicije, mej njimi tuđi kranjski baron Apfaltrern,
Predsednik najvišjega sociišča tedaj proti načelniku pravosodnje uprave! Vitez Schinevling čuti I se je tuđi o tej priliki političnega sodnika ter je že naprej obsodil PraŽakov ukaz, naštevši svoje „erwagungen". Prva premisa je, da je jezik notra-nje službe po sodnjih in političnih u radovi h nemški jezik, druga, da to načelo zahteva država ter jed-notnost uprave, tretja, da se ukaz ne ujema z izja-
vumi mini.sterskega pred-'.-iluiku, ćetrta premisa, <la .se ne sklada z innogimi doloćili uajv. patenta u<l ;i. maja 1853, peta, da bode ukaz kvarljiv pravo-Hodju ter velikomu <U'!u s-nlniskt^a stanu, šesta in zadnja prtmipa, da ukaz vv.buja poinižljaje v držav-nopravnein ter političnom zmislu.
Iz teb pretnis s!eli obsodba za ukaz ministrov in se<lanjo vlado, in to obsoitbo naj izrečf3 posebna komisija gospodske  /t^niice.
ZnuiH) ni še,  hod«' li  gospodska zbornica uvrf> dila   Schmedinjrovei    žpi;i    a to se že danes  labko ivt't1.  da soiliAće,  ki y   •./.eto  .z  tako sijajne  korpo racije, kakor |e gospodska zbornica, \w bode   iz ta-cih (»rensis   <lelalo   skU'j»ov,   Uakeršne   bi   ra<l   ime! atm'i   Sehinerling in  /. i*:im  vied   vae  opozicijonalno neništvo.
Pi'pmise so jalov<>. ker nikjer v postavah av strijskih ne nabajaino zapistinegn, da bi notranji službeni jezik po urailib nioial biti baš ueinšk'i. ker (ltugir* nepristrati^koiri opa/ovalcu nikakor ni jasno, <la bi bilo za državo in njeno upravo nevarno, e*» se sodniki v senatili posvetujejo v jednum av ntrijskili jezikov, ker tr^tjir* hesede ministerskeija prcdsednika po našej ustavi vsaj ik'so jedini in ne-zmotl.jivi vir intetpretaeiji prava in uredbi uprave, kor i't'trtit; pnivosodju veliko bolj prija reševanje pod načelom neposrednosti in ker je tako reSevanji1 bolj važno, nego-li eksisteuci jednega ali druzega sodnika, ki ni zniožen oboh dezelnih jezikov, ker so filednjič pomišljaj i v tirzavnopruvnem in politić neirt zmisiu zastran j^d'iakopravnostne naredbe [>o-polnem prazni in ničevi. Iz tacih premis, ki so gole Bplošnje fikcije, ki nemajo temelja v postavi in nnj-nej potrebi, se ne ilajo nikakešui iuzlogi zajemati proti ukazu gospoda barona Pražaka. Jedina kou kretna stvar, ki jo je vitez Schmerling navel, ila je njej protiven ministrov ukaz, bila bi najv. pa tent od 3. maja 1853. A to je patent, na kateri se je gospod baron Pražiik sam sklicaval, ko je nd-govarjal na Maggovo interpelacijo, da bi z mini podprl svojo naredbo. Oe bi predsednik najvišjega sodišča niogel podreti lo pod[)oro, potem dobro! A znalci patenta, kakersni so v gospodske) zbornici bodo teško dali, da bi vitez Schmerling svoje slabe moči s tem zastonj tratil in trudil se za dvomljivo slavo neuspešnosti.
Ukaz pravosodnjega   ministra   je   pravičen   in
posta vno osnova u, zafo ga ne morejo ra/rušiti piši, naj tuđi prihajajo od „avtoritetu a la Schmerling ! Oče germanizacije ima še sedaj skrbi za privilegije svoje hčere in to je tisto, kar nm gle-io na Praža-kov ukp .lela „siv las", ne pa država, jednotnost uprave,   •  avosodje in druge take resne stvari!
Nemško-liberalni časopisi danes drug za drugim člankarijo, da se je pravi oglasil proti baronu Pražaku, ko se je oglasil vitez Schmerling! Ali razaodni Ijudje s« ne bojijo već tucili strahov, nego le žiil j i in je, da je bila kedaj v Avstriji doba, v lisitcrej so ti strahovi, kakor mora ležali na prsih državi zvestega, s postavo obd^ncga slovanskega no roda in da Še dandanos ti strahovi skušajo uve I ja viti se in v svojem področji se jati niižnjo proti ukazom, kakeršeu je ukaz, vrhovne pravosoduje uprave!
Iz državnega zbora.
Na Dmiaji, 30. oktobra. [Izv. dop.j Pravosudni ininister Pražak odgovarja na in-teipelacijo Celjskega Foneggorja, ki ju nevoljen, ali, ih» bočete, popurjen bi I, ko jt% slovenski posla-net- Vošnjak lani zbornici posbuicov razkiil rudne nepostavnosti pri Celjskih porotnih sodnijab. Današnji odgovor ga utegne še huje popariti, kajti mi-(listfr je flejal, da j« njegova dolznost poizvcditvati, je li resn-čno ali n-1, kar državen poslauec sodni-jani očita. Zato je stvar preiskaval in inšel, da v Celji pri por<itnih sodnijah ni vselej vse v redu, zlaRti ni prav, da slovonfičine nezmožni porotniki sodijn o slovenskih strankah. V tem zmislu posije ministar Graškim in Celjskim gospodom prinieren pouk, „lielehrung", da itnajo v Celji le slovenščine zmožne porotnike pripuAcati. No, dobro jo je skupil, jezifni Forregger, „Belehrung" za svoje Celjske pristaše.
Nagodbe o carinskoj zvezi z Ogersko je vspre-jetih XIV. členov. Danes začnejo obravnati o XV. členu, kateri ima določhe o krošnjarstvu. Upisanih je mnogo govornikov. Prvi dobi bosedo štajerski Reiclier, ki zastopa peščico meščanov v Judenburgu, Muravi itd. On je za trde postave zoper košnjarje, jednako tuđi naslednji govornik, znani antisemit Pattai, za n im Ftlrnkranz. Levićarji so zopet hoteli po ime-nih glasovati, pa zbornica jim odbije potratni nasvet. Zbornica vsprejme člene XV.—XXII. z dotičnimi re-
LISTEK.
© sir Igrx st d»
(Po D' Auiici a u.) I.
Prva hoja po mestu.
(Dalje.)
Neizmerno prepletene ceste se vijejo okolu holmov, se spenjajo na nasipe, drže tik prepadov, lezejo pod vodovodi, se razpuščajo na uličice, vo-dijo stopinoma mej grmovje, mej pečine, mej po-drtine, mej pesek. Časih je, kakor bi si veliko to mesto oddihovalo v šamoti na kmetih, potem pa se razteza spet gostejše, pisanejše, veselejše; tukaj ravno, tam krivo, malo dalje se strmoglavi ja in gubi, pa spet zbira; na jednem kraji se kadi iu ropota, na drugem spi; na jedni strani se rdeči, na drugi beli, Da tretji zlati, četrta stran ti predočuje breg cvetja. Veličajno mesto je to: vas, gaj, luka, pu-Sčavje, strabotna kupčevarna, pokopališče, vse to se izmenjuje brez konca in kraja, atopinjasto se vzdi-govaje jedno nad drugo, tako, da z nekaterih višin
pregledaš z jednim pogledom vse različnosti, kakor bi gledal ćele pokrajine.
Neizmerna množina obrisov se zrcali povsod na nebu in na morji, ki so tako zgoščeni, tuko noro potrgani, tako zobčasti od divne različnosti stavb, da se ti raešajo pred očmi, kakor bi drhtali in se prepletali mej seboj. Iz srede turskih hiš se dviga evropska palača, za minaretom zvonik, na ravničici kupla, za kupio zidovje, kitajske strehe kioskov, nad pročeljem gledališč omrežena okna ženišč nasproti stekleuim oknom, mavriška okenca uasproti ograji s kolci, izdolbine bogorodic pod arabskimi loki, grobovi po dvoriščih, stolpovi mej kolibami; džamije, judovske bogomoljnice. grške cerkve, katoliške in armenske, druge nad drugimi, kakor bi hotele kviš-kovati, po vseh prazninah pa so ciprese, bori, smokve, platane, ki razdaljajo veie nad strehami. Nepopisljiva zidava, bolj izpopolnjujoča, podpira ne-števne hibe zemljišča z drobnjavo hiš, sezidanih v robove, da so videti, kakor trovoglati stolpovi, kakor ravni in obrnjeni piramidniki, kakor okroženi mostovi, podpornje, obkopi in pa vse razmetano kakor usadi in plazovi kakega  briba.
Na vsakih sto korakov se vse menjava. Tukaj si na cesti kakega marzeliskega predmestja; zavij, pa si v azijskej vaši; kreni spet, pa si v grškem predelu ; obrni se šo jedenkrat, pa se najdeš v tre-bisondakem piedmestji. Po jeziku, po obrazu, po liku hiš poznaš, da si se prestavil kakor v drugo državo; kajti tu nahajaš francoskih umotvorin, italijanskih prog, angleške pisanosti, cepičev ruskih. Na ogrom-nem obličji mesta vidiš z zidavo in z barvami predočeno veliko borbo, ki se bori mej kršćanskim plemenom, ki premaguje in mej osmanskim plemenom, ki brani s poslednjo močjo sveto zemljo. Na Carigrad, ki je bi I svoje ilni popolnem tursko mesto, navaljujejo od vseh strani krščanski predeli, ki ga počasi grizejo na ubalih Zlatega roga in Marmar-skega rnorja. Po drugi strani se lastenje godi strelovito: cerkve, bolnišnice, javni vrtovi, tvornice, u&ivnice pretrgavajo osmanske predele, nadvisujejo pokopališča, napredujejo z grića na grić ter črtajo po razrovanem zemljišči že podobo velikega mesta, ki bo jedenkrat pokrivalo evropsko obrežje Bospora, kakor sedanje mesto pokriva obali Zlatega roga.
(Da\je prih.)                                    £
t
fr-:
solueijami vred. K členu XXIII. govori Dunajaki demokrat Lueger in napada močno ošabne Madjare, ki za ti rajo Nemce, Slovake, Runmne Želi, da bi naši ministri le toliko pogumnosti imeli, kakor ma djarski, veliko boljših pogojev bi dobili za zvezo. Poudarja potrebo, da se prihodnjih 10 let naši na rodi naućijo složnosti in potem bodo Madjari morali odjenjati. Burno bravo-klicanje mu zadoni. Na to prasne kvišku šulvereinski glavač Weitlof in pravi, da se bodo Nemei z Madjari pogajali, a nik-dar s Slovani in očita Luegerju, da ne izraza mnenja mesta Dunajskega. Lueger mu odvrne, da ao l)u-najčani, kolikor so nezavisni v svojem mišljen)i, istega mnenja, kakor on, kar se je najavilo pri njegovih volilnih shodih. Clen XXIII. vsprejme se neizpremenjen.
Odsek nasvetuje v §. 3, da nagodba o carin-skej in trgovinske) zvezi z Ogersko obvelja, kadar to ćelo ministerstvo dolovi.
Vodja levičarjev Cblumecky zahteva, naj to določi in rok za vse druge nagodbine dele na pr. za banko in za sladkorski davek še poseben zakon, ki se ima skienoti. Ugovarja minister Dunajevski. Zopet se glasuje po irnenih in Chluine cky propade h svojimi pristaši s  142 proti  17C  glasom.
Naposled sklene zbornica skoro jednoglasno ves zakon vsprejeti v tretjem čitanji.
Predsednik naznanja, da bode prihodnja seja še le po novem letu, se poslovi od poslancev in sklene sejo.
Predlog grofa Clama.
iKoui'c.)
Deželni zbori so poprek nesreća za slovanske narodnosti, in sklepi teh zborov pospešujejo od kraja neslovanske narodnosti. Jezikovni odsek ne more namerjati, da bi se ti sklepi pomnožili še z dru-gimi deželnuzborskimi sklepi, antpak inu je skrbeti, da se zatrejo dotične krivične določbe popolnem. Po takem ne more državni zbor povećati oblasti deželnib z\ orov v narodnostnih zadevah, kakor v jedno iner zahtevajo Poljaki iu Celii. Ilazširjena deželna avtonomija ne izvrši nikdar narodne jedna-kopravnosti pravično, in na to stran ne more biti slabša nobena vlada, kateri je kotiećno vender gledati na obči državni red, ki pa bi se spremenil naposled v brezredje in prekueije, ko bi hotela z abso-lutno močjo zatirati pojedine narodnosti.
Clamov predlog glede na oblast deželnih sa-mouprav ne more imeti druzega, nego ne ga ti ven praktičen pomen, n amreč da se dcželnim zborom o d v z a m e oblast d o 1 o č e v a u j a v n a r o d-nem oziru. Tak negativen predlog pa utegne z dobro vestjo jezikovni odsek staviti tuđi brez nabi-ranja dosedanjih določeb, izvirajočih iz deželne samouprave. Posledice teli določeb so preočitue in preobčutne za slovanske narode, da bi bilo še na-biranja treba.
Kakor smo videli, se opira vlada pri izvrse-vanji narodne jednakopravnosti na prejšnje določbe, to pa zaradi tega, ker nema drugih določeb, izvi-rajočih naravnost iz 61. XIX. osnovnih zakonov. Vlada je navezana na prejšnje vladne določbe in kolikor toliko tuđi na sklepu deželne samouprave. Vladi pa bi bilo laže opirati se na specijalne določbe, ki bi se dale nu podstavi čl. XIX., saj bi ji ne bilo treba iskati starih določeb, o katerih še gotovo ni, ali ne nasprotuje druga drugi. Lienbacher na pr. je hotel dokazovati nekuj jednakega glede na Pražakovo najnovejšo naredbo.
Ali pa ni tuđi čudno, da se sklicujejo in tako
rekoč morajo sklicevati  na določbe,  ki sezajo daleč
tja, preduo je bila nodeljena sedanja ustava V Ali ne
hodijo   narodni   zastopniki v državni zbor   na pod-
lagi sedanje ustave V  Ali neso pripoznali vsi narodi
te ustave V    Zakaj se torej   nabira  ali hoče nabirati
gradivo iz predustavnih  dobV    Po največ ima tako
gradivo   zgodovinsk   pomen,   in   zgodovina iz pred-
ustavne dobe   razodeva   določbe,   ki ne morejo biti
za narodno jednakopravuost popoluiše, nego   ustava
sama.   Saj bi drugače ne bilo treba postavljati po-
sebnega člena v ustavo brez   specijalnih,   razvršče-
nih doloteb.  Člen XIX. je vemler postavljen, da se
po   njem   ravnajo   narodi.   Vlada   pošteva   ta člen
Ce je   voljna,   jedino toliko,   kolikor se ujema s
prejšujimi določbami,   ker   ne pozna volje   na
rodov po z a k o n i t i h s ]) e c i j a 1 n i h d o 1 o č b a h
Narodov dolžnost je torej, da vladi razodevajc
svojo voljo   s   specijalnim" takimi  določbami,   in č(
nočejo jedni narodi sporazumljenja z drugimi narodi
je izvršba vender   iu o ž u a   s   p o m o č j o p r i
p:oste    većine   onih    n-« rodov,    ki   i majo voljo za i z v r S b o!!
Namesto da bi lorej jezikovni odsek tratil čas z nahiranjem starih doloćeb, naj rajši gre kar naravnost na pozitivno, izvirno delo, na določevanje, kakorsnega ni še bilo, kuter.» pa se zlaga s členom XIX. Vse prejšnje je nepopolno glede na oblast vlade, kakor glede na to, kar so doslej ukrenili deželni zbori. Poslednji neso izdali samo nepopolnih, ampak tuđi premnogo krivični!' dolofieb, katere naspro-tujejo ustavi in posebno rlenu XIX. te ustave. Ozi-rati se preveo na preteklost ali ćelo poudarjati „se-daj veljavne norme," se pravi, pozab-ljuti i n prezirati ustavo samo. To pa je najveća napaka, in je žalostno, da si daje iz-podmikati tla dokazov ćelo desnica, kedar jo opo-zarjajo na predustavne določbe. Se ćelo vlada bi jo pogodila bolje, kedar izvršuje narodno jednakoprav-nost, da bi naravnost dokazala, kako se njene vsa-kodobne določbe ujemajo z ustanovnim členom XIX. Desnica pa mora pomisliti, da jo samo slepe, kedar j i n a v a j a j o s t a r e j š e d o 1 o č b e Dokazi tiče jedino v ćlenu XIX. in nikjer drugod; gradivo, ki se nabere na predlog grofa Clama, bo torej koristilo jedino toliko, v kolikor se porabi za izvršbo člena XIX., torej da se osnujejo laže skupne in sistematične nosamične določbe za to izvršbo.
F   Podgornik.
Polit.ičn i  razgled.
\otrjrsij i* dežele.
V L j ubijani  2. novembra
V ogerskej «lcle«»u«*iji bodo grof Julij An-drassy, grof Apponyi in drugi delegati napadali vna-njo ]>olitiko grofa Kalnoky-ja, Očitali nm bodo m-kda, da v orijentskej politiki kaže premalo energije na-sproti Rusiji. Ogerska vlada odgovarja vladne pristaše, da naj no  napadajo vnanje politike.
Finančni ekspose grofa Szapary-ja je napravil jako slab utis, kajti pokazal je, kako slabe so ogvrNRe tinanee. če tuđi primankljaj znaša samo 22 inilijonov, morala bode država vender vzeti na posodo 3(i"6 milijona, da dobi denarja za nekatere druge potrebščine. Posebno nevoljo je vzbudilo na povedano povišanje raznih davkov, da se povekšajo državni dohouki. Ogerska je že itak na vse strani preobdačena, pa jej vender še vedno povišujejo davke.
TiitfKiue ^lrž.avc.
Razmere v JKolgari.fi se za sedanjo vlado hujšajo. Zlasti Vzho<(norumelijei nič več dosti ne marajo za Stambulova in njegove pristaše. Dokler so v Vzhodni Rumeliji mislili, da vlada dela za kneza Aleksandra, bili po jo pripravljeni podpirati, kajti Battenberžan bi I je v Vzbodni Rumeliji nekda priljubljen, ko se je pa regentstvo izjavilo, da bi se zadovoljilo tuđi s kakim drugim vladarjem, je pa izgubilo simpatije v Vzhodni Rumeliji. će se Alek-sunder ne vrne, potem je Vzhodnorumelijcein vse jt-dno, naj vlada Stambulov, Karavelov, lladoslavov ali pa Cankov. Vlada vzdržuje red le z velikim pritiskom. Ruske pristaše povsod zapirajo. Tako so v Plovdivu zaprli Hakanova in Gešova, ki sta na sumu, da sta na skrivnem delovala za Busijo. Ker sta znana kot poštenjaka, bil je narod jako razburjen, ko so ja deli v zapor.
II >zmcre mej IIiimIJo in Itolgnrijo se neso še nič zboljšale.    Kakor je   videti,   Rusija  vsekako hoče odpraviti sedanjo bolgarsko vlado, predno bode volitev kneza. Ruski listi zahtevajo, da Rusija začne odločneje  postoputi.    „Ruskij Kurjer4* pravi,   da ni dosti, da se je odposlalo nekaj ladij, ara pak se mora v llolgarijo odposlati jeden del vojske, ki bode pridobila veljavo   poveljem  ruskih zastopnikov.    Rusiji se ni treba ničesar   bati.    V 13olgariji  ne bode za-dela niti na Avstrijo,   niti na Nemčijo,   niti na An-glijo, niti na Turčijo. Našla bode tam samo pešcico ljudij, ki so si znali  dobiti oblast v roke ter zape-ljavajo narod. — Največ še od okupacije odvračajo Rusijo   slabe tinaučne ra/mere.    Finančni   minister Bunge se je nekda izjavil, da ne upa za vojno dobiti posojila. Pomanjkanje denarja pa gotovo ne bode dolgo Rusije oviralo,   saj je znano,   da se za vojno dobi denarja, če bi ga za drugo ne bilo moć dobiti. Vsaj je še Turfivja dobila denarja za vojno 1877. 1. Ruski tinančni minister Bunge je zapadnjak in morda sam ne mara, da bi Rusija začela akcijo in zatega-delj vedno kaže na slabe iinaine.   S tem  pa Rusije ne bode zavri na   njenem   potu.    Če se bode carju zdelo potrebno zasesti Bolgarijo, ali pa začeti vojno, bode moral finančni minister   preskrbeti denarja ali pa narediti prostor   komu   druzemu     Poslednji čas se zopet bolj govori o  ruskej okupaciji.   Da v Rusiji res neso voljni nič odjenjati, kažejo razne vojne priprave. Inženerii  pomorskega ministerstva pregle-dujejo   Odesko  pristanišče.    V Udesi je že zbranih j     40.000 vojakov.  — Neničiju, in Avstrija nekda pri-^     govarjata Itusijo,   da bi   priznala   bolgarsko   veliko sebranje, in jej obetata, da bodeta  delali na to, da >     bodo Bolgari  volili kako Rusiji povoljno osobo knezom.    To prigovarjanje   pa ne   obeta dosti uspeha.
Rusija vedno energičneje postnpa v Bolgariji. V Varno j« priplulo nekda zopet već ruskih vojnih ladij. General Kaulbars je pa objavil vladi, če ne izpusti zaprtih častnikov, da bode ostavil Bolgarijo in naj bode odgovorna za posledice. Vlada mu je odgovorila, da bode izpustila častnike in tuđi skrbela, da se ruskim podložnikom nič žalega ne stori. — — Ruski konzul v Varni je pa že pretil z bombar-dovanjem, ako bi oblastva ovirala izkrcanje ruskih pomoršćakov, ali pa odpošiljanje selov v sosedtije vaši. Misija boIgarsUega odposlanca Grekova j)H tnr<4ltej vladi bode najbrž brez uspeha. Gre-kov si na vso moč prizadeva, da bi Turkom doka-/,al potrebo, dii se precej voli knez. Turčija pa ni teli mislij. Veliki vezir mu je posebno poudarjal, da sedaj, ko je odstopil knez Aleksander, zjedinenje Bolgarije in Vzhodne Rumelije nema več pravne veljave. Cari^rajski zapisnik se izreka le za osobna unijo, ki je pa prenehala, ko se je odpovedal knez Aleksander, zategadelj bi se sedaj deželi tuđi skupno vladati ne smeli.
MrlftNlti kralj Milan izjavil je proti bolgar* skenm zastopniku svoje obžalovanje zaradi dogod-kov, ki so prouzročili, da je knez Aleksander ostavil Bolgarijo, in poudarjal potrebo vzajetnnega po-stopanja vseh balkanskih narodov. — Nekerau ru-skemu listu se i>oroča iz Belega grada, da je kralj Milan nič več ne nadeja, da bi se kdaj spravil z Rusijo Jedino uporo vidi v Avstriji. Proti nekemu vodji opozicije se je kralj nedavno izjavil, da bodo avstrijski batalijoni prišli v Beligrad, ko bi ga sku-kuU odstraniti, kakor so Bolgari kneza Aleksandra. ■lupiti veleposlanik v Carigradu je res na-govarjal Tureijo, da bi Rusom odstopila otok Kalko. Sultan je pa na to odgovorit, da po Koranu ne sine odstopiti brez boja nobene dežele, kjer bi-vajo pravoverni. Rusija si sedaj nič več ne priza-dova pridobiti omenjeni potok.
Angleški listi se jeze, da Turiti nečejo skle-niti zveze z Anglijo proti Rusi|i. Turski on'eijozui listi pa jim odgovarjajo, da se sultan kot vrhovni načelnik islama in egiptski suveren ne more bratiti z Anglijo, dokler poslednja ne izprazni Egipta. Ako Angleži izpraznijo Egipet, pa bodo pridobili prejšnji upliv ob Bo poru. — Ker so ruske vojne ladije pri-plule v Varno, odredila je turska vlada, da bode već turskih vojnih ladij krožilo ob vzhodnorumelij-skem  obrežji.
V An^lijt se še vedno nadejajo, da bode Avstrija začela vojno z Rusijo. Ko Avstrija začne vojno, bode pa tuđi Anglija stopila v akcijo ter pomagala Avst'iji. Zategadelj pa mej Anglijo in Avstrijo ni treba nikakega sporazumljenja poprej, kakor se je izjavil nek angleški državnik.
lliiMijii je bila s Kitajem zaradi ineje nekaj navskriz. Pred lukatorimi mesei-i se je že govorilo, da morda priđe do voine mej tema državama. Sedaj je pa, kakor se poroča iz Peterburga, ta stvar poravnana. — Bobara se vedno prijaznejša kaže Rusiji. Trije bratje boharskegu emira so prišli v Peterburg in ustopili kot praporščiki v rusko vojsko. — Železnica iz Merva k Oksusu je že skoro do Sure popolnem dodelana. V Širabadu je Rusija zbrala 30,000 vojakov. Soteske in pote, ki vodijo v Indiju, pregledujejo Rusi.
ItavarMkl parlamentarni krogi premišljujejo, da bi se premenila ustava. Po sedanji ustavi se ni moglo preprečiti, da ne bi bil postal blazni princ Otou I. kralj, vladanje seveda se je izročilo regentu. Dostojnosti Bavarske nasprotuje to, da bi imela blaznega kralja. Premenila se bode tedaj ustava tako, da bode blazni Oton sicer pridržal si naslov veličaatva, krono in vso oblast bode pa dobil regent Luitpold.
IlclgifMka vlada je predložila zbornicama važne nacrte socijalnopolitičnih zakonov, ki se tičejo prepovedi, da bi ženske in otroci delali v rudnikih, prepovedi ponočnega dela žensk in otrok, osnove samostojnih delavskih zbornic, in delavskih razso-dišč in preskrbovanja delavcev, ki se pri delu po-nearečijo.
Dopisi,
Jf  —. Iz polit,  okruja kočcvakega
29.  oktobra.  [Izv. dop.] Daudaues je po nekodi pri-slovica:   „Vsakemu   svoje!"  — več in  tu  in   tam nmnj v veljavi,   dostakrat pa je  pravim   zaslugam in možein, ki so si  jih  za  blagor   človeštva   itd. v resnici pridobili, v plačilo le — sama — nehva-ležnost sveta! In to bi ne smelo biti, kar bi zlasti „višji duhovi" — sovražiti morali. Pa — k stvari! Po   dvamesečnem   neusrailjenem  gospodarstvu uničena je v Loškem Potoku slednjić   prava pošast v podobi azijske kolere katera je zahtevala v teku zgoraj navedenega časa v tem  kraj i nič manj nego triintrideset osob!   Sedaj se nam usiljuje vprašanje (in z nami vred morda tuđi še marsikomu druzemu): Kdo so tišti organi in kdo tišti tlovekoljubni ljudje —  možje, ki so v času sile pripomogli s požrtoval-nitn svojim dejanjem, s trudom in brez sleherne bojazni hiteli nesrečnim na pomoč in rešitev življenja 1 In neso mar teh mož dotične   zasluge  najmanj   toliko vredne, da  se  na bornem  papirji   ocenjajo  in omenijo! Vsekako! Uborno tako plačilo!
Kdor je opazoval v LoSkem Potoku v kritič-nero tem fasu neumorno delovanje zoper epidemijo ondotnega gospoda župnika Ant Žgurja, zatem g. župana Ivana Kn a v sa s svojim obč. tajnikom M. Tausesom, ne glede na to, da so pri nevarnem in težavnem tem poslu tuđi dolžnosti svojega stanu opravljali, — vsak tak opazovalec torej mora setlaj izreći sodbo, da: ti inožje so dosta već sto-rili nego je njih dolžnost! Ne vaakateri njihovega stanu bil bi žrtoval vse svoje moči bližnjemu svojemu v prid! Tega smo preverjeni in i narai vred biti srne preverjen še marsikdo drug! — Kjer se ne na nočne ne na dnevne ure človek sam ne ozira, da bi resi I življenje celim družinam, in nr glede na to, je li nesiečni bližnji njegov prijatelj ali sovraž-nik, tam je žrtoval za ćloveštvo deloma že nekaj življenja, in tacerau giv dostojno plačilo!
Tu naj velja gasio: Vsakemu svoje in pri-merno platilo komur gre!   In s tem: Sapienti sat!
Domaće stvari.
—  (Presvetli cesar) podaril je za zgradbo po povodnji   dne   23. in   24   septembra   zrušenega mostu v Poljanah in manjših mostov v občini Trata, in pa za popravo občinske ceste v Žabjivasi 1000 gh>
—  (Na   Goriškem) bil je preteklo  soboto sa Valusaijevo mesto državnim   poslancem   izvoljen prost monsignore Jordan. Dopis o tej volitvi priđe jutri.
—  (Dnevni   red   javni   seji   ljubljan-skega raesta)  v   sredo   2. dan   novembra  1886. leta ob 6   uri zvecer v mestni  dvorani.    I. Nazna-nila prvosedstva.   II. Finantnega odseka porocilo o računskih zaključkih za 1885. leto. Tajna seja.
—  („Glasbena   Matica")   imela  je  preteklo soboto zvečer svoj redni obćni  zbor.    V novi odbor 80 bili izvoljeni gg: Ravnikar Franjo (pred-sednik), Drenik Franjo, (podpredsednik),   Pater-noster Josip, (tajnik),   Stegnar Srečko, (blagajnik), Juvanec Ivan, dr. Blei\veis Karol, Ražin-ger  Anton,   Valenta   Vojteh,   Žagar   Dragotin, Sve tek   Anton,   dr. Gross,   dr. A.   Ferjančič, deželne sodnije svetnik Vencajz, Fajgelj  Danilo, G-regorcit Simon,   ŠušterSi6  Matija,   Žirov-n ik Janko, Starec Anton. Obširnu izvestje o tem zboru, porofcHo tajnikovo  in blagajnikovo  priobčimo jutri, ker se nam je že čez praznike veliko gradiva nabralo, da smo s prostorom na tesnem.
—  (Slovensko gledalištu.) Kljubu jasni pogodbi,   da v   dan  slovenske   predstave   nemškega gledališta ravnatelj   ne   sme igrati, priredila se je vender včeraj popoludne nemška predstava „Der Miiller und sein Kind".    Znano   nam  je   sicer,   da nemška   Tali i a   Jetos   za sulico bira in da le s te-žavo nemške Thespijeve gare potiskajo naprej, a vender moramo z vso   odločnostjo   protestovati,   da je deželni odbor   oziroma g. Dežman   nemškega gleda-lišča ravnatelju   predstavo dovolil, in tako pogodbo rušil.    Ako g. Dežman,   ki je   deželni   odbornik  in izmej prvih   velmož   nemškutarskih,   tako   spoštuje pravico, kaj   moremo  potem  pricakovati   od drugih ljudij? Utihotapljena nemška predstava  se je   izjalovila, bila je prav slabo obiskana, večerna slovenska  predstava   „Mlinar in njegova  hčiu pa je pri-vabila toliko ob&instva, da so bili vsi prostori   raz-prodani in   da se  jih je  mnogo pri blagajnici moralo vrniti, ker neso dobili ustopnic.    Igralo  se  je jako   dobro  in občinstvo   ni   štedilo  s  ploskanjem, posebno odlikovalo je gospico Zvona rj evo, gosp. Koce! ja, potem gg. Danila in Pet. r i ča.   Kakor  je   slovenskih   dramatikov    vodstvo  naznanilo, bila je igra „Mlinar in njegova hči" včeraj  z&dnji-krat na odru. Drugo leto priđe druga igra na vrsto. Nemamo povoda žalovati po   Raupachovi tolikokrat premleti žaloigri,   a   to   pa  moramo   priznavati, da 8mo   Črnota,   kakor  ga   je   predstavljat g. Koeelj, VBelej  z  veseljem   gledali,   kajti  ta  uloga  bila  je vselej izborna.   Isto   velja o g. Zvonarjeve   Marijci. No pa prememba je  potrebna in prav umestno je, da se  doslej v Vseh   svetnikov  dan   tradicijonalna igra   „Mlinar  in   njegova   hči" nadomesti z drugo, ki bode bolj ugajala današnjemu okusu.  Preverjeni smo, da bode slovenskega gledališča vodstvo v tem oziru pravo pogodilo,   kajti  po dosedanjih predsta-vah sraemo se nadejati, da smo se polagoma in do-aledno zaceli zopet približavati oni lepi dobi, ko je slovensko gledalište cvelo in nam bilo v ponos.
—  (Citalnica Ljubljanska) nam je po dolgem   počitku   preteklo   nedeljo   priredila  zopet „društveno  besedo«,   katere  smo  bili  prav veseli. Polnoštevilna vojaška godba domaćega pešpolka ba-
ron Kuhn št   17 pod vodstvom   g. Nemrave svi rala je jako precizno fantazijo iz opere „Trompeter von Sakkingen", Burova „Poljsko pea^n" in  Emer-šićeve varijacije na rog. MoŠki zbor,  brojefc 32 pev cev, pod g   Gerbića vod8tvom,   pel je Havlasovo „Crnoj K<>ria in Zajčevo   kantato   „Iztočna zora", obe točki jako  čvrsto in ubrano. Solo v kantati pel je g. P u c i h a r, na glasoviru pa sta spremljala g. Lu-jiza Moos in \i. pl Obm Janušovski na sploSno pohvalo. Zbor sestavljen je sedaj iz samih priznanih pev-cev in nedeljski njih nastop nas je preveril, da je začelo novo sveže življenje  in prenehalo dosedanje krhanje. — Gospa  Milka Gerbićeva pela je prav bravu rozno dve pesni4  „O ko bi me ljubila"  in arijo   iz opere  „Robert der Teufel", slednjo s poljskim tek atom. Gospa Gerbićeva je pa vsem Slovenskom kot izborna   pevka  poznana,  in je ob sebi umevno, da je bilo njeno petje krasno.   Ženski zbor je z G e r-bićevo  „Gondoljerjevo pesnijo"   vzbudil toliko pohvale, da jo je moral ponavljati,
—   (Drobne vesti.)   Marinovo   hišo v Ru-dolfovem   kupil   je   g. dr.   Razpet. — G   I. G r-mek, kancelist v Kostanjivici premeščen je v Maribor.   — Gosp. Jos. Tombak ne prevzame podcijene mu župnije   v   Pomečah. — Na železnici mej Zagrebom in Karlovcem našli ao pretekli petek moža, hudo povoženega, vt?s obraz bil inu je zdrobljen. Ne-srećnež ni več prišel k zavesti, zatorej se ni moglo dognati, kako se je ponesrefcil.    Pri   njem   našli so molitvenik z napisom:    „Josip   Štrucelj iz Gorenje Palce v okraji ćrnomeljskem".
—  (Kolera.)   V prisilni  delavnici jih je od 25. oktobra do danes zbolelo izmej  260 prisiljencev 13 za kolero, umrlo 7.   Iz početka  so se   na ukaz dež.  vlade prenašali bolniki v mestno bolnico za ko-lerozne v hiralnici.    V nedeljo pa  je mestni magistrat ustavil tako  prenašanje,  ker jo meatuo prebi-valstvo zlasti na Sentpeterskem   predmestji po pravici razburjeno. Vsled tega se je dunes sklicala komisija pri d'želni  vladi,   ki bode   sklenila,   kaj  naj se zgodi tedaj,   ko bi se   bolezen še bolj" širila.  — Na Igu je v soboto   zbolel in umri   žagar na grofovi žngi h sumnimi simptomi.
—  (V novi odbor   akad. društva  Slovenije) volili so   se v  prvi seji   zunskega  tečaja leta 1886/87:   predsednikom: stud. jur. Josip  Ku-šar; podpredsednikom:   stud.  med. Josip Pajnifc; tajnikom: stud. jur. Konrud JanežuV, blagajnikom: stud. jur. Milia Murko;   knjižniuai'jeiu:   stud. jur. Fran Milčinski; odbornikoma: stud. phil. Viljem Sch\veitzer, stud. jur. Edvard Slavik; n mest-nikom: stud. jur. Josip Abram. Letno poroeilo za preteklo društveno leto 1885/86 izdalo se bode koncem decembra.    Društvena citalnica je:   VIII., Wi-kenburggasse 13, I. nadstr.,  na levo.
—  (I/p r a Š« val na komisija) /a ljudske in   mestne   sole v  Kopru  je   tako   le   sestavljena: ravnatelj 1 ati vitez Revdante, vodja c. kr. ucitelji-šča in elan   deželnega   šolskega   sveta;   njegov na-mestnik Alojzij Spitičić, c. kr. okrajni šolski nadzor nik in profesor; udje komisiji: Josip   Belušić, Fran Franković,   Josip   Kristan.   Ivan   Bennati, Rajmuu-i Čuček, vsi glavni   učitelji;   Benedikt   Poniž,   Anton Orbanicb,   Anton   Marinković,   učitelji   na   vadnici; Matej Krištofić, utVitelj v kaznilnici.  Komisija bo iz-praševala v slovenskem,   hrvatskem in  italijanskem jeziku ter je imenovana na tri leta.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
London 2. novembra. Izvestje Ueutei-jevo: Bolgarski vladi se je svetovalo, naj se, da ne bode ruske okupacije, brezpogojno car ju uda izjavljajoč, da ne more več položaju primerno vladati, odgovornost prepuščajoČ signatarnim velesilam. —Javni shod „socijalno-demokratske zveze" sklenil, da bode kljubu prepovedi dne 9. novembra priredit svoj nanae-ravani javni obhod. — Iz Me lb o urna dobil „Bureau Reuter" vest: Jednega angleškega ka-pitana, 8 biseroiskalcev, mej njimi dva Angleža, 6 malajev na sv. Ivana otoku blizu Nove Gvineje divjaki pomorili.
Bukurešt 2. novembra. Trgovinski mi-nister odstopil, Bratiano začasno prevzel njegov portfelj.
Berolin 2. novembra. Novi pomorski proračun zahteva 10 novih oklopnih topnjač s primerno opravo in moštvom. Troski razdele se na 5 let.
Dima] 1. novembra. 33 letnega nabi-ralca kostij   PalTieja   so   v  četrtek po n >ci   iz
/ganjanje v Paniglgasse v boln;co prepeljali, kjer je v malo urah umri. Pri razparanji našli so mnogo „comma-baccillov", zategadelj pre-iskuje se še dalje.  Žganjarijo so  zaprli.
Trnovo 31. oktobra. Veliko sebranje danes ob 11. uri dopoludne otvorjeno s poro-cilom, katero je Stambulov prečital. Po krat-kem uvodu izraza se v poročilu prepričanje, da bode sebranje izvolilo kneza, ki bode svoje življenje posvetil v domovine blaginjo in narod vodil po potu napredka, slave in zgodovinske osode. Poročilo okončava z vzklikom: Živela nezavisna Bolgarija! Karavelov dal brzojavno svoj podpis. Angleški in italijanski podkonzul prideta danes zvečer. Zasedanje bode z ozirom na postopanje Rusije kratko. Verifikacije voli-tev bodo trajale kaka dva dni, volitev kneza, najbr/e princa Valdemara, tri do štiri dni.
Dunaj  30.  oktobra.  (Za zadnji list prekasno   došlo.)     Včeraj   bila je   zadnja   seja v zbornici poslancev in danes je ministerski pred-sednik v gospodske;   zbornici   izjavil cesarjevo odloko,   da  je   državno   zborovanje   odloženo. Prične se  znova,   kakor je   čuti,   dne 22. ja-nuvarja.   Desnica   državnozborska   se   razhaja vznemirjena, nekoliko ker ne more   odobravati vladne neodločnosti nasproti vladi ogerskej, nekoliko ker ni vzajemnosti   mej   strankami desnice, kakor se je to  oČitno pokazalo mej poljskim in češkim klubom.   Mej  češkimi poslanci samiini je zadnje   dni vladala velika razburje-nost, ker so je   pokazalo,   da so  češki   siristo-kratje sami okolu članov poljskega   kluba agi-tovali  proti  češkej terjatvi za jednakopravnost jezikov na bankovcih.   Le važnemu posredovanju dra. Iliegra je zapisati,  da češki klub zaradi tega ni žel na dvoje.    Spoznalo se je pa pri tej priliki,   kako   ume grof Taatte   uporab-ljati desnisko   aristokratstvo  za svojo politiko. Da se je  slovenski   poslanec   grof   Hohemvart protivil jezikovnej jednakopravnosti na bankovcih ni po tem,   kar   se je   zvedelo   Iz češkega kluba, nič čudnega.   Na take prijatelje in za-stopnike se  nam   ni   zanašati.     Vodilna  misel prošlega  zborovanja  bila je  zopet ta,  da sme vlada od desnice vse hoteti, a desnica od vlade ničesar ne.  (ilede naših slovenskih terjatev se je   v tem   zasedanji   zgodilo   vsaj   nekoliko formalnoga napredka.  Kakor znano, se je takoj začetkom sesije   razširila   na desnici misel, da je treba vkupnega akcijskega programa in   da se ta določi,  treba, da posamozni klubi in njihove frakcije   določijo   svoje  težnje   eksekutiv-neinu komitćtu.   Odsek slovenskih   poslancev v Holienwartovem klubu je odbral pododsek, po-slance prof. Sukljeja,  dra. vit. Tonklija iu dra. Gregnrca,  da  sestavijo  zahteve slovenskega naroda. Poročilo,  katero je spisal poslanec prof. Šuklje, odobril je   pododsek,   za  tem   vsi   slovenski poslanci in naposled je to  poročilo po-trdil tuđi klub Hohemvavtov ter naročil  pred-sedniku, da je predloži   eksekutivnemu   odboru desnice. Tega članovi bi potem imeli nalog, po-ročati o tem v svojih klubih.   Ce bi tako vse stranke desniške določile svoje programe in bi eksekutivni odbor storil svoje dolžnosti, potem bi  bilo   mogoče,   da  bi   desnica   dobila   jasne smotre svoje politike. Kakšen uspeh bode imel referat poslanca Sukljeja,   ne da se seciaj   niti najmanj  uganiti, ker vse je zavisno od rok, v katerih je referat sedaj in kamor še priđe. Od-slej  bode morala skrb slovenskih poslancev biti, da hvalevredna stvar Uje po  nemarnom ne ob-tiči.   Kakor je čuti,  obseza slovenska   peticija le najpotrebniše in tako točke naroduega pio-* grama, katere naj vlada gotovo zvrši v bodo-čem letu.    Poročilo govori o   težnjah  slovenskega in hrvatskega naroda v Kranjskej,  8ta-jerskej, Koruškoj   in   v   Primorji   ter   razklada naše želje glede na jednakopravnost   v soli in uradili ter glede na gospodarstvo v ten deželah. Da bi najtesnosrčniši na desnici ne   imeli   nepotrebnih ugovorov,  priporočajo se baje   v referatu le take terjatve v podporo, katere se več odložiti ne dajo.   Da bi se le v res-nici dobil izraz,   kako stranke na  desnici   so-dijo naše težiije!    Potem bi vsaj naši   zastop-niki znali, česa jim je iskati na desnici. Ce bi se potem zjasnilo,   da nimamo ni   odtodi   pricakovati podpore, bi konečno morala priti ura, da se naši poslanci ne dajo več  varati niti od
svojih zaveznikov. Zato je pred vsem treba, da se ne izgubi sleđ te*»a dolgo pričako-vanega koraka  naše delegacije.
Lek v dober kup. IJoliijoi'im na želock-i pripo-ročati at) priattii .Moli-u vi Se i dl i t z-praškvtu, ksiteri imajo polet* nizke cene najtmljSi lekarski nrpoh. Skatliic i z navodom upoiahe I trld. a. v. Vs;«k dan j'ii r;i'p:>šilja po poštneni povzt'tji A Moli, lek;»riiar, c. kr. dvorili Zi-ložnik, n;i Dutiiiji, Tuchhiuhen 0. V Iok.trn.ih po deželi zahtevaj se izrečuo Moli ov prepunit z »jt^a varstvono xn»inko in podpisom.                                                                           1 l'2t» - -S)
Zahvala.
BlflgnduSen narodnjak, ki želi, da st; ne objavi njegovo ime, poklonit je danes društvu „Mu rod ni Dom v Ljubljani"  darilo  v /nesku  1000 jjld.
Izrekani n>u tem potom najtoplejšo zahvalo v imenu društva za ta iinenitiii dar.
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1880.
nafelnik dmStva  ,,Nnro<lni Dom v  Ljubljani". \J^SmW jgB^JJS ^^^a^jgfi R^^AŽs^^^EJIHIB 3   >
prinudi v XI. zvezkii naslediuo vsobino: 1. Radiuski: 3foja Ijribezi-n. r*esnii. — "d. V. S.: (iospod h Prošeka. Driitnatična povcHt v petih dcjanjih. (Dulje.) — li. .1. Trdina: Bajke in povesti o (lorjunrili. 81. Narodna blagajnica. — 4. Jnuko Semei*: Naše gospodarstvo. — 5. Josip Jiirrič: Slovenski svetuc in učitelj. Zgodovitiski roman. XIV, Na ptiijskeiii polji. — JI. ,7. ('inipcrmun: Kristali. Soneti. — 7. Lujiza Pesjakova: Iz niojp^a de-tinstVH. — 8. Tinea: Izvoljena deklica. Peseni. — !>. Kr, l^estrin: Življenje. Triolet. — 10. Fr. <jt»»trin: Odrveli roži. Triolet. — 11. Alt'otiz Pire«*: Iz dolze^a t-asa za-ljubljenu. — 12. K. IjiiIi: Zemljopisu«* crtice. V. Kranj. IH. Listek: Novo ilrnštvoV — l^jubl.jaiiHko barje. — Slovenski drobec iz 1621. leta. — Nekaj o »kota Hrena spisi li. — Jjisti inu Evangelici. — „Der Bergkranz." — Miloš Obilić. — Matica Srpsku. — 14. J. Kalan: Šali. — ,,Ljubljanski Zvon'* stoji: vse Ieto 4 ^ld. 00 kr., polu  leta 2 <;ld. SO kr.. ćetrt leta  1  #ld. 15 kr.
dne 30. oktobra t. 1.
=                   ari. kr.                                             sl.ik,
Pšenica, hktl.    .    .    .    H 61-'   Apeli povojen,  k^r.    .        .0
i Rež,            „        ...     4j87   Surovo imialo,     „       .    - ,i*f>!
Jt.i'nien,      „        ...     4 '22   Jajce, jedno ....   —    'A
Ovea,           »               .    .     2 92    Mk-ko, lin-r   ....          8
| Ajda,                       ...     8 SH)   Gove.se          im-no, k{<r.    — Hl
( Proso,          „        ...     4 :"••'■■    Telecje              *        -,      — •'•8
KoriiZH,       „       ...    4 71   Svinjnko           „        „     —.-.8
Krumpir,     ,                        2 TlJ   Koštrunovo      r        .      —80
Lecu,          „       .    .    .     T>        PiSanec.....   —4
; Gral),           .        ...     9—   Oolob......   — l-
: Fižol,            ,       ...   10j—   Seno,     1O0  kilo      .     .     -68
i Maslo,                 ktcr.     .     1  —    Sl»iuu;i,     M        „                   ;i oH
, Mast,                     ,       .   — 18   Drvu     tr«ia, 4 □ kikt; .     ♦'•-M
i Speh fritan,          ,           —|B4      ,    mchka,     r      ..         4 2'
Meteorologično poroćilo.
I                     J        v inui.      *                                                  mm.    !
|______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________,___________________________________________________________________________________________________________________■
| 5   |7. zjutTHj 749 83mm.       04" 0     brezv. ; me^la °   ; 2.'pop-    748 111...       76 <J    si. szh.    jas.   , 0-0\> n*.. ■' o  |9. ivečer, 74831 nu.:     2 6''    si. zah.j  jas.
^_L____J___    i  __     '        I    _L-«__
m   7. zjutrai 747-43 «b.   — 2-4° C   'a!, vzh.l megla i
°     2. pop.    74f>-ft2«m. '      62'C   .si. zah.    jas.     OOOmiu
■~   9. zvečer 745 «0(a»i.       0 6'C    sl. zah.   jao.   i
1
-^  7. »jutraj'744-34mm.       1-2°C    sl. zah.    obi.                   !
g     2. pop.  i7434Umm.       5-fiiJC     brezv.     jas.     O'OOnmi.;
^   9. zveCe;- 74402mm. .    04uC     brezv.    jas.
i                                               'i                                                                                                i
Srednja temperatura  3-5«, l-4° iu 2*4«, za  4-3°, 6 1° )D 4-99 pod noroialom.
doć 2. novembra t. 1 (Izvirao telegrafično poročilo)
* Papirna renta..........      83 gld. 3".      kr.
Srebrna renta..........      84    „    50
Zlatu renta...........    114    „    05        „
5°/0 nmrcna renta.........    101     rt    15
Akcije narodne banke.......     *?67     ,     —        „
Kreditne akcije.....         ...     281     r     20
London............     125     „     —
Brebro.............       —     „     —        I
Napol.          ......                         9    ,    88
C. kr. cekini..........        n    .    91
NeinSko murke          .         .              .    .          Hl    ,    26
4°/t državne arečke iz 1. 1854     250 gld.    132    ,    —        ,
Državne sreCke iz I. 1*61            100 Kld.    169    „25       J '
O^rtka zlat.i renta 4'/,......    104    ,    10        „
Ograka papirna renta 5°/,......      92    ,    95        ,
&•/„ fttajerake zemljifič. odrez. oblip.           105    „    50
Dunava n<g. srećke 51J;„               100 gld     117    ,    —       ,
Zemlj. obć. avatr. 41/,0 „ zlati Eaat. listi       124    „    50        r
Prior. obli«;. Elizabetine zapud. žoleznice      —    ,    —        ,
Prior, oblig. Ferdiuandove sev. žole    re      9S    „    60       „
Kreditne »rečke          .    .    .         100 ,:        176    „    75        „
Budolfove arećke       .               .      10    f       18    „    7fj        „
Akcije anglo-avatr. banke .         120    ,      107         80       ,
Trammway-drufit  velj. 170 glA. a. v       .    2(-2         25
V našem zaiožniitvu je izJIa in se dobiva j>t> vseh kmjigetrznicah  knjiga:
Poezije  S. Gregorčičeve.
Druga pomnoitna  itdava.
Elegantno vezana knjižica si zlatim obrezkom stane 2 gld., nevezana  I gld. 20 kr.
Inte OregorĆfĆSVO tamo dosta priporoča. Opotarjaz'a satno, do ft tena ttj istinito tlegantni knjizi *el<S nitka, in uverjenu sva, da bod* vtakdo, će ima uie tuđi prvi ncitis, radostno posegel po M/t/, taj pa jt tuđi drugi natis * mnoi^imi krasnimi, milnimi v tref segajočimi pesmicami pomnoifn.
Ig. pl. Kleinmayr £1 Fed. Bamberg
knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgti.
f ' —                              - ■   — ~-------         —* 'i
(711—f>) St.  17.802.                                                                809—1)
Ustanove.
Zu 1886. Ieto ima magistrat Ljubljanski po-deliti  sleiicće ust:uiove:
1.   .lan   Bernanlinijevo v znesku 80 gld. 35 kr.
2.   Jurij  Tuliimint'ijevo v znesko 20    „    26   ,
3.   Jos. Jak. Schillinyovo v znesku 73    „    50  „
4.   Jan. Jošt VVeherjevo v znesku 82    „    52   „ do katerih  iniiijo  pravicu hfere Ljubljanskih mešra-nov, ki so revne,  poštenega obnašanja in so se letos množile.
5.   Jan. Nik. KrnškoviČevo   v   znesku   75   gld. 00 kr.,   do   katere   ima  jtrav'co ubogi kmet št. pt;-terske  fare.
G. Jak. Ant Fnneojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katert? ima pravico ubojjji poštena nevcsta mt1-ščanskega uli nižjegu  stanu.
7.   Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere   inuita   pravico   ilve   najbolj   revni deklici iz Ljuliljnne.
8.   II. Ant. Riiubovii v znesku 200 gld. 04  kr. Do jedne polovice   te ustanove   ima  pravico uliožna in  poštena  udova  Ljubl|nnsl«jga inešč na;  do druge polovice  pa  ima pravico  ubožna,   dobio odgojena  i 11 že   ziiročen.-«   hi,\ Ljubljanskegu   meščana po poroki.
9.  Jan. Krst. Kovačevo v znesku 151 gld  20 kr., katera   se   ima   razdeliti mej  štiri  v Ljuldj.ini  biva-joće revne očete ali  udove matere, Jri imajo po već otiok  in ubožtva ii^sn sami  krivi.
10.   Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., ka-tero je razdeliti   mej   otroke v   frančiškanski  fari v Ljubljani lojene,   ki  nemajo   starišev in šf neso  15 let stari.
11.   Ustanovo   za posle od  neirnenovanega do-brotnika v zn^sku f»0 gld. 40  kr., katero je m/.do liti mej štiri uboge   jiosle,   ki   već delati ne morejo in so na dobrem glasu.
Prošnje za te ustanovi' ulože naj se s potreb-nimi  prilogu mi  vred
«l<» 35. novembra letoM pri podjiisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 23. oktobra 1886.
Župan: Grasselli.
U9. oktobra.                         r               TTTrttmmTTi-iT^               ^l
l'ri    <  nm  Jksso   z   Dunaja. -                 VIZITNICE              ''
Backer iz Praj,rL*. — Modelak iz Gradca.                                        -                              ij
—  Bottihtirn i i Budiuipušte.   —   Schle-     ^                                                                     \ singer  l Dunju. - Murjfel  iz  Idrije.           v clegantnej   obliki  priporoča po ceni   i
—   Kohaut iz Reke. — Grim z Dtiuaj«.       [                                                                       A
Pri ^;!: i: Heimer z Uunaj«. -     £    „Narodna Tiskapiia"   i
Iriiiib iz Brn;i. — Scherz iz   Celovca.       if      "
—   Wt'in!ich   z  DunaJH.    —    Kraut   iz                                       .  hHanl
S;imel-', Barb:ir z Dua;ija   — Babnič iz       ?                                                                   v,
Trsta.                                                              g>^--------<;;*>.--------r«^-.^-------^tfr-        i*i.it
Somenj v Velikih Laščah
fine 6. novembra l*«»Hi». lota je zopt't   (lovuljeII   ter   se   bo   vršil   naveđe-
nega dne.                                                       (881>
Županstvo v Velikih Laščah.
Semeej v Seeožecafi
dne 8. novembra 1886
je dovoljeil od vis. c. kr. dožHno vlade v Ljubljani vsk-d odloka dn<§ 26. oktobra 1886 št, 10.G95  namesto  22. septembra   1886.
v   1. dan  novembra   1886 (*iy—l^                                    Župan: Dviiimt.
Vrat, bronchije in pluća,     ~
za kojji inkdiir m sinu   ..n vir.  skrhni,  d..   ;ih  oliritriiitio pred
pn-lilncloiii  vale i fjorkutnili  mzlilt iti preohr»r(.v •  (»liruniti  ju
tiajltŽM',   ako  st-  raliiji*
= antikataihalne salicilne pastiie M
lekarja Piccoli-ja v Ljubljani.
S ponuM'jo hiattiosri, (bi uat;n Ij j<» jju'lobo, so imjhcljSe scdntvo proti (tavici ali (liftcrniki, in ker ]»)(l[»iriijo dii4nikov> ci-ira- <■, ('i tijo rudi <:]»& tir odpr.ivjo vsjiko tliiMnilcovo. vrutno, ksikor tuili hoscImio plućno vii<kt|c.
Isto  tako so HiitikiititrtiHlni: »ulicltie pustile,  ker oim-hčujcjo
SU'KO,    n;ijVli'/IH'J8U   SlUllstVO   XII    \ HC •HKMint'Tl'mi   Dl^illlHtUiVHllO
Hanove, k jini }{'. iiiijv«-ejji aktb dobiti in obraniti si lep, tfludek   in čil Rotion-ii f^lna. — V Skutiiicah po 20 kr. prodaja
Fi:i4AICVA   B»I€COI,I-jeva
„pri   an^elji',   v   Ljubljani,   na   Diinajskej   cesti.
Vnunja   naroc-tbi   i/,vr-ii:   se tukoj   pmri  jiova«t>u zn. ska po c. kr. p<»3fr.                               7(50—
Novi metali iinla ^aloke
na Glincah pri Ljubljani
priporora
\r, iitiJUi'i'pkojHi'  Iiana^Dce i»&viii«>«  |»o nujiiix|lle rcituli.
Z n/(irri   in   c<-iiik;   «e   takoj   postnrže  In   zjt«;i>tavlja najsitlidtii'jfio postrcžbo.
Jnkob  rJ?fa*,imn,
(<w07—2,i                                   ti-tfovi.'c in poslati,ik  mlinu.
i^'^j—m%es^~Tfi—~?ka'-^'&L—.   -^-»t>l------i^-^T^^-^^^sti
U              Aepreacg-Ijivo za %ol»«              fj
Ij                                           Je                                           j
:'     I. Salicilna ustna voda,     |
I'    in odstranujo suil-dccn .sapo.   V\: ika steklcnica 5U  kr      I
|     II. Salicilnl zobni  prah,     ^
jrf   aploSno priljnhijun. upli- a okie|K-njiM'e in nai-eja zobe   f
I                                   svetlis in  beie.    a 30 kr.
II    Zgornj iiavvdttni srudstvi, o katnrih je že prišlo mnogo   I ^   zalivul,   itiia  vedno  nvežfi v /silugi  ter jih raapošiljn   |
T                                   vsak  dan jjd pošti               (495 —18j   ''
| „LEKAHNA TRNK0CZY" )
\t,                  zraven rotovža v Ljubljani.                  ^
I   $/0F~ Vsukriuu,  ki   kupi v lekurni   Trnkuczy origi-   T
ualno salicilm* ustno vudo iu sitlicilui zobni prali, se
|   pritti-titj   /, astunj   mzprava o varovanji   zub   in ust.   I
A rebanje ze prihodnj i Mesec. K'sRfcM^SS]
__________1 Glavni dobitek v gotovini I                     :
sli 8#®### gid-1:
10.000 «"I5000^S?20°|. II4788 S;|
iSiinBcem-srečke dobivaju se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
Budliu|>«>MtA, AVuttasiiei^asse O.            (78«—9, i
Izdatelj iu odgovorni urednik; Ivan Zeleznikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskame"-