JUTRA Poštnina plačana v gotovini MariborsM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 223 Maribor, petek 2 oktobra 1931 «ha Harastovič kot skopuh Corbaccio, Maks Furijan kot trgovec Corvino, Elvira Kraljeva kot njegova žena Colomba, Hinko Tomašič kot notar Voltore so pokazali v visoki meri svoje sposobnosti. Tudi ostali (Grom kot kapetan Leone, Rasberger kot sodnik) itd., so skladno izpopolnjevali tok dejanja na odru. Renesančna doba, v katero je dejanje postavljeno, je bila s scenerijo dobro karakterizirana. Naša drama se je lepo uvedla v novo sezono in upamo, da 5.° 1 ^ >ves čas vsaj na tei višini. Občinstvo, ki je razen prvih dveh vrst parterja napolnilo naš Talijin hram, je z o-bUmm ploskanjem pritrjevalo igralcem S. Veliko Javno tombolo priredi v nedeljo, dne 4. oktobra 1931 ob 14. pop. Savezna streljačka družina v Hotinji vasi z 10. tombolami, in s. 4 kolesa, prašič, 2 vreči moke itd. Ker je čisti dobiček namenjen za odplačitev dol-irov že zgrajenega strelišča, k obilni u-deležbi ul ju dno vabi Odbot NAŠIM NAROČNIKOM! Vse naše naročnike opozarjamo, da smo priložili današnji številki položnice. Naročnike, ki jim je naročnina potekla koncem septembra, prosimo, da se jib ta koj poslužijo, kajti le s točnim plačeva' njem naročnine si zagotovijo redno spre. jemanje lista. One naročnike, ki so dobili opomine, vljudno prosimo, da svoj dolg poravnajo, ker bomo drugače prisiljeni list ustaviti In dolg izterjati. Uprava »Večernika«. Občanom na Pobrežju. Vabimo občane občine Pobrežje na sestanek v nedeljo 4. okt. 1931 ob 15. uri v dvorani g. Renčlja na Pobrežju. Svrha sestanka je skupno posvetovanje o bližnjih volitvah v narodno skupščino. Odlikovani šolniki. Danes dopoldne je sreski šolski nadzornik Ivan Tomažič v svojih službenih prostorih izročil odlikovanja, red sv. Save V. stopnie, sledečim aktivnim in upokojenim učiteljem: učitelju Hinku Kar-n i č n i k u ter šolski upraviteljici Amaliji V o b i č (oba v Mariboru) in upokojenima šolskima upraviteljema: Josipu Purkhartu ter Francu Lorberju. Naše čestitke! Razpisana služba. Pri podružnici borze dela v Mariboru je razpisana služba služitelja z mesečno plačo 1000 Din. Nastop službe 1. novembra t. 1. Prošnje je poslati na predstojni-štvo upravnega odbora borze dela v Ljubljani, Čopova ul. 1. Ljudsko gibanje v Mariboru. Meseca septembra je bilo v Mariboru rojenih 56 otrok moškega in 44 otrok ženskega spola. Umrlo je 53 oseb, in sicer 34 moških in 19 žensk, poročenih pa je bilo 66 parov. Tujci v Mariboru. Prijavni urad mestne policije v Mariboru je zabeležil v prošlem septembru v Mariboru 2244 tujcev. Med njimi je bilo 584 inozemcev, in sicer največ Dunajčanov, po številu 233. Nova razdelitev uradnih ur na sodišču Mariborsko sodišče poslu e od 1. oktobra dalje kakor sledi: od 8. do 13. in od 15.30 do 18., ob sobotah pa samo od 8. do 14. Vesti s pošte. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem oolju je postavljena za pogodbeno poštaricog. F rancka Avsenakova. O. Pauko Josip je premeščen iz Ptu a v Maribor II, g. Škroba r Matija pa iz Maribora v Ptuj. Upokojeni sta g. Mati'da Koge; iz Maribora ter Murko Terezija, pogodbena poštarica pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Nočno lekarniško službo vrše od 4. do 10. tm. lekarne Albaneže in Konig. Današnji ribji trg. Sardelice so se danes prodajale po 18 Din kg, tune po 24 Din, morski raki pa po 24 Din kg. Postajališče Orehova vas - Slivnica. K beležki, ki smo jo pod tem naslovom objavili pred nekaj dnevi, se nam sporoča, da ima zasluge za prepleskanje postajališča progovna sekci;a Maribor in nadzornik proge. Poziv javnosti. Zima trka na vrata in z naraščajočo gospodarsko krizo narašča tudi beda siromašnih slojev. Naša humanitarna društva se že pridno pripravljajo za veliko socialno delo, ki jih čaka. Tudi Protitu-berk'iozna liga v Mariboru je pričela te dni aabirati članarino in prostovol ne prispevke, da bo tudi materijalno pravočasno pripravljena, če bo treba priskočiti na pomoč trpečim bratom in sestram. Someščani, podpirajte to človekoljubno akci.o in prispevajte k čim večjemu uspehu! Smrt pri ličkanju koruze. V Razvanju so nocoj pri nekem kmetu ličkali koruzo. Med drugimi je bil tam tudi Feliks Pukl iz Zg. Hoč, kolar pri Kobiju. Ponoči krog 2. ure je prišlo radi deklet do prepira in končno do dejanskega spopada, tekom katerega je bil Pukl z nožen zaboden v hrbet. Ko je prišel rešilni voz iz Maribora na lice mesta 1 ie bil Pukl že mrtev. Potrditev poravnave. Potrjena je prisilna onrrvnnva med Angelo Potokar, trgovko na Teznu, in njenimi uonikV Dve dražbi. 27. oktobra se bo dražilo v Ptuju po sestvo: zemljiška knjiga Sobetinci vi. št. 31 in 82. Cenilna vrednost 11.987 Din, najmanjši ponudek 8370 Din. — Dne 9. novembra pa bo pri okrožnem sodišču v Mariboru dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Spodnje Radvanje polovica vi. št. 73.422 in 572 ter zemljiška knjiga Hrastje, polovica vi. št. 10. Cenilna vrednost: Sp. Radvanje polovica št. Din 439.630, polovica št. 422 Din 19.450, polovica št. 572 Din 35.526 Din, Hrastje polovica št. 10 Din 40.730. Podrobnosti dražbe so iz-vešene na uradni deski imenovanega so dišča. Razpust društva. Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev v Mariboru se je na izred nem občnem zboru dne 21. septembra tl. uradno razpustila. Izgubljena listina. Ivan Petrin iz Bistrice pri Limbušu je izgubil spričevalo, ki mu ga je bilo izdaio srezko načelstvo v Mariboru, desni breg. Proglaša ga neveljavnim. Preprečena nesreča. V ponedeljek, 28. sept. ob 18. je prispe osebni vlak iz Ljubljane v Hoče, kjer je imel 1 minuto postanka. Tu je izstopila neka ženska z dvema košarama in je mislila, da bo njena lOletna hčerka z drugo košaro prišla takoj za njo, toda zaman; vlak se je jel pomikati, ko je hčerka, ki je bila pri oknu zapazila in hoteJa skočiti iz vlaka. Službujoči orožniški narednik Popovič, opazivši položaj je skočil za deklico ter jo prijel za roko. Nevarnost je opazil tudi neki civilist. Potegnil je za vrv in ustavil vlak, na kar je deklica s košaro izstopila nepoškodovana iz vlaka. G. minister dr. Kramer, ki se je vozil z istim vlakom in sicer tik vagona v katerem se je to zgodilo, — si je dal za pisati ime in priimek požrtvovalnega o-rožnika Popoviča. Nezgode. 30. septembra popoldne so padli v Hočah pri delu 261etnemu v Sp. Hočah stanujočemu delavcu Martinu Kokolu železniški pragi na noge in ga poškodovali na levem podkolenu. Isto popoldne je na Glavnem trgu povozil neki kolesar 24 letno na Ruški c. 29 stanujočo šiviljo Ivanko Celcerjevo in jo poškodoval na levem nadkolenu. Isto popoldne sta se Pe jala po Ptujski cesti 561etni Franc Pivec in n:egov 24ietni sin z vozom proti Ptuju. Po cesti je pridrdral avto. Konj se je splašil. Oba sta padla z voza ter se težko poškodovala na glavi in na telesu. V nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. se vrši prvi sokolski nastop v Limbušu ob pol 15. uri popoldne. Igra vojaška godba. Po nastopu veselica s srečolo-vom. Davščine na motorna vozila. Kr. banska uprava Dravske banovine objavlja: V smislu § 68. pravilnika o ba novinskih davščinah za proračunsko leto 1931-32 zapade 1. oktobra v plačilo drug. polletni obrok banovinske davščine na motorna vozila. V to svrho dostavlja te dni kr. banska uprava lastnikom motornih vozil izven Ljubljane čekovne položnice z označbo dolžnega zneska. Davščina se mora plačati do 15. oktobra 1.1., Po preteku tega roka se bodo računale zamudne obresti, davščina pa se bo na strankine stroške izterjala po prisilni poti. REPERTOAR. Petek, 2. oktobra. Zaprto. Sobota, 3. oktobra, ob 20. uri: »Slaba vest«. Premijera. Nedelja, 4. oktobra ob 20. uri »Volpone« Pondeljek, 5. oktobra. Zaprto. 7 orek, 6. oktobra ob 20. uri »Mayerling** Premijera. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja Eda Groma. Prlekija na odru. Jutri zvečer bo druga premijera v letošnji sezoni. V režiji ljubljanskega režiserja, pisatelja Bratka Krefta se vprizori Anzengruberjeva krneč ka komedija s petjem »Slaba vest«. Režiser je prestavil zanimivo dejanje te komedije v Prlekijo ter napravil s tem v domači dramski literaturi prvi poizkus postaviti na oder našo štajersko pokrajino z vsemi njenimi značilnostmi. (Govorica, kmečka hiša, vinogradi, klopotec, prleške pevske točke itd.) Vsekakor se obeta zanimiv in v prvi vrsti domač večer, na kar posebno opozarjamo. Opozarjamo p. n. občinstvo, da J6 glavni vhod v gledališče iz Slomškovega trga. Odgon. Zaradi nedovoljenega prekoračenja naše državne meje so bili odgnani v Avstrijo: Ana Fasciani, Franc Jerolin, Josip Pawel in Anton Glanz. Trgovska in obrtna mladina v Mariboru otvori tudi letos, kakor vsako leto, v nedeljo, dne 4. oktobra ob 15. uri svoje plesne vaje. Tovarišice in tovariši vabljeni. Odbor. Sokolska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici priredi v nedeljo 11. t. m. pri br. Krambergerju razmeram primerno skromno prireditev z nastopom telovadcev in pevcev, nato pa prosto zabavo s »srečolo-vom« na grozde, sadje i. dr. Ta prireditev naj bo pobuda k pravemu sokolskemu zavedanju ob naši severni meji, <:ato se vsa r-ariborska sokolska, pevska in druga narodna društva prosijo in vabijo, da ta dan nič ne prirejajo, ampak obilno-stevilno prihite za par uric k Šmarjeti! »Rodoljub iz Amerike«. Dramski odsek Sokolskega društva Vlaribor I. vprizori jutri v soboto, dne 3, oktobra v telovadnici inž. podof. šole cralja Petra I. (kadetnica) izredno zabavno veseloigro s petjem »Rodoljub iz Amerike«. Po predstavi se bo vrši! zabavni večer. Pričetek ob 20. url. Krajevni odbor Rdeč. križa v Krčevin! priredi v nedeljo 4. oktobra v gostilni KH-ček »pri Treh ribnikih« trgatveno vese-ico z razno prosto zabavo. Svira znani kvartet Richter. Začetek ob 15 uri — Dohodek se porabi za obleko ubogi šolski aeci. Iz Poljčan Smrtna kosa. Včeraj so pokopali na poljčanskem pokopališču 72 let starega bivšega trgovca in posestnika g. Antona Schwelza. Pokojnik je bil rodom Ljubljančan. Naselil se je v Poljčanah, kjer je živel blizu 40 let. Bolehal je delj časa. Kot bivšega večletnega blagajnika požarne brambe. so ga poleg drugih Številnih pogrebcev, spremili k večnemu počitku tudi poljčanski gasilci. Lahka mu bodi zemljica, rodbini pa naše sožalje! n *f.V?Z *abolk Je bil zadnje dni na vi."’cj. Nešteto vozov odbranega sadja se je drenjalo pred postajo in čakalo nadaljne odprave. Cena je glede na prejšmi mesec poskočila od 0.75 Din -pri boljših vrstah celo do 2.— Din Sobota Nedelja VINSKA TRGATEV kabaret ples Razna razvedrila Velika kavarna Prireditev pevskega društva »Jadran«, ki se vrši jutri 3. oktobra v Narodnem domu, je prva prireditev po žalostnih dogodkih v Bazovici. Pevsko društvo v tem času ni spalo, prirejalo je razne izlete v bližnjo in daljno okolico Maribora: Marenberg, Apjiče, Gor. Radgona, Cmu-rek, Št. Ilj itd. ter razširjalo sloves lepe domače pesmi. Ni je bilo narodne prireditve, slavnosti ali manifestacije, kjer ne bi bilo zraven »Jadranašev«. Zato pričakujemo obilnega obiska. Na sporedu st> razni še ne proizvajanj moški zbori, solo spevi, godba, vinska trgatev itd. Solo-speve bo spremljal klavirist Lah ml. -Odbor. V upravi »Jutra« in »Večernika« * Mariboru, Aleksandrova c. 13, so zadele sledeče srečke po Din «500 št. 9.721, 9.750, 38.103, 38.110, 33.752 in 81.279. Istotaiti je še nekaj četrtink in polovlčk na razpolago. Žrebanje bo trajalo do 16. oktobra 1931. Večerni kuharski tefiaf. Na željo udeleženk se vrši dvomesečni tuharski tečaj na zavodu »Vesna« name* Ktn rframMn« >va&>r e •Ju-4**—' Rešilni iek a:gl@ške banke PESTRA ZGODOVINA NAJVEČJEGA DENARNEGA ZAVODA NA SVETU. _ ODBIT NASKOK NAŠČUVANE MNOŽICE. — DRUGE KRIZE IN TEŽAVE. Angleška narodna banka, o kateri se zadnje čase toliko govori in piše, ima za seboj silno pestro zgodovino, s kakršno se ne more ponašati nobena druga denarna ustanova na evropskem kontinentu. Pred davnimi, davnimi leti je vladal na Angleškem v denarnem pogledu velikanski kaos. Ljudje so bili izgubili glavo. Zakladnica angleške države je prišla tedaj v tako stisko, da je morala ustaviti plačila. To je pomenilo toliko kakor če bi zapel boben. Vendar ni prišlo do poloma. Trgovci niso dopustili te sramote. Strnili so vrste in našla so se sredstva za ozdravljenje. L. 1694 je osnoval škotski finančni strokovnjak WiHiam Patterson Angleško banko. Trgovci so bili v ta namen podpisal! i 1,200.000 funtov. Od tega denarja je bil vladi 1 milijon funtov na razpolago proti 8% obrestim. Takrat je banka dobila pravico tiskati bankovce do te višine. Toda jedva je bila banka osnovana, že se je začel proti nji uničevalni boj. Našli so se obrekovalci, ki so širili o zavodu najbolj lažnjive vesti. Gonja je segla tako daleč, da so špekulanti skušali pridobiti zase celo viado. Skušaii so jo pregovoriti, da bi ustanovila konkurenčno podjetje, ki bi ubilo Angleško banko. Ve; dar ni priš;o tako daleč. Spletkarji so propadli. Ker je vlada rabila denar in ga ni mogla takoj vrniti bančnemu z-avo-du, je Angleška banka v tistih časih izposlovala celo razširjenje svojih privilegijev. S to zmago pa so se začele vse bolj rafinirane in zapletene intrige. V teku !et je bila vznikla banka Child, ki se je b:ia kmalu razvila v opasnega konkurenta Angleške banke. Vodstvo zavoda je zato sklenilo, da mora svojega tekmeca uničiti za vsako ceno. Skovali so načrt, kako se bo to zgodilo. Angleška banka je jela nakupovati čeke, ki so se glasili na konkurenčni denarni zavod. Hotela je s papirji v roki nastopiti v pravem trenutku, da bi porazila nasprotnike in prisilila njegove voditelje na kolena. Toda zgodil« se je drugače. Marlboroughška vojvodinja je sklenila pomagati banki Child, naj stane kar hoče. Podpisala :e banki Child ček za 700.000 funtov. Vodstvo pa je ime!o nalog, da se sme poslu-žiti čeka samo v največji sili, ko bi šlo res za eksistenco. Ko je menila Angleška banka, da je ■napočil ugoden trenutek za uničenje tekmeca, so vrgli borzni senzali papirje na trg v ogromni množini. In zgodil se je čudež. Child banka je predložila Angleški banki ček vojvodinje Marlborough- B K Pa sem čiija ftiča peti. .. (Nekaj veselih pripomb za premijero »Slabe vesti«.) Če ima človek slabo vest, je res nerodno, zlasti, če se mu je zgodila takšna nerodnost kakor kmetu Mifclu iz Drago-tinec. Mirno, dobro je živel, pa mu' pride njegov svak Podrepšek nekega dne povedat, da mora imeti slabo vest. Ker Miki noče o tem nič vedeti, mu pove, zakaj. In Miki se spomni. Ko je še živela njegova, vedno bolehna žena, je bila lepa, zdrava deklina pri njem za deklo .., »Majhna, pa brhka, malo visoka... jaz pa sem bil zmirom kot dren in tako je naneslo, da sva bila z deklino sama... Potem se je pa naključilo, kakor se večkrat naključi na tem svetu ...« Tak! Tak! Podrepšek pravi, da brez dobrih del ne bo dosegel odpuščanja za ta greh, ki seveda ni ostal brez posledic. Podrepšek ie revež. Mežnar je, hišo polno otrok in zato postavi za primero: dobro delo bi bilo, če bi njemu zapisal vso kme'1''. Hm!? * Anzengruber je pravzaprav narisai to stvar iz življenja nemškega, alpskega kmeta. Vendar je toliko samo kmečka, da Je povsod doma. Rajni Pugeli je v Liub- ške, Angleška banka ga je morala izplačati in z denarjem, ki ga je dobila na ta način, je bila Angleška banka sama izplačana. Špekulacija se je tako temeljito ponesrečila, da je niso pozneje nikoli več poskusili niti v manjšem obsegu. L. 1780 je doživela Angleška banka zelo burne čaše. Po ulicah so razgrajali demonstranti in med njimi se je znašel tudi lord Gordon, ki je bil nahujskal množico, naj naskoči Angleško banko. V zavodu pa so pravočasno izvedeli, kaj se pripravlja. V največji naglici so oborožili uradnike in sluge. Poklicali so vojaštvo in meščane, ki so se hoteli žrtvovati, če bi prišlo do krvolitja. Masa je napadla poslopje, a napad je bil srečno odbit. Salve so pokale, da se ni zaradi gostega dima videlo niti ped pred očmi. Toda naskok se je izjalovil, na bojišču pa je obležalo mnogo mrtvih in ranjenih. Banka pa je bila rešena. L. 1797. je zabredla Angleška banka v težko krizo. V zmedah revolucij so ji bila pošla denarna sredstva. Zlata ni bilo več, vlada je morala izdati zasilne uredbe in oprostiti banko izplačil v zlatu. Tako so postali bankovci zakonito plačilno sredstvo. Toda ta vladni ukrep je tedaj povzročil paniko, ki se ni dala odpraviti drugače, kakor da je dala vlada v promet sovražnikom uplenjene španske tolarje. V naslednjih letih je doživela Angleška banka manjše pretresljaje. Med drugim je izšla naredba, ki je dovolila tiskanje bankovcev samo do neke določene višine. S tem je dobila Angleška banka v roke dragocen monopol. Zlata zaloga se je smela zvišati, obtok bankovcev pa je moral ostati skoro dosledno na eni višini. Zlato se je začelo kupičiti, nevarnost za polom je izginila. Najtežji udarec v zadnjem času je za^ del Angleško banko ob polomu Hatryje-vega koncerna 1. 1929. Takrat so se zlate zaloge zavoda občutno skrčile. Ampak banka je vendarle prestala krizo. Šele zadnji dogodki so prinesli v tem poge-du preobrat, ki bo mogoče imel odločilen vpliv na vse svetovno denarstvo. Vožnja po zraku štirikrat varnejša Neka statistika kaže, da so zračne vožnje danes štirikrat varnejše kakor pred tremi leti. L. 1929 je namreč bilo v Zedinjenih državah Amerike toliko nesreč in nezgod, da je prišla na vsakih 4000 voženj ena katastrofa. Lanski pregled zračnih voženj pa pravi, da je prišla povprečno na 17.000 voženj ena nezgoda. Vzrok varnejšim vožnjam po zraku je vsekakor v tem, da so letala v zadnjem času trdnejše konstruirana kakor pred leti in se v tem pravcu izpopolnjujejo od leta do leta. Nekoliko zasluge na boljši varnosti pa ima tudi reorganizirana vremenoslovna služba. Šport Roka dobre kuharice . Italijanski sladokusec Quattrova poroča, da se mu je posrečilo najti metodo, ki omogoča odkrivanje dobrih kuharic. Mož je napisa! knjigo »Elegantna kuhinja«. V njej priporoča gospodinjam, naj vsaki kuharici, preden jo vzamejo v službo, pregledajo roko. Kuharice, ki imajo ploske in Široke ter zdravo rdeče roke, so umetnice v svojem poklicu. Roka pa mora biti suha in mesnata, drugače ne velja. Prsti morajo biti na koncu topi in v pasu čutnosti pod palcem morajo imeti križ. Kuharice z bledimi, vitkimi rokami in dolgimi prsti ne odgovarjajo namenu svojega poklica, zaključuje veščak. Smrt ruskega generala Irmanova. V Novem Sadu je umrl bivši ruski carski general Vladimir Aleksandrovič Ir-manov. Pokojnik je sodeloval v znani ofenzivi generala Brusilova, prekoračil Karpate in vdrl na Madžarsko. Po bolj-ševiški revoluciji je bil do 1. 1920. poveljnik posameznih oddelkov protirevolucionarnih čet. Ko je protirevolucionarna akcija zaspala, se je Imamov preselil v Jugoslavijo in se je nastanil v Novem Sadu. lil je odlikovan tudi s Karagjorgievo zvezdo III. stopnje. Blaznost plesnega rekorderstva. Jakob Božič iz Sarajeva je hotel postaviti svetovni plesni rekord. Prekositi je hotel nekega Italijana, ki je plesal v Parizu 10 dni in 10 noči, toda vzdržal ni toliko, ampak samo 7 dni in 8 noči. Po tem času (90 urah) je dobil živčni šok, ki ga je vrgel v globoko spanje, iz katerega se še ni zdramil. Plesnega rekorderja zdrav! dr. Alkalay, ki pravi, da lahko : i-slopijo še katastrofalne posledice. Madžarski list! zopet zmanišali obseg. Včeraj je izšel ukaz madžarske vlade, s katerim se obseg madžarskih časopisov, ki je bil že nedavno skrčen z ukazom v'ado na dve tretjini, zmanjša na tri četrtine. Vlada motivira svojo odredbo s tem, da je treba poleg omejitve uvoza sploh omejiti tudi uvoz časopisnega papirja. r Iz LNP. Čita se s pravom nastopa 10. t. m. za. S. K. Železničar Hatoicht Josip. Upravnemu odboru se preda v kaznovanje SK Rapid, ker nd oddal postav moštva pri tekmi Železničar II:Rapid II dne 20. septembra. Verificirajo se prvenstvene tekme: Maribor: Ilirija 6:2, Primorje železničar 2:1 in Atletik SK:Svoboda 1:1. Prvenstvena tekma ISSK Maribor: Ati etik SK v nedeljo dne 4. t. m. v Celju se določi ob 15.30, v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Za sodnika je delegiran g. Deržaj iz Ljubljane. Nova uprava MOLNP v Mariboru. LNP je imenoval v medklubskem odboru Maribor za predsednika g. Mozetiča, za odbornike gg. Fišerja, dr. Planinška, Marusiga in Lorberja. MOLNP Maribor je sestavljen nastopno: Mozetič, Ilovar, Fišer, Marussig, Lorber (vsi SK Železničar), dr. Planinšek (ISSK Maribor), Amon (SK Rapid), Milosavljevič (SK Svoboda) in Kemeny (SK Mura), ISSK Maribor bo naknadno imenoval svojega zastopnika. SK Železničar, nogometni odsek. V nedeljo 4. tm. ob 14.15 igra rezerv* prvenstveno tekmo proti Rapidu I. Sledeči igralci morajo biti pol ure pred počet-kom tekme na igrišču Rapida: Pišof, Kositer, Zgonc, Urbančič, Vogrinc, Straub, Kohount, Pezdiček I in II, Golinar, Seni-čar in Antoličič. Mladina igra v nedeljo dopoldne ob 10. prijateljsko tekmo proti ISSK Maribor. Nominirani igralci naj bodo pol ure pred pričetkom tekme na igrišču ISSK Maribora. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Delegira;© se za prvenstvene tekme v nedeljo dne 4. t. m. ob 14.15 SK Rapid I: SK Železničar rezerva g. Bizjak, ob 15.30 SK Mura (Murska Sobota) : SK Svoboda g. Bergant. Zamenjava poškodovanih bankovcev. Finančni minister dr. Gjurič je predpisal pravilnik o zamenjavanju raztrganih in poškodovanih bankovcev in o izplačilu kosOv bankovcev. liani zrežiral ta greh na Dolenjskem, jaz pa sem ga za Mariborčane postavi! v Prlekijo. Greh je torej tik pred mestnimi vrati... grešniki — hm — pa so tako povsod doma. Samo, ti moji mariborski gledališki »Prleki« ne znajo prleško govoriti. Edino Furijan ... toda kaj bi z njim samim, če pa je drugih cel bataljon. Pa smo napravili kompromis po vzoru Glonarjeve-ga prevoda »Kmetov«. Med oderski jezik smo pomešali primere in izraze, ki so tudi sicer mogoči... Akcent je včasih prleški ... Seveda se zgodi večkrat nesreča, da uide temu ali onemu v kranjšči-no... Pesmice pa so v dijalektu. Če bi vi slišali, kako Skrbinšek in Kovič skesano pobožno zapojeta: »Tii se špeglaj grešna duša, če tebe tajfl skuša...« ali pa Ras-bergerja: »Gdere sen jaz mali bija,« Blaž P3: »Pa s§n čuja ftiča peti.. .* Ampak to še ni vse. Ko pride tisti mladostni greh Miklov, Sinkova Micika, vulgo Pavla Re-dovičeva — pa začne ona peti — ni čuda, da se komedija za Mikla dobro konča ... * Godi se v Dragotincih, Biserjanah in na Bolkovičevem bregu. Anzengruber ima kar štiri scenske spremembe. Ko bi vi vedeli, kakšen križ je, ko mora režiser tako nerodnost sporočit gospodu intendantu .. Denarja ni... ni... pa še enkrat: denarja ni...- danes je doba moratorijev. Seveda, če bi si režiser lahko pri publiki tudi /a sceneriin izprosi moratorij, amnaikne gre... Da ne bo denarja, to sem že vnaprej vedel. (V gledališčih nikoli ni denarja). Zato sem se doma posvetoval z Anzengruberjem, kako bi kaj bilo, če bi nekaj reducirala. Redukcija je prav moderna stvar — na to sem ga Še posebej o-pozoril — racijonalizacija pa nič manj. V zameno za dve njegovi sceneriji sem mu ponudil povsem svoje originalno pročelje prleške hiše. »Postaviva celo hišo, od zunaj pa od znotraj, na oder! Nekaj igrajva pred hišo in ko nam igralci odidejo noter, pa kar potegniva pročelje v stratosfero — pred publiko seveda — to je originalno — to ni kar tako...« In Anzengruber je zadovoljen. Brez klopotca Prlekije ni, pa ni... kje dobiti klopotec? Usoda me je vrgla v naročje prleko'oga dr. Baša — in dobil sem ga. Tako bo prvič pel naš prleški klopotec v slovenskem gledališču... * Konec pa je tak, da Miki pripozna Mi-ciko za svojo, Štefan pa vrže nesrečnega mežnarja skozi vrata — za popotnico mu pa Micika zapoje: Bog nas je na svet postava, da se veselimo, vse na kunci de poprava, ka mi zagrešimo!-------------- P. s. Vse, samo tega ne bo popravil, če mariborskih Prlekov ne bo k premijeri. Vsi odsotni bodo prišli v pekel, je rekel mežnar Podrepšek. Tak! Tak! Pa drugi tudi... Sokolstvo Pragersko. Sokolska četa Sp. Polskava priredi dne 4. oktobra t. m. svoj I. nastop z sodelovanjem sosednjih društev. Za nastop se marljivo vežba. Pri nastopu igra godba Drava itz Maribora. Po nastopu se vrši domača zabava pri g. Sicherlu z sre-čolovom in kegljanjem na dobitke. Pridite! Vse mariborske in bližnje sokolske edl* nice prosi sokolska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici, naj v nedeljo 11. t. m. popoldne do pol 3. ure organizirajo izlet in nastop k marješki sokolski prireditvi, ki je in mora biti sokolsko propagandnega značaja. Udeležbo naj izvolijo predčasno javiti. Sv. Rupert v Slov. goricah. Tukajšnja Sokolska četa je korporativno učlanjena pri oblastni strelski družini v Mariboru. Br. pukovnik Putnikovič je včeraj izročil četi puške in municijo. V kratkem se bo na slovesen način o tvorilo strelišče tuk. čete, na kar opozarjamo že danes vse bratske edinice ter strelce sosednih družin. — Zdravo! Moratorij za porode Na nekem ženskem zborovanju t Newyorku se je pred kratkim sliHal predlog, naj bi ženske posegle v svetovne probleme s tem, da bi popolnima ustavile porode. Predlog je stavila ameriška borite! jica za omejevanje porodov Margareta Sangers. Njeno načelo se glasi, naj se vse ženske upirajo porodom vse dotlej, dokler se ne izboljša gospodarski položaj na svetu. Pokaj bi spravljale na svet otroke, ki jih bo že ob rojstvu sprejela smrt v današnjem gospodarskem položaju? vprašuje Sangerso-va. Ta moratorij pa naj bi veljal za vse brez razlike." Edino v primeru, meni Američanka, če bi i imoviti i siromašni sloii ustavili porode, bi mo roče neka* zaleglo in bi se spametovali tisti, ki se-je o danes po svetu sovraštvo in mržnjo ter pripravljajo konec ljudem in tistemu, od česar vsi Živilmo. »tram. marroorsm vcccRNfK uuirs V M a r 1 b o r ii, dne 2. X. 1931. Udobnost v hiši in izven hišel 69.. Drobno blago: Krema v škatlji 4.— do 6.— Din Krema v steklenicah 6.— P Vrsta 8805-68 Ta vrsta Vam je ob dežju vsekako potrebna. Očuvall boste svoje čevlje, da ne postanejo mokri. Zelo so močni in lahki in jih morete rabiti pri čevljih vsake vrste. »Mikado«. Vrsta 7045. Kadar ste doma, kadar delate v kuhinji In hodite Iz sobe v sobo, nosite te copate. Varovale Vas bodo, da se ne prehladite. V njih se kar najbolje odpočijete. MOŠKE OALOŠE, Tudi ob največjem dežja in največjem blatu Vam bodo ostale noge vedno suhe. Ženske galoše z nisiko ali visoko peto Din 59. Krema v tubah Žlice za čevlje Kopita, ženska Kopita, moška 5,- * 3.— . 19,- „ 19,— „ »Lufa«.vložk! za de. co, moške in ženske 6.— « Hiša z lepim velikim vrtom f brezprašni legi na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«, 2869 Sobo opremljeno oddam enemu ali dvema boljšima delavcema. Glavni trg 4, dvorišče, desno. 287.3 Iščemo gospodično za pisarno in gospodične za streženje strank. Plača mesečno Din 500. Ponudbe na upra-ov lista pod »Pisarna«. 2879 Iščem stanovanje obstoječe iz 1 ali dveh sob s kuhinjo v bližini koroškega kolodvora. Ponudbe, na upravo lista pod »Takoj«. 2892 Stanovanje. Veliko sobo s štedilnikom takoj oddam. Pobrežje, Zrkovska 33, 2897 Angležinja daje pouk v angleškem jeziku po lastni lahko razumljivi metodi. Miss Edith Oxley, Gosposka ul. 52 I, od 10, do 12. in 4, do 6. ure. 2895 Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, korespondenci. Začetek 1. oktobra. Kovač, Maribor. Krekova ulica 6. Nemščino govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 2789 Erianut« papir dobite pri TISKOVNI ZADRUGI Maribor, Aleksandrova 13 Včetai so bili izžrebani naslednji večji dobitki državne razredna loterije: 3X Din 20.000 12545 64072 2X Din 10.000 69825 77754 2X Din 4,000 31096 35461 74655 90578 2X Din 23)00 1294 1575 5000 7818 8365 9718 10380 U463 11474 15870 18596 23148 27248 27610 30546 36626 40119 41485 44469 48799 49282 52691 58170 58567 61677 62044 64505 65509 69070 75611 75905 86602 88032 88135 901164 92724 93494 94260 96229 98298. Zaradi telefonskega »prejema ne lamčlmo za točnost. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije: BANČNA PO« SLOVALNICA BEZJAK. MARIBOR. Gosposka ulica 25, Jutri, sobota, zadnji dan, zato še 20°|o popusta, torej ELITE, Jurčičeva ulica SfSjCCl Z 20/p " 35/4) POPIIStClfl Dr, O, Ilaunig. Dva soseda Povest iz preteklega stoletja. »Ali se je tako bojiš,« odvrne Dolnik, kateremu je že žarel obraz od zavžitega vina, »ali ona nosi hlače, he, he.« »No, tako hudo ni, toda čas je že, jutri moram zgodaj v gozd z drvarji,« »E ti zaspanec, sedi še malo,« prigovarja Dolnik, »za šentianževca bom še dal, potem pa gremo, da ne bo rekla tvoja Treza, da zadržuje župan zakonske može po gostilnah.« In kakor je rekel, tako se je tudi zgodilo., Sever je razumel Dolnikov poziv ter prinesel vina v steklenici, ki je držala dvakrat toliko kakor prejšna. »Tedaj pa le veseli bodimo,« reče Dolnik, nalije vsem kupice do vrha ter trči s svojimi tovariši. Rekli so še to in ono, dokler niso postale že vsem glave težke, Ura je ravnokar odbila enajst, ko so se začeli spravljati možje iz Struge domu. Ko so hoteli plačati vsak svoj račun, se je razvnel Dolnik rekoč: »Ne žalite me, danes plačam jaz zaradi dobre soseščine.« »Pa bo preveč,« so hoteli ugovarjati, »prehudo bi te oškodovali.« »E kaj to,« odvrne Dolnik, saj Bog ve, ali bomo še kdaj sedeli tako skupaj,« In zgodilo se je po Dolnikovi volji. Poravnal je ves račun, ter vtaknil polno denarnico zopet v notranji žep suknje. »Tedaj pa lahko noč, Sever,« reče Dolnik ter stisne gostilničarju roko. »Bog daj, me je prav veselilo, da si me obiskal, pa aa svidenje v kratkem.« »Bog ve,« meni Dolnik ter se poda proti dverim. Videti je bilo, da so ga noge že bolj težko držale. Tudi ostali možje iz Struge so zapustili sobo ter stopili na prosto, Sever jih je spremil do vrat. Ko je videl, da gredo po cesti v smeri proti domu, je zaklenil vrata ter se Dodal po trudapolnem dnevu k počiku, Stružani so postali že glasni ter se živahno raz-govarjali ne meneč se za hud mraz, ki je vedno bolj pritiskal, tako da je Škripal sneg pod nogami. Prišli so do razpotja. Dolnik bi bil moral kreniti na levo, ostali pa na desno, Zupan je nekoliko postal, nato pa rekel: »Tako prijatelji, prav veselo je bilo, mogoče zadnjikrat, zdaj pa lahko noč.« »Jaz grem s teboj,« meni Mlinar, ki ni dosti pil ter se je bal za Dolnika, kateremu se je videlo, da ga je dobro vino malo prevzelo, • »Tega ni treba,« se brani Dolnik, »sem še vedno prišel domu, bom tudi danes.« »Meni pa nekaj pravi, da naj te ne pustim,« ugovarja Mlinar. »E pojdi se solit, ti si tudi tak praznovernež kakor marsikatera stara ženka.« »Miha, ubogaj in dovoli, da te spremljam.« »Le domu pojdi Mlinar, pusti me samega.« reče odločno Dolnik, »drugače me žališ. Policaja ne rabim, zato tudi Bog ne daj, da bi šel mogoče kdo za menoj,« To rekši, se izmakne Mlinarju ter se prvotno malo opoteče, potem pa nagloma ubere korake na levo stran po cesti v smeri proti domu, ter izgine v noči. Njegovi spremljevalci so še nekaj časa stali ter poslušali, potem pa krenili na desno. »Takšnega pa Dolnika še nisem videl,« prekine molk Mlinar, ko si je prižgal pipo. »Tako je bil razpoložen kakor še nikdar.« »In plačal je, da je teklo od mize,« pripomni Potočnik. »Te navade sicer nima, če tudi je doma gostoljuben.« »Pr si videl, kako jo je Cestnik odkuril, ko ie ugledal Dolnika. Ta dva imata nekaj med seboj,« poseže vunes Oblak, »morda se pa le zve, kako je postal Cestnik bogat, Dolnik bo že govoril, on ni baba, molči sicer kakor grob, a branil se že bo, to vem,« reče Mlinar ter se poslovi od ostalih, ki so še šli nekaj časa skupaj, nato pa se porazgubili vsak proti svojemu domu. Orni oblaki so se med tem pripodill od zapada ter zagrnili docela nebo. Pričakovati je bilo, da bo še v tej noči izdatno snežilo, ker je že prej sneg nekoliko naletaval. * * * Dolnikova gospodinja je na dan Andrejevega sejma, že takoj po kosilu začela gledati radovedno skozi okno, kdaj se vrne gospodar. Poročilo sina Toneta, ki se je bil vrnil že opoldne, da je oče dobro prodal vola, jo je razveselilo. Zato pa je postajala vedno bolj nemirna, ko se mož tudi tekom popoldneva nl vrnil. Že je mislila poslati Toneta gledat, kje je oče, a postala si je takoj svesta, da to bi moža razžalilo, če bi opazil, da ga hodi kdo domačih iskat. Tako se je tolažila, da se mož vendar kmalu vrne, ker ni imel navade, ostajati po gostilnah. Toda minulo je popoldne in solnce se je že skrilo za težkimi oblaki, ki so naznanjali sneg, saj od zapada sem je potegnil veter in ta ne pomeni nič dobrega. Nastopil je mrak, V trgu je odzvonila že večernico, Dolnikovca je postavila vsa prepadla večerjo na mizo, ki so jo nemo zavžili. Ko je pospravila dekla raz mizo sklede in ostanke, sta ostala mati in sin Tone sama v sobi. Zunaj je pihala ledena burja, in tulila okoli voglov, tajinstveno, bolestno, da je nehote pretreslo oba do kosti. Nekaj časa sta še govorila, a njun pogovor je bil raztrešen. Vedno se je ta ali oni ozrl skozi okno. V hramu se je že vse podalo k počitku, toda Dol- ’ nikova gospodinja in njen siij. nista našla miru, »Kod vendar hodi oče,« vzdihne mati ter zopet pogleda skozi okno, »saj vendar to ni njegova na« vada.« »So pač ostali v kaki družbi,« meni Tone, »saj malo pridejo kam, zdaj pa morajo, ko so župan.« »Oh to županstvo mu bo napravilo še sive lase, takšen mir je bil prej v naši hiši, sedaj pa ima še tožbo z onim Cestnikom, bog ve, kakšen bo konec 1« »Ne jadikujte, mati,« reče Tone, »oče že vedo, kaj so rekli in zakaj.« »Sovražnika si je sedaj nakopal na glavo, nevarno je še, da ga kdo napade,« meni mati, stopi k oknu ter pozorno posluša, če se ne slišijo kakšni koraki. Toda zunaj je bilo tiho, le veter je tulil ter se igral z malim klopotcem, pribitim na voglu hiše. Dolnikova se je vsedla k mizi in si podprla glavo z obema rokama. Bila je globoko zamišljena. Zdelo se je, kakor da bi molila. Toda nagloma se je zopet vzdramila in pogledala na uro, »Moi Bog, ura je že dvanajst, nesreča se je pripetila, tako težko mi je pri srcu, Tone, vzemi luč, idi proti trgu ter poglej v gostilne, če ni kje očeta.« »Takoj, mati,« odvrne Tone, katerega je že tudi samega skrbelo. Hitro je nažgal luč, oblekel toplo suknjo, vzel tudi težko, okovano palico s seboj, odklenil hišna vrata ter šel ven v temno noč. — Dolnikova je še postala nekaj časa pri dverih, nato pa jih skrbno zaklenila ter šla v sobo. ,Vsedla se je k topli peči, vzela molek med roke ter se zatopila y molitev. Zunaj je tuli! vihar, tu in tam se je tudi slišalo skovikanje sove, da je nehote obšel gospodinjo strah. Napeto je poslušala, kdaj se zaslišijo koraki in bo kdo trkal. Pri vsakem najmanjšem šumu se je zgenila ter hotela iti odpirat. Že je udarila ura eno, ko zasliši pred hramom stopinje in obenem lajanje psa. »Oh, zdaj prideta,« vzklikne Dolntkova, takof vstane ter gre hitro odklepat. S tresočo roko odpre vrata ter vpraša vsa razburjena: »Kje je oče, ali si ga našel?« »Mati, le hitro idite v sobo, drugače se še prg-htadite,« reče Tone v vidni zadregi, zaklene vrata, prime mater za roko ter jo odvede v sobo. »Tone, povej, kaj se je primerilo očetu,« vpraša mati nestrpno, »Pomirite se mati, nič ne bo hudega,« reče Tone ter otepava sneg raz suknjo in klobuk, »oče so se bržkone zbali slabega vremena, ker je bila taka tema in so ostali v trgu.« »Pa si iskal očeta v trgu?« »Sem. toda gostilne so bile že vse zaprte. Pri Severju sem se tudi zg'asll, a bilo je že vse temno v sobi, klicati pa in buditi ljudi, si pa nisem upal, sledu pa tudi nobenega nisem našel, ker tako močno sneži.« isdaja Konzorcij »Jutra« ». Ljubljani: predstavnik izdajatelja iq nrednlki ST ANO KOSOVEL v Mariboru, liska Mariborska Uskarna d. d, predstavnik i J ANKO UiJIELA - - - • v Maribora ■"*---------------------------------------------------------- — ------