Poštnina plačava v gotovini. Leto XXII., št. 250 Ljubljana, petek 24. oktobra 1941-X1X Cena cent. 70 Upravmštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št- 31-22, 31-23, 31-24. Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. _7,KI -' UCMO ZASTOPSTVO za oglase la Kr. Italije ui inozemstva ima Cnione Pubblicitš Italiana S JU Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina zna&a -neaečno L 11.—> za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: UJuDljana, Puccinijeva ulica ®t- 6, telefon 31-22. 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAK1A £SCLUSJVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera: Cnione Pubblicitš Italiana S. AU Milano Cosnbattimenti aerei sopra Malta Unita da caccia hanno abbattuto sei apparecchi nemici del tipo ,Hurricane" — Tutti i nostri veHvoli sono rien-trati — Due successivi bombardamenti delTaeroporto di Mieabba — Perdite del nemico nelTASrica Orientale H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data 23 ottobre 1941-XIX il seguente bollettino di guerra N.o 508: Unita da caccia della R. Aeronautica lnanno efficacemente bombardato nel po-meriggio di ieri, velivoli al suolo sulTaero-porto di Mieabba (Malta). In successiva azicne, nostri cacciatori hanno attaccato rana formazione nemica: nel combattl-mento che ne e seguito, sei aerei del tlpo »Hurricane« sono stati abbattuti in fiam-me ed anche un settimo, gravemente col-pito, č da considerarsi perduto. Tutti i nostri velivoli sono rientrati; uno solo 6 rimasto danneggiato. Si sono particolar-mente distinti il gruppo comandato dal j Tenente Coionnello Marco Minio-Paiuello 1 e la squadriglia dei capitani Antonio Lar-simont-Pergameni e Mario Pluda. NeUa notte 1'aeroporto dl Mieabba 6 stato nuo-vamente assoggettato ad offesa da parte dei nostri bombardieri. NelTAfrica Settentrionale, in azioni lo-caii sui fronte di Tobruk, sono stati cattu-rati alcuni prigionieri. Apparecchi gernia-nici hanno bombardato obiettivi della piazzaforte provocando esploslonl. Du-rante l'incursione su Tripoli, di cui al bollettino in data 21 ottobre, un aeropiano britannico 6 stato abbattuto. In Africa Orientale, scontrl favorevoli alle nostre tnippe che hanno infiitto perdite al nemico. Letalske bitke nad Malto Lovska letala so sestrelila šest sovražnih letal tipa »Hurricane" — Vsa naša letala so se vrnila — Dve zaporedni bombardiranji letališča v Mikabbi — Sovražne Izgube v vzhodni Afriki Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 23. oktobra naslednje vojno poročilo št. 508: Lovske edinice Kr. letalstva so včeraj popoldne učinkovito bombardirale letala na letališču v Mikabbi (Malta). Pri kasnejših akcijah so naši lovci napadli sovražne formacije: v bitki, ki je nastala, so sestrelili v plamenih šest letal tipa »Hurricane«, a sedmo, ki je bilo močno zadeto, je smatrati za izgubljeno. Vsa naša letala so se vrnila,; le eno je bilo poškodovano. Posebno so se odlikovali v tej bitki skupina, ki ji je poveljeval podpolkovnik Marco Minio-Pa-luelle ter eskadra kapitanov Antonia Lar-simonta-Pergumenia in Maria Pluda. Pomoči je bilo letališče v Mikabbi ponovno predmet napada naših bombnikov. V severni Afriki je bilo v lokalnih akcijah na bojišču pri Tobruku zajetih nekaj ujetnikov. Nemška letala so bombardirala trdnjavske cilje in povzročila eksplozije. Med napadom na Tripolis, ki smo ga omenili v poročilu z dne 2L oktobra, je bilo sestreljeno eno angleško letalo. V vzhodni Afriki je bilo nekaj spopadov, ugodnih za naše čete, ki so sovražniki* povzročile izgube. Zmagoviti letalski boji v Severni Afriki Z operacijskega podr-""i.. 23. okt. s. Nemška letala so dosegla nov uspeh na področju pri Sollumu. Italijanska izvidni-ška letala so opazila večjo skupino sovražnih lovcev in bombnikov, ki so bili na poti proti osnim postojankam. Nemudoma je startala skupina r>emšk!V> 1ott<-ot7 ?n se spopadla z nasprotnikom. Nemški letalci so sestrelili dve sovražn5 ostala pa prisilili, da so se umaknila iz borbe. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnil? na svoje oporišče. Osni bombniki pa so malo pozneje bombardirali s prav velikim uč^1'""! bate'-r protiletalskega topništva in druge sovražne postojanke na področju tobruške trdnjave. V torek zvečer je skupina bombnikov še enkrat hudo napadla otw:5če Valeto na Malti. Težke bombe so povzročile veliko razdejanje med napravami v okraju Harbouru. Sovražno nro+Uetalsko topništvo in nočni lovci so reagirali na napad, toda italijanskim letalom ni bila pri-zadejana nikaka škoda. Turško občudovanje junaške posadke v Gondarju Carigrad, 23. Okt. s. Turški listi so te dni ponovno posvetili svojo pozornost junaškemu odporu italijanske posadke v Gondarju. Nekateri listi prikazujejo, ves potek dosedanjega odpora tega junaškega zbora, pri čemer pripominjajo, da se italijanski vojaki v Gondarju bore brez pomoči iz domovine ter brez dobav orožja in živeža. Navzlic vsem temu pa se hrabro drže, čeprav je njihovo število znatno manjše od sovražnih sil. Listi tudi pripominjajo, da je sovražnik prav zaradi te njihove hrabrosti naklonil italijanskim vojakom častno predajo, kadar so bili po izčrpanju vseh zalog prisiljeni, da kapitulirajo. Hujskanje Washfngtona Ostra nemška reakcija na hujskajoče izmišljotine Rsose- velta in Cordella Hulla Berlin, 23. okt. s. Nemški listi ostro reagirajo na govor, ki ga je imel Cordel Hull v zunanje-politični komisiji senata in o katerem je Roosevelt dejal, da ga podpiše v celoti. Hullove izjave se od prejšnjih razlikujejo predvsem po izredno ostrem tonu, pa tudi po pravi vulgarnosti izrazov na naslov Hitlerja, nemškega naroda in nemškega vojaka, a tudi po cinizmu in brezobzirnosti v pogledu argumentov, ki se jih je državni tajnik posluževal v opravičilo oborožitev ameriških trgovskih ladij. Cordel Hull je na nekem mestu izjavil: »Nemčija hoče zagospodovati vsemu svetu. Zato moramo biti pripravljeni ter p odvzeti čimprej energične ukrepe, da se borno mogli braniti na morjih in na suhem proti napadu narodnih socialistov.« Kakor se vidi, pripominja »Borsenzeitung«, so zločinci Rooseveltovega in Hullovega kova izgubili vse obzire in ne poznajo nobenih ovir v pripravljanju položaja, ki naj bi končno Američanom dovolil, da bi streljali brez pomislekov in brez omejitve proti narodnim socialistom. Danes ti ljudje falzifi-cirajo resnico in zgodovino, žalijo čut narodov ter kopičijo laž na laž. že sedaj je po njih izjavah dobro viden cilj njihovega intervencionističnega načrta: ukinitev zakona o nevtralnosti ter še posebej ukinitev določbe, da se ameriške ladje ne smejo podajati v vojna področja. Oni mislijo, da to to zadnji in odlctilni korak za vstop Amerike v vojno. Da bi to čim prej dosegli. se voditelji ameriške politike poslužujejo vseh, tudi najbolj nesramnih sredstev, da bi zlomili poslednji odpor ameriškega ljudstva proti vstopu v vojno. Berlin, 23. akt. s. V zvezi s poslednjim HuMovim govorom pred zunanjepolitično komisijo ameriškega senata objavtfja komentar tudi uradna diplomatsko-poilitična korespondenca, ki ugotavlja med drugim, da ta govor samo znova dokazuje, da hočejo vodilni politiki Zedinjenih držav vreči Ameriko za vsako ceno v vojno Taki ljudje zares zaslužijo naziv piratov, kajti njihovo obupno iskanje -»incidentov« nima drugega namena, kakor da hujska ameriško ljudstvo in ga dovede v takšno vojno ozračje, da bi to imelo za nujno posledico razširjenje sedanje vojne z vstopom Zedinjenih držav vanje* v domnevi, da bi bili s tem najbolj zavarovani ameriški interesi. Dosedanji primeri z raznimi ladjami so najbolj zgovorna potrdila te njihove kriminalne delavnosti. Z. Ilažmi, ki jih stalno izgovarja Roosevelt m za njim ponavlja tudi njegov sodelavec Cardell Hull, češ da Nemčija ograža zapadno poloblo, si Amerika izmišlja povode za prevzemanje strateških oporišč v obeh Amerikah, obenem pa hoče vzbuditi videz, kakor da gre le za nujno potrebno samoobrambo, ne pa za vojna dejanja, ki naj bi ščitila dobičkamos-ne prevoze v Anglijo. Roosevelt in njegovi pomagači bi v svojem histerizmu za vsako ceno hotela izzvati položaj, ie katerega bi potem ne bilo več nobenega drugega izhoda razen vojne. Berlin, 23. okt. s. »Volkischer Beobachter« polemizira z ameriškim državnim tajnikom Cotrdellom HulUlom, zlasti z njegovo izjavo, ki hoče prikazati Nemčijo kot državo, ki želi živeti izven zakonov. Toda poveličevanje ameriškega vladnega- sistema gang-siterstva more med civilnimi narodi vzbuditi saimo preziT. List »Zwolfuhrblatt« spominja na izzivalni odgovor v zadevi rušili ca »Keair-ny«, ko so se v Ameriki vprašali, ali bo Washington poslal kakp noto Nemčiji. Tedaj so v Washingtonu odgovorili: »Gang-sterjem se ne pošiljajo note,« Ta surovi odgovor, zaključuje list, bi se utegnili maščevati prav nad onim, ki ga je dal. Takšni revni izpadi ne morejo prizadeti nemške časti. Naj raje ameriški narod pazi, kam ga lahko za nel je jo ljudje brez sramu. Kar se pa Nemčije tiče, je surovost nekaterih ljudi ne more zadeti. Washington, 23. okt. s. Washingtonski vojni hujskači so izkoristili vesti o potopitvi trgovinskih parnikov »Lehigha« in »Bold Venturea«, ki sta plula pod ameriško olnosno panamsko zastavo in sta bila tor-pedirana na južnem Atlantskem oceanu odnosno v islandskih vodah, za ojačenje svoje intervencijske kampanje z zatrjevanjem, da so potopile obe ladji nemške podmornice. Listi so pričeli objavljati o teh dveh incidentih tako dolga poročila, da so morali zanemariti celo informacijsko službo o dogodkih na vzhodni fronti. Med drugim poročajo, da. pogrešajo 34 mornarjev z obeh ladij. PRODIRANJE SE NADALJUJE Dvojni predor skozi zunanji obrambni pas Moskve - Nove izgube angleške trgovinske mornarice — Letalski boji nad Anglijo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. okt. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Kljub težavnim vremenskim prilikam so bile zunanje obrambne postojanke sovjetske prestolnice v zadnjih dneh z jugoza-pada in zapada na široki fronti prebite. Naše prednice so se priborile ponekod do 60 km izpred Moskve. Moskva je bila tudi v pretekli noči bombardirana z eksplozivnimi in zažigal-nimi bombami. Podmornice so potopile št"ri sovražne ladje s skupno nž.ooi) tonami. Pri tem je bila angleška transportna ladja za čete »Auran a«, ki ima 14.000 ton in ki je vozila v močno zavarovanem in naglo vozečem konvoju, potopljena na Atlantiku. Bojna letala so potopila podnevi tovorni parnik z 1500 tonami ter poškodovala z bombami še neko drugo veliko trgovsko ladjo. Nočni napadi letalstva so bili usmerjeni ob dobrem vidu proti oskrbovalni luki Bir-kenhead. V vojno važnih napravah so nastale velike eksplozije in požari. Druga bojna letala so dosegla bombne zadetke v področju luke Great Yarmouth. Sovražnik je bombardiral v pretekli noči razne kraje v zapadni Nemčiji z zažigal-nimi in eksplozivnimi bombami Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Nastala je samo neznatna škoda. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri sovražne bombnike. Od 15. do 21. oktobra so izgubili Angleži 59 letal, nemško letalstvo pa je v istem času izgubilo osem letal. * Nagel razvoj operacij na jugu Budimpešta, 23, okt. s. Operacije na južnem odseku vzhodnega bojišča se vedno bolj naglo razvijajo. Izredna brzina, s katero nemške in italijanske čete skupno z ostalimi zavezniki izvršujejo načrte vrhovnega poveljstva, ne dopušča sovražniku niti trenutek oddiha, tako da ta nikjer ne more več uteči obkoljevalnim nanevrom zavezniških vojsk. Nemške ugotovitve o italijanskem sodelovanju Berlin, 23. okt. s. DNB poroča o sodelovanju italijanskih oddelkov pri vojnih operacijah na južnem odseku vzhodnega bojišča. Čete neke italijanske pešadijs^e divizije so v torek po hudih spopadih zavzele važoo železniško postajo, oddelki neke druge pešadijske divizije pa so prodrli čez neko reko, štrli sovražni odpor, si ustvarili jako mostišče in prisilili sovražnika, da se je še nadalje umaknil prot' vzhodu. Pri teh operacijah so italijanske čete ujele mnogo sovražnih oficirjev in vojakov. Pa tudi madžarske čete so na južnem odseku bojišča dosegle nove uspehe. V silnem navalu so zavzele celo vrsto krajev in ujele okrog 700 sovražnikov. Bogarski listi o zavzetju Stalinova Sofija, 23. okt. s. Listi prinašajo z močnimi poudarki in na vidnih mestih vesti in dopise agencij o zavzetju Stal nova, pri čemer vsi brez razlike opozarjajo na veliki gospodarski, industrijski ter tudi strateški pomen tega sovjetskega središča v Done-ški kotlini, ki naj bi po namerah sovjetskega vrhovnega poveljstva tvoril enega izmed glavnih stebrov ruskega odpora proti zmagovitemu zaletu zavezniških sil. Vsi listi so tudi mnenja, da bo zavzetje Stalinova imelo velike vojaške posledice na vsem odseku med Rostovom in Harkovom. Vsi listi brez izjeme omenjajo tu li doprinos italijanskega ekspedicijskega zbora k skupnemu uspehu. Nekaterim listom daje ta doprinos ugodno priliko za obračunanje z angleško-sovjetsko propagando, ki skuša prav te dni z izmišljenimi vestmi vzbuditi vtis, da se italijansko-nemško prijateljstvo krha. Toda vsi ti propagandni poskusi ne morejo izbrisati uspehov, ki so jih dosegli vojaki Osi v skupni borbi proti skupnemu sovražniku. Tudi ameriški listi ne morejo tajiti uspeha New York, 23. okt. s. Tudi ameriško časopisje je prisiljeno sedaj priznati velike uspehe zaveznških sil v borbi proti Sovjetski Rusiji. Tako ugotavlja na primer vojaški sotrulnik lista »New York Times«, da prodirajo sile Osi, potem ko so zasedle ogromne in najbolj bogate predele sovjetskega ozemlja, k nadaljnjim važnim so- Na običajni konferenci z novinarji je Roosevelt na vprašanje nekega novinarja, kakšna je prav za prav razlika med piratstvom in vojnim dejanjem, izjavil, da trenutno tega ne more reči, da bo pa stvar premislil. Poleg stavk in drugih težav, ki ovirajo in zadržujejo ameriško vojno produkcijo, pa se je v zadnjem času pojavil še odpor mnogih industrijcev proti temu, da bi stavili svoje tovarne na razpolago za naročila vlade. Zaradi tega so oblasti sprožile hudo propagando proti takim industrijcem. Iz Washingtona bodo te dni krenili trije vlaki s funkcionarji ministrstpv za narodno obrambo. Prepotovali bol o celo vrsto dežel in širili vojno propagando. vjetskim središčem. Ako bo po zadnjem delu Ukrajine padlo v nemške roke tudi industrijsko področje Moskve, se bo vojna sposobnost Rusije skrčila na zelo kritičen obseg. Tudi list »Philadelphia Inquirer« smatra položaj Rusije za zelo resen. Zavzetje Stalinova po italijanskih in nemških četah je lahko po mnenju lista v gotovem pogledu nevarnejše od kapitulacije Moskve, to pa zaradi ogromnega industrijskega pomena tega srelišča Doneške kotline. Boji španske divizije Berlin, 23. okt b Kakor doznava poročevalec agencije DNB iz vojaškega vira, so se borb na severnem odseku vzhodnega bojišča uspešno udeležile v zadnjih dneh tudi čete španske divizije. S svojim junaškim zadržanjem so španski vojaki bistveno pripomogli k prehodu preko neke reke ter k stretju boljševiškega odpora na tem odseku. Poročevalec iste agencije doznava iz vojaškega vira. da so bili pri letalskih napadih nemškega letalstva na odseku vzhodnega bojišča 20. t. m uničeni 3 sovjetski tanki, 3 topovi, 247 prevoznih avtomobilov in več drugih prevoznih sredstev. Madžarski Usti o zavzetju Stalinova Budimpešta, 23 okt. s. Zavzetje Stalinova po nemških in italijanskih četah vzbuja še vedno pozornost madžarskega časopisja. Včerajšnji večerni listi so objavili v dopisih iz Berlina in Rima ter pod ogromnimi naslovi vse značilne podrobnosti o zavzetju tega važnega industrijskega središča v Doneški kotlini. List »Pesti Hirlap«. piše, da je bil doprinos italijanskih čet v Ditk: za zavzetje Stalinova odločilnega pomena. Zlasti pa je značilno, da so čete obeh velesil osi skupno zasedle mesto, ki nosi ime rdečega tirana. Vsestranska premoč zavezniških vojsk Helsinki, 23. okt. s. Ujeti sovjetski polkovnik je danes izjavil, da so po poslednjem nemškem napredovanju na osrednjem odseku vzhodnega bojišča gotovo že prekinjene vse vezi med Timošenkovimi in Vorošilovimi četami. Po mnenju sovjetskega oficirja so tudi boljševiki že prepričani, da je usoda zapečatena. Videl sem, je dejal sovjetski oficir, kako je bil uničen moj polk do poslednjega moža, in mislim, da ne moremo nič storiti proti ogromni sovražnikovi premoči, proti spretnosti in silovitosti nemške vojske. Sovjeti so sicer poskušali izkrcati kakih 10 bataljonov iz-vežbanih mornarjev na južni obali Finskega zaliva, toda uničevalni ogenj nemškega topništva je bil tako silen, da je od petih bataljonov, ki se jim je posrečilo približati se obali, ostalo samo 12 mož in dva politična komisarja. Moskva v toči Nemški letalski napadi noč in dan — Udeležujejo se jih t soči bombnikov in lovcev Berlin, 23. okt. d. Kakor se doznava na merodajnem mestu. Je dožhela sovjetska prestolnica včeraj najsilovitejše letalske napade v tej vojni. Tisoči nemških bombnikov In bojnih letal so brez odmora bombardirali Moskvo podnevi in ponoči. Sovjetska prestolnica doživlja usodo Londona, toda po obsegu in številu letal so napadi na Moskvo še •itovttej&L Ze dosedanji učinki so bl!i strahoviti. Celi okraji-mesta so v razvalinah. Napadi so usmerjeni predvsem na železniške postaje, skladišča. vojno industrijo in raine oskrbovalne naprave. Istočasno pa se z nezmanjšano srditostjo nadaljujejo borbe na vsej fronti. Nemške in zavezniške čete sovražniku nikjer ne dajo miru in mn ne puste priti do oddiha. Kljub skrajno plahemu vremenu in mrazn se na vsej fronti nadaljujejo ofenzivne operacije, ki bodo kmalu rodile sadove. Pr."prave za umik iz mesta Stockholm, 23. okt. s. »Stockholm Tidningen« beleži v svojem poročilu o dogodkih v Moskvi, da je bilo zadnje dni v Kremlju in drugih pomembnejših javnih poslopjih v Moskvi opaziti živahno delovanje ruskih inženjerskih oddelkov. Večji inženjerski oddelek je očitno prejel nalogo, da podminira Kremelj in druga najvažnejša poslopja tako, da Di jih Sovjeti v danem primeru pognali v zrak. Ukrenili so tudi vse potrebno, da bodo nekaj poslopij zažgali. Izpraznjene tovarne Stockholm, 23. okt. s. Neka ruska radijska postaja je včeraj zjutraj objavila, da so morali v Moskvi zapreti večje število tovarn in delavnic, ker so se delavci odpravili na fronto, da bi sodelovali pri obrambi mesta. Periodični listi so prenehali izhajati. Dnevniki izhajajo le v zelo omejeni nakladi. Diplomati v Kujblševu Stockholm, 23. okt. s. Sodeč po brzojavki, ki jo je danes sprejelo zunanje ministrstvo v Stockhofmu, je švedsko poslaništvo v Sovjetski Uniji že prispelo v Kujbišev (Samaro), kjer je sedaj novi sedež Stalinove vlade. Tudi večina drugih poslaništev se je že preselila v Kujbišev ali pa je na potu tja. * Dva cilja severnih armad Berlin, 23. okt. s. »Borsenzeitung« razpravlja o zadnjih vojaških dogodkih na vzhodnem bojišču in obuja spomin na zmagoviti pohod fel Imaršala v. Loeba na severnem odseku bojišča. Te čete so imele dvojno nalogo: da očistijo baltiško področje in da zasedejo Petrograd. Prvi cilj je bil v celoti dosežen, drugi pa bo v kratkem. L:st poudarja pri tej priliki pomen tesnega sodelovanja med kopnimi pomorskimi in letalskimi silami, ki se je v celoti izkazalo kot učinkovito, zlasti na tem odseku bo-jiSča. Stalinov cinizem Rim, 23. okt. s. Po Izjavah, ki jih je podal lord Beaverbrook o posebnih duhovnih sposobnostih Stalina v nedavnih moskovskih razgovorih ob sestanku trojne konference, zaslužijo pozornost tudi zanimive izjave ameriškega delegata Barri-mana. ki se v ostalem povsem ujemajo z onimi njihovega angleškega tovariša. Stalin mora biti zares zanimiv tip. ako je lord Eeaverbrook* svoje osebne \Jtise o njem združil v označbo »šaljivec«. Harriman pa je to označbo še bolj potrdil, ko je o Stalinu dobesedno izjavil: »Mož je poln finega humorja, ki ga kaže tudi v povsem resnih stvareh.« Stalin, je dejal Harriman, beli svoj razgovor na debelo z raznimi duhovitostmi, ki se očividno nanašajo na predmet razgovorov. V..trenutku ko se velika Stalinova država v glavnem po njegovi krivdi nahaja v najbolj tragični dobi svoje zgodovine, v trenutku, ko milijoni njegovih sorojakov umirajo na bojiščih in drugi milijoni postajajo ujetniki, v trenutku, ko najbolj grozni vihar uničuje njegovo državo, imajo duhovitosti Stalina prav gotovo značaj kriminalnega cinizma, ki v ostalem odgovarja značaju najbolj krvavega in nesrečnega moža, kar jih zgodovina pozna. Italija in Finska Helsinki, 23. okt. s. Italijanski poslanik Cicconardi je imel dolg prisrčen razgovor s finskim zunanjim ministrom Gu-ttingom. Finski zunanji min ster je povabil diplomatski zbor na kratek obisk mesta Vibor-ga, ki se ga bodo udeležili vsi v Helsinkih zastopani inozemski diplomati, med numi tudi ameriški poslanik, ki se bo mogel tako na licu mesta prepričati o dobrinah civilizacije, katere pobornik je »dragi prijatelj Stalin«. Boljšev!ška doslednost Lizbona, 23. okt. s. Portugalski list »Quero« piše v zvezi s Stalinovim bega-njem po Rusiji, kje bi našel primeren sedež za svojo vlado, da je značilno, da je njegov agent v Veliki Britaniji Žid Majski prisostvoval svečani verski slavnosti znanega londonskega nadškofa. Bilo bi zanimivo vedeti, pripominja list, ali se je Majski podal na to versko slavnost z diplomo častnega člana sovjetske brezbožne organizacije, ki jo je pred dnevi prejel od tovariša Stalina. Letalska vojna Berlin, 23. okt. s. Pri nekem izvidniškem poletu so nemška letala v bližini Faroerskih otokov včeraj potopila 1500-tonski parnik, poškodovala pa drugo 5000-tonsko ladjo. Berlin, 23. okt. s. Preteklo noč je gotovo število angleških bombnikov izvršilo napade na zapadno in srednjo Nemčijo. Letala so metala rušilne in zažigaln ebombe na razna mesta, kjer je bila ponekod povzročena materialna škoda. Med civilnim prebivalstvom je nekaj mrtvih in ranjenih. Po doslej dospelih vesteh so bili sestreljeni trije sovražni aparati. Kodanj, 23. okt. s. Angleška letala so spet napadla nekaj krajev v Jiitlandiji. Nekaj civilnih poslopij je bilo poškodovanih. Eno letalo je bilo sestreljeno. Od štirih članov posadke so bili trije ubiti, četrti pa je nevarno ranjen, Stockholm, 23. okt. s. »Stockholm Tidningen« objavlja vest iz N--* Yorka, da so se nemška bojna letala, ki jih smatrajo za nevarnost za ameriške ladie na severnem Atlantskem oceanu, pojavila že zelo daleč nad oceanom. Tako so z ameriške ladje »Calibur« opazili neko nemško letalo 250 milj zapadno od Azorov. Velika angleška petrolejska ladja potopljena Washington, 23. okt. u. V newyorških pomorskih krogih se je izvedelo, da je bila na severnem Atlantskem Oceanu potopljena 8.300-tonska angleška petrolejska ladja »Auris«. L^dja je bila, polno nato* vorjena, na poti v Anglijo. Junak Filippo Corridoni Južne Italije V zadnjih letih se je gospodarska struktura Južne Italije bistveno spremenila. Področje Južne Italije, ki obsega Apeninski polotok južno od Rima in kjer je preko 8 in pol mili'ona prebivalcev, je bilo od nekdaj zanemarjeno in je bilo zlasti v nasprotju z industrijsko visoko razvito Severno Italijo. Gospodarski razvoj tega področja je oviralo predvsem pomanjkanje vode pri sicer zelo rodovitni zemlji. Prole-tarizirano kmetijsko prebivalstvo Je bilo skozi stoletja v odvisnosti od malega Števila veleposestnikov. Prvi koraki fašistične vlade so Sli za tem, da se energično uveljavi državna avtoriteta na tem področju, kjer je prej vladala precejšnja pravna neslgurnost zaradi obstoja raznih tajnih in obrambnih organizacij. Druga skrb je šla za tem, da se uredi vprašan'e vode. Zgrajeni so bili ogromni vodovodi ln akvedukti, ki omogočajo sedaj obsežno namakanje plodne zemlje. Ogromno delo predstavlja zlasti gradnja apulskega akve-dukta z gosto mrežo naprav za namakanje. Vzporedno so bila izvršena dela za osuSitev nižin, ki so prej predstavljale leglo malarije. Za intenzivno izkoriščanje zemlje pa je bilo treba rešiti tudi agrarno vprašanje in pričeti s pametno naselitveno politiko. Dalekosežna agrarna reforma na tem področju je v glavnem že izvršena. Tako so bili ustvarjeni pogoji za dvig kmetijske produkcije ln za zboljšanje socialnega položaja podeželskega prebivalstva. V zadn-fem desetletju pa Je šlo prizade-van'e vlade tudi za tem. omogočiti industrializacijo Južne Italije, s katero naj bi se ustvarila možnost zaposlitve stalno rastočega prebivalstva in odstranila velika razlika v socialni strukturi med severom in jugom. V nekaj letih so bila v Južni Italiji ustanovljena številna velika industrijska podjetja, ki zaposlujejo danes že znatno Število delavcev. Uspeh teh ukrepov se že kaže v postopnem dviganju povprečnega življenjskega standarda južnoita-lijanskega prebivalstva. O naglem industrijskem razvoju Južne Italije nazorno pričajo naslednje številke: leta 1931 je bilo na podtočju Južne Italije le 64.000 industrijskih delavcev, leta 1940 pa že 150.000. Ker je bilo prav v zadnjem času ustanovljenih še mnogo novih velikih podjetij, računajo, da bo v nekaj letih število industrijskega delavstva v Južni Italiji naraslo na 300.000 do 500 000. Med novimi velikimi podjetij, ki so bila zgrajena na tem področju, je največ podjetij za predelovanje kovin in za strojno industrijo, poleg tega pa se je močno razvila tudi industrija celuloze in papirja. Dne 23. oktobra 1915 je junaško padel v borbi za domovino »apostol dela in junak domovine« Filippo Corridoni, kakor je o njem dejal Mussolini. Bil je odlikovan z zlato kolajno, njegovo odlikovanje pa je bilo tedaj takole utemeljeno: Na čelu svoje čete, med prepevanjem rodoljubnih pesmi se je prvi in z vso gorečnostjo vrgel v napad proti zelo težki sovražni postojanki ter jo med prvimi zavzel. Z izredno drznostjo je stoje na zavzeti postojanki z vzkliki: »Zmaga! Živela Italija!« vzpodbujal svoje tovariše, ki so mu sledili, da bi dosegli cilj, dokler ni padel, zadet od sovražnega svinca Spomin na tega velikega junaka domovine je bil nedavno svečano proslavljen v Parmi. Kot predsednik milanske sindikalne zveze je že od poletja 1914 dalje zaslutil kategorični imperativ, ki ga je tedanja vojna postavljala delavcem: da ni mogoče ločiti usode delavstva od usode domovine in da je potrebno položiti temelje za novo organizacijo dela, ki naj bi bilo urejeno tako, da bi bilo povsem enakovredno '/sem drugim gospodarskim silam države. 2e tedaj jc tudi pravilno poudarjal potrebo, da je treba ne le braniti, temveč tudi uveljaviti vse latinske kreposti. Sodeloval je z Mussolinijem v borbi na Budimpešta, 23. okt. s. Poslanska zbornica je včeraj obnovila svoje delo. Predsednik zbornice je ob pritrjevanju vseh poslancev otvoril zasedanje s pozdravom madžarskim četam, ki se ramo ob rami bore s četami Osi v skupni borbi proti boljševizmu, ki je še včeraj predstavljal resno nevarnost za evropsko civilizacijo in za obstanek madžarskega naroda. Predsednik se je spomnil tudi junaške borbe Finske proti boljševizmu. Poslanska zbornica je odobrila pozdravno brzojavko s čestitkami predsedniku finskega parlamenta. Z današnjim ukrepom madžarskega notranjega ministra je bilo za t» dni ustavljeno tiskanje nekega dnevnika. Ta ukrep je bil izdan za to, ker je list objavil čla- Washington. 23. okt, s. Doznava se, da ie je v ameriških bančnih krogih pokazala velika nejevolja zaradi zlorab angleških oblasti, ki so n. pr. pred kratkim zaplenile na Trinidadu 75 000 dolarjev, last banke »National City Bane«, ki jih je banka hotela prenesti Iz Rla de Janelra v Zedinjene države. Listi, ki pišejo o tem, pripominjajo, da predstavlja ta zaplemba samo eno Izmed "neštetih zlorab angleških oblasti na Trinidadu. Rim, 23. okt. s. Nekateri londonski listi, med njimi »Nevv Chronicle« in celo Edenov organ »Yorksh!re Post« objavljajo ostre kritike, ki so to pot naslovljene na ameriško življenje in smrt proti Giolittijevi in socialistični nevtralnosti ter se, kakor Mussoli«-nl, navduševal za osvobodilno in obrambno vojno, za vojno Izrazito revolucionarnega značaja, ki naj bi odločila o usodi človeštva vsaj za eno stoletje Ogreval se je za to, da bi Italija po vojni ustvarila osnove nove in resnične socialne pravičnosti. Tedanja vojna pa je bila le uvod v drugo ln večjo vojno, v kateri naj bi bile končno odločene borbe med Idealnimi stremljenji ter gospodarskimi nasprotji. Ona vojna je bila prvi stik udara sovražnih sil, ki naj bi kasneje dale pečat nove svetovne ureditve na osnovi dela kot temelja političnih oblik proti staremu izkoriščeval-nemu plutokratskemu svetu. Tudi v tem pogledu je bil junak Filippo Corridoni predhodnik in glasnik fašistične revolucije. Kakor start kristjani, tako je tudi on s svojo slavno smrtjo, kot je to na^ pisal Duce, prešel skozi »obhajilo krvi« in postal narodni junak, vzet neposredno iz ljudstva in kot tak najbolj plemenit ln velikodušen tolmač njegovega temperamenta in njegovih čustev. Z njim je vsa delovna Italija prejela obhajilo krvi, svoje prvo obhajilo krvi. Od tedaj se je začel notranji razvoj k novim obzorjem, ki so tudi rimskemu imperiju določila nova pota. nek, ki bi utegnil škoditi državnim interesom. Madžarski listi še nadalje _ komentirajo ugodni razvoj operacij v južnem odseku vzhodnega bojišča ter spet poudarjajo doprinos italijanskih čet k zmagi. Po informacijah iz madžarskega generalnega štaba zavezniške čete še nadalje zasledujejo sovražnika, ki se je v zadnjih 24 urah večkrat poskušal iznebiti oklepa Osi. Vsi ti poskusi sovražnika pa so propadli, spričo ofenzivne odločnosti zaveznikov. Tudi madžarske čete, ki uspešno sodelujejo pri operacijah, so odbile več sovražnih napadov in prizadejale sovražniku hude izgube. Po zavzetju Doneške kotline, pripominjajo listi, se je površina zavzetega sovjetskega ozemlja razširila na 1,500.000 kvadratnih kilometrov. zaveznico. Londonski listi smatrajo namreč, da po zadnjih komentarjih ameriškega časopisja o najnovejših dogodkih na Daljnem vzhodu ni pričakovati, da bi vlada Zedinjenih držav pokazala potrebno energijo ln odločnost nasproti Japonski. »Yorkshlre Post« skuša popraviti ta svoj vtis z izjavo, da Amerika še dolgo nI pripravljena na vojno. Veron Bartlett je v nekem svojem govoru v spodnji zbornici Izjavil glede tega, da je treba Zedinjene države smatrati samo za orožarno demokracij in da sedanja vojna ni »samo« angleSka vojna. Berlin, 23. okt. s. »Volkischer Beobachter« piše, da London ln VVashington s'vej ko prej nadaljujeta s svojo taktiko, da vselej zanikata sovražniku najbolj očitne kreposti ln sposobnosti, med tem ko si jih pripisujeta sama sebi. Tako je treba biti zares tako politično in diplomatsko naiven, kakor to znajo biti Američani, da se Je mogoče slepiti s pripovedkami, kakršna je ona, ki si jo je pred kratkim izmislil ameriški državni podtajnik Long o tako zvani nemški zahtevi, da bi Italija stavila Nemcem na razpolago en milijon čet na vzhodno bojišče. V Ameriki si najbrž še vedno utvarjajo, da je mogoče morda samo za hip razdružiti obe velesili osi, čeprav se je njuno sodelovanje v zadnjih letih skupne akcije ter skupne povezanosti usod pokazalo za granitno in nerazdružljivo. Kdor pa kljub temu še nadalje verjame v nasprotno, dokazuje ne le svojo naivnost, temveč tudi strahotno absurdnost. Amerika bi rada vojaška oporišča v Sibiriji VVashington, 23. okt. s. Senator Wal-green, ki vedno podpira Rooseveltovo politiko, je stavil v poslanski zbornici predlog, naj bi Amerika vzela v najem nekatera vojaška oporišča v Sibiriji. Nezadovoljstvo z Mehiko Washington, 23. okt. s. V tukajšnjih uradnih krogih so z nejevoljo vzeli na znanje vest o odločitvi mehiškega predsednika, da smejo na mehiškem ozemlju Se nadalje ostati italijanski ln nemški mornarji, ki jih je skupno 560 ln ki so bili v aprilu letošnjega leta ustavljeni v mehiških vodah. Ponesrečena ameriška letala Panama, 23. okt. s. Tri letala Zedinjenih držav so tu strmoglavila na tla. Vzroki nesreče, pri kateri so vsi piloti izgubili življenje, niso znani. Slova&fvoditelji pri kancelarju Hitlerju Bratislava, 23. okt s. Slovaški listi poudarjajo na vidnih mestih pomen obiska predsednika dr. Tisa ter glavnih članov slovaške vlade pri Hitlerju ter opozarjajo zlasti na važnost Hitlerjevega povabila slovaškim političnim voditeljem, da pridejo na te razgovore z nemškimi voditelji. Prav tako omenjajo listi prisrčnost razgovorov, ki so se ob tej priliki vršili v duhu iskrenega prijateljstva ter bratstva v orožju obeh zavezniških narodov. Romunski Židi morajo oddati del svojih oblek Bukarešta, 23. okt. s. Današnji uradni list rumunske vlade objavlja ukaz, ki obvezuje vse polnoletne Žide moškega in ženskega spola, da takoj po objavi ukaza brezplačno izroče svoja oblačila in svoje perilo v določenem razmerju s svojimi do-, hodki. Tako morajo na primer oni, katerih letni dohodek znaša 72.000 do 100.000 le-jev, izročiti tri obleke, tri pare čevljev, tri srajce, tri pare spodnjih hlač itd., oni pa, katerih letni dohodek znaša 300.000 lejev, štiri obleke, 12 srajc, 12 parov spodnjih hlač itd. Vsa ta oblačila morajo židovske verske občine zbrati najkasneje v 30 dneh in jih izročiti državi. Kdor bi se temu uprl; bo kaznovan z zaporom od 5 do 10 let ter z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 lejev. Odstop islandske vlade Rim, 23. okt. s. Angleška informacijska agencija doznava iz Reykjavika, da je v sredo islandska vlada podala ostavko. Patenti di abilitazione alla guida di autoveicoli L'Alto Commissariato per la Provincia di Lubiana fa presente quanto segue: Si č rilevato che le rlchleste per con-valida delle patenti di abilitazione alla guida di autoveicoli sono o incomplete o insufflclentemente documentate. SI fa presente agli interessati che le richleste in parola fatte in carta semplice ed indirizzate all'Ufficio Motorizzazione Civlle dell'Alto Commissariato, Lubiana, Gledališka 11, debbono contenere anche 1 dati relatlvi al grado della patente rlchie-sta: primo grado, secondo grado o terzo grado. In merito a quest'ultimo grado in-dlcare partlcolarmente se per autovetture in servizio pubblico da plazza e da noleg-glo; per autotreni (autocarri con rimorchio); per autocorriere in servizio pubblico sulla llnea da indicare. Per quanto riguarda gli allegati, s'in-formano gli interessati che i certificati penali vengono rilasclatl dalle Procure del Re Imperatore presso 1 Trlbunali Civili e Penali e quindi non possono essere sosti-tultl con certificati di.buona condotta; che i certificati di residenza rilasciati dalla R. Questura e rispettivamente dai Comu-ni competenti non sono da confondere con certificati di cittadinanza. Inoltre deve essere accluso ad ogni rl-chiesta: 1) patentino vecchlo dl abilitazione per autista; 2) Due fotografie recenti, formato 4,5X4,5 cm; 3) L'importo dl L. 5.— ln contanti per il costo del libretto. Vozaške izkaznice za motorna vozila Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino opozarja: Opazilo se je, da so prošnje za izdajo novih vozaških izkaznic nepopolne ali pomanjkljivo opremljene. Opozarjajo se vsi prizadeti, da morajo zadevne, nekolkovane vloge, naslovljene na Urad za civilno motorizacijo Visokega Komisariata v Ljubljani, Gledališka ulica 11, obsegati tudi podatke o stopnji vozaške izkaznice: prva, druga ali tretja stopnja; pri tretji stopnji, kolikor prihaja v poštev, je treba navesti poleg tega: ali za avtotaksije in najemne avtomobile, ali tovorne avtomobile s priklopniki, ali pa za avtobuse v javnem prometu s poimensko navedbo dotične proge. V pogledu prilog, ki jih je treba priložiti vlogi, naj se upošteva, da izstavljajo kazenske liste drž. tožilstva in te listine zato ne nadomestujejo nravstvena spričevala; dalje, da izdaja potrdila o bivanju uprava policije ozir. pristojna občina in se to potrdilo ne more zamenjati z domov-nico. — V ostalem je treba prošnji Driklju-čiti staro vozaško izkaznico. 2 novejši fotografiji formata 4.5 X 4.5 cm in v gotovini 5 lir za novo vozaško izkaznico. Francija ima samo 39 milijonov prebivalcev Francoski statistični urad je te dni objavil statistiko o gibanju prebivalstva, izpopolnjeno s podatki, zbranimi na podlagi živilskih izkaznic. Po teh podatkih je imela Francija 1. aprila t L brez Alzacije in Lorene 39.3 milijona prebivalcev in sicer nekaj čez 25 milijonov v zasedenem ozemlju in 14.2 milijona prebivalcev v nezasedenem ozemlju. Po ljudskem štetju z dne 8. marca 1936 je imela celotna Francija nekaj čez 42 milijonov prebivalcev, od tega 39.78 milijona prebivalcev v Franciji brez Alzacije in Lorene in 2.23 milijona v Alzaciji in Loreni. Če se število prebivalcev Francije brez Alzacije in Lorene na dan 1. aprila t. L (39.3 milijona) primerja z ustrezajočim številom po ljudskem štetju v letu 1936. (39.8 milijona), je razvidno nazadovanje za pol milijona prebivalcev. Dejansko nazadovanje števila prebivalcev pa mora biti še občutne j še. Čeprav se obe številki (39.8 milijona za leto 1936. in 39.3 milijona za letošnje leto) nanašata na isto teritori-jalno področje, nam primerjava ne kaže točne slike, ker je sedaj v Franciji še okrog 100.000 beguncev iz Alzacije m Lorene in vrhutega znatno število tujcev, zlasti iz Nemčije (zasedbena vojska seveda ni vpoštevana), na drugi strani pa je v Nemčiji še okrog 1.3 milijona francoskih vojnih ujetnikov in okrog 60.000 francoskih delavcev. Razmerje med številom rojstev in smrtnih slučajev (brez padlih ali umrlih vojakov) je pokazalo v letu 1940. novo poslabšanje. Leta 1938. so rojstva zaostajala v prlme'm s smrtnimi slučaji za 40.700; ta primanjkljaj se je v naslednjem letu zmanjšal na 28.900, v prvem polletju 1940 pa se je dvignil na 131.800. V prvem lanskem četrtletju je bilo število rojstev še ugodno in je naraslo na 160.000 (prejšnje leto 145.000), v drugem četrtletju pa je pod vplivom vojne naglo nazadovalo na 138.000 (149.000). Število civilnih smrtnih slučajev pa se ie v prvem četrtletju povzpelo na 252.000 (prejšnje leto 178.000) in v drugem četrtletju na 178.000 (153.000). PrHcbivanje mineralnega olja iz b't*»*ni«oznega škriljevca Te dni smo poročali, da bodo na švedskem pri Kverentorpu v kratkem dogradili veliko tvornlco za pridobivanje pogonskega goriva iz bltumlnoznega Skriuljevca z letno kapaciteto 30.000 ton pogonskega olia. Pridobivanje olja lz bltumlnoznega škrivljevca zavzema spričo pomanjkanja tekočega goriva sploh velik pomen v bodoči oskrbi Evrope s pogonskim gorivom. 2e v raznih državah, zlasti v Italiji, v Srednji Franciji in v Nemčiji že pridobivajo mineralno olje iz takega škrivljevca. V tej zvezi pa so zlasti pomembna ogromna ležišča bi+unrnoznegra škrlvl-evca v Estonski v okolici pejpuškega jezera, kjer cenijo ležišča tega škriljevca na na'manj 5 milijard ton. Vrhu tega je verjetno, da so tudi na sovjetskem področju vzhodno od Pe'nuškeea jezera enako velika ležšca. Bituminoznl škriljevec. ki so pridobiva ob Pejpuškem jezeru, pa je zlasti pomemben zaradi tega, ker vsebuje Izredno viso.c odstotek mineralnega olja, namreč 20 ?,. in se prosto ta škriljevec uporablia tudi neposredno za kur-avo. Ena od petrograjskih elektrarn je zgrajena izključno za k i -javo z bituminoznim škriljevcem. V Estonski se je že pred vojno znatno razvilo pr-dobivanje mineralnega olja iz tega Škriljevca in je leta 1939 znašala produk?«ja že 182 000 ton olja, nasproti 112.000 tonn m v letu 1937 Estonska ie vso svo*o potrebo v pogonskem olju krila na ta način in je imela vrhu tega v letu 1939 izvozni presežek 73.000 olja. Za Evropo so te Količ-ne sicer majhne, vendar se da produkcija znatno povečati. Po zasedbi Estonske od strani Sovjetske Rusije je tudi sovifctska vlada posvetila temu vprašanju pozornost ln je sestavila načrt, po katerem naj bi se produkcija popetorila. Do izvršitve tega načrta pa ni prišlo. Sedaj so stvar vzela v roko nemSka zasedbena oblastva, ki nameravajo še v večjem obsegu povečati pridobivanje škriljevca in zgraditi več destilacij za pridobivanje olja. NemSkl strokovnjaki cenijo, ^ • se iz ogromnih ležišč bltumlnoznega Škriljevca ob Pelpuškim jezerom lahko pridobi v celoti 1000 milijonov ton mineralnega olja, kar je ogromna količina, če upoštevamo. da je znaSala leta 1938 celotna po troSnja mineralnega olja v kontinent-nin Evropi (brez Sovjetske Rusije) okrog 30 milijonov ton. Seveda pa so potrebne, če se produkcija v znatnem obsegu dvigne, velike Investicije, in bo mogoče to produkcijo povečati le postopno. Gosoodarske vesti = Udeležba Italijanskega kapitala v .u-munskem gospodarstvu. Rumunski gospodarski dnevnik »Excelsior« je te dni obja- vil zanimiv članek o italijan.sk o-rumun-skem gospodarskem sodelovanju, zlasti na področju industrije, trgovine in financ. To sodelovanje sega daleč nazaj v dobo, ko je tržaška zavarovalnica Assicurazioni Generali ustanovila Prvo rumunsko zavarovalno družbo. Pozneje so bile številne rumunske industrijske in finančne družbe ustanovljene s sodelovanjem italijanskega kapitala. Leta 1920. je bila ustanovljena Banka Commerciale italiana e romana z glavnico 100 milijonov lejev, in sicer s sodelovanjem zavoda Banca Comerziale Itaiiana. Italijanska petrolejska družba »AGIT« se je udeležila pri ustanovitvi rumunske petro-lejske družbe »Prahova« z glavnico 330 milijonov lejev. Postopno se je italijanska udeležba pri rumunski petrolejskl industriji še povečala. Znatna je tuli udeležba italijanskega kapitala v rumunski lesni industriji, pri čemer sta sodelovali zlasti družba Feltrinelli v Milanu in Banca Comerziale Italiana. V rumunski tekstilni industriji znaša italijanska udeležba okrog 430 milijonov lejev in se znaša predvsem na industrijo svile in bombaža. Nadalje obstojajo italijanski interesi v rumunski kemični in elektrotehnični industriji ter v kovinski in strojni industriji. Znatna je tudi udeležba v stavbni industriji ter pri gradnji cest, predvsem s sodelovanjem zavarovalnice Assicurazioni Generali in tvrdke Puricelli v Milanu. Tuli v letu 1940. se je italijanski kapital navzlic znatnim notranjim potrebam udeležil pri ustanovitvi 6 deln:ških družb v Rumuniji s kapitalom 74 milijonov lejev. — Nove nemške banke v inozemstvu. Po izvršeni organizaciji nemških bančnih interesov v Hrvatski, Srbiji in Rumuniji je sedaj Dresdner Banka tudi v Grčiji ustanovila svoj zavod »Socičte Financlčre Gre-co-Allemande« z glavnico 35 milijonov drahem, in sicer v sodelovanju z atenskim zavodom »Banque d'Athene«. Pri tej novi banki bosta Dresdner Banka in Banque d'Athčne zastopani v upravnem svetu vsaka na polovico. Vrhu tega bo imela Dresdner Banka svojega zastopnika pri Banque d'Athene. — Nemške valebanke so ustanovile svoje podružnice tudi v baltiških državah. Tako je Dresdner Banka ustanovila v Rigi poseben zavod »Handels und Kredit Bank«. Nadalje je »Bank der Deutschen Arbeit« ustanovil podružnico v Rigi, berlinska Kommerzbank podružnici v Rigi in Revalu. — Iz Berlina nadalje poročajo, da bodo nemške velebanke ustanovile v Parizu poseben denarni zavod. Berlinska »Bank der Deutschen Luftfahrt« pa je že ustanovila v Parizu svoj zavod »Aero-Bank Soc. An«. = Omejitev železniškega prometa v Srbiji. Železniška direkcija v Beogradu objavlja, da je bil s 17. oktobrom ukinjen dosedanji vozni red za potniški promet in so vsi vlaki ustavljeni razen nemških br-zovlakov in nekaterih lokalnih vlakov. Le v Bana tu ostane zaenkrat dosedanji vozni red v veljavi. — Nemške državne železnice so izdale nove predpise glede tovornega prometa s Hrvatsko in Srbijo. Pošiljke za Hrvatsko morajo iti preko Spilja odnosno Podrožce in preko obmejnih postaj Dobova ali Sv. Rok. V prometu s Srbijo pa gredo pošiljke preko Dobove in se sprejemajo za postaje v Beogradu ter za postaje na naslednjih progah: Beograd-Čukarica, Beograd-Leskovac, Topčider-Malai Krsna-Velika Plana, Smederevo-Mala Krsna-Požarevac, Lapovo-Kraljevo-Kosovska Mitrovica, Stalač-Kruševac, Niš-Bela Palanka, Niš-Doljevac-Kuršumlija, Niš-Knjaževac-Prahovo pristanišče. Para-čin-Zaječar, Paračin-Cačak, Cuprija-Rav-na reka, Beograd-Mckra gora, Obrenovac- Zabrežje, Mladenovac-Lajkovac-Valjevo. = Racioniranje jabolk v Nemčiji. Poročali smo že, da je v Nemčiji ukinjena svobodna prodaja jabolk in je bila glede vseh zalog v trgovini Izrečena zapora. Nemški državni prehranbeni minister je sedaj sporočil, da bodo razpoložljiva jabolka na prodaj zaenkrat le za otroke do 18. let starosti ln da se bodo vrhu tega razdelila bolnikom in bodočim materam. _ Zamenjava 50 dinarskih bankovcev v Srbiji. Kakor smo že poročali so bankovci po 50 din s 14. oktobrom Izgubili v Srbiji značaj zakonitega plačilnega sredstva in je bilo istočasno določeno, da se morajo ti bankovci zamenjati pri srbski Narodni banki. Rok za zamenjavo je bil nato podaljšan do 22. t. m., vendar bodo prebivalci iz notranjosti Srbije te bankovce lahko še pozneje zamenjali, če bodo dokazali, da so jih imeli že od prej in da niso vtiho-tapljeni. Razmeroma kratek rok za zamenjavo je bil določen zaradi tega, da se prepreči dotok teh bankovcev iz sosednih pokrajin, kjer so ti bankovci že izgubili značaj zakonitega plačilnega sredstva in od koder so jih vnašali v področje Srbije, kjer so za te bankovce kupovali blago po pretiranih cenah. Kakor je znano bodo bankovci po 20 iv 10 din postopno zamenjani nove bankovce. Os je tudi v gospodarskem pogledu trdna celota Programatfčfia govora simstrov Riccardija in dr. Funka na slavnostni poslovilni večerji v Rimu Rim, 23. okt. s. Snoči je minister za devize in valute Rafael Riccardi priredil slavnostno večerjo v čast nemškemu gospodarskemu ministru in predsedniku nemške državne banke dr. Walterju Fun-ku ter njegovemu spremstvu. Večerja je bila v Oficirskem domu v palači Barbe-rini. Med drugimi so se je udeležili finančni minister Revel, prosvetni minister Bottai, dalje ministri Cassinari, Horst Venturi in Ricci, načelnik glavnega generalnega štaba general Caballero, državni podtajniki Russo, Favagraossa, Lissia, Gianetti, Janelli, de Marsanich, Amicucci in podtajnik stranke Venturi, nemški poslanik von Mackensen, dr. Clodius in druge ugledne osebnosti. Minister Riccardi je pozdravil svojega gosta in izjavil, da je bil njegov obisk v Italiji sprejet z največjimi simpatijami in zadovoljstvom. Opozoril je na pomen gospodarskega činitelja v novem redu, ki ga gradita voditelja obeh revolucij. Veličastni vojni dogodki, ki so se zvrstili v zadnjih časih, so zmerom bolj oddaljili nevarno»c. ki je grozila Evropi in stoletni civilizaciji starega kontinenta. Dan za dnem ojaču-jejo kontinentalno solidarnost, ki je osnova novega političnega, gospodarskega in socialnega reda. Gospodarska struktura Nemčije, h kateri ste toliko prispevali z vašim delom, duhom in vero, je postala odločilnega pomena za zmago, proti kateri so se postavile zatiralne sile in nečloveška gospodarska blokada, že od nekdaj smo trdili, da je tretja, gospodarska fronta, sposobna vzdrževati pritisk v sedanjosti in bodočnosti. Tvorno sodelovanje osnih sli in gospodarska solidarnost jamčita, da bo dosežena zmaga tudi na gospodarskem polju. Minister je opozoril na razgovore, ki jih je imel z nemškim državnikom že lani v Berlinu, že tedaj je bilo mogoče ugotovit: popolno identičnost stališč nemške in italijanske vlade glede gospodarskih problemov. Ne glede na to, ali bo vojna kratka ali dolga, se gospodarski program, ki je tesno podrejen političnim načelom, kakor jih izvajata oba voditelja, do kraja izveden. Višji življenski standard narodov z ojačenjem produkcije in povečanjem konzuma, stalno upoštevanje skupnih prvenstvenih potreb v okviru evropskega gospodarstva, razvoj in ojačenje medsebojnega trgovinskega prometa, načelo nacionalne avtarkije, pospešenje produkcije in dela, politični in gospodarski red, uravnavanje cen, industrijsko in kme-tijsl*> sodelovanje, večja svoboda posameznih producentov, ureditev plačilnih sredstev v okviru načela o evropskem go-sp>odarstvu, interkontinentalna trgovina in večji promet s prekooceanskimi deželami, to so glavni problemi in prav gotovo ne tajinstveni argumenti, glede katerih smo se popolnoma sporazumeli. V evropskem redu, je minister Riccardi dejal, podpira junaštvo vojakov ln razum voditeljev nove gospodarske horizonte, ustvarja nove vire dela in bogastva. Pravičen mir, ki si ga naša voditelja prizadevata doseči in za katerega se naši narodi bore, bo plačilo za vse žrtve krvi in imetja, ki jih naši narodi ponosno prenašajo. Ob zaključku je minister Riccardi nazdravil kancelarju Hitlerju in oboroženim silam osi, ministru dr.ju Funku in nemškemu narodu. Minister dr. Funk se je v svojem odgovoru zahvalil za časti in gostoljubje, ki je bilo izkazano nemški delegaciji. Sprejem je napravil nanjo najgloblji in največji vtis, tako da ga ne bodo nikoli pozabili. Posebno pa ne bo pozabil izredno prisrčnega sprejema, ki ga je doživel pri velikem Duceju. Nemški narod in vlada v polni meri cenita težko delo Ekscelence Riccardia. Znano je, da se je z železno energijo lotil najkompliciranejših gospodarskih problemov, ki so nastali tudi za italijanski narod zaradi vojne. V posebno zadoščenje nam je, je dejal, da so se pri pogajanjih, ki se bodo danes zaključila, v popolnem sporazumu razčistila vsa najvažnejša gospodarska vprašanja, ki so pereča zaradi vojne in za novi red. Njihov rezultat bo zavest, da sta italijansko in nemško gospodarstvo eno. Posebej je tre-, ba opozoriti v tej zvezi, da so veličastne zmage oboroženih sil nad skupnim boljše-viškim sovražnikom omogočile _ že sedaj ustvarjati osnovo za bodoči gospodarski razvoj, ki bo v ogromni meri ojačil gospodarstvo osi in jamčil celim generacijam za gospodarsko solidarnost evropskega kontinenta. S tako perspektivo in takim duhom sta hotela oba voditelja po zadnjih vojaških dogodkih zagotoviti svetovni pomen novi Evropi in tako dovršiti svojo resnično evropsko misijo. V sedanji vojni ni odločilnega pomena, da začasno manjka ena ali druga sirovina ali da narodu primanjkuje za nekaj časa eno ali drugo blago. Odločilno je nasprotno dejstvo, da smo dosegli zmago v gospodarski vojni, ker angleška blokada dejansko ni uspela. Naša neomajna vera v oba voditelja, disciplina naroda in še posebna gospodarska struktura naših dveh držav kakor tudi borbeni duh fašistične in narodno socialistične revolucije, ki je prežel oba naroda do dna, so jamstva, da bodo tudi doslej neurejeni politični problemi srečno rešeni. Spričo ponosne zavesti o zmagi, ki nam je nihče ne bo mogel iztrgati, je minister Funk nazadnje izrazil udane pozdrave Nj. Vel. Kralju in Cesarju, velikemu Duceju fašistične Italije ter najboljše želje prijatelju Riccardiu, fašistični vladi in vsemu italijanskemu narodu. Madžari so ponosni na svoje čete Nesoglasja med Anglijo ln Zedinjenimi državami Vedno češči medsebojni očitki — Politična naivnost Američanov — Nesmiselne spletke proti Osi Po krasnih dneh v dež in sneg Ljubljana, 23. oktobra Lepi dnevi so za nami, iz solnca smo tako rekoč čez noč zašli v dež ln sneg. Naj bo, letos mirno sprejemamo tudi vremenski prevrat, saj smo vedeli, da mora izredno lepim dnem slediti neizogibna kujavost in otožnost jeseni. Res da so v naših krajih, kakor sploh v alpskih deželah lepe jeseni od davnine na glasu, ali kaj, ko se tolikokrat spridijo, preden morajo pokazati svojo čudovito lepoto. Letos pa nam je bila po deževni pomladi in poletju pravično odmerjena cela vrsta krasnih jesenskih dni, da enakih že dolgo ne pomnimo. Ugodno vreme je v veliki meri pomoglo našemu ratarjlu in vinogradniku. Kmet je srečno pospravil poljske pridelke in se zlasti pohvali z ajdo, ki je plenjala in kar najlepše dozorela. Po prisojnih goricah je solnce dan za dnem ogrevalo vinograde, da si je grozdje opomoglo in pridobilo na slad-kobi. žal pa je črvivec marsikod uganjal ves zadnji mesec svoje uničevalno početje. Grozdje, zlasti belina, je začelo naglo gni-ti in to je — poleg vednega strahu pred vremenskim preobratom — pripravilo mnogo vinogradnikov k prezgodnji trgatvi. Večji vinogradniki, ki več tvegajo in ki se zavedajo, koliko je vredna pozna trgatev, so pa potrpeli do preteklega ponedeljka in zdaj je menda že poslednji grozd spravljen na varno. Vsekakor je letošnja trgatev zaključena, po kleteh šumi močni mošt, ki bo dal pač prav dobro kapljo. Kupčija se zaenkrat Se prav slabo razvija. Kmetje, ki lahko letos vnovčijo druge pridelke, ne silijo z novim vinom na trg, saj pridelek ni obilen, je pa po kakovosti jako različen. Zaradi pomanjkanja pijače po lanski katastrofalni letini je dolenjski kmet letos previdnejši pri oddaji vina in napravlja čim več petijota za domačo pijačo. čudovite so bile ob letošnji trgatvi pokrajinske slike po Dolenjskem. Vinogradi so se skoraj sleherni dan zlatih v vedno novih odtenkih, gozdovi pa so bili kakor en sam pcžar, ki se je v velikanskih valih pognal čez dolenjsko gričevje. Mladi topoli ob potokih so se krasili z rumenim listjem, kakor da so polni prečudnega cvetja. Le redko kje je v blaženo tišino odmevala pesem trgačev, zato pa je bila tem glasnejša mladina na paši in pri nabiranju kostanja. Noči so bile nekajkrat precej hladne, toda vselej se je iz hladu in megle rodilo spet novo krasno jutro. Bohotno so se letos po vrtovih razkazovale krizanteme in georgine kako tudi ne, ko je bilo na primer še v torek, ob staroslav-nem Lukeževem sejmu v Novem mestu tako toplo kakor da smo na pragu poletja, ne pa zime. Ali še tisto noč se je nebo gosto zamrežilo. V sredo zjutraj so sledili prvi nalivi Zaveli so hladni vetrovi, ozračje se je močno ohladilo. V noči na četrtek, ko je po nižini začelo močneje deževati, je po gorah snežilo. V današnjem jutru, ko smo se Ljubljančani nejevoljni zdramili v deževno, mračno sivino, so se začele med dežjem siliti snežinke tudi v dolino. Sneg se je sproti izgubljal na vlažnih tleh in je kmalu prenehal; bil pa ga je kar dovolj za opomin, da je zlata jesen pri kraju in da zdaj neizprosno jadramo v zimo. V nedeljo bo že zahvalna služba božja na Trški gori, naslednjo soboto in nedeljo pa bomo že spokorno vdani spominu na svoje drage pokojnike in opominu na minljivost vse posvetne lepote. Letošnji prvi obisk snega je prav zgo-den. Pred nekaj leti se je zgodilo, da je gost sneg zapadel grozdje. Nu, letošnja trgatev je bila poznejša kakor katero koli drugo leto. Toda sneg je letos za nekaj dni zgodne ši od lanskega Lani — bilo je na nedeljo, 27. oktobra — je močnemu, dvo dnevmu nalivu sledil izdaten nalet snega, ki je pobelil vso Slovenijo. Lanski prvi sneg je bil spremljan z nekaterimi čudnimi pojavi: ponekod v Zasavju so čutili potresni sunek, v Stražišču pri Kranju pa je pretežki sneg povzročil kratek stik in velik požar. Letos je prvi sneg vse pohlevnej-ši, — naj bi bil v tem pogledu znanilec znosne zime! Novo sredstvo za krmljenje čebel Kako naj čebelarji ravnajo z melitozo Ljubljana, 23. oktobra. Poslednja leta niso bila ugodna za čebelarstvo. Zaradi slabega vremena so morah čebelarji tu in tam krmiti svoje čebele celo v poletnem času, da so jih tako rešili pogina. Ker je odpovedalla tudi paša na ajdi, niso čebele nabrale zadostne Timske zaloge. Zato so morali čebelarji čebelne družine združevati. Iz dveh, treh panjev so dobili komaj toliko medu, da je zadoščal eni čebelmi družini za prehrano čez zimo do prve izdatne paše poiriladj. Skrčeno število čebetlnih družin je bilo velika škoda za naše narodno gospodarstvo. V tej stiski so priskočila na pomoč čebelarjem oblastva, ki so dovolila državne trošarine prost siladkor za krmljenje čebeL Rešila so s^rm na tisoče čebelnih družin gotovega trr^pada. Dokazala so, da znajo ceniti veliko korist, ki jo vrše čebele pri oplojevanju sadnega drevja in dragih kulturnih rastlin. Da ne bi čebelarji uporabl;aili sladkorja v drugačne svrhe, ga je oblast po svojih organih denaturiralla. Primešala mu je nekaj odstotkov drobnega peska, žagovine, oglja. V poslednjih dveh letih so primešali sladkorju pol odstotka poTsladke pf-prike. Čebelarji pa so se pritoiževaJli, da paprike Škoduje čebel iemu organizmu, zlasti nežni mladi zalegi. Utemeljevali so sivoje pritožbe z drastičnimi primeri. Zahtevali so drugačno denaturacijsko sredstvo. Tudi letošnje leto ni bilo ugodno za čebele. Le malo je krajev kjer so nabrale zadostno zimsko zalogo. Večinoma so nano-sile komaj polovico. Na utemeljeno prošnjo je fašistična vlada razumela težak položaj in dovolila slovenskim čebelarjem kljub spletnemu pomanjkanju nekaj vago- nov sladkorja, prostega državne trošarine. Dodati se sme vsakemu A. 2. panju 3 kg, kranjičku 2 kg in vsaki rezervni družini ali prašilčku 1 in pol kg. Sladkor izdeluje tovarna v Bolonji pod imenom »Mdlittosio« v obliki ploščic. Me-litoza sestoji iz 90 odsit. čistega sladkorja (saharoze), 9 in pol odst. vode in pol odst. česnovega ekstrakta. Hranilna vrednost 1 kg melitoze je enaka 1120 gr dobrega me. du. čebelam jo pokkdamo lahko raztopljeno ali pa tudi trdo v ploščicah. Če hočemo uporabljati melitozo tekočo, jo raztopimo v čisti mlačni vodi Raztopino precedimo skozi navadno platno, da jo očistimo ostankov česnovega staničevja. Za jesensko krmiljenje razredčimo melitozo tako, da jo vzamemo 5 kg ;n dodamo 3 litre vode. Za dražilno pitanje vzamemo za vsak kilogram melitoee 1 liter vode. Čebelam jo pokladamo v pntaliVKih na običajen način. Če pokladamo melitozo v ploščicah, jih položimo na matično rešetko v medšče Pioščice pa lahko pritrdimo tudi v satnrke in jih porinemo v plodtšče. Če jo hočemo pokladati v pitalnikih. lo moramo zdrobiti. I'red uporabo pomočimo ploščice v vedo, da čebele sladkor laže jemljejo. Raztopino dodajmo — če le mogoče — isti dan, ko smo jo napravili, da ne začne kipeti. Melitozo moramo hraniti na hladnem in suhem prosteru. Razdeljevanje sladkorja je oblast oddala Slovenskemu čebelarskemu društvu Kakor slišimo, je Fašistična Vlada dovolila za prvo silo tri vagone melitoze. Tem pa bodo sledili po dokazani potrebi še nadaljnji trije. za slepe v preteklem letu Zadovoljivi uspehi skrbstva za naše najbednejše V sredo e bil v posvetoval ni ci mestnega V sredo e bil v posvetovalnici Mestnega magistrata občni zbor društva Dom slepih. Udeležili so se ga razen odbornikov tudi drugi požrtvovalni delavci. Občni zbor bi moral biti že spomladi, toda vojna je posegla tudi v delo tega društva. Zborovanje je s pozdravom vsem nazvočim otvoril predsednik kanonik dr. Tomaž Klinar, potem pa je tajnica prof. Minka Skaberneto-va podala pregledno poročilo o delovanju ▼ lanskem letu. Najprej se je zahvalila društvenim podpornikom in sodelavcem pri nabiralni akciji in i izrazila upanje, da naše ljudstvo tudi v bodoče ne bo pozabilo na najbednejše. Društvo šteje 244 rednih, 500 podpornih "in 7 ustanovnih članov. Upravitelj Doma slepih v Stari Loki g. Fran Cvek je podrobno poročal o gospodarstvu na posestvih v lanskem letu. Dom slepih v Stari Loki in posestvu na Okroglem ki ga je društvu zapustili pokojni prelat Tomo Zupan, 90 danes izven območja Ljubiiinstke pokrajine. V zavetišču v Stari Loki je konec preteklega leta živelo 44 slepcev, med njimi 30 žensk. Odbor jim je nudil zanositev, potrebno duševno razvedrilo in vso preskrbo. To je b5!o možno storiti zaradi naklonjenosti oblastev in vs» naše javnosti. Prošnjam za podporo so 9e društva, denarni zavodi in trgovska podjetja rada odzvala Na nabiralnem dnevu v Ljubljani je 25 organizacij s sodelovanjem šolskih oblastev in učencev pripomoglo, da je billa nabrana znatna vsota za lajšanje usode bednih slepih. Vsestransko je bilo prizadevanje društva za duševno razvedri1© slepcev. Na razpolago V m je posebna knjižnica s knjigami v BriilFovem točkopisu Lani sd požrtvovalne gospe in gospodične pod vodstvom prof. Minke Skabemetove dot iskale v tej pisavi še 36 knjig. Slepce so v zavodu poučevali v petju, ročnih delih, čitanju in pisanju. 2en-sike so se učile igrati na klavir, harmonij, citre in kitaro, mošiki pa na harmoniko. Za izdelovanje krtač in košar je v zavodu posebna delavnica kjer so zaposleni predvsem moški, ženske pa pomagajo v gospodi r. istvu. Dom sleoih ie zahteval lani precejšnje investicije Na posestvu na Okroglem in v zavetišču v Stari LnJci so porabili za prezidave in popravila 282.000 din. V tem p« so všteti tudi izdatki za sestre za služiniad, za nabavo živeža, obleke, obutve, za pisarniške potrebščine in drugo Povprečno je znašal lani izdatek za enega slepca 285 din. Iz blagajniškega peročla g. Martina Peharja je razvidno, da je bilo lansko poslovno leto eno najugodnejših. Na predlog nadzornega odbora je bila za poslovanje v preteklem letu izglasovana razrešn;ca vsem odbornikom. Pri slučajnostih so razpravljali še o nekaterih predlogih potem p« se je predsednik še enkrat zahvalil vs*m za sodelovanje in zaključil občni zbor. Odbor te ostal nespremenjen ki ao v njem predsednik dr. Tomaž Klmar, podpredsednik dr. Mavricij Rus, tajnica .prof. Minka Skabernetova, blagajnik Martin Po-hair, upravitelj Doma Franc Cvek in odborniki Maks Hočevar, Ivan Lazar, dr. Vladimir Ravniihar, Marička Vrtovčeva, Vita Zupančičeva, Matija Mrak, Josip Rems, Rudolf Smersu, Marjamca Limdtner in Cvetl-barjeva. V nadzornem odboru so: Karel Gruber, Alojzij Kccmur in Marija Sadar-jeva. __ Nered na tramvaju Ljubljana, 23. okt Prejeli smo in objavljamo: Pri vedno večjem navalu na električno cestno železnico se je tudi na tramvaju razpasla nediscipliniranost in površnost, da ljudje več ne upoštevajo predpisanega reda. Če pa hočemo, da bo tramvaj res služil svojemu namenu in ljudi naglo prevažal, mora sleherni potnik upoštevati predpise, biti obziren in nagel. Predvsem nas napisi v tramvajskih vozovih opozarjajo na hitro izstopanje pri prednjih vratih ter na hitro vstopanje pri zadnjih vratih. Vstopajmo torej samo zadaj in izstopajmo samo spredaj, da ne bo gneče pri vratih ter bodo s tem zmanjšane zamude, ki nastanejo s čakanjem na malomarne potnike. Ne razgovarjajmo se na postajališčih ter ne pustimo čakati potnikov, sprevodnika in voznika na nadaljevanje vožnje! Ne tiščimo pri prednjih vratih v voz, da drugi potniki ne morejo izstopiti! Če tega ne bo mogoče doseči z disciplino potnikov, bo uprava tramvaja prisiljena prositi policijo za asistenco. Zato se pa morajo potniki na vsak način pokoriti navodilom službujočega osebja. Navadno so ploščadi nabito polne, toda prošnji sprevodnika, naj se gneča pomakne v notranjost voza, navadno nikdo ne uslišL Namesto, da bi se ljudje pomaknili v notranjost voza, mora osebje poslušati razne zafrkacije, ki so dokaz pomanjkljive vzgoje nediscipliniranih potnikov. V notranjosti voza naj potniki ne sedajo tako, da sede na robu klopi ter s koleni in po vozu raztegnjenimi nogami ovirajo prehod. Sedite tako, da je klop popolnoma zasedena in hodnik prost za prehod drugih potnikov! Nikdo tudi nima pravice, d* zavzame dvoje prostorov. Pokladanje ročnih torbic, polnih živil, na klop, ki večkrat tudi pone-snažijo klopi, nikakor ni na mestu. Posebno pa marsikdo smatra metanje ostankov jedil, predvsem pa kostanjeve lušči-ne za prav poseben okras tramvajskih vozov in hodnikov na postajališčih. Kako malo smisla imajo potniki za red in snago, imamo jasen dokaz, da skoraj noben potnik ne vrže takih ostankov in voznih listkov v posebne za to napravljene omarice pri vratih, pa čeprav so omarice na zelo vidnem in praktičnem prostoru. Postajni otok na Ajdovščini, nastlan z luščinami kosta- nja in z voznimi listki je očitno sramota za vse ljubljansko prebivalstvo. Prodajalci prodajajo kostanj v papirnatih vrečicah, kjer je pač dosti prostora za same luščine kostanja. Povsod po mestu so koški za smeti, v vsakem tramvajskem vozu pa poseben' predalček za vse odpadke. Izgovora torej ni, da nimamo kam z luščinami, zato je Pa tudi popolnoma upravičeno, če bo osebje tramvaja take ljudi, ki mečejo kostanjeve luščine po vozovih in na posta-' jališčih, prisililo, da bodo morali pobrati vse luščine in se pogovoriti s stražnikom zaradi prekrškov cestno policijskega reda. Posebno mnogo dam ne mara v tramvaju sesti, da si ne zmečkajo plašča in obleke. Zvečine pa zavzemo kar dva prostora, ker moški čakajo, kdaj bo fina dama izvolila sesti. Take dame že zaradi slabe vzgoje, ker drugi zaradi njih morajo stati, ne zaslužijo tega imena ter je zato popolnoma upravičeno, če bo sprevodnik za dva prostora zahteval tudi plačilo dveh vozovnic. Prava dama bo tudi svojega soseda opozorila na prazni sedež. Moški pa zopet greše na drug način, ne sicer proti predpisom, temveč proti dobri vzgoji. Ko so ploščadi nabasano polne, je med njimi tudi strasten kadilec, ki si z največjo težavo v gneči prižge svojo cigareto, čeprav se vozi samo 5 minut. Sosede in sosedje so v nevarnosti, da jim prežge obV-o, vsem pa kvari zrak, kar je posebno neprijetno pozimi v mrazu pri zaprtih vratih. Dobro vzgojeni gospodje torej v gneči na ploščadi ne bodo kadili. Ker smo že pri slabem vremenu in mrazu, moramo pomisliti tudi na prepih v tramvajskih vozovih. Slehernemu je pač umljivo, da iz notranjosti voza izstopajoči potnik za seboj zapre vrata ter s tem sopotnike obvaruje pred hudimi posledicami prepiha. Kako malo je takih potnikov, ki bi pazili na zdravje sopotnikov, se lahko vsak sam prepriča. Veliko več pa je takih, ki se pri odprtih vratih razgovarjajo kakor doma na kuhinjskih vratih. Sopotniki jih popolnoma nič ne zanimajo, čeprav tudi sami stoje na prepihu. Naposled se pa vedno jezimo na zavlačevanje, ker velik del potnikov nima drobiža za vozovnice. Zato opozarjamo na opomin uprave cestne železnice, naj vsi potniki plačujejo vozovnice z drobižem Zaradi pomanjkanja drobiža v prometu in pri sprevodnikih se bodo sicer pripetili neljubi prizori, ko bo moral tisti, ki nima drobiža za vozovnico, prekiniti vožnjo. NEZAUPANJE Gospa Pevčeva ne more ponoči spati In pošlje po zdravnika. Zdravnik ji predpiše uspavalno sredstvo, čez teden dni sreča zdravnik gospoda Pevoa in ga vpraša: »No, aU zdravilo kaj pomaga?« — Pomaga, pomaga! pritrdi gospod Pevec in globoko vzdihne. — Kaj pa tako vzdihujete T, vpraša zdravnik začuden. — Ah, gospod doktor, z mojo staro Je križ. Vsak večer moram najprej jaz vzeti uspavalno sredstvo, potem ga vzame šele ona. Varnost in red na zagrebških ulicah Nočni sprehajalci so plačali ie nad četrt milijona kun kazni — Pijancev ni več Zagreb, 23 oktobra. Odkar je izvršena reorganizacija policije v Zagrebu, so bili v poeledo pobijan'« zločinstev doseženi že veliki uspehi. Na vsem področiu mesta je kriminal padel n« minimum. Zadnjih šest mesecev je Kriminalni odsek policije podvzel obsežne ukrepe, ki se izvajajo do nemškem sistemu. Nehali ao s staro metodo, po kateri »o kriminalne tipe zapirali za 5 ali 10 dni in jih potem spet spuščali na svobodo, da so dalje ogrožali imetje meščanov. Odslej vse take ljudi pošiljajo na prisilno delo. Da bi Zagreb oč-stšii vseh sumljivih oseb. ie bilo prirejenih več generalnih racij in «> doslej že nad 200 kriminalnih tipov odvedli na prisilno delo. Da so ti varnostni ukreni policije ^rneli uspeh, kaže dr lstvo. da celega p^l leta v Zagrebu ni bilo 'zvrše-no večje kriminalno dejanje Čeprav ;e Že sedaj radia kriminalnost na minimum bo policiia Je naprej izvajala najstrožje ukrepe. <*a bo mesto popolnoma očiščeno teh parasitov. Se drugo težko na1oi-ce. Prometni odsek policijskega :avnate4[.j-stva je v časopisih in z lepaki opozoril a'.ev ščane. naj strogo upoštevajo predpise pr< prehodu ulic. Na križiščih so postavili znake. čez cesto so povlekli bole črte, ki kažejo pešcem kje »mejo preko ulice V začetku se pasanti niso nič ka; zmenili za nove predpise, ko pa je padlo okoli 300 denarnih kazni, je bil hitro uveden red. Sem n tja se še dobi kdo. ki ne uproteva predpisov, toda po večini tisti, ki prihajajo nepoučeni v mesto. Tudi ostri ukrepi proti voznikom avtomobilov so imeli uspeh in se zagrebških ulicah ne samo ponoči, ampak sredi belega dne pijance. Zdaj so nopoln v ma izginili. Nič več ni izgredov, do katerih je vedno prišlo le zaradi pijančevanja. Ukrepi proti pijančevanju so strogi Izdane so okrožnice o prepovedi uživanja alkohola v službi in opijanja izven nje. Prestopki se kaznujejo s prisilnim delom §tevi(»e družine, ki jih je prej upropaščal alkohol, lahko zdaj mirneje in zadovolmeje žive. D. M. Šijanca, sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Janez Lipušček. 21.35: Lepa glasba pod vodstvom mojstra Gallina. 22: Slovensko predavanje 22.10: Koncert pianista Renza Silvestria. 22.45: Poročila v italijanščini. Naše gledališ drama. Petek, 24. oktobra: zaprto. Prvič v letošnji sezoni po znižanh cenah bodo ponovili v soboto 25. t. m. Gehrijevo igro v devetih slikah »ŠESTO NADSTROPJE«, ki podaja izrez iz življenja. Avtor je izluščil iz pisanega pariškega življenja svet in ljudi, ki žive v šestem nadstropju montmstres kega rodbinskega penziona. Predstavi nam uradnika-pisca ljudskih romanov, njegovo hčer, bohemski zakonski par, mladega delavca, dve mladi ženski: tipkarico in drugo v neodrejenem socialnem položaju, študenta, ki je obenem šan-sonjer, lastnico hotela, njenega moža in še nekaj drugih oseb. Glavno dejanje tvori ljubezenska drama med uradnikovo hčerko in mladim študentom. OPERA Petek, 24. oktobra: zaprto. Sobota, 25. oktobra: Aida. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. uri. Verdijeva »AIDA« s Heybalovo v naslovni partiji pomeni velik uspeh. Enoglasna pohvala vseh kritik dokazuje močno umetniško rast mlade pevke. Poleg nje se uveljavljajo močno nosilci glavnih partij, ki so prav tako prejeli za letošnje stvaritve najtoplejšo pohvalo. Zanimiva nova režija je dala predstavo, ki jo smemo šteti med naše izredno dognane operne uprizoritve. Glavne partije bodo peli: Radev-Kogejeva, Franci, Betetto, Primožič, Lupša. Dirigent A Neffat Režiser Ciril Debevec, ki je izdelal tudi načrt za inscenacijo opere. Zborovodja R. Simoniti. Koreograf inž. Go-lovin. Puccinijeva opera »LA BOHEME« spada med njegova posebno popularna dela. Življenje bednih pariških bohemov je prikazano tako v libretu, kakor v glasbi z velikim čutom človečnosti in v globoko dojm-ljivih čustvenih napevih. Peli bodo: Vida-lijeva, Manoševski, Janko, Polajnarjeva, Dolničar, Betetto. Zupan in Anžlovar. Dirigent N. Štritof. Režija in zamisel scene: C. Debevec. Mikula Letič: Sv. Ivon, vseh odvetnikov patron Nisem vedel in tudi mislil ne, da imajo advokati svojega patrona v nebesih, dokler mi ni Milan Zenič, trgovec iz Zadra, povedal naslednjo zgodbo: Med prvimi, ki so takoj po Gospodovem vnebohodu pristopili h krščanski veri, je bil mladi dijak prava Iv6n iz Jeruzalema. Kazal je izredno vnemo in razumevanje za Kristusov nauk, a ko je po končanih šolah postal odvetnik, se je popolnoma posvetil obrambi svoje vere, apostolom in njihovim učencem pa je bil vedno vnet zagovornik. On je bil tisti, ki je sv. Pavla opozoril na to, da kot Rimljan ne more in ne sme biti križan. Drug za drugim so apostoli in njihovi učenci potrdili svojo vero z mučeniško smrtjo in končno je prišel tudi za Iv6na iz Jeruzalema čas, ko je moral potrkati na nebeška vrata. Odpri mu je sv. Peter osebno. Svidenje je bilo nad vse prisrčno; saj sta se skozi desetletja borila skupno za isti svitli ideal, za isto vzvišeno resnico. Ker je Peter Ivd-na poznal, ga sploh ni poslal k sv. Mihaelu na tehtanje, ampak ga je takoj vpisal v debelo knjigo nebeških prebivalcev. Ko je bil končan ta uradni posel, sta Ivdn in Peter še malo posedela, da nekoliko pokramljata o tem in onem. Ivdn je vprašal: »No, Peter, kako je kaj drugače? Kako si zadovoljen s svojo službo?« »Hvala, Ivdn, ne morem ae pritoževati. Služba je lahka in prijetna; imam opravka sapo s pobožnimi hi finimi ljudmi, če se pa včasih priklati kak sitnež ali nysgrajač, je takoj pri roki sv. Mihael, ki je izkušen »vunbacitelj« in ki rogovileža neusmiljeno pahne tja, kamor spada.« »Komu si pa podrejen?« »Naravnost Gospodu. Sem skoraj popolnoma neodvisen.« »In kako je s službeno pogodbo, Peter? Ali je služba stalna?« »Stalna, stalna, Ivdn. Meni so bili vendar ključi izročeni tako rekoč že na zemlji.« »Pa imaš kaj pismenega v rokah?« »čemu? Vsaj tu, v nebesih, se bom lahko zanesel na besedo!« »Res je to. Ampak, dragi Peter, pismo ostane pismo. Ne smeš mi zameriti, jaz sem advokat in moje geslo je: Previdnost je mast božja!« »Eh, dragi Ivdn, ti se nisi še otresel zemeljske navlake. Tu je vse drugače; vsi tvoji pomisleki in strahovi so tukaj nepotrebni in neumestni.« »Potem oprosti, Peter; veš, da dobro mislim s teboj.« »Vem, vem, Ivdn, hvala ti!« Krepko in pobožno sta si stisnila roke ter se poslovila. Ivdna je prevzel angel, da mu razkaže nebeške poljana. Ta pogovor Petru ni šel iz glave. Ivdn ni Ml samo pobožen kristjan, ampak tudi izvrsten advokat, apostolom je bil vedno zvest tovariš in pogumen, spreten zagovornik; njegovi pomisleki vendar niso kar tako. Brez dvoma je nepobitna resnica, da pismo ostane pismo... Z rokama na hrbtu, s povešeno gjavo in globoko zamišljen se je Peter začel p'••d gv^'—1 '-'•a- dom. Tako ga je našel Gospod na svojem običajnem dnevnem obhodu, ko se je približal nebeškim vratom. Takoj je opazil, da s Petrom nekaj ni v redu. »Kaj pa ti je, Peter? Nekam čuden si mi danes.« »Nič mi ni; motiš se, Gospod.« »Peter, Peter, še vedno nisi opustil svoje grde navade, da rad kaj zatajiš. Ali res misliš, da boš meni lahko kaj prikril? Ven z besedo, Peter, da slišimo!« »Ne zameri, Gospod: Moja služba me nekoliko skrbL Lepa je in ulobna, z veseljem in naslado jo obavljam. Toda ničesar nimam v rokah, da je ta moja služba tudi stalna. Pismo bi rad imel, z zagotovilom, da mi služba ostane.« »No, če drugega ne želiš, Peter, to lahko dobiš. Ni sicer potrebno, ampak prav imaš: Red mora biti!« Petru je odleglo. Kmalu je bilo pismo napravljeno in podpisano. Potem je dejal Gospod: »Ker sem že tu, Peter, mi še pokaži seznam na novo došlih nebeških gostov!« Ves srečen, z mladeniško prožnostjo je Peter predložil knjigo, katero je Gospod pazljivo pregledoval. Naenkrat je pokimal in dejal: »Aha, zdaj razumem vse! Kdo pa je ta advokat Ivdn iz Jeruzalema?« Peter je obrazložil, kako vnet kristjan in obenem odločen zagovornik apostolov je bii Ivdn vedno. »Dobro,« je dejal Gospod, »naj bo. Anv pak zapomni si, Peter: V nebe^h ne maram zgage. To je za vse večne čase prvi in Zadnji advokat, ki je prestopil prag nebeških vrat!« In tega se Peter še danes drži v strahu za svojo službo. Zablode za lepoto Vsaka ženska sanja o tem, da bi bila lepa in da bi ostala vedno mlada. To je v redu, kakor je v redu, da uporabljajo ženske najrazličnejše pripomočke, da bi poudarile svojo lepoto ali pa popravile njene nelostatke. Marsikaj pa je v tej naravni nečimernosti, kar nam mora zbujati posmeh in tudi obžalovanje. Kjer gre za po-tvorbo in maskiranje resnične naravne lepote in kjer vodi težnja za lepoto do tega, da se njene žrtve podrejajo najrazličnejšim mukam, je kozmetika na krivi poti. Zgodovina kozmetike je polna takšnih zablod. Elegantne ženske sanjajo o svetli, sijajni in mehki polti. Olje in mleko imata nekaj podobnosti s tem idealom — ali bi tedaj ne bilo mogoče, da bi oljne in mlečne kopeli dale koži prvotni in čisti blesk otroških let? To je bilo vprašanje, ki so si ga zadajale patricijke starega Korinta in Rima in prve so se potapljale zato v kotle, ki so bili napolnjeni s finim, dišečim oljem, druge pa so posnemale Popejo, ki se je kopala dvakrat na dan v mleku tri sto oslic... Pozneje so si ženske izmislile jagodne in malinje kopeli, kopeli v bordeauškem vinu, kopeli v drobovini, kopeli v še kadeči se krvi. A to je bilo še malo v primeri z navado, da so si za nočni čas natikale na obraze masko, ki je bila toliko toga, kolikor gnusna. V starem Rimu je bila ta navada tako razširjena, da so te krinke imenovali »domače krinke«. Posebne sužnje so izdelovale vsak večer takšne krinke iz bo-bove moke in sluzastega olja, ki so ga nabirali v gnezdih nekih morskih ptic. Tudi v Franciji so takšne krinke uporabljali do 17. stoletja in celo kralj Henrik HI. si je izmislil poseben recept, po katerem so jih izdelovali iz prve moke in jajčnega beljaka. Tedanji kronisti so nam o tem ohranili podrobne in pikantne opise. Danes se moka in beljak uporabljata za izdelavo makaronov in stare lepotne maske so izginile — nadomestile so jih pa maske, ki niso nič manj zoprne. Tako so si stare ženske še pred nedavnim časom polagale na uvela lica kose krvavečega mesa, ki dajejo koži za trenutek res nekaj mladostne svežosti. Zadnji izum v tem področju pa so plasti krede na obrazu, ki spreminjajo »pacientke« v nekakšne blatne kipe. Stare Egip-čanke, Grkinje in Rimljanke (pa tudi Egipčani, Grki, Rimljani) so bile neusmiljene do vseh kožnih izpuščajev in podobnih lepotnih nedostatkov ter so uporabljale proti njim brutalne pripomočke, kakor vrelo smolo in živo apno. V 17. stoletju je bdi pripomoček dosti milejši. Da bi se belina kože čim bolj odražala, so izumili lepotne obliže in »mušice« iz črnega tafta v obliki meseca, sonca, zvezd, repatic in vseh drugih mogočih stvari. Posebna umetnost se je bavila s tem, da jih je nameščala poleg ustnih kotov, na čelo, senca, ustnice, a biti jih je moralo vsaj osem ali deset. Elegantne ženske niso olhajale od doma nikoli, ne da bi imele s seboj nalomestne prilepke, če bi se kakšen izgubil. Čudna so bila tudi imena teh »muh«. Tista v bližini očesa se je imenovala »strastna«, ob grlu »galantna«, na nosu »drzna«, na ustnicah »koketna«. Za današnji okus je bila elegantna dama, ko je imela na mestu vse muhe, bolj podobna bolnici s črnimi kozami. Nu, takrat so mislili vsi, da delajo muhe ženske posebno zapeljive. V vseh časih je bila tedaj ženska pripravljena za vsakovrstne žrtve, da bi si ohranila ali popravila svojo lepoto. Toda prave muke v ta namen si je izmislila šele dandanes. Treba se je spomniti samo na kozmetske metode, ki jih uporabljajo v klinikah lepotne kirurgije in v lepotnih zavodih. Današnje ženske, ki se neredko umikajo lahnim bolečinam in se boje najne-dolžnejšlh bolezni, se ne izogibajo bolestnim in zamotanim operacijam, kadar gre za to, da bi izboljšale lastno lepoto. Z mučnimi kirurškimi posežki si ravnajo nosove, povečujejo oči, »likajo« kožo na obrazu. Vsak dan vidimo slabotne ženske, ki S2 podrejajo delovanju peklenskih strojev za trajno ondulacijo, in vsak dan se dajejo stare in debelušne gospe masirati z raznimi električnimi pripravami, ki imajo sočnost z nekdanjimi mučili in učinek poštenega števila batin. želja po tem, da bi ugajal, mora biti kaj velika, da prenesejo takšna mučila z nasmehom. Skrivnostni glas v londonskem radiu Kakor poroča »Corriere della Sera« po vesteh iz Lizbone, se v Londonu zelo razburjajo zavoljo skrivnostnega glasu, ki se oglaša med oddajami tamkajšnjega radia in od časa do časa tudi na drugih valovnih dolžinah Britske radijske družbe. Gre nedvomno za angleški glas s tistim tipičnim naglasom, ki ga v Veliki Britaniji imenujejo »oxforlskega«. Slišati pa ga je ne samo v premorih med oddajami, temveč zakriva tudi tišja mesta govorn:kov londonskega radia, glasbenih ter dramskih oddaj. V te oddaje prinaša viharne in aktualne komentarje. Vlada in Britska radijska družba sta nemudoma uvedli preiskavo, da doženeta oddajno postajo,ki si dovoljuje nastopati s svojim mnenjem proti propagandi, ki jo vrši britski radio vsak dan v angleških in ameriških hišah. Med občinstvom je postal skrivnostni glas takoj popularen, pritaknili so mu pridevek »harassing Harry«, kar bi po naše pomenilo »zmedo uganjajoči gospod Henrik«. In res gre za gospoda, ki dela vsak večer zmedo v angleški propagandi. »Gospo 1 Henrik« si je vzel na piko posebno ministrskega predsednika Churchilla. Pred nekoliko večeri je napovedovalec londonskega radia n. pr. govoril o Churchillu »z njegovo tradicionalno cigaro«. V istem trenutku je za vpil glas »gospoda Henrika«, da Londončani med tem, ko kadi Churchill cigare, nimajo niti cigaret in da se morajo postavljati v dolge vrste pred tobakarne. A najbolj neprijetno je uradnim krogom to, da pripoveduje skrivnostni glas vsak večer resnico o poteku vojnih dogodkov in o pravem mišljenju britskega ljudstva. Beethovnov koder Pred kakšnimi dvanajstimi leti se je koder z Beethovnove glave poleg drugih spominkov na velikega skladatelja preselil iz mestnega muzeja v Pečuhu na Madžarskem v Ameriko. Ta koder so prodali sedaj nekemu zasebnemu zbiratelju za 1000 dolarjev. Zgodba in pristnost tega spominka sta strogo overovljeni, tako da ni mogoče govoriti o kakšni potvorhi. Ko je Beethoven umrl, je pesnik Avgust Schmidt v navzočnosti skladatelja Serafa Franza Hoelzla odrezal šop las s pokojnikove glave. Minilo je več let in dragoceni lasi so po dogovoru, ki sta ga imela pesnik in skladatelj med seboj, postali Hoelzlova last. Proti 1. 1840. se je ta preselil kot vodja cerkvenega zbora v Pečuh. Ob stoletnici Beethovnovega rojstva so priredili spominsko svečanost in oi tisti priliki je cerkveni zbor tako dovršeno pel, da mu je Hoelzl v trenutku navdušenja daroval Beethovnov koder. Zbor je to relikvijo skrbno čuval do 1. 1916., ko je postala z drugimi spominki vred last mestnega muzeja. Muzej pa je koder prepustil nekemu zasebniku, ki ga je odnesel v Ameriko, kjer so dragocenost sedaj prodali. Nobelove nagrade letos ne bo Kakor poročajo iz štokholma, se je švedska vlada odločila, da letos ne bo podelila Nobelove nagrade. Chi vincera? — Kdo bo zmagal? Italijanski tečaj xcv. Lezione q«arantottesima. 48. lekcija Zdravje In bolezni. Salute e malattie. La salute e il bene piu prezioso che vi sia. Una salute robusta regge a ogni at-tacco; chi invece e di salute delicata, si ammala anche per una cosa da nulla. A riguardarci, possiamo e vi tare le malattie, ma non bisogna nemmeno avvezzarsi male. Mol te sono le malattie che possiamo acquistare. Si distinguono in interne ed esterne. Queste riguardano la pelle (p. es. eruziont. eczema, erpete, resipola, ascesso, orzaiolo) e le membra, soggette a storte, slogature e fratture, guaribili eol massa£gio, eolla rimettitura, la fa-sciatura e 1'ingessatura. Le malattie interne sono o leggiere o gravi. Tra le leggiere sono comunissimi il mal di capo, l'emicrania, 1'infreddatura con tosse, fiocaggine o raffreddore di testa, i reumatismi, l'indigestione (quando ci duole lo stomaco, il catarro intesti-nale, il torcicollo, la lombaggine (ci duol la vita) ecc. Ai ragazzi vengono special-mente la rosolia, la scarlattina, la vari-cella, i gattoni, la tonsillite, la tosse ca-nina e la rachitide. VocabolL II bene dobrina, prezioso dragocen, ro-busto močan reggere (p. r. ressi, p. p. retto) vzdržati, prenesti, l'attacco napad delicato rahel, ammalarsi oboleti, un3 cosa da nulla malenkost, riguardarsi paziti se, a riguardarsi če se pazimo, evi-tare qc izogniti se čemu (evito), nemmeno tudi ne, avvezzarsi male pomehku-žiti se, interno notranji, esterno zunanji, riguardare gledati, tikati se, 1'eruzione, 1'eczema m. izpuščaj, 1'erpete m. lišaj, la resipola šen, rdečica, 1'ascesso tvor, ulje, 1'orzaiolo ječmen na očeh, soggetto podvržen la storta spah, prendere una stor-ta al piede izpahniti si nogo, la sloga-tura izvinek, slogare zviniti, spahniti, la frattura zlom, guaribile ozdravljiv, il massaggio masiranje, il (la) massagista maser (ka), rimettere uravnati, la rimettitura uravnanje, la fasciatura obveza, 1'ingessatura sadrena obveza, leggiero lahek, grave težak, il mal di capo glavobol, 1'emicrania enostranski glavobol, migrena, 1'infreddatura prehlad, raffred-d^rsi = pigllar un raffreddore prehla-diti se, la tosse kašelj, tossire (tosso) kaši jati, la fiocaggine hripavost, il raffreddore di testa nahod, l'indigestione pokvarjen želodec, dolore glej LL p. r. dolsi p. p. mi e doluto, intestinale črevesni, il torcicollo otrplost vratu, la lombaggine bolečine v ledjih, la vita život, la rosolia ošpice, la scarlattina skarla-tinka, la varicella norice, i gattoni vnetje priušesne slinavke, la tonsillite vnetje bezgavk, la tosse canina oslovski kašelj, canino pasji, la rachitide rahitls. Kontrola vaje 94. Sono certo che egli vive in Italia, ma non sono sicuro che abiti a Roma. So che suo fratelio si trava in Francia, suppongo anzi che in que-sti giorni si trovi a Parigi. Siamo sicuri che essi arriveranno oggi, e possibile che arrivino prima di mezzogiorno. Tutti dicono che tu sei (sia) colpevole, ma a me pare che tu sia innocente. Sono per-suaso che essi sono in časa, ma puo dar-si che io sbagli. Bisogna che i genitort 10 castighino, e il ragazzo piu indocile che esista. Nedoločnik. Infinit**. Nedoločnik se v italijanščini rabi mnogo pogosteje kakor v slovenščini, poleg tega ima to posebnost, da se veže z glagolom, od katerega je odvisen, z raznimi predlogi, česar slovenščina ne pozna. Stavki: •»Hočem citati, neham citati, začnem citati, dajte mi piti«, kjer je nedoločnik: »citati, piti« priklopi jen k glavnemu glagolu brez veznika, se v italijanščini glase: »Voglio leggere, finisco di leggere, comincio a leggere, date mi da bere!« Iz teh primerov vidimo, da je odvisno od prvega glagola, ali naj stoji za njim nedoločnik brez predloga — Infmito puro — ali pa s predlogom, med katerimi so najvažnejši di, a, da. V takih rri-merih moramo vedeti, kako se glagol veže, najboljši učitelj je tu praksa, vendar so tudi za to neka pravila, katerih najvažnejša si bomo ogledali v prihodnjih sestavkih. Proverbi. Col fare s'impara (se učimo) a fare. Vaja je najboljši učitelj. Tutto 11 male (zlo) non vien per nocere. Tudi v nesreči je včasih kaj sreče. Mal che non duole, guarir non suole. Bolezen, ki ne povzroča bolečin, je najhujša. Per dime-nar la pasta il pan s'affina. Dimenate mesiti, la pasta testo, affinarsi finejši postati. Čim večji je trud, boljši je uspeh. Fotoelektrične stanice merijo višino oblakov Ena najvažnejših stvari, ki jih je treba določiti v letališčih, preden se dvigne kakšno letalo, zlasti pa v slabem vremenu, je višina oblakov. Po doselanjem načinu so to višino določali tako, da so z močnimi žarometi usmerjali svetlobne snope v oblake in višino izračunali potem s trigonometričnimi računi. Ta način, ki je zelo uporaben in točen ponoči, pa je nedostaten v urah. ko sije sonce. Neki profesor aeronavtike v Oslu je sedaj zgradil drugo pripravo, ki dovoljuje ugotavljati višino oblakov s popolno točnostjo podnevi in ponoči. Priprava temelji na fotoelektričnih stanicah, ki beležijo svetlobne znake iz žarometa. Ta žaromet oddaja svetlobne znake v rednih presledkih, v dnevnih urah bi bili za naše oči nevidni, fotoelektrična stanica pa jih vendarle občuti in beleži. Proč z grdimi spomeniki! Uradni list vichyjske vlade je objavil odredbo, po kateri se bodo vsi zgodovinsko nevažni ali neokusni spomeniki v nezasedeni Franciji odstranili. Predvsem bodo odstranili iz javnih uradov, trgov in javnih vrtov vse železne in bronaste spomenike, ki nimajo nobene umetniške vrednosti. Ocenjevanje te vrednosti bod vršile posebne komisije. Una corsa fra cavalli in fuga e un'automobile — Dirka med splašenimi konji in avtomobilom Rekordna goba Neka deklica iz Askammerja na švedskem je v gozdu v okolici tega kraja našla gobo ogromnih razsežnosti. Od tal do vrha klobuka je merila meter in je tehtala 5 kg. Kakšne vrste je bila ta goba, ne poročajo. ANEKDOTA 27. avgusta 1818., en dan pred Goetheje-vim 70. rojstnim dnevom, je dvorni zdravnik Wilhelm Rehbein našel pesnika v veliki sobi njegove hiše, ko je stopal med dvema oknoma sem in tja. Na vsakem oknu je bila steklenica vina in pesnik si je iz njiju izmenoma polnil kozarec ter ga praznil. »Kaj pa delate, ekscelenca! ?« je vzkliknil zdravnik. »Ali ni preveč za zgodnjo jutranjo uro?« »To je posebno jutro,« je odvrnil Goethe veselo, »jutro mojega 70. rojstnega dne, gospod dvorni zdravnik!« »Motite se, ekscelenca. Danes je šele 27. avgust!« »Goethe je obstal presenečen, potem je zašepetal: »Strela! Tedaj sem se h^z ha-ska napil!« VSAK DAN ENA »Kaj je tvoj oče, malček?« »Prehlajen!« »2e, že, a kaj dela?« »Kašlja!« M nI turni pregled Janez Svetokriški Ime patra Janeza Krstnika iz Sv. Križa, ki je bilo omenjeno minule dni v zvezi z 250 letnico izida prve knjige njegovega »Sacrum Promptuarium« (v Benetkah 1. 1691), obuja eno najzanimivejših postav v slovenskem kulturnem krogu 17. sto-leja. Stoletje, ko je protireformacija že zdavnaj temeljito zbrisala vse sledove gibanja, ki nam je dalo prve pisatelje in prve knjige, je bilo na področju, našega jezika kaj malo rodovitno. Pičlo število pomožnih knjig nabožne vsebine, kakor je Schonlebnova nova izdaja Hrenovih »Evangelijev inu lystov«, nekaj Kastelče-vih knjižic in pridige Janeza Svetokriške-ga, to je domalega vse, kar je obrodila slovenska beseda po tridesetletni vojni, ko se je v upodabljajoči umetnosti razbohotil barok in dal tudi slovenskim cerkvam nekaj svojega bleska. Med tem ko je ta doba zapustila v drugih slovstvih vse polno zanimivih izrazov svojega duha v vezani in nevezani besedi, v verskem in posvetnem pesništvu, nismo imeli Slovenci nobene, še tako skromne baročne književnosti. Med drobci, ki bi pričali o nje rahlih poizkusih, je treba posebej omeniti drobtinice hrvatskega pesnika kneza Franje Krsta Fran-kopana, ki je začel nekaj let po izidu Mo-lierovega »Georga Dandina« prevajati to komedijo v jezik, ki je delno slovenski, delno hrvatski. George Dandin, ki mu je dal hrvaški plemič ime Jernej, govori namreč dolenjščino. Smrt, ki je zadela zarotnika Frankopana skupaj z grofom Zrinjskim, je pretrgala to nirgovo delo. In drugi plemič baron Janez Vaikard Valvasor, je v tem stoletju izdal obsežno delo, ki je spisano v nemškem jeziku (»Die Ehre des Hertzogthumes Crain«), vendar je posvečeno slovenski zemlji V motnem času, ko so kulturne, socialne in gospodarske posledice tridesetletne vojne ležale kakor težka mora tudi na našem ljudstvu, je pridigal po slovenskih cerkvah kapucinski pater Janez Krstnik iz Sv. Križa na Vipavskem (Joannes Baptista a Sancta Cruce Vippacensi). Malo vemo o osebnosti in življenju tega našega največjega baročnega pisatelja — moža, ki je gojil živo besedo in jo zgolj iz verskih namenov zapisal ter izdal v petih zvezkih svojega »Sacrum Promptuarium«. Ni znano niti njegovo rojstno leto, prav tako je samo domneva, čeprav z znatno verjetnostjo, da je bil po očetu iz rodu beneških plemičev Leonellijev in po materi slovenskega porekla iz Ribemberka; nekoliko bolj je znano njegovo bivanje v kapucinskih samostanih na Slovenskem, zlasti še v Novem mestu, kjer je bil gvardijan. Ugotovljeno je tudi, da je umrl 17. oktobra 1714 v Gorici. Toda »Sacrum Promptuarium« nam je ostal. V njegovih petih knjigah je tudi ostalo pričevanje o tem redkem človeku, ki je v sedemnajstem stoletju gojil slovensko besedo ne samo kot pridigar, marveč tudi kot pisec, saj je svoje pridige sam priredil za tisk in jim tako posvetil nekaj tiste strožje pozornosti, ki jo z jezikovne in tako tudi z literarne strani lahko pogreša živa beseda s prižnice. Tak6 predstavlja Janez Svetokriški slovenski književni barok In najsi ga kaže samo v pridigarski obliki, ga vendar iz- pričuje v njegovi polnosti. Zakaj za baročno književnost, ki je v zadnjem desetletju zlasti pri Čehih predmet posebne raziskovalne skrbi, so značilne nekatere poteze, ki ustrezajo do neke mere tudi baroku v slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi: tej pompozni, našopirjeni, izrazno bogati in zgovorni umetnosti, ki je zapustila v nekaterih deželah, zlasti še v Italiji in na češkem, bleščeče sledove svojega okusa. V literaturi se kaže barocizem v čudni zmesi idealističnega in realističnega stila, v poudarjanju verskih čustev in grobih življenjskih dejstev, v tesni izpre-pletenosti ljubezni in smrti, v krepki, nekoliko surovi, primitivni, a ponekod vzlic temu rafinirano izbrani besedi.. Po obsežnih študijah Salde, A. Novaka, Vašice in drugih, naslanjajočih se na zgodovinska dognanja zgodovinarja Pekafa, je dobi' literarni barok na češkem določene znake, ki jih kot neobarocizem prenašajo tudi na sadove današnjega slovstva (sem sodi predvsem proza katoliškega pisatelja J. Durycha, medtem ko bi bil pri nas najbližji temu tipu Ivan Pregelj.) Tudi Janez Svetokriški je v tesnem okviru pridigarske besede razvil značilnosti baročne proze V slogu, v rabi primerjav, v združevanju svete in posvetne misli, v izraznih sredstvih, s katerimi skuša doseči učinek na vernike, je Janez Svetokriški korenito baročni pisatelj in bi bil vreden večje pozornosti, kakor jo je njegovemu delu izkazovala starejša slovenska slovstvena zgodovina. Delo Janeza Sveto-kriškega je približal našemu času dr. Mirko Rupel s svojo, 1. 1937. pri Akademski založbi izišlo knjigo »Sacrum Promptuarium Janeza Svetokriškega«. V času. ko bolj ko kdaj prej upoštevamo delež jezikovne tradicije v našem narodnem življenju ln njegovi zavesti, je ta premalo zaznamovana in ocenjena knjiga vredna nove pozornosti. Pridige Janeza Svetokriškega nam ne morejo biti to, kar so, postavimo, Francozom znamenite Bonsse-tove: vzor književnega jezika in sloga. Zakaj pri narodu, čigar književni razvoj je bil nasilno pretrgan, preden se je mogla razviti slovstvena tradicija in izčistitl okus dobrega pisanja, je moral vsak pisec 17. in 18 stoletja znova oblikovati svojo slovenščino in samovoljno reševati nje probleme. Toda pridige Janeza Svetokriškega, kakor nam jih je izbral dr. Mirko Rupel v knjigi, ki je tudi po opremi vzor take izdaja, imajo svojsko mikavnost prav v formalni nedognanosti, v neotesanosti jezika in sloga, v moči in načinu izražanja, ki tako dobro odraža baročno zvrst sholastike, ter v ti3ti značilni podobi književne besede, ki jo daje še neobdelanemu narečju nekoliko prizadevanja po učinkoviti in udarni besedi. Dr. Mirko Rupel je v uvodni študiji povedal vse, kar ima povedati znanost o Janezu Svetokriškem in njegovem pomenu za slovensko slovstvo. Prirediteljeve obilne opombe olajšujejo razumevanje teh baročnih pridig, ki so vzlic ljudskemu značaju polne latinskih citatov V primerah Janeza Svetokriškega najdemo obilo sledov tedanjega življenja in mišljenja, verovanja in praaioverja, pravnih in družbenih uredb, naravoslovnega ln medicinskega neznanja, naivnosti, okornosti in robat osti, pa tudi svežega in spontanega življenja, ki je vsekdar neugnano kipelo pod vsemi togimi in prisiljenimi življenjskimi oblikami. Kako izraža naš baročni pridigar na pr. strah pred Turki. »Mi smo se troštall«, pravi, »per miru žlvejti, pole, to grozovitnl Turk z veliko volsko je čez nas potegnil, kateri naše veselje v žalost, naše upajne v strah je obrnil, zakaj naše blagu in le-ben nam žuga odvzeti inu obrupat, kakor uže slišimo, da drgdi je sturil, ter mi moči nimamo, de bi njemu mogli zuper stati... Turk ima pod svojo oblastjo tri cesarstva ino čez trideset kraljestvi. Oh, kdu bo mogel ž nim se vojskovati?« Ali ko se je bližala kuga: »Mi vidimo inu slišimo, de arcnije neč ne pomagajo, temuč de ta, kateriga kuga zadene more umrejti. Tedaj pametnu su sturili, de njih upajne niso postavili v dohtarje, temuč v tu prou zdravje teh bolnih, v Marijo Divico... Leta tavžentkrat več vam bo nucala kakor tušak, kakor angelica, bittonica, valeria-na, rožmarin, lorber, rožni jesih inu vse arcnije tega sveta.« Tretja nadloga so bile lakote, ki so prihajale v deželo dokaj pogosto. Toda le-te so bile v očeh pobožnih pridigarjev božja kazen za grehe, za žensko modo in podobno, zakaj »nekedaj možje inu žene su pohlevnu gvantane hodile, zdaj kaj z'ena luciferska ofert se vidi!« In prav kakor mnogi baročni pesniki, prihaja tudi Janez Svetokriški do sklepa, da »ta svet je ena komedija«. »Inu« — pravi — »ravnakakor per komediji se ne gleda, kdu je kraje ali gospud ali kmet, temuč kdu zna dobrik svoju peršonu naprej prnesti ... taku tudi če en kmet, en delavc & c. dobru živi v svojem stanu, more tulikajn Iona si zaslužit par Bogu kolikajn en kraji ali duhovni«. — Doba, ko je Janez Svetokriški govoril o kome-dijanstvu ljudi, ni bila idilična: groza tridesetletne vojne se ni bila pozabljena. Naš pridigar bi lahko videl, da se človeška komedija vedno spreminja tudi v tragedijo; ni pa mogel videti, da je Ml a zmes komedijaustva in tragike tudi" v resnem in visokem poslanstvu, ki mu je naš pridigar sam služil. Kronika Redki svatje V zagrebškem »Novem listu« čitamo, da je bila te dni v Zagrebu nenavadna poroka, ki bi sicer zaradi skromnosti zaročencev ostala nezapažena in neomenjena. Ker pa so vsi udeleženci te poroke znane osebnosti v hrvatski kulturi, jo list po kroni-stični dolžnosti objavlja. V cerkvi sv. Marije sta se poročila Mla-den Stahuljak, docent na visoki šoli za glasbo in umetnik na orglah ter Branka Duganova. Zaročenec je sin znanega profesorja in hrvatskega skladatelja Vladimira Stahuljaka, zaročenka pa hčerka znanega profesorja in hravtskega skladatelja, prvaka oglarjev Franja Dugana. Tudi svatje za mizo so se zbrali po čudnem naključju. Zaročenca orglarja, oba očeta orglarja, duhovnik Benčič orglar, priči prof. Ružič in tajnik Opere Ivanuš orglarja, osem bratov in sester zaročencev, vsi orglarji. Eden med njimi je prof. Jur0 Stahuljak, znani skladatelj, a drugi prof. Cedo Dugan, ki je med poroko tudi igral na orglah. Na svatovščini je bila še soproga prof. Cede Dugana, odlična pevka. Tudi obe pokojni materj zaročencev sta bili odlični glasbenici. Pokojni brat zaročenke inž. Fran j o Dugan je bil skladatelj in orglar, pokojni brat zaročenca prof. Vladimir Stahuljak je bil dirigent in orglar in zato ni pretirano, če se reče, da je bilo to edinstveno glasbeno svatovanje, pravi orglarski svatje. * * Neprekinjene uradne ure. V stremljenju po čim večji štednji s kurjavo in razsvetljavo je s posebnim Ducejevim odlokom odrejeno, da veljajo od 5. novembra do 31. marca v vseh javnih uradih in zavodih v Kraljevini, neprekinjene uradne ure — med tednom od 9. do 15., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. * Škofovski obisk v kolonijah libijskih otrok. Te dni se je mons. Facchinetti, škof tripolitanski in apostolski administrator mi-zuratski, vrnil z daljšega pastirskega potovanja po Italiji v Tripolis. Na poti je obiskal 54 otroških kolonij, ki so razmeščene po raznih krajih Italije. Mons. Facchinetti se je zelo povoljno izrazil o oskrbi, ki so je deležni mali gostje iz Tripolitanije in Cire-najke. * Sprememba okoliša pošte Kostanjevica na Krki. Kraja Malence in Sajevce se izločita iz okoliša pošte Kostanjevica na Krki, ker se sedaj nahajata na ozemlju, ki je zasedeno po nemški vojski. * Nov grob. V torek je preminul poštni upravitelj v Dobrničah g. Muren Anton. Pokojnik je bil star komaj 59 let. Bil je vojni invalid, pa je kljub temu vršil svojo službo vestno in marljivo. Pokojnik je bil zelo priljubljen zlasti pri kmečkem ljudstvu, ki mu je bil pri gospodarstvu dober svetovalec. Bil je tudi ustanovni član Prostovoljne gasilske čete v Dobrniču. Dobri prijatelj, naj ti bo lahka domača zemlja, v kateri si žele1 počivati! Gospe, ki jo zapuščaš, pa naše iskreno sožaJje! * S padlim se Je poročila. Nemški listi poročajo o nenavadni zgodbi, ki se je pripetila med »nekje na fronti« in Sulzbergom v kemptenskem okraju. Neki vojak je 30; avgusta svojemu poveljniku izrazil željo,' da bi se s svojo nevesto poročil »na daljavo«, kakor to v izjemnih primerih vojne dopušča zakon. Medtem ko je bila njegova izjava na poti v domovino, je padel. Nevesta pa je ostala pri besedi, ki mu jo je bila dala, in poročni obred na daljavo jo je za zmerom združil z mrtvim soprogom. * Obletnica Verdijeve smrti v Pordenonu. Na pobudo pardenonskega pododseka Nacionalnega instituta za fašistično kulturo in v sodelovanju z Dopolovorom bo v torek 28. t. m. v pordenonskem gledališču spominska svečanost o priliki 40 letnice smrti velikega Giuseppa Verdija. Za prireditev so v teku živahne priprave. * Število nesreč na cestah upada. Kakor povzemamo iz uradnega poročila je bilo v vsej Italiji v letu 1940, zabeleženih 23.533 nesreč na cestah, medtem ko jih je bilo v letu poprej 29.104. Na prvem mestu so nezgode, ki so jih zakrivili kolesarji (5721), njim slede nezgode po krivdi pešcev (5406), nato pridejo nesreče, ki so jih povzročili avtomobilisti (4352) in druga vozila (1600), 941 nesreč pa so zakrivili potniki voziL Za ostalo število prometnih nezgod krivda m bila ugotovljena. Število nesreč, ki se pripete zaradi omalovaževanja prometnih predpisov, je padlo od 8454 v predlanskem na 5461 v lanskem letu. Ta nesreče so bile porazdeljene takole: 1.611 zaradi nevarno prekoračene brzine, 1630 zaradi neprevidnosti, 796 po krivdi vozača, ker je opustil svarilni signal, 533 po krivdi vozača, ki je prehiteval, čeprav ni imel proste ceste pred seboj. 891 pa iz drugih razlogov, število Ljubljanski motiv v italijanski pesmi V Ljubljani je sedaj že marsikateri italijanski intelektualec preživel po dolžnosti kakšen teden ali mesec in se seznanil s posebnostmi našega mesta in s kulturo slovenskega prebivalstva. Tako je živel med nami nekaj mesecev florentinski zdravnik-kirurg dr. Cav. Piero Monaci, ki se je živo zanimal za našo kulturo in jezik, za naše liste in knjige. Ljubljana s svojo meglo je navdihnila temu literarno zainteresiranemu zdravniku iz sončne, prelepe Flo-rence pesem z naslovom »Alla nebbia« (Megli), ki jo je bil pred odhodom izročil svojemu znancu prof. U. Urbaniju, čigar spisi ln predavanja o slovenski literaturi in umetnosti so vzbujali njegovo pozornost. Objavljamo ta dokument ljubezni do našega mesta in njegove megle v dneh, ko megla spet obilno razgrinja svoj beli paj-čolan nad Ljubljano. Verjetno je, da boi>e-sem zanimala tudi tiste naše čitatelje, ki so si v jezikovnih tečajih pridobili že precejšnje znanje italijanskega jezika. Alla nebbia Cortine di nebbia sottili, conteste di fili dal tenue colore di perla, schermano le finestre dell'aerea magione dove l'aurora si appresta — appena ridesta — a preparare il suo volto splendente di sole, ragglante di giovinezza. O nebbia, sorella minore delle nubi errabonde; o nebbia, custode discreta nezgod, ki jih je zakrivila nepazljivost pešcev, je padlo od 4439 v predlanskem na 3669 v lanskem. Razlogi za nezgode, ki so jih zakrivili pešci, so mnogovrstni: 280 zaradi neodločnosti smeri, 807 zaradi raztre-senosti, 1926 zaradi neprevidnosti pri prehodu čez cesto, 295 zaradi igre na cesti, 17 zaradi skakanja čez cesto pred vozili in 184 zaradi obče neprevidnosti. : ^ Jum s^Rol IGN.VOK . LJUBLJANA TAVČARJEVA 7 / IZ LJUBLJANE u— Za oddajo sob mora vsakdo voditi predpisani register, tudi oni, ki imajo že podnajemnika (tudi sorolnike). Vsa pojasnila in posredovanje dobite v pisarni »Rea-liteta«, Prešernova ul. 54-1. (—) u— Trafike bodo odslej ob nedeljah in praznikih odprte samo v omejenem številu. Na vsaki zaprti trafiki bo obešen seznam najbližjih odprtih trafik. u— Za zamudnike bo cepljenje zoper da-vico izjemoma še v petek 24. t. m. ob 16.30 uri samo v Mestnem domu. Starši iz vse Ljubljane, ki iz kakršnega koli vzroka njih otroci sploh še niso bili cepljeni, in tudi vsi tisti starši, ki njih otroci še niso drugič ali tretjič cepljeni zoper davico, morajo k temu cepljenju zanesljivo pripeljati svoje otroke. Izvzeti so samo tisti otroci, ki jih je mestni fizikat oprostil letošnjega cepljenja. Cepljenje proti davici je po odloku Visokega Komisarja strogo obvezno ter bodo prekrški te oiredbe kaznovani z globo do 1000 L. Kakor znano, pa morajo starši ali skrbniki pripeljati k cepljenju vse one nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo. Opozarjamo, da je sedanje cepljenje samo za zamudnike, kakor že prej rečeno. u— Vse prijatelje klavirske igre opozarjamo na koncert znamenitega italijanskega pianista Carla Vidussa, ki bo v ponedeljek 27. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Slišali bomo velik klavirski koncertni spored, ki nam prinaša vrsto najsi-jajnejših klavirskih skladb. V prvem delu je zastopan Beethoven z dvema sonatama, v drugem delu Brahms, v tretjem delu koncerta pa Ferrari-Trecate in Liszt. Vidusso uživa povsod, kjer je nastopil, sloves enega največjih sodobnih pianistov, ki obvlada svoj inštrument z brilantno tehniko. Na redek koncertni užitek še prav posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Lepa zimska jabolka dobite pri Fr. Kham, Kongresni trg 8. (—) u— Nekaj nesreč. 3 letna hčerka posestnika Jožefa Ivamčičeva z Blok je padla z okna in sd zlomila desnico. Med prepiroma jo je skupil 301etni mizarski pomočnik Stanislav Pogačnik iz Ljubljane. Z nožem ga je nekdo ranil v levico. 281etni. pcsestnik Jožef Ferjam iz Želimelj sie je s srteklom močno obrezali po obeh rekah. Z žaganjem drv je bil zaposlen 211etni delavec Anton GoLar iz Vidma pri DobrepOlju. Pc neprevidnosti je z roko prišel preblizu krožne žage, ki mu je odrezala tri prste desnice. Iz Novega mesta n— Operni in baletni večer je v torek v Prosvetnem domu odlično uspel. Gospa Ko-gejeva je s »Habanero« navdušila občinstvo. Moharjeva in Pilato pa sta posebno v škrjančevem »Nocturnu« pokazala globoko presojo plesnih vrednot. Občinstvo je vse umetnike nagradilo z burnim priznanjem in sta Moharjeva in Pilato morala na koncu še ponoviti odlično podani štritofov »Par iz prejšnjega stoletja«. Tudi družabno je večer lepo uspel. Poleg številnega občinstva, ki je do kraja napolnilo prostorno dvorano Prosvetnega doma, sta se prireditve udeležila tudi župan dr. Polenšek in drž. policijski komisar g. Ciuzzelin. Sejem plemenskih bikov bo v ponedeljek 27. oktobra na Grmu. živinorejci naj pripeljejo na sejem vse bike v starosti nai 10 mesecev, udeležijo pa se naj sejma tudi vsi tisti živinorejci, ki jim je bilo ob priliki licenciranja naročeno, naj si nabavijo bike. n— Rejci malih živali se organizirajo. Na pobudo tukajšnjih manjših posestnikov in ljubljanskega društva »Rejec malih Ži- di tanti segreti d'amore; nebbia malinconiosa che doni alle cose piti vili l'aura mistertosa e il fascino strano che solo il sogno sa dare alle cose, io amo il tuo viso velato; io amo il tuo corpo irreale che appare soltanto a chi '1 guardi di lontano, e svanisce — come un miraggio a chi troppo gli si avvicini. O nebbia, il mio cuore ti č grato, poichž tu mi celi i colori e le bellezze squisite di Ljubljana, »1'amata«. Del commiato nell'ora piti triste sarebbe vederla in tutto il suo splendore; laddove il tuo velo pietoso dal tenue colore di perla, mi dara llllusione di non averla lasclata: di averla soltanto sognata, come talvolta si sogna 1'amore. Dott. Cav. Piero Monaci Zapiski PIRANDELLO KOT ČLOVEK Avtor igre »■Nocoj bomo improvizirali« je bil v bistvu nesrečen in življenjsko ne-zadoščen človek. Pirandellova mračna usoda v marsičem pojasnjuje svojevrstne značilnosti njegovega dela. Predvsem je čutil okrog sebe veliko osamljenost. V neki avtobiografski izjavi pravd o svojem šolanju (z doktoratom na nemški univerzi): »Od vsega tega mi ni vali« bo 26. oktobra v Novem mestu ustanovni občni zbor društva »Rejec malih živali« za novomeški okraj. n— Pšenični zdrob je prispel. Mestni prehranjevalni odbor je prejel večjo zalogo pšeničnega zdroba, katerega bo pričel izdajati otrokom izpod 1 leta starosti in bolnikom, katerim je predpisana dijetična hrana. Dokler bo trajala zaloga bodo prejemali odrasli bolniki mesečno 1 ali po potrebi 2 obroka po 600 g, otroci izpod 1 leta starosti pa 600 g zdroba mesečno, namesto enake količine enotne moke. V dokazilo upravičenosti prejemanja pšeničnega zdroba morajo vsi upravičenci nemudoma predložiti okrajnemu glavarstvu zdravniško spričevalo, oziroma otroci izpod 1 leta starosti rojstni list ali potrdilo občinske, oziroma cerkvene oblasti. Z Vrhnike v— Koncert naših malih za Rdeči križ. V nedeljo 26. t. m. ob 15. prirede na Vrhniki v dvorani Prosvetnega doma naši mali harmonikarji koncert v korist Rdečega kr:ža. Skoraj neopazno se vadijo že tri četrt leta pod vodstvom g. I. Sameja in zdaj se hočejo pokazati. Sicer so že enkrat nastopili v Borovnici s prav dobrim uspehom, zdaj se bodo pa predstavili domačemu občinstvu. Zbor je bil sicer pred kratkim večji po številu, a tako je pač na Vrhniki. Nekateri so odšli na srednje šole v Ljubljano, spet drugim so razne zapreko preprečile, da bi dalje vadili. Vendar bolo, čeprav v manjšem zboru, pokazali, kaj zmore pridnost in dobra volja. Spored je obsežen. Obsega tudi tercet, duet in kvartet; slišali bomo naše priljubljene skladbe, a najmlajši nam bodo pokazali ljubko otroško rajanje. Ker je ves čisti donos namenjen v korist RK, priporočamo tržanom, da prisostvujejo koncertu! Poleg tega bomo malčke poplačali najbolj, če bodo igrali res pri zasedeni dvorani, saj jim bomo s tem dali novih pobud za napredovanje. Iz Trsta Odposlanstvo nemških trgovcev v Trstu. V soboto ob 23.52 prispe z bolognskim vlakom v Trst odposlanstvo nemških trgovcev, ki se že delj časa mudi na študijskem obisku v Italiji. Odposlanstvo vodi predselnik nemške stanovske organizacije trgovcev dr. Hayler in v njem so najodličnejči predstavniki najuglednejših nemških trgovskih podjetij. Odposlanstvo s katerim so na poti tudi predsednik Fašistične zveze trgovcev cona. naz. dr. Giorgio Molfino in drugi od-ličniki, se bo v mestu mudilo še vso nedeljo in bo napravilo vrsto obiskov najpomembnejšim trgovskim podjetjem ter si bo oglelalo pristaniške naprave. Umrli so v Trstu 61-letna Antonija Ger-bec, vdova Sossova, 74-letna Korolina God-nikova, 74-letni Matija Stokovac, 82-letna Katarina Glavina vdova Zgurjeva in 34-let-na Albina Lumbarjeva. — Poročili se bodo mehanik Angelo Jelčič in zasebnica Marija Ana Kobalova ter nameščenec Giorgio Rug-gier in nameščenka Karla Knezova. Koncert vojaške godbe. V nedeljo ob 11. bo na trgu Unitš, koncert godbe tržaške vojaške posadke, ki se je pred kratkim vrnila iz Karlovca, pod vodstvom maestra cav. Domenica Fantinija. Z Gorenjskega Dunajski visokošolski teden se je pričel v sredo zvečer v mali koncertni dvorani v Celovcu. Predavanja so bila vnaprej razprodana. Rektor dr. Knoll je izpregovoril pozdravno besedo. Med tednom pred&vajo: dr. Osvald Menghin o prazgodovini vzhodnih alpskih dežel, dr. Rudolf Egger o Koroškem v prazgodovini, dr. Hassinger o vzhodnoalpski kulturni geografiji in dr. Ka-milo Praschniker o klasični umetnosti na Koroškem. Poslušalci, ki bodo poslušali vsa predavanja, dobijo ob zaključku izpričevala.« Priključek Dravograda. Koroški uradni predsednik Paulowski se je zadnje dni mudil v volšperškem okraju, kjer se Je posvetoval z okrožnim vodjo in deželnim svetovalcem o ponovnem priključku dravograjskega okraja k Volšperku. Po teh posvetovanjih je obiskal še političnega komisarja v Dravogradu. Zborovanja. Pod vodstvom vodje Rau-terja so bili mladinski zbori v Skofji Loki, Kranju in Tržiču. Mladinske oddelke so vodili mladeniči, ki so se vrnili s tečaja za mladinske voditelje ob Osojskem jezeru. Vrstijo pa se tudi zborovanja za odrasle, na katerih predavajo govorniki o borbi proti boljševizmu. Vsa ta zborovanja prireja Koroška ljudska zveza. Doslej so bila zborovanja v Kranjski gori, na Jesenicah, v Ratečah, na Lescah in v Bohinjski Srednji vasi. Poročila pravijo, da se je zborovanj udeležilo okrogl 4000 mož in žena. ' nič ostalo. Mislim, v kolikor smem sploh vrednotiti kakšno reč, da nisem nikomur ničesar dolžan: vse, kar sem storili, sem storil sam.« Zaradi vsakdanjega kruha je pet in dvajset let poučeval na neki deldli-ški gimnaziji v Rimu stilistiko: poklic, ki ga ni prav nič veselil. V svojem literarnem razvoju je prehodil razna, včasi prav zakrivljena pota in je bilo treba precej časa, preden sd je priboril priznanje in tisto mesto, ki mu gre v literaturi po originalnosti in umetniški moči njegovega dela. Se ko ie prejel Nobelovo nagrado, ki ie ne bi bil dobil, če se ne bi zanj zavzel Duce in poskrbel, da so bili švedski akademiki zadostno informirani o Pirandellu so mnogi nasprotovali in ga napadali, med njimi sama Grazia Deledda, ki je nekaj let prej trudi prejela to svetovno literarno odlikovanje. Šele na pragu starosti, ko je bil star 50 let in po uspehih v inozemstvu, si je pridobil več priznanja tudi v domovini. K temu so nemalo pripomogli vodilni fašistični krogi, ki so sa vzeli kot svojega pristaša v zaščito. Mnogo Pirandefllovih del je poteklo ta osebnega trpljenja. Njegovo sožitje s skrajno ljubosumno, histerično ;n na pol blazno ženo mu je narekovalo umetnost samoobvladanja in neskončno potrpežljivost. Mnogo njegovega iluzionizma, ironije in cinizma poteka iz osebne življenjske izkušenosti. Svojega življenja ni samo živel in igral, marveč ga / je tudi trpel. Njegov skeptični iluzionizem, izražer v tolikih delih, je odraz osebnosti človeka, ki se je nekje v dnu duše jokal, a na zunaj se je srne jal in silili tudi druge, da se smejejo teatru našega življenja. V Črni pri Prevaljah pa je bilo sklicano delavsko zborovanje, ki se ga je udeležilo biizu 500 rudarjev. Statistika o Gorenjskem in Mežiški dolini. K koroškemu okrožju priključeno gorenjsko območje in pa Mežiška dolina sta povečali Koroško za 3503 kms, od tega obsega Mežiška dolina 379 km*. Na novem področju prebiva 205.000 prebivalcev, od tega 19.000 v Mežiški dolini. Na delu je zaenkrat 74 krajevnih voditeljev Koroške ljudske zveze s 1000 pomočniki. Nemških tečajev se je doslej udeležilo okrog 20.000 prebivalcev. Ustanovitev obrtne organizacije. V Kranju so se zbrali poslovodje gorenjskih okrajnih obrtniških organizacij. Vodja Rau-negger je govoril o ustroju nove skupne organizacije obrtnikov in nameščencev. Zasedena pokrajina bo v obrtniškem pogledu docela vzporejena z organizacijami na ostalem Koroškem. Potrebna navodila bo dal predsednik Obrtniške zbornice v Celovcu. Skupna kuhinja državnih železničarjev na Jesenicah bo v kratkem urejena. Uprava nemških državnih železnic je v ta namen začela zidati posebno poslopje nasproti jeseniškemu kolodvoru. Nesreče v Guštanju. Pri gradnji predora na Homcu se je ponesrečil 46 letni delavec Peter Kosirnik V jeklarri na Ravneh pa se je ponesrečil 17 letni Alfonz Potočnik, ko je polnil acetilenko Ima ožgan obraz. Oba poškodovanca so rveoeijali v bolnišnico v Slovenjem Gradcu. Prometna nesreča. Delavec Matej Bolka z Jesenic se je pelial na k^esu oroti Ja-vorniku. Prehitel ga io reki oc°bni avto ta ga poškodoval. Avto je pri tem zadel ob obcestni kamen in se poškodoval, vendar potniki niso bili ranjeni. Nesrečo je zakrivil kolesar, ki se ie peljal po sredi ceste in je imel pred seboj na krmilu velik zavoj, da se je težko izogibal. Iz Spodnje štajerske Slovesna zaprisega učiteljev-lajikov. V torek je bilo v grajski dvorani v Mariboru zapriseženih 57 vodij Hitlerjeve mladine, ki bodo na Spodnjem Štajerskem nameščeni kot učitelji-lajikL Uporaba krompirja v gostinskih obratih. Listi ponovno opozarjajo, da lz razlogov štednje tudi v kuhinjah gostinskih obratov in menz ne smejo lupiti surovega krompirja. S tem pa, piše »Marburger Zeitung«, še ni rečeno, da morajo v gostilnah postreči gostom izključno samo s krompirjem v oblicah. V večini primerov bi bilo pač bolj smotrno, da se krompir pred serviranjem olupi. Prepoved kuhanja olupljenega krompirja nikakor ne pomeni tudi prepovedi iz naknadno olupljenega krompirja prirejati razne jedi, kakršne so pire, praženi krompir in močnata jedila. Stedljivo ravnanje s krompirjem in prepoved kuhanja olupljenega krompirja, ki se v nobenem primeru ne sme prekršiti, se torej vendar le lahko združi z običaji kuhe, kakršne veljajo na Spodnjem Štajerskem. V Braslovčah skrbe za ozimlno. Kakor se pričakuje, bo v braslovški občini v celjskem okraju konec prihodnjega tedna zaključena setev ozimine. Kmetje so. kakor poročajo nemški listi, iz lastne pobude v razveseljivem obsegu skrčili s hmeljem obdelane ploskve in so na ta način pridobili velik kos zemlje za žitno setev. Ker kmetje sami niso imeli dovolj semenskega žita, so dobili na županovo posredovanje od urada za prehrano in zadruge »Sudmark« 15.000 kg pšenice, ječmena in rži. Nogavice na točke. »Marburger Zeitung« piše: Državne nakaznice za obleko, ki jih bodo v kratkem začeli izdajati tudi na Spodnjem Štajerskem, bodo našim željam zastran nogavic ustregle v vsakem oziru. Zato vas bo zanimalo, če nudimo malo pogleda v vprašanje točk. Za dečke In deklice bodo kontrolni odrezki za nogavice — prav kakor za odrasle — šele s časom zapadli. S tem je doseženo, da bo prodaja otroških nogavic porazdeljena na vse leto. Dečki in deklice lahko poleg tega kupijo vse nogavice za v ta namen določeno normalno število točk; medtem ko morajo možje in žene za oba zadnja dva para nogavic odšteti poldrugo število točk. Otrokom je dovoljena ta prednost v potrošnji nogavic, ker kaže izkušnja, da jih več raztrgajo kakor odrasli Za može in dečke, ki jemljejo nogavice moške velikosti, je treba za par kratkih nogavic v teži 80 gramov odšteti 4, v teži nad 80 gramov 5, v teži do 100 gramov 6 in nad 100 gramov 8 točk. Cirkus Sarrasan! pride v Maribor. Znani cirkus Sarrasan i prispe z vsem svojim podjetjem, ki ga prevažata dva posebna vleka, v soboto v Maribor, kjer bo ob 20. zvečer otvoritvena predstava. Cirkus, ki je zelo udobno urejen, ima prostore za 7000 oseb. Od srede avgusta do druffe polovice oktobra je bil na turneji po Madžarskem, kjer je dosegel hrupne uspehe, zdaj pa se vrača v svoje domače mesto v Draždane, kjer po stari tradiciji leto za letom preživlja zimske sezone. Sarrasani tudi zdaj vodi s seboj svoj obsežni živalski vrt. Zanimivo predavanje iz živalskega sveta. V ponedeljek je v kinodvorani mariborske-skega mestnega gledališča predaval ravnatelj živalskega vrta dr. Karel Max Schnei-der iz Leipziga o mladih živalih. Predavanje Je bilo pod okriljem prosvetnega oddelka Štajerske domovinske zveze in je bilo zelo dobro obiskano. V sredo je dr. Schneider ponovil svoje predavanje v Ptuju, drevi bo nastopil v Celju, v ponedeljek pa v Slovenski Bistrici. Zobna proteza mu je uSIa v goltanec. Ladislav Melišar, 371etni delavec iz Slovenske Bistrice, je med spanjem pogoltnil zobno protezo, da mu je obtičala v grlu. Samo hiter prevoz nenavadnega pacienta na graško kliniko za bolezni v vratu, kjer so mu protezo izvlekli, je moža rešil smrti z zadušitvijo. Vrsta tatvin. Posestniku Valentinu Si-kovcu v Podlipovcu je nekdo iz nezaklenjenega hleva odnesel konjsko opremo v vrednosti 100 nemških mark. Za storilcem poizveduje žandarmerija. — Ključavničar* sk- nu pomočniku Alfonzu Klanfarju i« Maribora je nekdo izpred gostilne v večernih urah odpeljal moško kolo znamke »Propeller« s tvorniško številko 7879, vredno 100 nemških mark. — Občinskemu tajniku Ignacu Cehu od Sv. Antona v Slovenskih goricah je neznan storilec pred neko gostilno pri Sv. Marjeti ob Pesnici snel aktovko, ki jo je bil za trenutek pustil na kolesu. V aktovki je bila hranilna knjižica okrajne hranilnice v St Lenartu, ki se je glasila na občino Sv. Anton z vlogo 190 nemških mark, dalje dve nakazili na 105 nemških mark in še nekaj drugih predmetov. Skoda znaša 204 nemške marke. Kakor v pravljic!... Pravijo, da življenje piše najboijšs romane, najhujše drame, najstrašnejše tragedije in najduhovitejše komedije. Ni dvoma, da je res. Res pa je tudi, da življenje piše najčudovitejše pravljice. Pred dnevi se je zgodilo od začetka do kraja resnično, čeprav izgleda od začetka do kraja pravljica. Prebivalci nekega milijonskega velemesta so v nekem dnevniku začudeni brali sledeči oglas: »Sem pripravljena poročiti osebo, ki mi daruje 5000 dolarjev, katere nujno rabim, da bi plačala operacijo in stroške za zdravljenje moje matere in da bi mogla omogočiti dovršiti študij moje mlajše sestre, ki mora sedaj polagati izpite. Štejem 18 let, tudi lepa sem in znam vse, kar mora znati pridna družinska mati. Imenujem se Katica Merklin, stanujem itd., itd.« Tisk je velesila. Minili so trije dnevi in glej: v Merklinovem stanovanju se je pojavil starejši gospod, proti šestdesetim in povprašal po gospodični, ki je objavila oglas. Želel jo je videti. Katica se je predstavila: bila je v resnici lepa in ljubka deklica, resnega obnašanja. Obiskovalca je vprašala, če je prišel zato, da ji izroči 5000 dolarjev. Stari gospod je pritrdilno odgovoril, segel v žep, izvlekel denarnico in izročil lepi Katici pet tisoč dolarjev... Potem jo je vprašal ali je res odločena ga poročiti, čeprav ima sive lase in toliko število let. Katica je odgovorila, da je človek, ki je dal sredstva, s katerimi bo materi mogla povrniti zdravje in pomoči mlajši sestrici vreden ljubezni in ona se mu ponuja za nevesto. Stari gospod je ginjen obstal pred toliko plemenitostjo in je prosil gospodično Katico, naj pošlje enega svojih bratcev po-klicat tistega gospoda, ki je ostal v avtomobilu pred hišnimi vrati. Deklica je mislila, da je stari gospod privedel s seboj duhovnika, da bi mogel takoj skleniti poroko in je poslala bratca, naj ga pokliče. Nekaj minut pozneje se je bratec vrnil v spremstvu lepega, kakih 25 let starega gospoda, resnega in elegantnega. Stari gospod je Katici dejal: »Zahvaljujem se Vam za dobro voljo, da ste bila pripravljena me poročiti. Bila bi pa za Vas in zame velika žrtev, zaradi katere bi se oba mogla nekega dne pokesatL To je moj sin: če Vam je všeč, ga poročite. Ni dvoma, da bo z Vami zelo počaščen.« Mladenič je pristopil, stisnil Katici roko in ji nadel prekrasen zaročni prstan. Deklica mu je ginjena padla v naročje in sprejela prvi poljub. Potem je poklicala svojo mater in sestro rekoč: »Predstavljam vama svojega zaročenca...« V nekaj dneh so bile vse formalnosti opravljene. Mladi mož je bogati tovarnar in danes je Katica njegova žena. V tistih treh dneh je poizvedoval po moralnih lastnostih lepe Katice in ker so bile poizvedbe v vsakem oziru ugodne, je pravljica postala resnica. Neko njegovo delo se imenuje: »Vsak ima svojo resnico« To je bil njegov odgovor tistim, ki menijo, da imajo oni eno samo, edino in absolutno resnico V italijanskem kulturnem Institutu se je pričelo 20. t. m. vpisovanje v tečaje italijanskega jezika, kulture in izpopolnjevana v jeziku. Poleg štirih redrnh tečajev nameravajo prirediti tudi prsebne pospešene tečaje in konverzaoijske tečaje za omejeno števi'o oseb Člani Instituta lahko uporabljajo čitalnico rn knjižnico in se udeležujejo vseh prireditev na zavodu. Priglasila se še vedno sprejemajo pri tajništvu Instituta Napoleonov trg 6. med uradnimi urami od 10—13 in od 16—i"1. Tam se dobe tud: vsa podrobna pojasnila. Gledališki list Narodnega gledališča v Ljubljani prinaša v 4. številki dramske izdaje po Bemhardu Rangu preveden/i članek o Pirandellu. odlomek iz »Don Kihota« (»Pogovor o komediji«) fn nadaljevanje spominov Stanislavskega iz knjige »Igralčevo delo na samem sebi«. »Meridiano di Roma« je priobčil v številki z dne 5. oktobra dalje poročilo prof. U. Urbanija o Italijansko-slovenskem slovarju dr. A. Bajca in dr. Kalana. Ocenjevalec označuje metodo sestavi j al cev, ob*eg dela in njegove odlike ter izreka avtorjema priznanje za njuno delo. Rimsko gledališče Teatro delle Arti, najpomembnejši dramski oder v Rimu, ki ga vodi Anton Giulio Bregaglia, ima v repertoarju nove sezone Russovo »Lucc:eHa Ca-tena«. Braccove »Posvečene oči« Rossa di San Secoodo »Duh smrti«, Anne Bonacci ♦Srečanje v krčmi«. Fabbrijevo »Močvirje«, Takricov »Dedal in fuga^, Martnucoijev »Jetnikov sen« (po romanu Francoza G. Dumeuriera). Olge Prinzian »Zatemnjena stekla«, O' Neilla »Čuden medgovor« m »Elektra«, Courtelinovega »Bourbouroche«, Renardovo »Poid de Carotte«, Milana B e -g o vi da »Pustolovec pred vrati«, Liliana Helmana »Majhne lisice«, Kozlenkovo »Ta večer je naš«, Chopinovo »Siromaki podpirajo siromake«, Corrjeva »Rudarje« in Ka tajeva »Cvetoče življenje«. Slednjega avtorja »Kvadraturo kroga« pa bo vprizorifla »Compagnia del Teatro comdoc«, ki jo. vodi Alessandro Brisscml Režiserji. »II Dramma« prinaša trde anekdoto. Z Andreinoon Pagn-vo je bila beseda o novi gledališki sezoni, o novih igralskih skupinah, komedijah itd. Tako so se omenila imena raznih režiserjev in pogovor se je zasukali na vprašanje o njih potrebi Na to reče Andreina: »Režiserji so kakor naočniki: prav za prav so močno neudobni, vendar so kljub temu potrebni, ker igralci ne moremo videti vsega s svojimi očmi.« Knjiga o dunajskem kongresu. Pri Mon-dadoniiu je izšla knjiga Cipriana Giachet-tija »iT Congresso di Vienna (1814—1815). Antonio Bettramelli. Založba Mo-magno in uporablja delno tudS folklori-stične motive iz domače krajčne, v ostalem pa je pisatelj izraaito intelektualnega značaja. » SPOR T Veličastna vojaška športna organizacija 4&4 atletov v borbi za prvenstvo divizije „Isonzo" v Novem mestu Novo mesto, 21. oktobra. Na vzorno urejenem kandijskem stadionu v Novem mestu je bilo v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne tekmovanje za Iah-koatletsko prvenstvo vojaških edinic divizije »Isonzo«. Tega važnega tekmovanja so se udeležili atleti iz vseh mnogoštevilnih edinic omenjenega poveljstva. Oba dneva je bilo vreme prireditvi zelo naklonjeno; njena organizacija je bila odlična in takšne v Novem mestu sploh še nismo videli. Vzorna ureditev športnega prostora in vseh naprav ter hiter potek pestrega sporeda sta nas spominjala na največje športne prireditve in po pravici so Novomeščani že prvi dan krstili to športno manifestacijo kot »malo olimp a-do«. Na športnem prostoru je bil namreč »na delu« velik zvočnik, ki je sproti napovedal imena in rezultate tekmovalcev, na igrišču pa so se posebno v soboto istočasne vršila tekmovanja kar v dveh ali treh disciplinah ob tako spretni organizaciji, da so gledalci na istem prostoru lahko istočasno zasledovali borbe v vseh disciplinah. Vodja tekmvanja in duša te športne manifestacije je bil trener FIDAL poročnik g. C u m e r , čigar vzorni požrtvovalnosti in velikemu strokovnemu znanju se mora prireditev zahvaliti za tako ogromen uspeh. Kot vrhovni sodnik je ponovno vneto sodeloval delegat FIDAL in italijanski zvezni sodn'k kapetan g. N e g r i n i, ki so mu pri delu požrtvovalno pomagali številni star-terji, časomerilci in zapisnikarji. Kakor po organizaciji tako je tudi po številu nastopajočih atletov bila ta prireditev najuspešnejša letošnja prireditev te vrste v Ljubljanski pokrajini. Skupno je tokrat nastopila 464 atletov, torej skupno število, ki ga na naših športnih igriščih še nismo zabeležili. V tekih je tekmovalo 147, v metih in skokih 135 in v patrolnem teku 34 tekmovalcev. Vsa ta množica atletov je pripadala osmim edinicam soške divizije, in sicer 23. in 24. pešpolku, 6. topniškemu polku, 98. legiji črnih srajc, 14. bataljonu možnarjev, inženjercem, 111. bataljonu mi-traljezcev, 9. bataljonu finančne straže :n delu 115. sekcije bolničarjev. Tekmovanje se je vršilo za prvenstvo posameznih edinic, med katerimi se je razvila glavna borba med zastopniki 6. topniškega polka in 24. pešpolka. čeravno so pešci zasedli več prvih mest, si je s pičlim naskokom 3 točk osvojila prvenstvo ekipa topničarjev, ki je pokazala večjo izenačenost moštva. Zaradi velikega števila tekmovalcev so se v soboto vršila samo izločilna tekmovanja in semifinali, v nedeljo pa finalne borbe. Doseženi rezultati so v splošnem pospešeni, kar izvira v glavnem odtod, ker so morali posamezni najboljši atleti zaporedoma nastopiti kar v petih ali celo šestih disciplinah. Obisk prireditve je presegel vsa pričakovanja, posebno v nedeljo, ko se je zbralo na stadionu preko 3000 glelalcev, ki so z največjim zanimanjem prisostvovali izredno napetim borbam. Na lepo okrašeni častni tribuni je prisostvoval tekmam tudi poveljnik divizije general Eksc. Federico Rome r o s častniškim zborom, okrajni civilni komisar g. dr. Ottone Griselli, državni policijski komisar g. Chiuzzelin, mestni župan g. dr. P o 1 e n š e k in drugi. Tehnični rezultati so bili naslednji: Tek 80 m: (39 tekmovalcev): 1. Rugolo (inž.) 10 sek., 2. Višin (24. p. p.) 10,1, 3. Matteuzzo (24. p. p.) 10.1. Met krogle: (28 tekmovalcev): 1. For-chiassin (9. bat. f. s.) 12,21, 2. Pellizzon (14. bat. mož.) 12,06, 3. Sbogar (9. bat. f. s.) 11,29. Tek 300 m: (36 tekmovalcev): 1. Fran-chetto (24. p. p.) 41,6, 2. Piazza (6. t. p.) 41,7, 3. Cominotto (14. bat. mož.) 42. Skok v višino: (26 tekmovalcev): 1. Vol-tan (24. p. p.) 165, 2. Salvadego (6. t. p.) 165, 3. Pavesi (6. t. p.) 160. Skok v daljino: (30 tekmovalcev): 1. Fu-lici (111. bat. mitr.) 5,75, 2. Višin (24. p. p.) 5,75, 3. Duchelle (inž.) 5,58. Tek 80 m z zaprekami: (28 tekmovalcev): 1. Fulici (111. bat. mitr.) 12,6, 2. Marini (23, p. p.) 13, 3. Cavallini (23. p. p.) 13,2. Tek 1500 m: (36 tekmovalcev): 1. Fulici (111. bat. mitr.) 4:42.8, 2. Palmieri (14. bat. mož.) 4:43.2, 3. Bottaro (111 bat. mitr.) 4:45.4. Met diska: (24 tekmovalcev): 1. Marini (9. bat. f. s.) 36,05, 2. Canuti (inž.) 33.02, 3. Pellizzon (14. bat. mož.). Štafeta 4v250 m: (7 štafet): 1. 6. topniški polk 2:08.8, 2. 111. bat. mitraljezcev 2:11, 3. 9. bat. fin. straže 2:25.2. Vlečenje vrvi (15 moštev): 1. 23. peš-polk, 2. 14. bat. možnarjev. Patrolni tek z metanjem bomb: (14 moštev po 6 tekačev na 10 km dolgi progi): 1. 24. pešpolk 56:59, 3927 točk, 2. 6. top. polk moštvo A 1:02.14, 3487 točk, 3. 6. top. polk moštvo B 1:0223, 3444 točk. Met kopja: (29 tekmovalcev): 1. Pellizzon, 14. bat. mož.) 38,45. 2. Sbogar (9. bat. f. s.) 37,56, 3. Canuti (inž.) 36,26. Olimpijska štafeta: (15 moštev): 1. 14. bat. možnarjev, 2. 111. bat. mitraljezcev, 3. 24. pešpolk. Skupno stanje točk: 1. 6. top. polk 78 točk, 2. 24. pešpolk 75 točk, 3. 111. bat. mitraljezcev 49 točk, 4. inženjerci 48 točk, 5. 14. bat. možnarjev 41 točk, 6. 9. bat. fin. straže 30 točk, 7. 23. pešpolk 10 točk, 8. 98. legija črnih srajc 3 točke. Po končanem tekmovanju je ob pol 18. uri stopil med atlete na športni prostor poveljnik divizije general Eksc. Romero in izročil zmagovitemu moštvu topničarjev krasen pokal divizije in razdelil med najuspešnejše atlete diplome in denarne nagrade. S snemanjem zastave in pozdravom Kralju in Duceju je bila učinkovito zaključena ta veličastna športna manifestacija med vojaki. Hrvatskim rokoborcem ni šlo od rok Po porazu v Bariju so izgubili še dvoboj z Virtusom v Bologni Po končanem nastopu v Bariju, kjer so hrvatski izbrani rokoborci v nedeljo nastopili proti reprezentanci Italije in izgubili dvoboj precej občutno z 1:6, so se na po-vratku ustavili še v Bologni, kjer so se v torek pomerili z močno ekipo tamkajšnjega lahkoatletskega kluba Virtus B. S. Tudi v tem srečanju Hrvatom ni šlo posebno od rok in tudi v Bologni so morali prepustiti zmago domačinom s 5:2. Edini dve točki za Hrvate sta tukaj rešila Moguljak v peresni teži v boiu proti Giorgiu, na katerim je zmagal po točkah, in pa ponovno De Lucca — on je bil, s katerim so Hrvati dobili svojo častno točko v Bariju — ki je v srednjetežki teži prav tako po točkah zmagal nad svojim partnerjem Malossijem. Prireditev je v ostalem zaradi prvega nastopa hrvatskih rokoborcev kot zastopnikov Neodvisne države Hrvatske vzbudila med športnimi krogi v Bologni veliko zanimanje. Med gledalci je bila zelo številno zastopana tudi hrvatska kolonija. in še kaj V Berl'mu je bila nedavno ustanovljena zveza poklicnih drsalcev v umetnem drsanju. Prvi drsalci, ki so bili vpisani v članstvo te nove zveze, sta zakonca Baier in pa brat in sestra Ilza in Erich Pausin. O teh štirih najboljših nemških drsalcih smo že često pisali v tej rubriki; o prvih dveh takrat, ko sta zadnjič nastopala na zimski olimpijadi v Garmischu in si ponovno priborila naslov svetovnih prvakov — kar jima zdaj kot profesionaloma ne bo več mogoče — o drugih dveh pa tudi še pozneje večkrat, ker sta po svojem izvoru Ljubljani še prav posebno blizu. Listi pišejo, da bosta oba drsalna para okrog srede novembra nastopila daljšo turnejo po vseh večjih evropskih mestih. Hrvatski teniški igralci so dobili vabilo za nekaj gostovanj v Bolgariji. Hrvatska teniška zveza se bo najbrž vabilu odzvala ter poskusila svoje predstavnike spraviti še v teku letošnjega leta na turnirje v Bolgarijo. Ker bodo pred tem obnovili športne zveze tudi hrvatsk^ in bolgarski nogometaši, si obetajo športni krogi v Zagrebu, da se bodo v bodoče sploh v mnogočem poživili hrvatsko-bolgarski športni odnošaji. Za prihodnjo svetovno smučarsko prvenstvo, ki bo od 6. do 15. februarja 1942. leta v Garmischu, so se kot poslednji v zelo velikem številu prijavili za udeležbo Švedi. Razpis medklubskega lahkoatletskega tekmovanja SK »Planine, ki bo v soboto in nedeljo od 14.30 dalje na stadionu SK Planina priredi v soboto 25. in nedeljo 26. t. m. — obakrat s pričetkom ob 14.30 — medklubsko lahkoatletsko tekmovanje na Stadionu v Ljubljani. Pravico nastopa imajo verificirani in neverificirani se-niorji in juniorj — član klubov SLAZ. I. dan: 200 m — predteki, troskok, 800 m — tek, met kladiva, 5000 m — tek, 200 m — finale, met krogle — seniorji, met krogle — juniorji, met kopja — juniorji. II. dan: 400 m — zapreke, 100 m — predteki — seniorji, 100 m — predteki — juni-orja, skok ob palici, met diska — seniorji, met diska — juniorji, 1500 m — tek, 100 m — finale — seniorji, 100 m — finale — juniorji, skok v višino — seniorji, skok v višino — juniorji, 400 m — tek, skok v daljino — seniorji, skok v daljino — juniorj L Prijave klubov in posameznikov se bodo sprejemale pol ure pred začetkom tekmovanja na Stadionu. Prijavnine in nagrad ni! Tekališče je dolgo 400 m 72 cm in ima dva nedvignjena zavoja. Tekmovanje se izvede po pravilih in pravilnikih SLAZ. — Nogomet v Kočevju. Preteklo nedeljo je gostovalo mlado moštvo iz Velikih Lašč v Kočevju, kjer je igralo z domačim Kočevjem ter po ostri in napeti borbi zmagalo s 4:3 (2:1). Gostje so takoj v začetku močno pritisnili in si zagotovili vodstvo z 2:0. Po odmoru pa je domače moštvo prešlo v napad, tako da je do 7. min. pred koncem doseglo izid 3:2 v svojo korist. V zadnjih minutah pa so pos«e izenačili in zabili še zmagonosni gol. Borba je bila nad vse živahna in fair, tako da je samo škoda, da jo je obiskalo tako malo gledalcev. To nedeljo pa bo odšlo koč"""-1"- moštvo v goste v Vel. Lašče, kjer ga čaka težka preizkušnja. Iz Hrvatske Hrvatska državna banka obvešča, da novih bankovcev, ki jih je izdala bivša Narodna banka po 20 in 10 din in so zdaj pre-žigosani z okroglim črnim žigom z ženskim likom in napisom »verifikato«, na svojih blagajnah ne bo zamenjavala. Dar Previdnosti hrvatskemu narodu. »Hrvatski narod« piše: Poglavnik dr. An-te Pavelič je med hrvatskim narodom edini, ki je popolnoma pravilno razumel ta narod, ga globoko občutil in doživel. On edini je znal razumeti misli in želje :ega naroda in jih uresničiti. Njegova zasluga je, da je hrvatski narod vendar prišel do svoje lastne države, ki je nujni pogoj vsakega narodnega življenja. Hrvati nis0 Slovani. V »Hrvatskem narodu« čitamo: Hrvati so vedno bili poseben narod. Kot narod neslovanskega porekla, priselivši se daleč z vzhoda, so najprej kot hrabri borilci zavladali Slovanom, od katerih so sprejeli jezik. V 6. stoletju in kasneje pridejo hrvatski vojaki na Jadran, osvoje velike površine in se kot hrabri mornarji in junaški vojaki izkažejo pred vsem svetom. Hrvati niso pleme, od nekdaj so samostojen narod, najmanj pa od tedaj, ko so prišli v svoje najlepše kraje, na Jadran. Iz živalskega vrta v Zagrebu. Za pripravljaj očo se zimo je uprava mestnega zverinjaka v Maksimiru poskrbela nove domove za prebivalce zverinjaka. Velika zgradba za leve, tigre in ostale zveri je že dovršena, manjša zgradba pa je še v delu. — Bivolski par je dobil pretekli teden naraščaj. To je že tretji potomec bivolskega rodu, ki se je rodil v zverinjaku. Pretekli teden Je minister trgovine, industrije in obrti sprejel predstavnike zagrebškega tiska in med drugim izjavil naslednje ^Vši želimo, da čim prej zgradimo našo novo gospodarsko zgradbo po strogo odrejenem načrtu, da bi se potem v tej zgradbi vse točno delalo. Če se je začelo graditi, potem se je treba tudi žrtvovati. Videl sem toliko lepih primerov požrtvovalnosti našega naroda, da sem uverjen, da se bo gospodarsko življenje odvijalo po načrtu ne samo zdaj v vojni, ampak tudi v prihodnosti. Svečana predstava »Carmen«. Za zaključek tedna hrvatskega Rdečega križa je bila v soboto svečana predstava Bizetove opere »Carmen«. Prisostvovali so ji v zastopstvu poglavnika vojskovodja Slavko Kvaternik, doglavnik dr. Bulak, nemški poslanik Sieg-fried von Kasche, predstavniki hrvatske vojske in mnogi drugi odličniki. Opero je vodil dirigent Lovro Matačič, vlogo don Jo-sea pa je pel naš rojak Josip Gostič. Dobrodelna predstava za nepreskrbljene otroke. V nedeljo je bila v Narodnem gledališču v Zagrebu dobrodelna predstava »Dečjega carstva« v korist nepreskrbljenih otrok iz zapadnih in južnih krajev države. Gledališče je bilo razprodano. Pokrovitelj minister dr. Budak je po predstavi izrekel svoje zadovoljstvo nad uspelo prireditvijo. Muslimanski praznik bajram. Danes se konča tridnevno praznovanje muslimanskega praznika bajrama. Po vsej Hrvatski so ga verniki muslimanske vere proslavili z molitvami in dobrimi deli. Hlinkova mladina na Hrvatskem. Poročali smo že, da je že nekaj dni na obisku po hrvatskih krajih odposlanstvo Hlinkove mladine. V krajih, kjer jim je določen postanek, prihaja spontano do izrazov hrvat- sko-slovaškega prijateljstva. Na vsem svojem potu izražajo začudenje nad velikim napredkom, ki ga je v kratkem času pol leta uspelo doseči. Smrt hrvatskega rodoljuba. V Zagrebu je pred dnevi umrl lekarnar Hinko Brodjo-vin. Njegovega pogreba so se udeležJi številni odličnki, saj je bil pokojnik pravi hrvatski rodoljub. V svoji oporoki se je z milijonsko zapuščino spomnil hrvatskih ustanov. Kot prijatelj lepe umetnosti pa tudi ni pozabil galerije Hrvatske akademije. Poklonil ji je večje število umetniških del, ki predstavljajo milijonsko vrednost. »Hrvatska žena« na mednarodnem ženskem kongresu. Od 7. do 12. t. m. je bil v Berlinu mednarodni posvet ženskega po-kreta. Udeležile so se ga za »Hrvatsko ženo« Mira Mlinaričeva in Dragica Otov-čevičeva. Pri povratku sta zastopnici hrvatskih žen izjavili, da bodo pobude, ki so jih na berlinskem sestanku iznesle žene iz vsega sveta, lahko koristno porabile tudi hrvatske žene. Tri milijone kun za podaljšanje zagrebškega vodovoda. Delavsko naselje dr. Ante Starčeviča v Zagrebu je tik pred dovrši-tvijo. Do novega naselja je že napeljan električni vod in kanalizacija, zdaj pa je mestna občina odobrila 3 milijone kun za podaljšanje vodovodne mreže. Dela so se že pričela in bodo verjetno že ta mesec končana. Na Hrvatskem bo uvedeno obvezno posredovanje za službe. Nekaj časa so borze dela v glavnem izplačevale samo podpore nezaposlenim delavcem in izdajale vozovnice, zdaj pa se vse bolj bavijo s posredovanjem dela, ker je urad prav za prav osnovan le v ta namen. Po napove li zagrebških listov bo v najkrajšem času uvedeno obvezno posredovanje dela za vso državo. Nesreča ne počiva. Pretekli teden so se v Zagrebu med drugimi ponesrečili 51-letna posestnica Ana Raljeva, ki je padla pod tramvaj, 16-letni Josip Lukič, ki si je zlomil nogo v levem kolku, ko je padel z voza, in 4-letni Zlatko Grgec, ki ga je ugriznil pes. Kazen za nepoštenost. Na predlog okrožnega oblastva v Ludbregu, je državno ravnateljstvo za prehrano odvzelo komisijonar-stvo Dragotinu Jany zaradi nepravilnosti, ki so se ugotovile pri njegovem poslovanju. Odlikovane! iz svetovne vojne se organizirajo. V Zagrebu je bilo ustanovljeno društvo odlikovanih vojakov iz svetovne vojne, ki so katoliki ali muslimani. Vse odliko-vance z ozemlja nezavisne države Hrvatske vabi, da se v lastnem interesu prijavijo. Poziv na pripravljanje zimskih zalog. Državno ravnateljstvo za prehrano je pozvalo vse prebivalce, posebno pa meščane, naj se založe z zimskimi zalogami živil, ki so še v prosti prodaji. Med temi navaja krompir, zelje in repo. Najvišje cene za morske ribe in med. Mestno načelstvo v Zagrebu je določilo najvišje cene za morske ribe takole: sardelice 18 kun kg, sarlele 24, zobatec 65, tun 46, lubenj 70, ligenj 40, palamida 40, sipe 24, morske postrvi 40 kun za kg. Trcanemu medu je določena cena na 56 kun kg. Mali graben regulirajo »Jutro« je že poročalo, da so okrog Malega grabna v teku dela večjega obsega. Kakor je bila urejena struga Ljubljanice in Gradaščice, tako bo regulirana tudi struga Malega grabna, ki je nenavadno vijugasta. Mali graben teče dober del vzdolž Ceste dveh cesarjev in si je zaradi skoraj povsem ravnega ozemlja utrl tako strugo, da je bila nujno potrebna smotrne regulacije. Voda, ki je ob deževju deroča, je tekom časa strugo spremenila in je naredila že mnogo škode. Potrebo po ureditvi te rečice je uvidel tudi Visoki Komisariat, ki je brez odloga omogočil pričetek del. Dela naglo napredujejo in so zelo zanimiva. Nova struga Malega grabna bo razmeroma zelo široka in večji del ravna. Delo pa ni lahko. Delavci morajo kopati precej globoko, saj si je voda utrla globoko strugo v mehko zemljo. Stara struga ima strme bregove, obrežje nove struge pa se bo spuščalo poševno proti vodi in bo obdano z rušo. Dno struge bo tlakovano s ka-menitimi ploščami. Z enakimi ploščami bo-bo v višino enega metra obdani tudi bregovi, da voda tudi za časa deževja ne bo mogla delati škode. Na začetnem regulacijskem odseku je nova struga že v precejšnji dolžini dovršena. Malo dalje napravi regulirana struga rahel lok in bo od tu dalje zopet ravna. Na več mestih bo morala presekati staro struga Delavci morajo na nekaterih mestih zemljo odkopavati, drugod pa zasipati. Napeljana je tudi poljska železnica s številnimi tiri, s pomočjo katere odvažajo odvišen material tja, kjer ga je premalo. Zelo zanimiva je tudi sestava zemlja. Vrhnja plast je prav tenka, največ je proda in gline. Voda je ponekod precej globoka. Na nekaterih ovinkih so bregovi iz uglajenih kamenčkov, kar priča, da je Mali graben včasih močno deroč. Vzdolž struge so postavljene številne delavske hišice za shrambo orodja in drugih potrebščin, ki so pri takem delu pogrebne. Delo naglo napreduje in ni daleč čas, ko bo tudi Mali graben reguliran in bo mnogo bolj bistra voda stekla po njegovi novi strugi. Mali oglasi Službo dobi | Sobo odda Oestd* i. — .00. UUi -.011. za daianie naslova ali u šifro L 2.—. Šoferja z večletno prakso, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 35«. 17835-1 Čedno dekle vajeno nekoliko gostilne in računanja, sprejmemo. — Martine, šišenska c. 48. Ljubljana. 17839-1 Postrežnico čisto, pošteno, vajeno vseh gospodnijskih poslov, iščem za ves dan. Kovačič, Miklošičeva 34. 17842-1 Lesnega manipulania veščega italiianskega :e/iks, iščemo. Naslov v vseh po. slovalnicah Jutra. 17352-1 Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje na.slu «. t i j šifro L 2.—. Klavirsko harmoniko m klavir poučuje gospa po uspešni metodi. Naslov ' vseh poslovalnicah Jutra. 17799-4 Vajenci (-ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Vajenko za trgovino ali gostilno sprejmem. Naslov: Angelca Kunstelj, Ježica. 17845-44 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Otroški voziček športni, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17836-6 Več voz zidakov že rabljenih, povečini očiščenih, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17855-6 Kupim Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Konjsko seno prvovrstno, in slamo, kupi, tudi zamenja: Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. 17851-7 Dc^cua l —.ou, laKsrt —.«'»0, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Zamenjam opremljeno sobo s kopalnico za opremljeno sobo s pos-ebnim vhodom v centru. Ponudbe na ogl. odd. Juti a poL »Takoj ali pozneje«. 17843-23 Sobe išče besed* 1 — .60, taksa — .uJ, za daianie naslova ali z* šifro L 2.—. Garsonjero za 15. november ali 1. december, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. de-cen ber«. 17853-23a Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali la šifro L 2.—. Indeks sem izgubil v sredo 22. X. dopoldne od univerze do Trdinove ulice. Najditelja nujno prosim, da ga pusti pri univerzitetnem vratarju. 17857-28 Dopisi Beseda L 1.—, taksa —.60. za šifro L 2.—. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku A. S., Dober matematik. Dobra gospodinja, 200 Din, Dober radio, Dobre gume. Družica Ljubljana, Deio-vod.a, 8C.000 hipeteka. Iz prijaznosti, Italijanščina, Kemija, Kotel 50, Mirna točna, Miekarici, Mehanik, Nujna pomoč, Nastop takoj, Nova, 100 lir nagrade, 30 let, L 15.000, Lastni dom 11, Odkritost, Poštena 2i Podjeten družabnik, Posredovalci strogo izključeni. Pridna 20, Plačam cobro, Prilika, Reven •lijak, lis.»:o. Rešena, Redka p: :1 ,ka Stalna ugodnost. Sodelovanje, Sreča Te i«čim ir. mir, Stole, Snaž-rost fijtuina. Sorodni duši, Soliden, Stalno, Skrbna, Samostojen, Tudi s hipoteko, Točen, Tina 33, Takoj, Takoj 177, Takoj sprejmem, Tehnik 1941, Traverze, Trgovec, Temperament, Uživati srečo ▼ dvoie. Vestna 066, V.irn Velika zavarovalnica, Zmožna, 380.000, 16828, 16989, 4'29, 399. 1?0 Več sodov ali kadi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 200 litrov«. 17844-7 Kolesa Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Krasno novo žensko in moško kolo naprodaj. Stritarjeva ulica 7-1. 17849-11 Še novo kolo prvovrstno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17854-11 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Korespondenco staro (pisma, ovitke) * znamkami, časopise, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zbiralec«. 17820-37 Vsakovrstni prevozi SEMENI6 Telefon 36-92 Stanovanje prazno ali opremljeno z 2 sobama, kuhinjo in kopalnico, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17847-21a J. Marquand 41 HVALA LEPA, GOSPOD H0T0! 18. poglavje »Moto,« sem rekel ter mu dvignil glavo in ga prijel okrog ramen, »slišite, Moto?« Res je bil gospod Moto. Potegnil sem rutico iz žepa in mu obrisal rano. Tedaj je gospod Moto odprl oči ter izrazil svoje začudenje s tem, da je hlastnil po zraku. Spoznal me je takoj. Gospod Moto je bil vljuden in obrzdan človek, enako vljuden in obrzdan kakor knez Tung, dasi je bil njegov slog drugačen. Večkrat zaporedoma je trenil z očmi. »Hvala,« je rekel, »najlepša hvala. Zelo mi je žal, da sem vam napravil sitnosti, in posebno še, da sem vam pokvaril rutico. Dober večer, gospod Nelson. Zal mi je, da vas vidim tu, zelo, zelo mi je žal. Bi mi hoteli, prosim, pomagati, da vsta-nem? Hvala, zdaj se počutim izvrstno.« »Ali vam je toliko odleglo, da nam lahko poveste, zakaj smo tu?« sem ga vprašal. Če je bilo gospodu Motu tesno pri srcu, njegov izraz tega vsekako ni kazal. V mehaničnem nasmešku nas je oblisnil z zlatimi plombami svojih sekalcev, ne da bi si nehal pritiskati mojo rutico na ranjeno glavo. »Seveda vam lahko pojasnim,« je rekel nato. »Bilo je takisto, kakor sem sumil, zdaj mi je vse jasno. Hvala za rutico, najlepša hvala. Prej ali slej, gospod Nelson, upam, iskreno upam, da vam bom mogel kupiti drugo, prosim. Da, povem vam, zakaj smo tu. Neki Vu Lo Feng misli, da vemo to in ono o njegovih pripravah za nezakonito vojaško pod-vzetje proti Pekingu. Iz strahu, da ne bi skrivnosti razglasili, nas je spravil v to svetišče. Iz istega nagiba je umoril majorja Besta. Kar v glavo mi ne gre, zakaj ni umoril tudi nas. Prepričan sem, da bomo kmalu, še prekmalu zvedeli, kako in kaj.« Ko so trde, odsekane besede gospoda Mota utihnile, je storil knez Tung nekaj presenetljivega — in spet ne presenetljivega za tiste, ki do dobrega poznajo kitajsko miselnost. Stopil je k vratom in ogovoril enega izmed stražarjev. »Čaja še nismo pili,« je rekel. »Trudni smo pa bi radi dobili čaj.« \ Stražar ga je ravnodušno pogledal, nato pa za spoznanje odprl vrata, pomolil glavo skozi režo in zaklical: »Čaj! Ujetniki hočejo čaja!« In naj se zdi komu še tako čudno, nekaj minut potem je stopil v svetišče mož s čajnikom in štirimi skodelicami. »Tako nam bo laže,« je rekel knez. »Mislim, da se bomo zdaj bolje počutili.« Postavil je čajnik na prašni oltar. Ko je nalival skodelice, se mi je zdel podoben svečeniku. Z mirnim in vdanim obrazom je pogledal gospoda Mota in mu dejal: »Vi imate pred menoj prednost, da govorite imenitni, čeprav nekoliko omejeni jezik zapada. Ne- dvomno ste našemu vrlemu prijatelju, gospodu Nelsonu, pravkar nekaj razlagali. Ali smem upati, da boste tako ljubeznivi in mi to, kar vam je rekel, ponovite v našem revnem jeziku? Ne mislim, da bi kdovekaj pomagalo, a vsaj radovednost bo utolažena. Čaj je strašno slab, toda vsaj vroč je.« Gospod Moto si je spet pritisnil rutico na rano. »Dolgo časa ste bili naš sovražnik, prevzvišeni,« je odvrnil v mandarinskem narečju. »Vendar vam drage volje prevedem pojasnilo, ki sem ga dal gospodu Nelsonu.« Ta čas, ko je govoril, je podal Nori skodelico čaja. Gospodična Joyceova je bila očitno razumela smisel Motovega pojasnila, naj je bilo še tako kratko in površno. Hotel sem ji reči nekaj pomirljivega in tolažilnega. »Zdi se, da smo zapleteni v majhno vojno,« sem dejal. »Takšne reči so se že večkrat dogajale v notranjih pokrajinah, a nikoli si ne bi bil mislil, da bom videl tu nekaj podobnega.« Njen obraz je bil videti prestrašen. Hotel sem, da se ne bi bala. »Mar je resnica, da so razbojniki vdrli v Peking?« me je vprašala. »Podoba je,« sem odvrnil. »Vidite, kaj čaka tistega, kdor lahkomiselno kupuje umetnine? Zaradi tega ste zdaj ujetnica.« Rdečica se ji je vrnila v obraz. »Nu, saj sem bila pripravljena, da vzamem nase nevarnost, ako bo treba,« je dejala. »Če ji kljubujete vi, ji lahko tudi jaz kljubujem. Dokaj mirni se mi zdite. Ali ste zmerom in v vsem tako mirni?« Skomignil sem z rameni in jel srebati svoj čaj. Da po pravici povem, bil sem vse prej kakor miren. Pomen tega, kar se je godilo, mi je bil seveda mnogo jasnejši kot nji, toda nesmiselno se mi je zdelo, da bi ji stvar na drobno razlagal in jo s tem pripravljal v zbeganost. Gospod Moto je bil vrgel poslednji žarek svetlobe na položaj,^ v katerem ni bilo zdaj ničesar skrivnostnega več. V svojem odvetniškem poklicu sem bil že prvi dan spoznal, da postanejo tudi najbolj zamotane stvari kar geometrično preproste, kakor hitro so razčiščeni nagibi. Postopni razplet položaja je dajal mojim mislim toliko opravka, da sem skoraj pozabljal, kje sem, in to zdaj, ko so karte začenjale padati na mizo. Slika moža, ki sem ga bil videl za kratek hip, je v senci stala za drugimi vzroki naše pustolovščine; bila je skoraj mističen lik, fantastična podoba Kitajca z usti v obliki rožnega popka, razbojniškega glavarja z imenom Vu Lo Feng. Ta mah ga ni bilo med nami, a vse je kazalo, da ni daleč. On nas je držal vse v svoji umazani pesti. Dedec in pol pa bistre glave, je bil rekel o njem major Best. Spretnost in nagibi gospoda Vu Lo Fenga so me navdajali s čedalje večjim spoštovanjem. Spoštoval sem jih tolikanj, da me je že ob misli nanje polival mrzel znoj. Umoril je bil majorja Besta, ker je ta poznal njegove načrte. Poskusil je bil umoriti tudi mene, meneč, da mi je major zaupal njegovo skrivnost. Zdaj nas je bil zajel vse štiri, ker se je bal, da ne bi vedeli, za kaj gre. Ako je obsegal njegov načrt res tudi zavzetje mesta, ga zaradi te previdnosti nisem mogel grajati. y Urejuje Davorin Ra vi jen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d. dL kot tiakarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.