il i ala »ank òatrtak. Caoa aia Ja
IR aa lato. (Za Naméllo 3 K 80 », ■k Ameriko In draga taja driwa I « 10 i.) — Spiai la doplal aa »•■ dl. «Jo ■ Uradnlšt»n „Domoljnba'4, ìubljina, Kopitar)ara allea ita«. *. ■ arotoina, raklamaelja lo la.aratl ']] p«, UpriiDlltll „Domoljuba", Mnbljana, Kopitarja»« allaa it. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO.
laaaratl aa eprajemajo po al» datili ccnatai Enoatopna patlt*ra«a ;*aatlna „Domoljabova" ilrlna M aa) atana la ankrat SO ». Pri u"-Irilin objavljanja prlmaran t ;aat po dogotora. — Poiam.-ttaallka aa prodajajo po 10 ». ifi - o*nl proaatpoltno-branllaliaag* ■rada fu». 834.707. -—
ite». 27.
« UoMlonl, dné 4. Mo 1901
Leto XX.
Uzdignlmo živinorejo!
V cesarskem nagovoru na poslance je tudi obljubljeno, da bo vlada podpirala živinorejo. Za naše kraje je to najvažnejše. Kmet ima poleg lesa, kjer ga je kaj, samo od živine še nekaj dohodkov. Delo pri žitu se mu ne izplača; ko bi še živina ne imela primerne cene, je s kmetom v kraju. Zato se pa moramo ravno v tem oziru držali trdo cesarjeve besede in naši poslanci imajo dolžnost poskrbeti, da je vlada ne pozabi Da se bo pri kmetu podpirala živinoreja, je treba dveh reči, ki jih hočemo v dana „njem članku nakratko pojasniti.
Prvič se gre za meje. Za nas so zlasti balkanske dežele (Srbija, Bolgarija, Rumunija) in Rusija važne. Ce se tem deželam dajo kake ugodnosti, da bodo proti nizki carini uvažale živino črez mejo k nam, po em naj se naredi križ črez našo živinorejo. Cene ti padle in vrh tega bi se pokazala živinska kuga, ki se je zdaj srečno zatrla in hlev za hlevom bi se izpraznil. Stvar je tako-le: Prejšnji državni zbor je sklenil takoime-novani samostojni carinski tarif. V njem so naštete posamne vrste stvari,
ki jih naša država more dobivati od drugod, in pri vsaki je povedano, koliko znaša carina. Za živino se je carina nekaj malega povišala od prej; od vola se zahteva 60, od krave 30 K. Toda ta tarif velja samo za tiste države, s katerimi se ne sklene nobena posebna trgovska pogodba. Ce se pa sklepa kaka posebna pogodba, se more carina po medsebojnem dogovoru tudi znižati. Tako je n. pr. Srbija imela to ugodnost, da je plačevala, dokler se ji ni zaprla meja, od vo,a samo po 8 K in zdaj hoče, da bi se ji ponižala plača k večjemu na dvanajst kron, torej naj bi plačevala samo eno petino carine, ki je določena v samostojnem tarifu. Fabrikantje to podpirajo. Srbija nima sama takore-koč nič fabrik; sladkor, pivo, železje, bombažno blago, pa tudi druge tkanine dobiva večinoma cd nas.
Ker se boje, da ne bi Srbija na naše labriške izdelke postavila visoke carine, zato silijo, naj bi se jim od: nehalo pri živini. Kmečki zastopniki se temu upirajo. Pretečeni teden so naši slovenski poslanci takoj spravili to reč na dnevni red. V njihovem skupnem imenu in v imenu krščanskih čeških poslancev je poslanec Demšar v državni zbornici zahteval od vlade, naj javno odgovori, kako |
je s to zadevo. Zdaj se namreč ravno pogajajo s Srbijo in z drugimi prej imenovanimi državami. Demšar je zahteval, da naj vlada javno obljub», da Rusiji in balkanskim državam, razen Srbije, sploh ne bo dovolila prodajati živine v našo državo, ker je od tam vedna,nevarnost za kugo; s Srbijo pa naj sklene tako p> godbo, da Srbi ne bodo imeli nikake ugodnosti, marveč da bodo morali plačevati carino, ki je določena v samostojnem carinskem tarifu. Naši kmetje bodo za ta nastop Demšarju in njegovim tovaršem gotovo hvaležni. Kei so takorekoč prvi dan že brž nastopili za obrambo našega kmeta, se smemo zanesti, da ostanejo pri tem. Po pravici povemo, da morajo biti naši kmetje veseli, da so naši poslanci sami. Hrvatje in Srbi, ki so ž njimi združeni naši liberalci, bi jih ovirali, ko bi bili v enem klubu ravno zavoljo živine, ker drže v tem oziru s Srbijo. Štrekelj, Ježovnik, Roblek in Ploj niso glede na živinsko carino še nič storili in bodo imeli hude boje s svojimi tovarši, če bodo kaj hoteli storiti. Hribar je pa sam naravnost nasproten kmečkim zahtevam in hoče imeti meje odprte. Ko bi bili Hribarjevi možički zmagali pri volitvah, potem bi imel naš kmet za
svoje najvažnejše vprašanje svoje sovražnike v državnem zboru. Sodimo, da tudi notranjski liberalci niso tako trdih glav, da bi tega ne razumeli, in da morajo biti vsled tega pravzaprav zadovoljni, da niso zmagali.
Drugič se pa gre zato, da se število naše živine zviša. Če hočemo za stalno se ubraniti tuje živine, je moramo imeti za svoje potrebe najprej sami dovolj. Vsled tega pa mora vlada z vsemi silami podpirati pridelovanje krme, zboljšanje pašnikov in planin, popravo hlevov in pomagati našim kmetom, da si povsod osnujejo živinorejske zadruge. Naši poslanci bodo tudi v tem oziru vedno klicali vladi v spomin zahteve in potrebe našega kmeta. Vspešno delo bo pa le mogoče, če zmagajo tudi za deželne zbore. Deželnozborske volitve, ki jih bomo kmalu imeli, so v tem oziru nepopisne važnosti. Bdeti je treba in delati!
Izobrazbi.
Kateri narodi prebivajo v naši monarhiji.
VI. Madjari.
Precejšen narod v naši monarhiji so tudi Madjari. Njih število je težko določiti. Sami ik) svojem uradnem štetju pravijo, da jih je 8 milijonov in en četrt. Drugi, ki so vajeni pravico in resnico govoriti, pravijo, da jih je komaj 6 milijonov. Narodopisci pa trde, da je od današnjih Madjarov komaj 2 milijona resničnih Madjarov po krvi. Težko je torej resnico izvedeti. Recimo torej, da jih je 6 milijonov, čeravno smo previsoko cenili.
Madjari so finski narod, soroden turškemu. hunskemu in mongolskemu narodu, ki so divjali po naših zemljah in požigali ter pustošili povsod, kamor so jih zanesla njihova konjska kopita. Ob koncu leta 900 so pridrli Madian iz južno ruskih step. zasedli najprej današnjo Rumunijo in potem vzeli v posest srednjo Ogrsko med Donavo in Tiso. Ker so jirr drugi narodi pobili vse žene in dekleta, so hodili krast deklice k Slovencem in Nemcem. Ker so v vojnah vjeli mnogo slovanskih in nemških sužnjev, so se doma s temi ljudmi pomešali in vsprejeli v svoj madjarski jezik vse polno slovanskih in nemških beed.
Svojo državo so si ustanovili pod glavarjem Arpadom; iz tega rodu so bili pozneje madjarski ali ogrski kralji, ki so si kmalu osvojili vso deželo do Karpatov in do reke Drave s tem da so si podvrgli druge slovanske in latinske narode. Toda njihova prirojena diviost jim ni dala miru in morali so sosednje dežele napadati, ropati in požigati.
Naivečkrat so ropali po slovenskih in nemških deželah. Nemški cesar je tedaj z drugimi knezi zbral veliko vojsko in sklenil počakati Madjare na južnem Bavarskem. Ko so ti zopet pridrli na Nemško, jih združena voj-
ska napade in popolnoma pokonča (955). Madjari še niso doživeli takega poraza in sklenili so zato, pustiti svoje ropanje in udati se mirnemu življenju. Njih vladarji so se dali krstiti in počasi po večjih uporih pripeljali tudi ves narod v krščansko vero. Posebno vladar sv. Stefan si je veliko prizadeval utrditi narod v krščanstvu in ga omikati. Papež mu je zato poslal kraljevo krono, s katero je bil sveti Stefan tudi kronan leta 1000.
Dežela, ki so si jo Madjari ustanovili, se je imenovala Ogrska (iz latinskega Hun-garija). Po srečnih vojskah so si Ogri razširili s%'ojo oblast tudi po sosednjih deželah. Da so si hrvaški prestol pridobili po pogodbi, smo že povedali. Leta 1301 je izumrl rod ogrskih kraljev Arpadovcev in od tedaj so vladali Ogrom kralji iz raznih dežela.
Med tem so avstrijski vladarji poskušali večkrat dobiti ogrsko krono, ali Ogri so se vselej izvolili rajši kakega drugega za kralja.
Leta 1526 po smrti kralja Ljudevita so si še-Ie Habsburgovci pridobili ogrsko krono, a kljub temu so se morali neprenehoma vojskovati zanjo in pogajati, predno so se utrdili na prestolu ogrskem. Veliko oblast na Ogrskem so imeli plemenitaši, katerih je bilo veliko. Strahovali so celo kralja. Od Habsburžanov, ki so bili ogrski kralji, so si na ta način iztiskali predpravice, da so jim žugali, da iih v nevarnosti zapuste.
Tako so se Habsburžani premotali skozi stoletja, dokler niso v ravno minulem veku vzeli tem velikašem predpravice in vpeljali samovladarstvo v vsem cesarstvu. Leta 1848 so se Ogri uprli cesarju, odstavili habsburški rod in oklicali republiko pod predsedstvom Košutovim. Ta upor je bil krvavo vdušen in do leta 1860 je trajala neomejena oblast cesarjeva dalje, dokler ni 1. 1860 dovolil Ogrom ustave in jim dal 7 let pozneje veliko ustavo, po kateri je Ogrska sama svoja država; skupno z Avstrijo ima le vojaštvo, zunanje zadeve in skupno denarstvo ter osebo cesarjevo.
Tudi nemadjarskim narodom so se dovolile ustavne pravice, ali pozneje so vse te po-gazili in sedaj trde, da je vsaka slovanska ali rumunska šola ali knjiga nevarnost za ma-žarsko državo. V svoji pretirani narodni gonji so prišli do smešnosti.
Mažari so deloma katoličani, deloma protestanti. Najstarejša škofija je ostrogonska ob Donavi. Mažari stanujejo večinoma na veliki ogrski nižini, le en rod. namreč Sikulci, so se preselili v Erdeljsko (Sedmograško) ob ru-munski meji. Nekdanja bivališča med Donavo in Tiso so se imenovala »ringi« ali obroči, morda radi tega, ker so svoje naselbine obdali krog in krog z okopi.
Olavno mesto Ogrske je lepo veliko me-s.to Budimpešta, ki šteje sedaj do osemstotisoč IjudlJ. Zalibog so notranje razmere mesta in njegovega prebivalstva zelo žalostne in slabe. Tudi ljudska omika ni na taki stopnji, kot bi bilo pričakovati. Veliko ljudij je brez vsega znanja in kmetsko prebivalstvo »nikakor ni zadovoljno s svojo preveč narodno vlado« Vseučilišč imajo Mažari dvoje, edno v Pešti eno pa na Erdeljskem.
Veliki reki Donava in Tisa pospešujeta promet in trgovino na ladjah.
Ustava ogrska je silo stara, čez 1000 let. Dežela je razdeljena na komitate (velike žu-panije) kot je pri Hrvatih in Slovanih v obče navada. Zastava ogrska je rdeče-belo-zelena trobojmea z grbom, ki ga nosita dva angela
Mažarsko pleme ni sorodno nobenemu indo-evropskemu narodu, marveč stoji skupno s Turki in Finci popolno osamljeno med evropskimi narodi.
političen pregled.
KRŠČANSKI SOCIALEC WEISSKIRU1NER — PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZHORA
Dne 25. junija je izvolila zbornica sv«, jega predsednika. Vzet je izmed najmočnejše stranke, izmed nemških krščanskih socialcev. Predsednik ie ugledna oseba, saj je mnogo v njegovih rokah, da poslanci sklepajo, da pomiri nezadovoljneže in ukroti one, ki hočejo razgrajati. Natančno poročilo o volitvi je sledeče:
Dunaj, 25. junija. Pri volitvi predsednika državnega zbora ie bilo oddanih 480 glasov, 23 glasov je bilo neveljavnih, 24 je bilo oddanih nepopisanih glasovnic. Krščanski so-cialec Weisskirchner je dobil 351 glasov, socialni demokrat 101 glas, dr. Šusteršič I glas. Velikansko navdušenje pri krščanskih social-cih, Poljakih in Slovencih. Starostni predsednik dr. Funke pozove dr. Weisskirchnerja, naj zavzame svoje mesto. Dr. Weisskircliner burno pozdravljen, zavzame svoje mesto in se zahvaljuje za izvolitev. Obljublja, da bo ne oziraje se na svojo narodnost, neodvisno in pravično zastopal predsedniško mesto zbornice, ki je izšla iz splošne in enake volivne pravice. (Veliko odobravanje.) Zahvaljuje sc starostnemu predsedniku. Xa prvega podpredsednika je bil izvoljen Ceh Začek (socialni demokrat je dobil 93 glasov), za drugega podpredsednika je bil pa izvoljen Poljak dr. Star-cinski.
Dunaj, 25. junija. Po izvolitvi Starinskega za II. podpredsednika se je čulo viharno nasprotovanje med Rusini.
Dunaj, 25. junija. Za dr. Weisskirch-nerja so glasovali: krščanski socialci, Poljaki. Cehi, izvzemši radikalne Cehe, Slovenci. Jugoslovani, Rusini.
Dr. Weisskirchncr je rojen 24. marca 1861. Njegov oče je bil na Dunaju mestni učitelj. Po dovršenih srednje- in višješolskih študijah jc 1883. vstopil za uradnika v magistrat. Stopil jc najprej kot zadružni komisar v zvezo z obrtniškimi krogi. Bil je član znane baron Vogelsangove družbe. Pisati je začel o zvezah in zadrugah in sirotiškem vprašanju. Izdal je delo o postavah deželnih stolnih mest. Leta 1897. je bil v hudem boju proti dr. Philip-povichu izvoljen za državnozborskega poslanca v 9. okraju. Leta 1898. je postal tudi dežel-nozborski poslanec. Najbolj znan je v državnem zboru po svojem izvrstnem poročilu o § 59. in 60. obrtnega zakona. Na dunaiskem magistratu je sprememba ubožnega vprašania njegovo delo.
Potresno posojilo.
Dr. Krek in tovariši so nujno predlagali, naj vlada odpiše brezobrestno potresno posojilo za Kranjsko, triodstotno pa naj se razdeli na 25 let, da bodo posestniki lažje plačevali kar pri davkih.
Državne podpore.
Dr. Krek in tovariši predlagajo državno podporo vsled toče v raznih občinah kamniškega okraja.
Dr. Benkovič in tovariši predlagajo podporo po nezgodah poškodovanim posestnikom v občini Št. Rupert nad Laškim in štirim vinogradnikom v Stari vasi in Bukovju na Bi-zeljskem (Štajersko).
Poslanec Roškar je predlagal podporo po povodnji poškodovanim občinam v ljutomerskem in šmarskem okraju.
Poslanec Pišek in tovariši predlagajo drž. podporo vsled toče in povodnji v konjiškem in bistriškem okraju, dalje vsled požara v Dragonji vasi in Mihovcih v ptujskem okraju.
St. 27
Stru 419
Dr. Korošec zahteva podporo vsled toče In povodnji v občinah šmarskega in rogaškega okraja.
Društveni zakon.
L)r. Šusteršič in tovariši so nujno predlagali. naj se izboljša društveni zakon iz leta IS67, ker ljudstvo zahteva društev in shodov, sedaj pa vlada le nagaja po društvih, kjer
more.
Podržavljenje notariata.
Dr. Šusteršič, Jaklič in Roškar nujno predlagajo, naj vlada predloži zakonski načrt, s katerim se podržavi notariat. To je že večkrat imenovana zahteva S. L. S. Notar naj bo za ljudi brezplačen, kakor sodnik.
Slovenska univerza.
Dr. Šusteršič in tovariši predlagajo: C. kr. vladi se nujno naroča, da čimpreje stori ix)trebne priprave za ustanovitev vseučilišča s slovenskim in hrvaškim učnim jezikom in v ta namen v proračunu za 1. 1908 zahteva potrebno vsoto.
Dr. Korošec in tovariši so danes na vlado vložili interpelacijo, zakaj je visokošolcem na Dunaju prepovedala zborovanje za češko vseučilišče v Brnu, slovensko v Ljubljani in ru-sinsko v Lvovu.
Zavarovanje zoper ogenj.
Poslanec Žitnik in tovariši predlagajo: Izvoli naj se odsek 26 članov, ki naj izdela in zbornici predloži načrt zakona, da se uvede zavarovanje zoper ogenj po deželi in sicer po načelih vzajemnosti in prisilnosti.
Zaklad za izboljšanje zemlje.
I^oslanec Povše in tovariši predlagajo, nai se zviša državni zaklad za izboljšanje zemljišč od letnih 4 vsaj na 8 milijonov. Iz tega zaklada daje vlada državne podpore za zboljšanje zemljišč, osuševanje močvirnih travnikov, namakanje zemljišč, uravnavo voda. za vodovode in vodnjake, planinarstvo itd. S sedanjimi državnimi podporami je v do-glednem času nemogoče izvršiti vsa najnujnejša dela.
Razbremenitev kmečkih posestev.
Poslanec Povše in tovariši so vložili predlog, naj vlada predloži načrt zakona, s katerim bi se razbremenila, oziroma tekom let razdolžila zadolžena kmečka posestva in sicer naj bi posojilnice posojale tako, da se v nekaj letih vrne ves dolg.
Uvoz tule živine.
Poslanec Demšar. Roškar in tovariši so danes vložili na vlado naslednje vprašanje: Ali je vlada poskrbela pri obravnavah s Srbijo, da se v smislu sklepa zbornice z dné 10. maja 1905 v varstvo domače živinoreje prepreči uvoz živine iz balkanskih dežel, torej tudi iz Srbije?
Železnica Purklia-Ptuj.
Poslanec Roškar in tovariši v posebni prošnji prosijo želez, ministra, da pospeši zgradbo železnice Purklja-Št. Lenart-Ptuj.
Slovensko vseučilišče.
Za slovensko vseučilišče v Ljubljani je bilo do danes vloženih v zbornici 400 prošenj. V imenu našega »Slovenskega kluba« je dr. Korošec v slovenskem jeziku z ozirom na važnost predmeta predlagal, nai se besedilo slovenske prošnje doslovno natisne v zapisniku današnje seje. (Živahno odobravanje.) Novi celjski poslanec sodni svetnik Markhl menda hoče posnemati svojega prednika Pommerja. Klical je dr. Korošcu : To so ponarejene prošnje! Seveda so narejene, ker Bog jih ni vstvaril.
Tri nova podpredsedniška mesta.
Stranke nameravajo delovati na to, da se ustanove tri nova podpredsedniška mesta; eno naj bi dobila nemško-narodna zveza, eno socialni demokrati, eno Jugoslovani. Če se ta načrt uresniči, bi bili v predsedstvu trije Slovani in trije Nemci.
Štirideset strank v novem državnem zboru.
V novem državnem zboru je 40 strank, največ strank imajo Nemci. Cehi in Poljaki. Nemci imaio v državnem zboru zatopanih 10 strank, Cehi 9, Poljaki 8, Rusini 3, Slovenci 2, Italijani 2. Hrvatje 2, Rumuni, Srbi in narodni židje 3 stranke. Socialna demokracija ie všteta kot enotna stranka.
ODGOVOR CESARJEVEMU GOVORU.
Navada je bila. da zbornica na prestolni govor odgovori. Odkar pa v zbornici ni odločne in trdne večine, je to skoro nemogoče. Kar ugaja eni stranki, temu se protivi druga. Zato je v soglasju z načelniki klubov začetkom seje predsednik dr. Weisskirchner izprosil si pooblastilo, da sme predsedstvo v imenu zbornice izraziti vladarju čuvstvo zvestobe in hvaležnosti za volivno pravico in očetovske besede v prestolnem govoru. (Živahno odobravanje.)
PRVI GOVOR MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Prvi govor je ponavadi največje važnosti, ker predsednik razloži v njem, kaj misli storiti in kako voditi. —
Finančni minister je predložil načrt zakona. s katerim naj se vladi podaljša državni proračun od 1. avgusta do konca leta. To priliko ie porabil ministrski predsednik baron Bek za daljši govor, v katerem je razvijal svoj program pred novim, ljudskim parlamentom. Baron Bek govori navadno odkrito in brez ovinkov, zato je naravno, da njegove besede ne vzbujajo povsod enakih odmevov. Govoril ie prvič pred parlamentom, ki je izvoljen na podlagi splošne in enake volivne pravice. Javno se je priznal konservativca, a takoj dostavil, da njegov konservatizem vse-bu'e zdrav napredek in razvoj državnega in socialnega življenja ter spoštuje enakost pred zakonom vseh ne glede na narodnost politično in versko izpovedanje. Njegovo načelo je: Poštene namene zasledovati s poštenimi sredstvi plodovito delo za skimne koristi s skupnimi močmi. In s tega stališča tudi raje pozdravlja socialne demokrate v zbornici, nego zunaj na ulici. Tukaj naj pokažejo socialni demokratje. koliko ustvarjajoče moči imajo njihova besede, koliko delavne zmožnosti in volle njihovi zastopniki. Misel socialnih preos-nov naj prekvasi vse stanove, ker brez dela se ne bo mogla nobena stranka opravičiti pred sodiščem splošne in enake volivne pravice. Proč z enostransko, sebično in tesnosrčno politiko stanu proti stanu, socialna reforma se razvijaj v okviru splošnih konstij in teženi.
Govor je napravil jako dober vtis ter vzbujal ono veselje do dela. ki je prvi pogoj delavnosti. Upajmo, da baron Bek ni slab prerok.
NAŠI POSLANCI IN LIBERALCI.
Svoj klub so vstanovili naši poslanci in Hribar z drugimi liberalci se je pridružil Hrvatom. Hrvatje ne poznajo našega boja z liberalci in zato jim še verjamejo. Bodo že spregledali. Ker pa »Narod« tako surovo piše. pa hočeta Hribar in Tavčar ustanoviti nov list in sicer tednik, ki bo glasilo stranke, o tej stvari piše »Slovenece:
Zdaj pa pozor, bratje Hrvatje! Po dogovoru vašega Hribarja z dr. Tavčarjem ostane »Narod« — svobodomiselno glasilo, ki bo sramotilo še nadalje krščanstvo, ki se bo norčevalo iz vere in katerega namen je, da izgine iz slovenskega naroda vse versko mišljenje.
Poleg tega dnevnika pa pravijo, da bodo osnovali majhen tednik, ki bo glasilo stranke, in v katerem baje ne bo nobenega napada na vero.
Kdo je tako kratkoumen, da ne bi na prvi pogled videl, kako se hočejo norčevati liberalci s Hrvati, kajti z nami se ne morejo! Cel teden vsak dan bi se sramotila vera in duhovščina, v soboto bi pa izšel majhen listič, katerega bi Hrvatom kazali in rekli: Glejte, kako f>ošteni ljudje smo mi; še nikdar nismo učinili nobene lot>ovščine proti krščanski veri! In se bodo globoko priklanjali pred hrvaškimi svečeniki isti ljudje, ki najpodleje sramote slovensko duhovščino.
Gospodje Prodan, Spinčič, Mandič, Iva-niševič, Bulič, Perič, Laginja, vsi ti so duhovniki — ali še ne uvidite, kako vas brijejo? Ta dogovor med Hribarjem in dr. Tavčarjem mora vendar vsakemu oči odpreti. In na ljubo temu Hribarju ste se Vi oddaljili od značajnih, odkritih, svojim načelom zvestih poslancev S. L. S., za katerimi stoji ogromna večina vsega slovenskega naroda! Kako dolgo boste še tavali v temi?
Hribar je bil na Tavčarjev predlog izvoljen za predsednika shodu zaupnikov liberalne stranke dne 15. novembra 1. 1. in Tedaj je Hribar visoko hvalo pel liberalni stranki in jo slavil, da razširja prosveto proti mračnjaštvu. Slavil je posebno »onega boritelja v naših vrstah, ki ga kličemo dr. Ivan Tavčar.«
In nato so razpravljali o ločitvi cerkve od države. Tedaj je nadučitelj Zirovnik dejal, da naj z ozirom na učitelje tega v programu javno ne povedó. Rekel je, da »za danes še niti nismo gotovi, ako se bo mogla na Francoskem izvršiti ločitev cerkve od države.« Zato se naj ta točka bolj previdno obravnava.
Vstal je pa poročevalec dr. Triller, ki je vzkliknil:
»Po mojem mnenju odkritosrčnost največ velja; zakai bi se sramovali javno izpovedati, kar v svojem srcu nosimo. In. gospod nadučitelj. tudi ako se besedilo ublaži, ne bo nič pomagalo. Nič ne pomaga, ako greste vsak dan v cerkev, k izpovedi in obhalilu. ostali bodete vseeno antikrist, ker ste član narodno-napredne stranke. Torej mislim, da ni treba, da bi se tukaj iz praznih ozirov na zunaj ne povedalo tega. kar stranka misli, in kar nam veleva svobodomiselnost.«
Nato so glasovali in narodno-napredna stranka je sprejela verski boi in program francoskih prostozidarjev pod predsedstvom župana Ivana Hribarja.
Tak ie torej Ivan Hribar, ki sedai na Dn-naiu skriva svnie namene in sedi ob strani sedmerih hrvaških duhovnikov!
.JEZIKOVNO VPRAŠANJE.
Praga. 24. juni'a. Glasilo poslanca Klofača niše. da češki radikalci ne bodo dopustili iznrememhe poslovnika in pomnožitve podpredsedniških mest. ako se ne bodo v zbornici zapisovali tudi češki crovori. Težkoč v tem vprašanln ni nobenih kaiti treba nastaviti le nekaj čeških uradnikov. Ako Nemci teca ne bodo hoteli priznati, bodo radikalci začeli z obstrukcijo.
MED RUSINI
so našim poslancem naibližii Starorusini. ki stoje vsi na izrečno krščanskem stališču. Ukrajinci imajo tri duhovnike v svoji sredi;
potemtakem tudi gotovo ne bodo podpirali verskega boja. Med starorusini in med slo venskim klubom more priti do ožje zveze.
HRVAŠKO-OCiRSKI SPOR.
Dne 25. junija je odstopil hrvaški ban, ker ga je ogrska vlada silila, naj pritiska na zvezo poslancev, da odneha od obstrukcije. Za na slednika je imenovan Rakodezay. ki bo sabor razpustil, ako ne dobi večine. Hrvaški po slanci so sklenili vstraiati. — Rakodezay ne bo imel prijetnega stališča, ker ga ljudstvo ne mara, ker je svojčas zelo zaplenjal liste in več kmetov obsodil na smrt. Hrvaški listi pišejo, da bo novi ban mažarski komisar na Hrvaškem. — V soboto in v nedeljo imajo poslanci po celem Hrvaškem shode.
NEMIRI NA JUŽNEM FRANCOSKEM
so se polegli, ker je vlada soglasno sprejela zakon proti ponarejanju vina. Voditelj viničar-skega gibanja, Marcellin Albert, se je sam zglasil v ministrstvu: ko mu je Clemenceau očital nevarno agitacijo, se je jokal in zatrjeval, kako plemeniti so njegovi nameni. Iz Pariza se ie podal nazaj v središče viničarske organizacije, najbrž z namenom, da vpliva pomirjevalno. — 17. pešpolk. ki je pozdravljal demonstrante, so premestili začasno v Marsilio. od koder bo moral iti v Tunis. Viničarji ne zaupajo več Albertu, ki ga ie baje zviti Clemenceau pridobil zase. Pregovorili so ga. da se je zglasil oblasti. Do sedaj ie izdala vlada za pomiritev že nad tri milijone kron.
ITALIJA. — NASI ZOPET IZVOLJEN.
R i m. Pri volitvah v Trapani so izvolili zopet Nasija. Ta izvolitev je prav značilna, kake razmere so na Laškem. Imenovani Nasi je gol'tifai v ministrstvu in bil obsojen, preganjajo ga še sedaj, toda ljudje volijo.
Listek.
Zlati križ.
(Dalje.)
»Ali morebiti ne boš prišla k slavnosti?« vpraša Jelica prijateljico.
»Kako bi mogla priti?« odvrne Marija z rezkim glasom. »Zasmehovali hi me v obnošeni črni obleki. Ne. ne. ne pridem!«
»Hm — to je res,« premišlja Jelica. »Ali nimaš ničesar, kar bi se dalo spraviti v denar? Kako lepofčje ali karkoli?«
»Imam nekaj dragocenega. — pa se tako težko ločim. Jako nerada bi prodala . . .«
»Kako si neumna. Marija!« prigovarja pridno Jelica. »Zakaj si tako občutljiva? Ce le moreš, nridi k naši veselici in se raduj vsai enkrat v svojem življenju. Saj si doslei še tako malo leneea nžila.«
»Da. pridem k slavnosti!« se naenkrat odloči Marija. »Pridem!«
Še tisti večer ie snela križ s stene, zavila ga je skrbno v mehek napir in ga nesla zlatarni. Trgovec, zelen in suh možiček. si ie zadovolino gladil ščetinasto brado, ko mu ie Mariin ponudila svoio draeotino. Ali devoika v velikem mrzličnem razburienju ni onazila ničesar. Tresle so se njene roke. ko ii ie suhi možiček izročil denar. Nato ie odbrzela v bližmo prodajalno oblek in je pričela izbirati med raznimi čipkami, trakovi in blagom. Niene oči so blestele in živahno so rdela mlada lica. Ze si je predstavljala, kako se bo vrtela v plesni dvorani s svetlo obleko in rožo v laseh.
Ona bo izmed devojk najlepša tisti večer, ona bo kraljica med kraljicami ...
Hitela je Marija domov z zavojčkom pod pazduho. Ko je stopila v svojo malo sobico, se je ozrla najprej na ono prazno mesto, kjer ie visel zlati križ. Skrčilo se ji je srce od bolesti. Zdelo se ji .ie, kakor bi izgubila najboljšega. najzvestejšega prijatelja, ki ji je pomagal v vseh bolečinah. Zdaj pa je ostala sama na svetu, brez prijatelja, brez pomoči.
Z rokami si je zakrila lice in je tarnala in jokala, kakor bi ji hotelo zastati srce. Kaj .ie storila? Najdražji spomin materin je prodala za prazne čirečare. Zlati križ je prodala, ki ga ji je mati umirajoč položila na srce. In čemu? Da bi se enkrat nalepotičila. da bi se po-bahala, da bi ugajala strastipolnim moškim srcem . . . fej! Mati, mati!
In rdelo se jp Mariji, da stoji ob ixistelji materini. S kako pobožnostjo, s kako blaženimi očmi je pogledala zadnjič zlati križ in ga je pritisnila na svoje prsi. Kako mirno ie potem ležala na mrtvaškem odru, in zlati križ je krasil njene koščene roke. Odtedaj pa je preteklo komaj eno leto in — hčerka je prodala najdražji spomin zaradi prazne zabave!
Nešteto solz je pripolzelo devojki na lice. Z jeznim pogledom je vrgla nesrečni zavojček obleke v kot, in bilo jo je strah . . .
O da bi mogla zopet kupiti križ, kako rada bi opustila slavnost!
Dolgo ni zaspala tisti večer. Tesno ji je bilo pri srcu. kakor človeku, ki je izgubil domovino in svojce in vse najdražje.
Vsak prejšnji večer je, predno je zaspala, gledala na križ in molila v otroškem zaupanju. Nocoj pa ni molila, ker ni bilo križa na steni. Ali bi mogla zopet nazaj kupiti svoj zaklad? Oh. za obleko je dala še precej več. kakor je pa dobila za križ. Sklenila je po dolgem premišljevanju, da bo prosila jutri trgovca, naj ii posodi nekaj denarja, in potem bo šla k zlatarju in bo zahtevala križ nazaj. Pomirila se je in je zaspala. Ko se ie zbudila drugo jutro, je bilo že pozno. Hitela je. kolikor je bilo mogoče v trgovino. Trgovec jo je opomnil, da se v prihodnje ne sme več pripetiti, da bi zamudila.
Opomin jo je zelo razburil, še bolj pa škodoželjni pogledi tovarišic. ki so ji privoščile trdo besedo trgovčevo. Niso je namreč ljubile lahkožive devojke, ker se jih je vedno ogibala. Rekle so, da je visoka in prevzetna.
S tresočimi rokami je postregla navzočim strankam, da bi si s posebno pridnostjo pridobila naklonjenost trgovčevo, zlasti zato, ker ga je hotela prositi pred večerom, da bi ji posodil denarja.
Vse njene misli so se vedno in vedno vračale na izgubljeni zlati križ. Premišljevala ie. s kakimi besedami bi prosila trgovca za denar. Med tem pa ni zapazila, kako sta dva gospoda, starejši in mlajši, že čakala nekaj minut, da bi jima postregla.
»Oospica Marija,« se oglasi naenkrat trgovec z neprijaznim glasom, »ali bi ne izvolili postreči tema d-vema gospodoma — à?«
Marija se je prestrašila. »Dà, — seveda — takoj!«
Trgovec je prišel bližje in je šele tedaj spoznal starega gospoda z zlatimi očali. — »Ti tuka.i? Kaj že tako zgodaj kupuješ?«
»Tako zgodaj! In sicer nekai prav posebnega. nekaj finega! Veš. za poročno darilo Pa pozabil sem ti predstaviti tukai svojega sina Antona. Pred kratkim se ie vrnil z dolgega potovanja.«
»O izredno me veseli, da sem se seznanil z vami!«
Oosnoda sta si podala roke, nato se je obrnil mladi gospod k Mariji: »Toraj. gospica sedaj bomo izbrali, prosim'«
Zavistno so gledale druge prodaialke na Marijo, ki je smela streči imenitnemu gospodu Stikale so si glave in so gledale mladega K0 spoda, ki je večkrat obrnil svoje oči v lep,, obličje Marijino, kakor pa na stvari, ki jih jc izbiral. Dolgo je že izbiral, a ni kupil ničesar Stari gospod ga je potrepal po ramenih.
»Ze vidim, da ne boš prišel do konca z izbiranjem. Prosim, gospica, pokažite one sklcnice na polici — ne, ne, — one druge tam zraven — tiste brušene — dà, tiste, — mala umetnina, kakor je videti!«
Marija je ravnokar hotela prijeti zaželjen» sklcnice. Ali njene oči se srečajo z očmi mladega gospoda, in to je vznemirjeno deklico razburilo še bolj.
»Oospica Marija, pazite, za božjo voljo!« zakliče trgovec, toda prepozno, da bi preprečil nesrečo. Ropot, — žvenket, — glasen
krik--umetno brušene sklcnice leže v
črepinjah na tleh, samo srebrni tablet, na katerem so stale, je ostal še ce!, vse drugo razbito, zdrobljeno! —
S prestrašenimi očmi je strmela Marija v črepinje. Kako se ji je vendar pripetila tolika nesreča?
Še-le od jeze tresoči glas trgovčev jo je zopet spravil do zavesti.
»Ah, — nemarnost! Kaj takega se ini še ni zgodilo. Plačali mi bodete škodo, in potem — še eno — odpuščeni ste, in sicer precej — ne, prej morate plačati. Ako ne morete plačati, ostanete toliko časa brez plače, dokler niste doslužili vsote. Razumete?«
Marija je obstala kakor okamencla. Noben glas se ni čul izza njenih bledih ustnic. V strahu so zrle njene velike oči semintja. Ali ni nikogar, ki bi imel usmiljenje z njo? Čutila je, kako se tresejo tla pod njenimi nogami. Le ena misel jo je prevzela popolnoma: Nesreča ji bo odslej vedno za petami, nikdar ne bo mirovala. In vsega tega je kriva ona sama. Zakaj je včeraj prodala zlati križ? Zakaj je tako malo spoštovala in ubogala zadnje materine besede? In zlatega križa ne more več kupiti nazaj. Saj ne bo niti mogla popraviti velike škode, ki jo je naredila danes. Ako bi prosila trgovca, naj ji posodi denarja za zlati križ, bi se on norčeval iz nje in bi jo zapodil. O zlati križ ! O svete besede umirajoče matere!
Take in enake misli so se podile Mariji po glavi. In vendar, to je trdno sklenila, da bo zopet kupila zlati križ, čeprav bi potem morala iti beračit.
»Ubožica se mi smili!« zazveni naenkrat na njeno uho prijeten glas onega mladega gospoda.
Hvaležno mu pogleda Marija v oči. Kako dobro ji je delo, da ima vsaj eden izmed množice usmiljenje z njo. Ako bi mu smela povedati vse, kar teži njeno potrto srce, kako bi bila srečna!
»Ne glejte tako potrto in obupano, gospica!«« jo dalje tolaži mladi gospod. »Kaj-ne. oče,« — s temi besedami se obrne na starejšega gospoda — »midva bova povrnila škodo. Vse se bo dobro izteklo. Gospod trgovec vam bo gotovo odpustil vašo nesrečo, in potem -*
Ponudil je roko trgovcu. Njegov strop pogled se ie takoj nekoliko razjasnil.
»Kako more biti tako nerodna!« jc mrmral že napol potolažen.	.
Cez Marijina lica so se udrle svetle soize S pridušenim jokom je prosila trgovca opro-ščenja, in njene blede ustnice so zopet m
'rde,e-	A ni
Anton je v tem trenutku obžaloval, daj on trgovec. Njega bi »ubožica« ne prosila a go, on bi ji odpustil precej vse... vse • • •
(Dalje.)
t
Razgled po domovini.
Desetletnici. Na praznik sv. Petra in Pavla je obhajalo katoliško društvo sv. Jožefa v Tržiču svojo desetletnico na jako slovesen način. K slovesnosti so došla razna bratska društva, 12 zastav smo opazili v sprevodu. Slavnostni govor v cerkvi je imel državni poslanec dr. Krek. Došlo je več brzojavnih pozdravov vrlemu društvu. Slavlje se je izvršilo v najlepšem redu ob zelo velikem navdušenju občinstva, kojega se je nabralo ta dan na tisoče v Tržiču. — 16. pr. m. pa je v Rov-t.ih obhajalo desetletnico bralno in pevsko društvo v Rovtah nad Logatcem. Navzoče je bilo horjulsko izobraževalno društvo in društvo »Zarja« je bilo zastopano po visokošolcu g. Logarju. Igrale so se tri enodejanske igre, katere so igralci izborilo rešili. — Obema društvoma želimo vsestranskega razvoja!
Obrambna zveza zavednih obrtnikov ie imela shod v Radečah na Dolenjskem. Predsednik Weibel je otvoril shod in pojasnil, zakaj se je ustanovila. Pozival je mnogoštevilno zbrane obrtnike, naj se organizirajo in pristopijo Zvezi, ki ima namen preskrbeti svojim članom pravno pomoč. Govorili so še obrtniki Kregar, Anžič iz Ljubljane in Rižnar iz Radeč. Obrtniki so odobrili postopanje državnih poslancev S. L. S. na Dunaju, ki so ustanovili »Slovenski klub« in jim izrekli zaupanje.
Hribar hoče s svojimi pristaši ustanoviti nov list. ki bo glasilo slovenske lib. stranke. S tem listom hoče Hribar farbati Hrvate, ki so ga sprejeli v svoj klub. Tiskal se bo menda v »Narodni tiskarni«. Radi tega je baje zelo užaloščen tiskarnar Dragotin Hribar, ki ie zastonj brusil pete za župana Hribarja pri zadnjih volitvah in je menil, da se bo v plačilo tiskal novi list v njegovi tiskarni. Da, nehva-ležnost je plačilo tega sveta!
Zlata Doba. Tako se imenuje novo proti-alkoholno glasilo, ki se je začelo izdajati pred mesecem. Izšli sta dosedaj dve številki. List se tiska v Postojni, stane za to leto 2 K in izhaja vsak mesec I5ega. Urednika lista sta gg. župnika Janez Kalan in Frančišek Avsec. Namen lista ie pripomoči, da se osvobodi naš narod jarma alkoholizma, pod katerim ječi in hira. Ker je prenehal izhajati list z enakim namenom »Piščalka«, je bilo treba takega glasila. Z ozirom na blagi namen novega lista, ki ima za geslo besede našega sv. očeta Pija X., ki pravi: Zdržnost je pomoček pri izvajanju moje devize »Vse prenoviti v Kristusu«, ga toplo priporočamo in mu želimo mnogo naročnikov.
Sveta vojska je naslov jako lični in poljudno pisani brošuri, v kateri se opozarja na nevarnosti, ki jih rodi alkoholna kuga. Predalo se je te knjižice, ki stane samo 20 vinarjev, že več tisoč izvodov, vendar je še precej zvezkov na prodaj. Dobiva se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. Tudi to protialkoholno knjižico prav toplo priporočamo. Naročajo naj io posebno izobraževalna društva in Marijine družbe.
»Zadružna zveza« v Ljubljani je imela pretečeni četrtek v »Unionu« občni zbor, na katerega je došlo okrog 300 zadružnikov iz raznih krajev. Navzoči so bili odposlanci vseh delov Kranjske, Štajerske, Primorske, Istre in iz Dalmacije. Iz obširnega poročila povzamemo, da ima zveza 380 zadrug ter je najmočnejša zadružna organizacija južne Avstrije. O stanju in napredku »Zveze« so poročali načelnik dr. Krek in ravnatelja dr. re-gan in G. Rašica. Navzoč je bil tudi zastop-
nik osrednje zveze baron Stork z Dunaja. Dr. Krek je pohvalno omenjal vestnost, delavnost in sporazum med načelništvom in uradni-štvom. Da ima »Zadružna zveza« ogromno poslovanje, je razvidno iz tega, ker je dobila letos 7859 dopisov za rešitev; odposlanih je bilo 10.314 dopisov. — Dobiček v minulem letu znaša 19.597 K. — Vloge članic v tekočem računu so znašale koncem leta 1906 šest milijonov 857.789 kron. Vsega prometa v letu 1906 je pa bilo 43 milijonov 777.396 K in 64 h. Te številke glasno govore, kako velikansko delo izvršuje »Zadružna zveza«, ki tako peče liberalce in ji ob vsaki priliki mečejo jjolena pod noge. — V načelništvo so bili izvoljni: Dr. Iv. Ev. Krek, dr. Evgen Lampe, Anton Belec, kanonik Josip Šiška, Kovačevič iz Dubrovnika, dr. Luka Jelič, Zadar, M. Kump, Iv. Kregar, Ivan Traven, Šmartno, nadučitelj Ravnikar, Trnovo, Ivo Sancin, Buzet, Gori-šek, vikar, Celje, dr. Ivan Benkovič, Brežice. V nadzorstvo: Dr. Viljem Schweitzer, dr. Dol-šak, dr. Pogačnik, Podlesnik, dr. Anton Ja-nežič, Ivan Hladnik, Konrad Texter, Matija Rant, dekan Lavrenčič.
Kranjska kmetijska družba je imela pretečeni teden 140. občni zbor. Zborovalce je jxjzdravil deželni glavar pi. Detela. V imenu deželnega odbora je nagovoril navzoče poslanec Povše. Točno poročilo o delovanju glavnega odbora je podal ravnatelj Pire. Družba je lansko leto preskrbela raznih gospodarskih potrebščin okroglo 355 vagonov: denarni promet je pri tem presegal en milijon kron. Umetnih gnojil porabijo krnajski kmetovalci raz-merno največ v celi Avstriji; v tekočem letu se bo naročilo 400 vagonov gnojil. — Poleg dosedanjih odbornikov sta še izvoljena nanovo: potovalni učitelj Fr. Gombač in kanonik Kalan. — Sprejetih je bilo več važnih predlogov, med njimi tudi nasvet, naj odbor kmalu izposluje deželno zavarovalnico.
»Kmečka zveza« se je ustanovilo preteklo nedeljo za ljubljansko okolico. Navzočih ie bilo nad 700 vrlih mož kmetov. Govorila sta državna poslanca dr. Šusteršič in Povše.
Zaupnice našim poslancem. Katoliško politično društvo za Kranjsko. Izvrševalni odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva in slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani so izrekla soglasno zaupanje našim poslancem na Dunaju, ki so skupaj s poslanci »Kmečke zveze štajerske« in »Sloge« na Goriškem ustanovili »Slovenski klub«, ker niso hoteli sedeti skupaj v istem klubu z liberalci. S tem nastopom so pokazali možatost in značajnost.
Uskok dr. Ploj dobiva nezaupnice iz svojega volivnega okraja. »Kmečka zveza« ga je izvolila za poslanca, a sedaj je preskočil k liberalcem. Kaj naj rečemo o takem značaju! Opravičeno vlada nad tem početjem Plojevim splošno ogorčenje med njegovimi volivci. Ako ima Ploj le količkaj politične poštenosti v sebi mora odložiti mandat in makari če ga potem tudi izvolijo liberalci, mi ga ne bomo več Mi se le čudimo, da so Hrvatje takega neznačajneža izvolili za podpredsednika kluba Med državnimi poslanci, ki imajo še čut poštenosti v sebi je dr. Ploj doigral svojo vlogo Sobotni »Slovenec« je priobčil članek, iz kojega je videti, da je bil edini dr. Ploj vzrok, da niso Korošci dobili dveh mandatov, katera jitn gresta po vsej pravici. A žal, da je ta stvar prišla šele sedaj na dan. Saj je še vsem znano, koliko ie moral radi Korošcev trpeti po ne-
dolžnem naš vrli načelnik dr. Ivan Šusteršič, kako grdo so ga obrekovali in sramotili, a on je v polni meri storil svojo dolžnost. Vse hudo je zakrivil Ploj, kakor se je sedaj pokazalo. S tem človekom bi bilo treba že preje obračunati. Lepega tovariša ima Hribar. Sicer pa »glilia vkup štriha«.
Odgovor Hribarju. Zupan neke velike gorenjske občine nam piše: Hribar pošilja do nas županov pozive za prošnjo za slovensko vseučilišče. Izjavljam v svojem imenu, da na Hribarjev poziv ne jjodpišem in ne odjX)šljem nič, in menim, da bodo moji tovariši, pristaši S. L. S., katerih je velika večina, kot en mož istotako storili, ker Hribarju ne bomo za šta-fažo. S Hribarjem kratkomalo ne občujemo. Prav je tako. Bodimo dosledni vselej in povsod!
Osrednji odbor za S. Gregorčičev spomenik v Gorici je sklenil v svoji zadnji seji dne 26. junija 1907, da postavi na grob pokojnega pesnika preprost, a umetniški kamen. Glede na znane pesnikove intencije in na nabrano svoto se je določilo, da se izda v to svrho največ 3000 K (s prevozom in jx>stav-ijeniem vred.) Odbor vabi slovenske umetnike, da mu pošljejo do konca septembra tekočega leta primerne načrte (skice) nagrobnika s preudarkom. Osnutki se na željo vrnejo, a ne honorirajo. Slovenske liste uljudno prosimo, da ponatisnejo ta poziv!
Volitev občinskega starešinstva na Trati pri Gorenji vasi. Dne 24. t. m. je bil izvoljen županom Anton Uršič, posestnik na Hotavljah. Svetovalci so: Anton Pintar, Franc Demšar, posestnika v Gorenji vasi, Anton Dolinar, posestnik v Gorenji vasi, in Matija Jenko, posestnik v Todražu. Vsi so veljavni, ugledni in odločni pristaši S. L. S.
Poizktišeni samouinor topničarja. Ustrelil se je topničar Ferdinand Anderwald, doma v Šiški. Ustrelil se ie v gozdu nad šišensko cerkvijo ob pol osmi uri zvečer. Kroglja ga je zadela v čelo na levi strani glave. Reševalno društvo ga je prepeljalo v garnizijsko bolnišnico. Upajo, da Anderwald okreva. Anderwald se je bil baje izrazil, da se odpelje na Jesenice in da bode tam ustrelil svojega brata. Vzrok poskušenemu samoumoru ni znan.
Slovenska krščanska socialna zveza v Ljubljani bo skrbela, da se vrši za krščansko delavstvo v Trbovljah redno mesečno predavanje. Zadnjič ie predaval urednik »Slovenca« g. Mihael Moškerc. 28. t. m. bo predaval odbornik dr. Evgen Lampe. Ta ie predaval 23. junija v izobraževalnem društvu v Podljubelu na Koroškem, stolni vikar Luka Smolnikar pa istega dne v izobraževalnem-društvu v Dom-žalcih
Prvi naskok na krščansko šolo. Pravkar objavljajo liberalni listi sledeči oklic:
»Prve volitve po splošni in enaki volilni pravici so dokončane. Vprvič so se na enaki pravni podlagi merile velike duševne moči, ki se borijo v naši družbi in državi za prvenstvo. Vprvič se je javnost jela zavedati, kako močne so v Avstriji sile, s katerimi razpolagajo bojevniki za duševno svobodo. V enotni številni fronti so prikorakali nasprotniki svobodne misli, ki je vsemu kulturnemu človeštvu najsvetejša; ne samo močni vsled velike množice tistih, ki se odnekdaj ogibajo vsakemu duševnemu gibanju, ampak tudi vsled starodavnih podedovanih sredstev, s katerimi razpolagajo v družbi in državi. Boj se ni še odločil. Klerikalizem ni močan dovoli, da bi do-
segel izpreniembo zdaj veljavnega šolskega prava, toda zastavil bo vse sile, da tam, kjer vlada nad deželnimi in občinskimi upravami, uveljavi svoj ovirajoči vpliv glede na razvoj šolstva in šolo v »lastni režiji prilagodi svojim željam primerno. Zato hoče društvo »Svobodna šola« javnosti pokazati, kako bi se vzor svobodne šole na podlagi sedanje liud-skošolske postave dal doseči, hoče javnosti dati priložnost, da primerja to, kar je, s tem, kakor bi moralo biti. »Svobodna šola« bo namreč ustanovila vzor-šolo v vzor-poslop-ju. Društvo »Svobodna šola« apelira na dare-žljivost meščanstva in prosi za darove za zgradbo take šole. Ce se klerikalizmu posrečilo dobiti sredstev za šolske zgradbe na Dunaju, Lincu in drugod, upamo, da se bo tudi svobodomiselno meščanstvo izkazalo, ako velja ustanoviti novi svobodni šolski dom. Osrednje vodstvo društva »Svobodna šola«. Načelnik baron Hock, m. p.
Krščanski stariši, pozor, ker tudi slov. liberalci so prijatelji »Svobodni šoli«, za katero se vnema tudi liberalno učiteljstvo. Zato je naša dolžnost, da strogo pazimo na njih početje. Vsak naskok na versko nravno vzgojo, za katero mora po naročilu presvetlega i.esarja skrbeti učiteljstvo, bomo s primerno «■dločnostjo odbili. Krščanski stariši pa nam morajo pomagati pri tem delu.
Škof Stariha na Raki. Rako je 23. t. m. počastil s svojim obiskom milostljivi gospod škof Janez Stariha. Ogledal si je krasno okolico in občudoval mnogoštevilne kresove, ki so krog in krog tako prijazno goreli. Dne 24. junija nas je visoki gost zapustil. Mnogo ljudstva se je pred odhodom zbralo, da prejme od ljubeznivega vladike sveti blagoslov ter mu vošči srečen povratek v Ameriko. Sv. Petra in Pavla praznik je mil. g. škof imel slovesno sv. mašo v Novem mestu. Tu je podelil z dovoljenjem sv. očeta, katerega je v Rimu obiskal, papežev blagoslov.
Razširjajmo pošteno časopisje. Minola je polovica leta. Prišel je čas. da obnovimo naročnino za drugo polovico, ako je še nismo plačali za celo leto. Nikdo naših naročnikov naj ne izostane, nasprotno poskrbimo, da se lx)do naše čete še pomnožile. Zdravo in dobro berilo je najboljša dušna hrana. Z razširjanjem dobrih listov delamo tudi za izobrazbo našega naroda. Vse lastnosti dobrega berila vam nudi »Domoljub«, ki vam prinaša vsak '.eden toliko najraznovrstnejšega gradiva. Za,n pojdimo na delo zanj. Vsaka hiša bodi naro«.vica »Domoljubova«.
Občni zbor »Podpornega društva cerkve-nikov«. Dne 20. junija letos se je na Brezjah na Gorenjskem vršil drugi redni občni zbor zgoraj imenovanega društva s prav povoljnim vspehom. Bili so zastopani cerkveniki in organisti z Dolenjskega. Notrajskega, posebno le-l>o število se jih je udeležilo s Gorenjskega, kateri so imeli prednost, da se je letošnji občni zbor vršil v njih sredi na prijaznih Brezjah. V znak gostoljubnosti Brežanov so nas pozdravljale krasne zastave, katere so bile raz-obešene povodom našega zborovanja. Po sv. maši. katera se je brala v društven namen, se je pričelo zborovanje v prostorih g. Finžgar-jeve gostilne, kateremu se tem povodom zahvaljujemo za njegovo prijaznost, ter da nam je prepustil brezplačno lokal v svrho zborovanja. Posebno se zahvaljujemo preč. cerkvenemu prcdstojništvu božjepotne cerkve za prijazen sprejem, da smo po svoji volji lahko obenem božjo pot opravili. Navzoče zborovalce, katerih je bilo čez 50, je pozdravil društven predsednik g. Ivan Gajšek ter v svojem govoru obrazložil namen, potrebo in delovanje društva, posebno je pa povdarjal potrebo tega društva, kajti le v združenju je moč in le na ta način je mogoče priti do tega, po čemur vsak,
posebno pa cerkveni uslužbenci tako hrepene; posebno v sedanjem času, ko je ta stan tako zaničevan, in vsled tega, ker so se razmere v par desetletjih tako izpremenile. da na ta način nikakor ne more več pri starem ostati. Sklenilo se je, na pristojnem mestu tako dolgo prositi in drezati, da se ugodi v najnujnejših potrebah cerkvenih uslužbencev. Iz poročil gg. tajnika in blagajnika se posname, da je društvo, akoravno je šele eno leto svojega društvenega obstanka preživelo, veliko storilo v prid cerkvenikom in organistoin. Društveni odbor je imel 11 odborovih sej ter en sestanek v prostorih kršč. soc. zveze v Ljubljani ob priliki lanskega katoliškega shoda. Ker ima društvo polovico takih članov, ki so obenem cerkveniki in organisti, ter se jih je tudi kot takih skoro polovico udeležilo občnega zbora, se je po daljši debati potem ko se je prišlo do zaključka, da bo društvo veliko uspešnejše delovalo, ako sta združena oba sloja v eno društvo, jredlog g. predsednika soglasno sklenilo, da društvo svoj naslov izpremeni in se bo zanaprej imenovalo »Podporno društvo cerkvenikov in organistov s sedežem v Ljubljani«. Poročal je nato še g. V. Pivk, kateri je posebno povdarjal potrebo tega društva ter navzoče poživljal, naj bodo zavedni in vztrajni in naj še vsak v svojem okrožju vse svoje stanovske tovariše pridobi, da postanejo udje. potem gotovo ne bo dolgo, da dosežemo to, kar nam je neobhodno potrebno, namreč zboljšanje gmotnega stanja. Volitev odborova je bila kmalu končana, ker so se vsi izrekli in volili brez male izjeme stari odbor. Tako se je završil drugi občni zbor društva cerkvenikov in organistov. namreč tistega sloja, ki ga dandanes sploh malo vpoštevajo, ki pa je kljub temu za duhovščino tako važen posel, brez katerega se sploh biti ne more in vsled tega je upati, da dočakamo boljšo bodočnost, v kar pomozi Bog! Dolžnost vsacega pa je, da po svoji moči podpira posebno društvo svoje stroke in je njegova sveta dolžnost, da v svojem interesu žrtvuje določeno članarino ter s tem stori človekoljubno delo.
Iz ljubljanske okolice.
Iz Studenca-Iga. V nedeljo, dne 23. t. m., priredilo je tukajšnje »Slov. kat. izobraževalno društvo« izlet na Krim. Izletniki so dospeli v jedni in pol ure od vznožja do vrhunca, ki meri 1106 metrov nad morsko višino, iz katerega je krasen razgled in toplo priporočljiv vsem, kateri hočejo vživati lep razgled. Ob-jednem so se izletniki udeležili tudi sv. maše in blagoslova novega križevega pota na Gornjem Igu. Delo je krasno od tukajšnjega slikarja g. Blaznika. Po slavnosti so izletniki odšli skupno z Ljubljančani v gornjeiško podzemeljsko votlino. V tej je obilo krasnih kapnikov. Priporočamo vsem izletnikom, da si jo ogledajo. — Ponosno pozdravljamo novoza-snovano idejo, »Kmečko zvezo«, in ji želimo obilo uspeha in več tisoč zaveznikov. — Več izletnikov.
Sostro. Čebelice obsojajo abstinente. Tudi njim diši sladko vince, ker so si poiskale prebivališče v vinskem sodčku. Kdor hoče videti, kako izletavajo in prihajajo v vinski sodček naj se potrudi do Mihelovke v Podmolnikit.' Zena vsakemu rada pokaže nenavadni čebelni dom.
Nov Izvrsten čehelen panj je vinski sodček v Podmolniku, kajti roj, ki se je naselil v začetku maja t. 1. v sodčku, je dal iz sodčka že dva roja. Kaj pravite čebelarji? Kaj celo abstinenti? Kaj ne, tudi pridni živalici diši!
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g Bralno društvo v Naklem je priredilo
dvakrat igro »Fabijolo« v štirih dejanjih. Igra je vzela iz življenja prvih kristjanov in jc Za ljudi kaj poučna in primerna. Posamezne ose-he, dasi so nekatere še-le prvič nastopile, so svoje vloge rešile tako izborilo, da ne vemo, kateri bi dali prednost. Vsaka je bila ua svojem mestu. K temu je pripomogla izvrstna šola, za katero se je potrudil g. nadučitelj Fr. Petrič. Predstavo je povzdignilo mično petje iu zvonka godba pod vodstvom posestnika in organista g. Viktorja Novinška. Za nedolžno žabavo je poskrbel igrokaz »Kmet in ioto-graf«. Želeti je še več zanimanja.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Z Breznice. Lep je bil sprejem našega presvetlega g. knezoškofa, ki so prišli k nam na dan sv. Alojzija. Posebno so ugajali gasilci na konjih. Sprejema se udeležila tudi šolska mladina z zastavo, a le na pol. Koj po sprejemu je namreč nadučitelj šel za zastavo v šolo in ne v cerkev, kamor so šli otroci iu obe učiteljici. Za zastavo so zložili denar farmani it, zato so bili po pravici nejevoljni, da nadučitelj ne vé, da imajo tudi plačniki svoje pravice do nje; ti zahtevajo, da naj šolska mladina svojo zastavo ob slavnostih pokaže, ne pa skriva. Sprejem je bil radi tega precej ska-žen. a nadučitelj je pa le imel izgovor, da ni spremil otroke v cerkev, kar tako nerad stori. Naj se oglasi, če ni res!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Litija. Znani Franc Slane bi bil rad državni poslane, tako so onidan pri nas govorili. A ker se mu to ni posrečilo, je postal aposteli. Za ta reč je kazal nagnjenje že takrat, ko je bil še v Litiji reven učitelj. Takrat je hodil z debelimi mašnimi bukvicami v cerkev, da je dobil bogato in pobožno nevesto. Ker pa je vedel, da misijonarji ne smejo biti bogati, zato je pustil apostoljstvo in cerkev. — Poskusil se je spet lani, ko so bile v Srfiartnem tiste znane občinske volitve. Takrat je vrlemu možu Pre-gelju, po domače Kmetu, takole pridigal: »Kaj boš držal s farji. Saj ti še nazadnje ne bodo nič pomagali. Jaz bom že sam z Bogom napravil.« A kmet mu je rekel: »Volitve so proste. Jaz po svoje, Vi pa po svoje«. — Pred kratkim ie bil zopet na misijonski rajži, ko je popravljal cesto na Sv. Križ. Tam je mladoletnim famom tako-le pridigal: »Kaj bi hodili v cerkev. Vsi možje, ki so malo bolj izobraženi, ne hodijo več. Samo ženske jih silijo. Tudi moja moli in sili, da bi ji jaz včasi najraje uro navil.« Za to govorjenje so priče na razpolago, da ne bo kakega popravka »Domoljubu« silil. Vidite apostola! — Vojvoda Pavel Friderik Meklen-burški je lekarnarju v Litiji g. Hinko Brillii« podelil naslov dvornega lekarnarja. — Razpt-sano je v Litiji mesto začasnega učitelja do 10. julija. — Ravno te dni berači po teh krajtli neki učitelj Kermavnar, ki pravi, da je doma v Litiji. Ali bi ne bilo dobro, da se oddä to mesto domačinu ?
d Kresnice. Na železniški progi se je blizu Kresnic dne 17. junija ponesrečil neki Atneri: čan. Vračal se je domov te Amerike, a radi veselja, da bi bil spet kmalu doma, se je pre-
St. 27
v eč napil. Padel je z vagona pod kolesa ob pol 4. uri popoldne, ki ga je popolnoma zmečkalo. Poma je bil baje od Štajerske meje.
d Šmartno. Naš vrli poslanec je v držav-neni zboru vložil prošnjo za podporo onim po-gorelcem. ki so pogoreli v Preski, pa tudi za Polšr.ik je prosil, dasi so Polšničanje rekli, da j ni bo kofe in euker podražil. — Dne 30. jun. jc predaval po> prvi maši v šoli o kmetijstvu K. I. I.egvart. — Umrl je v Gradiških lazih p( sestnik Anton Šekš, po domače Božič.
Iz ribniške doline.
d Iz robarske občine. Dne 15. junija, zjutraj ob 3. uri je pogorela hiša Janeza Bolte zarja iz Sela. Ker je bila hiša lesena in s slamo krita, je zgorela do tal. Rešili so si komaj svoje življenje. Ena stara ženska se je opekla po r< kali. K sreči je bil ponoči dež, drugače bi hi la vsa vas pepel.
d Struge. (Raznoterosti.) Kaj takega pa ue še pri nas1 V občinskem odboru vlada ob-štrukcija. Ko so se 18. junija zbrali občinski ( dborniki, da bi si iz svoje srede izvolili župana, manjkalo ie pet odbornikov, kateri se niso hoteli udeležiti volitve, zato ker vedeli so, da gotovo ne zmagajo. Prišlo je samo sedem odbornikov, kateri hočejo zopet prejšnjega župana postaviti na županjski stolec, kar se pa ni moglo izvršiti, ker niso imeli dvetret-jinske večine. In kaj jc temu vzrok, se vprašajo morda liberalci? Ne, ker pri nas ne poznamo in tudi nočemo poznati te baže ljudi, ampak čisto nekaj drugega, to je, da bi skoro p< lovica odbornikov rada bila župan, kar pa seve ne more biti, ker rabimo samo jednega župana. In pa da hočejo prvi na vsak način vzeti dosedanjemu županu županstvo, ker se jim ne zdi zadosti dober. — Ker sem ravno pri volitvah omenim še zadnje državnozbor-ske volitve, kateie so pri nas dobro izpadle. 134 glasov je dobil Jaklič, pa nobenega liberalca, kar si lahko štejemo v čast. Ljudje so skoraj vsi in radi prihajali na volišče in volili našega kandidata. Slava jim! Lahko rečemo, da še nikoli ni bila agitacija tako lahka kot letos.
d l/. Škocjana pri Turjaku. V nedeljo, dne l<>. junija, je bil za našo faro lep in pomenljiv dan. Domači župnik g. Iv. Jereb so blagoslovili vogelni kamen za novo župno cerkev. Pred blagoslovom so nam razložili v krasnih besedah vso zgodovino far? in cerkve, ki je v mnogem oziru zanimiva. Na mestu, kjer je stala stara cerkev, je bil dal najprvo sezidati pred 600 leti eden turjaških plemičev kapelico na čast sv. Kacijanu v zahvalo za rešitev iz velikega gozda, v katerem se je bil izgubil. Ta kapelica se je ohranila tudi pozneje, ko ie bila sezidana cerkev — vzidali so jo vanjo, — in sedaj ko so to podrli, so kapelico zopet pustili kot drag spomin prošlosti. Z zanimanjem smo dalie poslušali, kako obsežna je bila nekoč naša fara in kako močno se je skrčila do danes vsled ustanovitve več samostojnih župnij. Pozornost ljudstva so posebno vzbudile besede K. župnika o lutrovski veri in njenih duhovnih, ki so en čas pastirovali v naši fari. Bili so štirje. Najimenitnejši med njimi je bil Primož Trubar. A čas hiti neizprosno naprej. Izginil je protestantizem in nastopili so zopet katoliški duhovniki in vršili svoj poklic v tej cerkvici stoletje za stoletjem do današnjih dni Bili smo zelo ginjeni in marsikateremu je zaigrala v očeh solza tihe radosti, ko smo zadnjikrat jemali slovo od že podrte cerkve in prosili Boga blagoslova pri zidanju novega svetišča, zakaj, prazno je delo brez sreče z nebes. Gosp. župniku pa kličemo: Le pogumno naprej! Res je obilo truda in skrbi, posebno ker je fara majhna, ali Bog bo že omečil radodarna srca. ki
Kooitiljub 1ÄJ7.
bodo darovala veselih rok, da mu čimprej zgradimo prostorno in lepo svetišče.
d Izredna sreča. Pravijo, da je težko najti stiriperesno deteljico in da je ne vidi vsak, kdor jo pa dobi, ta bo baje srečen. Potemtakem bi se imela nadejati velike sreče deKle Mici Jakše iz Javorja pri Turjaku. Našla je namreč v četrt ure 23 štiriperesnih deteljic. Da bi le bilo to ljudsko mnenje o deteljici resnično!
d Občinska volitev na Velikih Poljanah se ie vršila dne 26. junija. Med dvanajstere odbornike je to pot prišel en liberalec. To se je zgodilo po skrajni nemarnosti naših ljudij. Da se tudi na Poljanah dobi nekaj ljudi, ki so zoper versko stranko, in da so ljudje tako brezbrižni za odpor proti liberalcem, je to toliko grše, ker so Poljane le po požrtvovalnosti duhovnikov to, kar so. Ako bi ne bil duhovnik Nc vak založil lepe svote, bi bile Poljane še danes ena najoddaljenejših vasi ribniške župnije, v isti vrsti kot Makuše. Duhovnikovo delo je, da imajo mesto revne cerkvice podružnice, lepo, ponosito župno cerkev, da imajo lastnega duhovnika, ko so bili poprej le nekak privesek k skoro dve uri oddaljeni Ribnici. Iu za to dobroto hočejo poljanski neka-terniki ruva»i zoper duhovnika, drugi pa ob takem ruvanju drže mirno roke v žepu. Ej, Po Ijanci, lepo to ni in zavedno tudi ne. Se bolj klaverno-žalostna slika se nam pa pokaže, ako si volitev od bližej ogledamo. Ko so nasprotniki videli, da tudi v drugem razredu ne pro-derejo, jamejo zabavljati čez volivni imenik, naposled pa volijo s posmehom za namestnika dva reveža — kočarja. Taka je toraj vaša »Nova doba« — doba zaničevanja in sramote-nja nižjih slojev I Dobro, da vemo — pride še prav ! Vera za nazadnje in zaničevanje bornih trpinov, to je program Novodobarjev. — Toraj je Nova doba res — nova grdoba, kakor je »Narod« stara grdoba. Mi smo mi, ki kaj imamo! Naj bi še nasprotniki to tudi povedali v Ljubljani, kadar kateri izmed njih pritiska duhovske kljuke in poljublja duhovske roke in prosi košte za svoje sinove. — Da bi kje ženske volile v občinski odbor, do sedaj še nismo slišali. S to novostjo so se hoteli izkazati najprej poljanski liberalci. K volitvi so pripeljali šestdesetletno žensko. Mi ženski nič ne zamerimo, če krona svoje stare dni s takim iz-pričevanjem pred vso občino, — to je njena reč. Toda nevednosti naših izbistrencev se klanjamo do tal. Niti tega niso vedeli, da ženske ne volijo osebno in da jih za pooblastilo ni treba voditi na volišče. Cast in slava taki bist-rosti! In taki hočejo vladati občino! Naši možje naj se "pa uče iz tega: Šestdesetletna ženska gre na volišče za svojo stranko, kje si bil pa ti tisti dan? Ženska, ki spada za peč, gre na volišče, ti pa, ki spadaš na volišče, pa greš v grmovje. Vse narobe svet! — Žalostno spričevalo za očeta je gotovo, ako je sin boljši od njega. Tako spričevalo sta si priborila ob teh volitvah dva očeta. Eden ima sina, ki je vrl prvoboritelj med učiteljstvom za krščanska načela, sam pa ob volitvah liberalec. Drugega sin je pa nevstrašen krščanski borilec med višjim dijaštvom, oče pa doma protiduhovski godrnjač. Ali vam ne pride pri tem na misel dogodba v zadnjem »Domoljubu«? Sin, bogoslovec, je pisal liberalnemu očetu, da ga ne bo več pod domačo streho, ako bo oče volil nasprotno. In oče je res volil liberalno, sin pa tudi ni več prišel pod domačo streho, temveč kmalu potem so ga pripeljali domov — mrtvega. Možje Poljanci, vzdramite se' Ali ne poznate vaših liberalcev? Ali vam niso znane vse njihove umazanosti in podlosti zadnjih let. In vi bodete pustili, da bode ta tropček petelinov prekikirikiral vso poljansko občino, vi se bodete dali gospodariti od takih ljudi! Ako bodete še mižali, vam bomo pa mi
btrarn 423
odprli oči, da bodete videl' kako seme se zaganja v vas in spoznali, da jo je treba streti, da se ne bo ganilo več in zastrupljalo vaše zdravo ozračje.
Iz Zagorja.
d Zagorje ob Savi. Povožen je bil 19. m.
m. desetletni sin občinskega predstojnika v Kotrcdežu Frančišek Drnovšek.
d Dne 22. junija se je ponesrečil v rudniku v Kisovcu dvajsetletni kovač Ignacij Gričar. doma iz Suhadola pri Celju. Ravno je okreval od bolezni in nastopil vnovič delo v jami. Po neprevidnosti je šel nasproti motorju, ki ga je pritisnil k steni in zmečkal. Živel je še nekaj časa po nesreči.
d Strela je udarila na kresni dan okrog dveh zjutraj v cerkev sv. Urha. Zgorel je zvonik, zvonovi so popadali na tla, najmanjši se je ubil. Cerkev sama ni .dosti poškodovana. Pred nedavnim je udarila strela tudi v cerkev v Bukovju, kjer pa ni bilo večje nesreče.
d Tudi v Zagorju bi bili v nedeljo med deseto mašo kmalu imeli kres. Otroci so si nakupili bengaličnih vžigalic in se ž njimi igrali. Ena je priletela tudi na Montezov hlev, ki je krit s slamo in stoji ravno sredi hiš iu pred cerkvijo. K sreči so ljudje zapazili ogenj iu ga pogasili. Kako velika nesreča bi be bila lahko pripetila, posebno ker blizu ni dosti vode in če bi ta tudi bila, zagorska dolina nima nobene požarne brambe. Dve stvari tukaj pripomnimo. Prvič: vedno slišimo, da otrokom ne dajati ognja v roke, pri nas ga jim pa kar pro'dajajo. In zato se nihče ne zmeni. Drugič: že povsod so spoznali, da so potrebne požarne brambe, kdaj bodo to izprcvideli v Zagorju? Stvar je bila od neke strani skoraj popolnoma že urejena, pa Cobalu ni bilo všeč, da se farji v take stvari vtikajo, in zdaj zopet vse spi. Seveda, njemu ne more nič zgoreti, druge pozna pa le ob volitvah.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Dobrniča. Pazno smo prebirali »Domoljuba« 14. maja, kako so volili po raznih ktajih. Tudi pri nas v Doberniču so se zbirali možje, stari in mladi, tudi fantje, in so korakali proti fari tiho, mirno in zadovoljno, kot da bi šli na božjo pot. Oddajali so glasove v šolski sobi izobraževalnega društva. Naš kandidat je dobil 431 glasov. Gotovo veliko število v tako mali občini. Najbolj so se odlikovali možje iz selanske občine, za kar jim bodi izrečena vsa čast.
d Iz Škocjana. Dne 23. m. m. je umrl v Grosupljah, fara Škocjan, Miha Perun. Pokojnik je bil razumen gospodar; iz nič si je s pridnostjo in varčnostjo pridobil lepo imetje. Bil je odločen katoličan; vselej, zlasti ob volitvah je stal odločno na strani S. L. S. Bil je soustanovnik, skozi 10 let tudi odbornik Raii-ajznove posojilnice. Bil je star šele 52 let. Ko je nekoč pustil konje same na potu, ga je orožnik radi tega prijel. To ga je močno razjezilo in je spil nekaj kozarcev vina na to jezo. Začel je čutiti v prsih, bolezen se ga je lotila in hiral je tri leta, dokler ni podlegla njegova močna narava. Počivaj v miru, blagi mož!
d Iz Tržišča. Dne 23. junija se je vršil šesti redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Tržišču, registrovane zadruge z omejeno zavezo. Občni zbor se je vršil ob 3. uri popoldne v prostorih hranilnice in posojilnice v župrišču. Kakor je videti iz poročila načelstva je imela hranilnica, in posojilnica v svojem šestem upravnem letu 61.482 K 26 v. prejemkov, 55.006 K 44 vin. izdatkov, prometa 116.488 K 44 vin. Rezervni zaklad zadruge znaša 412 K 95 vin. Od lanskega leta je zadruga napredo-
vala za 16.961 K 09 vin. prometa. Pri volitvi načelstva so bili voljeni razun enega dopolnit-venega člana, vsi stari udje načelstva in sicer načelnikom dosedanji načelnik g. Andrej Ko-balj, posestnik v Gabrijelah, odbornikom pa sledeči g. posestniki: Anton Majcen, Janez Pokovec, Vincenc Majcen, Janez Johaut in g. Matej Noč, kaplan v Tržišču. V nadzorništvu ni druge izpremembe, kakor da je odstopil iz nadzcrništva č. g. župnik Franc Perpar in namesto njega je voljen članom nadzorništva č. g. Janez Hladnik, župnik na Trebelnem. Na tem mestu ne moremo odreči zaslug, ki so jo v tm letu pridobili zadrugi njen načelnik Andrej Kobal in odbornika M. Noč in Pokovec, ki uradujejo popolnoma nepristransko v pro-speh zadruge in v korist občanov. Bog naj rosi temu prepotrebnemu in nepristranskemu podjetju obilo uspeha! Z Bogom za narod!
d Dne 29. junija je v Tržišču umrla g. Ga-čnik, babica občine Tržišče. Naj počiva v miru!
d Iz Tržišča. (Po boju.) Kdor je zasledoval letošnje šele sedaj končane občinske volitve v Tržišču, mora, ako je nepristransk, soditi, da se je v ljudstvu izvršil nek preobrat. Kdor razmere v naši občini količkaj pozna, vé, da po tem potu, kakor je šlo dosedaj, ne bode šlo več dolgo naprej. Dosedaj je bila naša občina preprežena in zagrajena z vrvjo, spletno od liberalne aristokracije in birokracije; in ta vrv je zapirala dohod v našo sredo vsaki demokraciji. Par liberalnih velikašev je zapovedovalo in vodilo občino ter se igralo z ljustvom. O katoliški demokraciji se še nikomur san;alo ni, a vendar je gotovo, da bode tudi v Tržišču prej ali slej prodrla. Ta samo-pašna in proti ljudskim koristim delujoča liberalna trdnjava, začela je presedati tudi možem. ki so po mišljenju in dejanju liberalni. Prav vsled liberalnega samodržtva je nastala krajevna stranka (pijavške katastralne občine) katero so vodili zmernejši liberalci. Liberalni Tržiščani so pri prvi volitvi 27. decembra 1.1. temeljito propadli, ker se niso nadejali tako odločnega nastopa od svojih bratov. Pa ta nastop jih je zdramil iz spanja, začeli so z njimi boj, pa ta boj ni bil lahek, ker ljudstvo se je nagibalo bolj k zmernim pijavškim kot pa tr-žiškim zagrizenim voditeljem. Zato so začeli drugače: V rokah so imeli občinski imenik, ki bi bil vsled svoje imenitne sestave najboljši za ljubljanski muzej. Pričelo se ie strankarstvo, začelo se je ljudstvo begati, da ako pridejo Pijavčanje na površje, bodo prezirali Trži-ščane in vse ljudstvo, kar ga spada pod občine Tržišče, Dol, sami da bodo sedeli pri polnih skledah in nam dajali bore drobtine kakor evangeljski bogatin Lazarju. S takim in enakim pripovedovanjem so pridobili volivce, ki bi bili sicer volili z zmernejšimi. Pijavška stranka bi bila tudi sklenila pravičen kompromis z tržiškimi volivci, samo da vrže tržiške mogotce, a ji je spodletelo. Ljudstvo je že preveč navezano na svoje izkoriščevalce, katere se boji zapustiti, nekoliko iz strahu, nekoliko iz gospodarskih razlogov. Tudi niso vsi zaupali pijavški stranki, ker ako hočemo obstati pri izjavi nepristranski, moramo reči jasno in odkrito: Tudi pijavška stranka ni prava. Pijavški stranki manjka prave verske podlage, manjka dobrega programa. Je sicer mnogo boljša od stranke tržiških voditeljev, a manjka ji popolnosti. Ta stranka je nekak predboj, nekaka predpodoba Slovenske Ljudske Stranke, ki si bode tekom let tudi v tržiški občini pridobila podpore. Liberalci se te zmage ne morejo veseliti, ker sedaj ni zmoglo ljudstvo, zmagal je terorizem. V tem tonu kakor je šlo dosedaj, bode šlo še nekaj let, dokler ne spozna ljudstvo popolnoma svojih izkoriščevav-cev; takrat pa ko se bo ljudstvo zavedlo, sto-
pila bo v ospredje Slovenska Ljudska Stranka zmagonosno s svojim praporom in jasnim programom in takrat se bodo liberalci trkali na prsi, rekoč: Grešili smo, ker smo plemenitost in ideale ljudstva, ker smo narodno čuv-stvo teptali v blato. Sedaj bodemo slekli neči-murni lišp iz talmi-biserov rodu in prodiranje sovražnih trum. ker smo duševno čilost, vztrajnost, izobraženost, plemenitost in darežlji-vost nasproti ljudstvu zaničevali, prišel je nad nas maščevalec - ljudstvo.	R-
d Iz Tržišča pri Mokronogu se nam piše : C kr. deželna vlada v Ljubljani je ugodila našim tržiškim naprednjakom in občinske volitve dne IS. aprila t. I. potrdila. Vsled tega ukrepa c. kr. deželne vlade, zbrali so se dne 20. junija ob 5. uri popoldne tržiški odborniki k županovi velitvi in županom izvolili Alojzija Kneza, posestnika in gostilničarja na Trati. Prvim sve-tovavceni je izvoljen prejšnji župan Pelko, ostali svetovavci so: Janez Borštnar, Vincenc Majcen in Jožef Vidmar. Od novega odbora ni mnogo pričakovati, ker se bode skoro gotovo da! zopet voditi nekaternikom. — Zgradba lokalne železnice Trebnje-Št. Janž se je na več krajih pričela. Podjetniki so plačevali kmetom svet za to progo po 25 do 40 kr. kvadratni seženj. — V jutru 24. junija je treščilo v hišo in pod posestnika Franc Možina v Gabrijelah. Omenjeni ima pet nedoraslih otrok in je tedaj podpore skrajno potreben. Zavarovan je menda za malo svoto pri »Sla-vlji«. — Dne 14. t. m. pa je treščilo v Kamniškem, župnija St. Janž, v zidanico Kneza starejšega iz Koluderja. V zidanici je bilo polov-njak vina. ki so ga rešili. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!
— V bolnico v Kandijo so pripeljali sinoči okoli štiri leta starega otroka iz Račne pri Trebnjem, ki je padel z domače črešnje in si zlomil nogo.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Vabilo k slovesnemu blagoslovu zastave katol. del. družbe v Idriji, ki se vrši v nedeljo, 14. julija. Spored:
Dne 13. julija:
Ob 9. uri zvečer:
Podoknica kumici blagorodni gospe Albini Trevnovi.
Dne 14. julija:
1.	Ob pol 11. uri dopoldne: Sprejem gostov.
2.	Ob 11. uri: a) Skupen odhod društev v župno cerkev sv. Barbare, b) Tiha sv. maša. c) Blagoslovljenje zastave, č) Obhod po mestu.
3.	Ob pol l.uri popoldne: Skupni obed pri g. Fr. Didiču.
4.	Ob 2. uri: Ogledovanje mesta.
5.	Ob 4.
uri popoludne: Vrtna veselica pri g. Fr. Didiču :
1.	* * * Svoji k svojim! Koračnica. Godba.
2.	J. Aljaž: Domovini. Mešan zbor.
3.	Conradi: Wien, wie es weint und lacht. Uvertura. Godba.
4.	P. A. Hanel : Delo nam je slast. Koračnica. Moški zbor.
5.	Absenger: Kohlrösel. Pesem. Godba.
6.	H. Volarič: Slovan na dan. Mešan zbor s sopran in alt solo.
7.	Hajdrih: Jadransko morje. Godba
8.	A. Sabec: Prolog. Deklamacija.
9.	P. H. Sattner : Opomin k petju. Mešan zbor s spremljevanjem godbe.
10.	C. M. Sichrer: Dunajska dekleta Valček. Oodba.
11.	Fr. Gerbič: Slovanski brod. Moški zbor.
12.	Jos. Gleisner: Za srce in čut. Valček Godba.
13.	J. Aljaž: Oj z Bogom ti planinski svet! Mešan zbor s tenor solo.
14.	I. pl. Zaje: V boj! Godba.
15.	N. N.: Na straži. Moški zbor z bariton
solo.
16.	F. Emeršič: Brdki polkovni trobentač. Koncentna polka. Godba.
17.	J. Aljaž: Ujetega ptiča tožba. Mešan zbor.
Vstopnina prosta.
Vnanji gosti naj naznanijo število udeležencev, ki se bodo udeležili blagoslovljenja zastave. Naznani naj se čas dohoda z železnico v Logatec, da se bodo vozovi pripravili. Vožnja iz Logatca v Idrijo in nazaj bo stala okoli 3 K. Za prenočišča v Idriji bo preskrbljeno. Naznaniti je tudi število da se ve pripraviti kosilo pri g .Didiču. — Društva, ki se bodo slavnosti udeležila z zastavo, naj naznanijo to pravočasno pri pristojnem okrajnem glavarstvu.
n Procesija sv. Ahacija. Dne 22. junija na praznik sv. Ahacija se je svečano obhajala običajna rudarska procesija pod vodstvom preč. g. dekana M. Arko in 8 č. gg. duhovnikov. Obhoda z Najsvetejšim se je udeležilo poleg obilnega občinstva tudi uradni-štvo, šolska mladina z učiteljstvom in realci s profesorskim zborom. Manjkal je le izza njegovega županovanja znani Drag. Lapajne, ki se kot učitelj francoščine na mestni realki, v vsem življenju ravna vedno po francoskih uzorih. — Popoldne na sv. Ahacija dan je bila na »Zemlji« veselica.
n Dvojna mera. Ko so rudarji zadej Fran-čiškovega šahta razstreljevali hrib za rudniške potrebe in je nekaj ilovice priletelo vsled razstrelbe na cesto in čez, takoj so ,>e naznanili dotičniki pri sodniji. Nekdanji župan in sedanji učitelj francoščine itd. Drag. Lapajne pa je razstreljaval grobljo za svojo hišo v sredi mesta, da je pokalo cele dni kakor pri Port Arturju ,ko so ga Japonci obstreljavali in javnost teh pokov ni slišala in tudi ne videla grušča in kamenja, ki je sem in tja frčalo na cesto in most, da so bili ljudje v smrtni nevarnosti ! Pač res, ponekod je dvojna mera v bujni rasti! Eni smejo početi, kar se jim zljubi. drugi bi pa še kmalu dihati ne smeli.
n Izvrsten vzgojitelj. Neki učitelj se je izrazil, da je soc. demokrat Pohaja tudi vedno s Tončetom Kristanom okrog; no, pa to je njegova privatna zadeva! Le to bi radi vedeli, kako more tak učitelj otroke versko-nravno vzgajati, kakor to zahteva državna šolska postava.
n Birma. V petek ob pol šesti uri je dospel prevzvišeni gospod knezoškof Anton B. Jeglič v Idrijo ter bil sprejet od učencev tukajšnje rudniške šole pod vodstvom učitelj-stva na mostu pred Kosom in od duhovščine pri cerkvenih vratih. Župana Šepetavca ni bilo blizu, da bi pozdravil visokega gosta v imenu mesta Idrije. Cemu neki bi se človek zameril gotovim osebam! — V cerkvi je gosp. knezoškof vsprejel dekleta v Marijino družbo. Zvečer so napravili visokemu gostu pevci k. del. družbe in godbeno društvo lepo sere-nado. Čudno, da ni nihče nagajal, kakor je pri nas navada ! Na praznik sv. Petra in Pavla je prevzvišeni gospod že zgodaj zjutraj začel spovedovati, ob deveti uri bral sv. mašo in potem imel govor. Po pridigi je delil zakrament sv. birme. Birmancev je bilo vseh 739, ker so bili birmani tudi otroci drugih župnij okoli Idrije. Popoldne se je gospod knezoškof odpeljal okrog 4. ure na Vojsko, tamošnjo prenovljeno cerkev blagoslovit.
Poslanci državnozborskega slovenskega kluba.

Dr. Iv. Benkovič
Fr. Demšar
Jožef Fon
Jožef Gostinčar

Dr. Ant. Gregorčič
Dr. Janko Hočevar
Franc Jaklič
i'Dr. A. Korošec
Dr. Jan. Ev. Krék
Fr. Plšek
J. Pogačnik
Franc Povše
J. Roškar
Fran Suklje
Dr. Iv. Šusteršič
Dr. Ignacij Žitnik
n Tombola. Obrtniška bolniška blagajna je napravila tombolo v svrho lastne opomoči. Ljudstva se je kar trlo pred cerkvijo na trgu. ki je pazljivo poslušalo in črtalo na tablicah klicane številke. Dobitki so bili lepi in obilni. Vola je dobil rudar I. Jurjavčič, šivalno maši-iio šivilja A. Kosova in politirano omaro za obleko pa rudar L. Baloh. Učitelj gospod Žabec se je najbolj trudil, da je imela tombola tako dober vspeh. Njemu torej prva zahvala! Kristan bi se bil pa tudi moral vdeležiti tombole, ker so v njegovem obč konzumu bili kupili dobitke. Nehvaležnost je grda stvar! Koliko bolj bi bilo počaščeno vse občinstvo, ko bi bil on sukal svojo častito osebo okrog odra! Zlomka vendar, da se Tonček na to ni spomnil.
n Blagoslovijenje zastave. V nedeljo, 14. julija t. 1. se bo blagoslovila zastava kat. del. družbe v farni cerkvi sv. Barbare v Idriji. Na predvečer te slavnosti — to je v soboto — bodo pevci in godbeno društvo napravili ku-inici g. Trevnovi bakljado. Ta dan ob 6. uri in v nedeljo dopoldne se bodo vsprejemali gostje pred društveno hišo. Za prenočišča do-šlih gostov bo preskrbljeno, ravno tako tudi za vozove iz Logatca v Idrijo in nazaj. Za-toraj naj naznanijo društva, ki bodo došla v Logatec število članov, da se bode vožnja uredila. V nedeljo bo ob 10. uri v župni cerkvi — kakor ponavadi — peta sv. maša. Za goste, ki bodo došli ob deseti uri dopoldne v Idrijo, bo ob 11. uri tiha sv. maša. Ob pol 12. uri se bode zastava blagoslovila. Po blagoslov-Ijenju bo obhod vseh društev z zastavami in godbo na čelu okoli mesta v gostilno g. Didi-ča. kjer bo na vrtu pripravljeno skupno kosilo. Med kosilom bode koncertiral družbeni orkester. Ob dveh popoldne bo ogled mesta in ob 4. uri popoldne pa na vrtu gospoda Di-diča veselica s petjem in godbo. Somišljeniki, vdeležite se te izvanredne slavnosti v mnogo-brojnem številu! Pokažite, da je nas veliko, ki smo enih mislij in enega srca! Merodajne kroge, ki imajo skrbeti za varnost in prostost vsakega državljana, pa prosimo, da bodo skrbeli za red in mir, da se ne bodo tuji gosti zgledavali!
n Shod. V nedeljo 23. junija je katol. politično društvo za idrijski okraj sklicalo shod v Didičevi gostilni. Udeležilo se ga je precejšnje število udov. Sklenila se je resolucija na c. kr. vlado, naj se na čipkarski šoli v Idriji še nadalje vzdržuje kurz za nadaljno izobrazbo deklet, ki so dovršile sedmi razred ljudske šole. Nameravalo se je namreč ta kurz ustaviti, pa bi v doglednem času na Kranjskem imeli po čipkarskih šolah samo Nemke ali pa Cehinje za učiteljice. In to bi bila velika krivica za slovensko ljudstvo, ki je že toliko nadarjeno, kot oba imenovana naroda! Resolucijo je obljubil podpirati na shodu navzoči državni poslanec gospod Josip Gostinčar, ki je potem tudi v daljšem govoru pojasnil razmere v državnem zboru. Za tem shodom je imelo rudarsko strokovno društvo svoj ustanovni shod, ki si je izvolil tudi že predsedništvo. K temu za idrijske rudniške delavce prepotrebnemu društvu je že pristopilo precej udov in jih bo še čedalje več, kakor upamo.
Iz raznih krajev Notranjske.
Liberalen mir v Postojni. Liberalci venomer vpijejo nad našimi somišljeniki, da kalijo mir po Postojni; so res kakor volk, ki se je hudoval nad jagnjetom, ki je pil nižje pod njim na potoku, češ da mu vodo kali. Naši niso za vse surove napade in zmerjanja, za pretenje in zaušnice, ki so jih od liberalcev prejeli niti črhnili, ker vedo, da je pod našo
čast, takim ljudem z enakim povračevati. Tudi niso naši nobenega sodišču ovadili zaradi prestopkov pri volitvah, ker hočejo miru s sosedi. Bodite nam hvaležni za to! Puštite že tudi vi enkrat naše somišljenike pri miru. kakor mi vas pustimo. Naj neha že enkrat luna trkati Ježa in njegovo basovsko vojsko, ki misli, da bodo s svojim trompetanjem premagali vrlega našega somišljenika v dolenjem koncu. Spodobi se res, da ga počastite s svojimi srebrnimi glasovi iz svojih žejnih grl, katere vam gospod Dekieva z vin«ko kolofonijo maže! Gospod Dekieva že vé, da zdaj, ko ni več tajna volitev, lahko sam sliši vaše glasove, zato vam daje za pijačo. Preje mu vsa njegova pijača ni pomagala !
Zahvala. Iskreno zahvalo izrekam cenjenim gospodom darilcem, ki so v znesku 534 K 90 v za popravo občinske poti darovali, ter nam s tem do dobre vozne boti pripomogli. Dal Bog jim obilo sreče1 Strmca, 26. junija 1907. Anton Vidrih, odbornik.
Umrl je v Postojni dne 8. junija občinski tajnik g. Frančišek Ukmar, v starosti 53 let. Rajnki je že delj časa bolehal, a se je vsled svoje pridnosti še vedno silil v delo. Bil je mož blagega srca in poštenega krščanskega prepričanja. Zapušča vdovo in štiri male otročiče. Rodovini naše odkritosrčno sožalje!
Iz Gor. Logatca. Naši liberalci še vedno kuhajo jezo zoper g. kaplana. Pravijo: ta hinavec i. t. d. nas in naše nazore trobi med svet v tem preklicanem „Domoljubu". Nas druge imajo za tepčke zabite, ker nismo trgali hlač po ljubljanskih šolah in zato smo nezmožni povedati kaj pametnega v širši krDg, le zapomnimo si to čast Logatčani. Prijatelj dopisnik le pazi, da ne spraviš g. župana v ogenj, da se spozabi in vzdigne roko — ker je že sklenil da bo dal klofuto g kaplanu. Sicer pa naj, saj ima Pekovka tudi za take nekoliko ričeta ali morda ravno istega dobi, kot ga je namenil g. kaplanu. Dobro so pa naredili dopisi že s tem, da so tako sijajno pokazali pravo farbo, ti liberalni potuhnjenci, da jih je ljudstvo bolj spoznalo in se ve ravnati! Ni vam všeč, da hodimo po gesiu: „Svoji k svojim" namesto k vam, pa zna priti še kaj takih, ki vam bo še manj ljubo in bo malo odkrilo liberalno čast, ako ne böte bolj ponižni. No sedij ko se je kolovodja Hribar že toliko poklerikalil, smemo biti gotovi, da se bojo tudi naši liberalni štacunarji zopet za pet let in pol poklerikalili To so pa možje, to. Eden se je pa urezal. Mislil je po svojem prepričanju, kjer bo zmaga tam bo bolje za me. No zdelo se mu je, da bo zmagal demokrat gotovo in šel je volit Kopača, ah, pa ga je bilo sram, ko je nazadnje le moral vrjeti, da se je zmotil. Kako rad bi bil zapalil kres zmage, pa ga kot pristaš brezvercev, ni smel. To so značaji, ki sc jih Slovcnci po pravici lahko sramujemo. Drugič pojasnimo tudi nekoliko naše sodnijske razmere in postave.
Logatec. Kar lepo tiho so se zbrali — in po seji lepo molčali — pa smo vendar izvedeli mi logaški „nazadnjaki", da ima naša napredna občina dva novopečena častna občana, gospod Julij Lenahsi in pa prezaslužni sodnik dr. Adolf Kraut sta ta ljubljena odiiko-vanca. Komu je neki prišla ta srečna in logaško občino tako osrečujoča misel v pre-modro glavo? Sto na eno stavimo, da se je porodila v dični možgarni našega slavnega penzijonista Vončina. Mož ima 24 ur na dan
časa za premišljevanje, in viržinka, ki jo celi dan žuli mu ustvarja še druge bolj kolosalne ideje — kot je ta, da naša občina živo p0. trebuje kar dva častna občana. Ko je stvar dobro premislil in zasnoval jo je pa tudi krepko podprl rekoč: Slavni zbor! Cast imam slavnemu zboru predložiti, v uvaževanje misel, ki mi ne da spati celi dan — pardon celo noč Naša občina je izmed vseh naprednih občin najnaprednejša - a v eni reči pa zaostaja daleč za drugimi manj naprednimi občinami — nima še častnih občanov, ki bi ji dajali šele pravi sijaj napredka. Dolgo časa sem izmed številnih zaslužnih mož izbiral da izberem prave može po zaslugah in naprednem mišljenju in res se mi je to posrečilo. Kaj menite katera sta dva moža, vredna tacega počastenja? Ali morda mislite na g. glavarja, ki nam je napravil tako lepo in res krasno pot nad pol ure dolgo? Ali g. nadinženirja Jakšeta, ki ga je pri tej vsekako za občino koristni stvari podpiral — in še za pot lepo skrbi? Pa ja ne mislite na g. župnika, ki je sicer z velikim trudom in stroškom popravil f. cerkev — ali on je far in duhovna niti v obč. odbor nikdar — kaj še le. Sicer je to vseh prokleta dolžnost, bomo mar mi napred-njaki blato gazili! Vidim, da Vam moram pomagati iz Vaše vidne zadrege. Poglejte na čelo mize in na stran pa vidite moža iz Vaše srede, ki zaslužita popolnoma to odlikovanje. Zasluge njihove našteti bi se reklo mlatiti prazno slamo. Prašam Vas, ali nista g. Julij Lenahsi in g. sodnik dr. Štefan Kraut osrečila našo občino s krasno c. kr. sodnijsko hišo, ki kakor velik magacin kazi-pardon — krasi našo lepo vas? Ali ni to velika korist za obrtnike vsake vrste, da bodo imeli pri hiši vedno dovolj dobrega zaslužka in to takoj. Krovci in pečarji, zidarji in streharji in pleharji. Da, obrtni stan moramo tudi naprednjaki in ne samo klerikalni nazadnjaki podpirati — in pri naši sodnijski hiši sta gosp. župan in njegov mentor že vse tako narediti dala, da bo vedno dosti zaslužka. (Živijo-klici.) Vaši vzneseni klici mi pričajo, da ste tudi vi z menoj edini. Pa pojdimo dalje! Naš premodri gosp. župan in velezaslužni g. sodnik sta tista, ki sta vso zadevo s c. kr. uradi tako vspešno vodila, da najemščina od hiše ne bo obresti od izposojenega denarja pokrivala — zato bodo pa občinske doklade trikrat večje — in te naklade bodo te proklete klerikalce posušile, kajti kakor veste mi c. kr. uradniki tako ne plačujemo nobenih občinskih doklad. „Živijo obč. doklade". - Še dveh velikih zaslug se moram spominjati, ki si jih je g. župan stekel na dan volitve 14. maja in nekaj dni kasneje. Ko je namreč naš napredni kandidat tako slavno klerikalca Gostinčarja premagal, je vzkipelo napredno srce našega župana, da je ob pozni uri on in njegova blaga soproga — popeval po vasi take podoknice — da nismo — vsa) jaz ne kakor sem — tacih, in od tacih še slišal. O tem ne bom dalje govoril — kdor izmed navzočih je bil kakor jaz tako srečen, da je slišal te krasne izbruhe naprednosti našega župana — ta naj hvali bogove — da so nam poslali njega načelovat naši občini. Za svoje prepričanje in naprednost bi šel v smrt če treba — a še rajši bi pa postavil vse klerikalce, ali jih zabil v zemljo, — da bi ne gledali liberalnega solnca — ali Pa poslal mračnjake v mračni mesec — ker pa žali Bog tega sforiti ne more — je pa zaiel
po nasvetu svoje „blage" soproge pošiljati vse klerikalne volilce v Hrušico, — da jih požro medvedje in volkovi — kar je za našo sveto, napredno stvar skoraj vse jedno. Pa kaj hočem kopičiti zaslugo na zaslugo — vsaj vsaki ve, da je naš župan poosebljena pravičnost in nepristranost. Postavim: Vaščani iz Gor. vasi bi radi imeli vodovod, župan bi Vam ga iz srca rad dal, vsaj njega to ne stane ne vinarja - a čemu bodo klerikalci vodo pili -naj gredo rajši pit županovo „močno" vino, katerega ima polne barigle in zraven naj si dajo tudi v njegovi prodajalni kaj postreči. -Ali ti butci mislijo, da je g. župan napravil trgovino in krčmo sam zase, ali pa za liberalce? On je kot krčniar in trgovec največji kozmopolit, le kot župan je in mora biti napreden — kar mu je le v čast in slavo. Ker vem slavna gospoda, da isto tako kot župana cenite tudi našega prezaslužnega gospoda sodnika in odbornika — zato bi se osmelil izmed neštetih zaslug njegovih za našo napredno občino omeniti le eno, a to tehtno Gospod častni občan se je v svoji veliki ponižnosti odločil stanovati v novi občinski sod-nijski hiši — to pa za našo občino ne samo častno ampak tudi zelo koristno, zato se pa njegova ponižnost ne sme samo nagraditi s tem, da mu na stanovanju popustimo 200 K letne najemnine, katero bi gotovo kak nazadnjaški klerikalec rad plačal — izvoliti ga moramo tudi za častnega našega občana, ker tolika požrtvovalna ponižnost se ne da plačati z denarji nikdar. Jaz sem govoril — si. gospodje odborniki pa sklenite." Isto skleneti uvaževavši vse zasluge dičnih mož. — In so sklenili oziraje se na te izvanredne zasluge vrlih mož pisati tja na Dunaj po krasne diplome častnega obČanstva. In tako bo naš ku-javi župan in njegov mentor zopet načeloval občini nesebično in nepristransko kakor je vajen. O srečna — presrečna občina!
Primorske novice.
p Vsled tetana, krča, ki nastane vsled malih ran in povzroča grozne bolečine, umira zadnji čas v Trstu mnogo osen. 22 junija je »mrl vsled tetana 17 let stari Dominik Kova-čič. Kovačič se je v trgovini gospoda A. Zgu-rja v Trstu zbodel ko je prenašal neki zalx>j. Varujte se in ne zanemarjajte takih malih ranic! Ce se kdo neznatno rani. recimo na bosi nogi ali po pod nohtom na roki, navadno s kakim pezdirjem na prašnih lesenih tleh, je velika nevarnost, da se stvori v rani vsled Posebnih bakterij strup, ki se nazivlja tetani"; ta strup povzroči potem tetanus (Starrkrampf). Bolečine so grozne in vedno smrt-nonosne.
I' Mož umoril svojo soprogo. V okolici Labina (okraj Pazin) je policiji došlo poročilo, •Ja jc nenadoma izginila iz hiše posestnika Miletta njegova soproga. Preteklo soboto pa so našli truplo pogrešane žene v suhi strugi Potoka, ki teče skozi vas, pokrito s prstjo 111 kamenjem. Ker so takoj jeli sumiti, da je najbrže Miletta sam umoril svojo ženo in jo zanesel na oni kraj, so ga izročil okrajnemu sodišču v Labinu.
P Občinske volitve v Pulju. Občinske volitve v Pulju se bodo vsekakor še enkrat vršile. V tretjem razredu je kamora zmagala s 150 glasovi večine. Opozicija je vložila protest, na katerega podlagi bodo sedanje volitve
gotovo razveljavljene, kajti za kamoro je glasovalo 80 mrtvih, s ponarejenimi pooblastili W) oseb. zakonitih glasov opozicije je bilo zavrženih 254 in nad 20 tujih podanikov je glasovalo za kamoro, torej — -114! V kratkem bo kamori v Pulju odzvonilo! V II. razredu so tudi Lahi zmagali. V I. razredu ie gospodarska stranka dobila 145, italijanska stranka 148 glasov. Gospodarska stranka .ie vložila 8 utemeljenih protestov.
p Tržaška podružnica Raiaeiove družbe
je od 1. januarja 1906 do 28. februarja 1907 pomagala 612 izseljencem. Odpirala je 114 pisem in sprejela 18 pritožb na zapisnik. (Trst, (nacinto Qallinaó. I.)
p Tržaško-koprski škof prevz. g. dr. Nagi
je izdal na svojo duhovščino poseben poziv za varstvo izseljencev, v prvi vrsti za varstvo deklet, katere vabijo raznovrstni sleparji v vsemi pretvezami in sladkimi obljubami v tujino.
P Za komenskega dekana je imenovan č. g. Ig. Valentinčič, župnik v Renčah.
p »Primorski Ust« poroča, da je na celem svetu približno 93 milijonov ter 550 tisoč konj. Na Evropo pade približno 38 milijonov konj.
Iz okolice Podgrada se nam piše: Tu pometajo naš. uradniki z nami kot z metlami. Ce pridemo tri ure daleč v sodišče in prosimo uradnika za to ali ono uslugo, tedaj nain navadno še odgovora ne da, ako nisem gosposko napravljen, ali pa pravi, pridi drugič, danes ne utegnem. Tako delajo z nami, kmeti, tisti, ki jih mi plačujemo. — Jako kruto postopa z rami gozdni nadzornik Petrič. Pri nas na Primorskem so že itak hude gozdne postave, a nadzornik postopa še hujše nego zahtevajo postave. Da« ubogi kmet! Ako nam ne bi poma-g'tli še duhovniki, morali bi zapustiti svoja bivališča in iti s trebuhom za kruhom.
Štajerske novice.
š O strašnem požaru v Drgonji vasi in Mihovcah se nam poroča: Škode je nad 150 tisoč kron, le polovica je pokrita z zavarovalnino. Ker so v istem času vaščani seno sušili na oddaljenih travnikih, imajo nekateri pogo-relci in šolarji le najbornejšo obleko, ker je mnogim vsa obleka, vsa hrana, vsa premičnina popolnoma zgorela. Izmed ponesrečenih 33 hišnih številk so si le nekateri mogli kaj malega rešiti, ker je požar divjal na štiri stra ni, a so se še pri tem nevarnem delu mnogi hudo opekli. Pri neki hiši poldrugo leto starega otroka niso mogli plamenu iztrgati. Ubogi stariši! Ker Cerkovčani pogorelcem vedno radi pomagajo, priporočamo jih v tej hudi nesreči vsem blagim Slovencem. Vsako darilo v denarju ali obleki bode dobro došlo in hvaležno sprejeto. Nekateri šolarji nimajo kaj obleči, da bi prišli v šolo. Podarite jim kak kos obleke! Darove sprejme župnijski urad in bralno društvo v Cirkovcah, pošta Praga rsko.
š Stoletnica dr. Josipa Muršca. Sto let je
preteklo, odkar se je v Bišu v Slovenskih goricah rodil Josip Muršec. Na rojstno hišo so mu letos vzidali lepo spominsko ploščo. Dr. Josip Muršec je vodil leta 1848 graško društvo »Slovenijo« in z njo vse politično življenje štajerskih Slovencev. Spisal je nadalje slovensko slovnico v slovenskem jeziku s tem omogočil reden pouk slovenskega jezika v šolah Murščeva slavnost se namerava pri Sv. Bolfanku v Slovenskih goricah vršiti meseca avgusta.
š Železniškega čuvaja povozil vlak. Pretečem teden je mešani vlak, ki pelje iz Ljubljane na Dunaj povozil pri Tremarjih blizu Celja železniškega čuvaja Franca Pavčnika. Nesrečnežu je šlo kolo preko glave in mu zdrobilo eno roko in eno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je čez pol ure umrl.
š Duhovske vesti. Za mestnega župnika v Slovenski Bestrici je imenovan č. g. Franc Bohak, stolni kaplan v Mariboru, za mestnega župnika v Slov. Gradcu pa č. g. Alojzij Cižek. mestni katehet v Mariboru.
š V Ljutomeru je bil zopet izvoljen za župana notar Thurn.
Koroške novice.
k Cesar v Celovcu. Dne 22. junija se je mudila v Celovcu dunajska dvorna komisija ix>d vodstvom podpolkovnika poveljnika cesarskih jezdecev. Pregledali so sobe v deželnem dvorcu celovškem, kjer namerava stanovati cesar meseca septembra ob vojaških vajah. Komisija se ie odpeljala nato v St. Vid ob Glini.
k Cesarske vaje na Koroškem so napovedane od 2. do 9. septembra in sicer se jih udeležita graški in inomoški armadni zbor. Cesar bo stanoval v celovškem deželnem dvorcu dva dni. kjer bodo bivali nadvojvoda Leopold Salvator in Friderik, vojni minister in minister dež. brambe in fem. Paarmann. V St. Vidu bo nameščeno vodstvo vaj. Prestolonaslednik Franc Ferdinand bo stanoval v St. Vidu.
k Nesreča v gorah. Iz Podljubelja nam poročajo: Na Harlovcu blizu Borovelj se je ponesrečil Valentin Fajčaher iz Dol. Padel je 150 m globoko in z razbito glavo in udi obležal na neki skali. Tovariši so ga zgubili iz oči v nedeljo zjutraj ob 5. uri; najden pa je bil šele v ponedeljek zvečer. Harlovc sicer ni nevaren hrib, če pa se gre po njem sprehajat človek, ki ima polno glavo žganja kakor Fajčaher, pa tudi on zahteva svojo žrtev.
k Koroški Slovenci in »Slovenski kiub«. »Slovenski klub« je sklenil podpisovati interpelacije in predloge poslanca Grafenauerja ter to že javil vodstvu koroških Slovencev.
k Slovenskih glasov ob letošnjih držav-nozborskih volitvah je bilo oddanih 9441. To število kaže, da gresta koroškim Slovencem najmanj dva poslanca, in celo trije, ker je n. pr. nemški poslanec Dobernig bil izvoljen v Celovcu samo z 2009 glasovi, in Pirker v Št. Vidu z 2358. — Izmed vseh poslancev na Koroškem je bil izvoljen Slovenec Grafenauer z največ glasovi. Pomisliti je treba, da bi bilo število slovenskih glasov še večje, ako bi bili v vseh okrajih postavljeni slovenski narodni kandidatje. Ne, slovenski narod na Koroškem še ne umira; to so pokazale te volitve.
k Slov. krščansko soc. zveza za Koroško h kateri bi pristopila vsa koroška nepolitična društva, se namerava v kratkem ustanoviti.
k Dež. poslanec mesta Beljaka K- Ghon je odložil svoj mandat.
k Japonce je posnemal neki 781etni Jurij Panckharter iz Podgorja, ker si je hotel s samomorilnim namenom trebuh prerezati. Rabil je britev ter se tudi ranil na vratu. Oddali so ga v celovško bolnišnico, pa bo težko okreval.
Iz raznih krajev.
Slovenske vesti iz Amerike. V Cleve-landu sta umrli gospa Ivanka Jeršan iz Prečne pri Novem mestu in ga. Kralj soproga slovenskega brivca. — Evgen Veselič se je podal 3. t. m. iz Cikage s prijateljem na obisk k Ivaniču v Oerry. Ko je na povratku korakal čez tir Lake Skore železnice, zapihal je močen veter; da bi se ga ubranil, potegnil je na oči klobuk, a to je bila njegova smrt. Od nasprotne strani je namreč drvil brzovlak, ki ga Veselič ni videl, ga podrl na tla, ter mu odtrgal glavo. Možgani so bili raztreseni po železniški progi, truplo pa tako razmesarjeno, da ga ni bilo mogoče več spoznati. — V cheve-landski mestni bolnišnici je umrl 28 let stari Edvard Vržon doma z Vrhpolja. V Ameriki ie bil šele 1-4 dni. — V Elyju je za sušico umrla ga. Marija Malerič stara 22 let. Svojemu žalujočemu soprogu zapušča štiri nedorasle ctroke.
Slovenska in hrvaška šola v Aieksandriji. — Na pomoč aleksandrijskim Slovencem in Hrvatom! Slovenci in Hrvatje v Aieksandriji razpošiljajo naslednji oklic:
Domoljubni Vaši rojaki v Aieksandriji vemo. kako mnogi Slovenci so se tu odtujili svoji domovini. Živimo raztreseni v velikem mestu brez skupnega središča, ki bi nas družilo. Hujše je to glede otrok Slovencev, ki še to malo kar slišijo v domači hiši slovenskega jezika, pozneje pozabijo, ker se ne uči v šoli, in tako se odtujujejo domovini. Da bi zboljšali te žalostne razmere, ki gotovo niso častne našemu narodu, se je osnovalo društvo Slovencev in Hrvatov, z namenom, da bi ustanovili za nje ljudsko šolo v Aieksandriji. Temu povabilu se je odzvalo lepo število naših domoljubnih rojakov — vendar troški so veliki — in naši ljudje niso bogati. Kadi tega se obračamo na Vaše plemenito srce s prošnjo, da nam pomagate pri tem domoljubnem podjetju, ter da isto tudi svojim prijateljem priporočiti blagovolite. Darove izvolite poslati tajniku: g. Phil, de Wolff, avoeat à la Cour — Aleksan-drie. Imena darovateljev objavimo v časnikih v domovini. V nadi, da se odzovete tej naši domoljubni prošnji se Vam p. n g. vnaprej zahvaljujemo Vaši rojaki na tujem. Aleksan-drija, meseca maja 1907. Za predsednika: podpredsednik A. Leban, lastnik tovarne — tajnik dr. phil. Vit. Wolff odvetnik.
Ameriški Slovenci se svare pred naroče-vanjem in branjem ostudnega lista »Glas Svobode«. ki se tiska v Čikagi. Ta list je ravno-tako sirov in umazan kakor kranjski »Slov. Narod«. Njegovi uredniki so stali radi grde pisave že pred porotniki in bodo obsojeni na velike kazni. Varujte se torej, dragi rojaki, tega krivega preroka, da vas ne zapelje.
Iz Marksloha ob Reni (Nemčija). V nedeljo 16. junija priredilo je izobraževalno društvo sv. Barbare v Hambornu žaloigro »Garda Moreno« vsim pričujočim v splošno zado-voljnost. Najprvo nam je gospod predsednik društva opisal življenje znamenitega moža, katerega spoštuje in občuduje več kot pol sveta. In takoj ob začetku predstave, so želi igralci polno hvale, posebno pa še črni Indijanec, s svojo zgovornostjo. Da tudi zabave ni manjkalo, uredil je gospod predsednik društva. vse potrebno, namreč, da se je med dejanjem zapela marsikatera mična pesmica. Marsikatero oko se je rosilo radosti in veselja. Dragi rojaki! Tukaj imamo lep zgled, kaj premore sloga društva. Želeti je, da bi se tudi sosednji naši rojaki oklenili tega naprednega društva. — Vzdramite se iz spanja in ne ozirajte se na levo in ne na desno, ampak naravnost po napredku. Da je društvo v svojem mladem cvetju, za tako težko predstavo do-
zorelo, gre gotovo v prvi vrsti največ hvale g rektorju, predsedniku društva, in še enemu duhovnemu sotrudniku. V imenu tukajšnjih Slovencev vama kličemo: »Bog vaju še dolgo zdrava in delujoča ohrani med nami, pastirja med ovčicami. Vsem igralcem pa v imenu poslušalcev čast in hvala. Le tako naprej in kmalu zopet na svidenje!
NEMIRNO GIBANJE V ANGLEŠKI INDIJI.
A 11 a h a b a d , 1. julija. Policija v Kal-kuti ie pri pregledovanju trgovinskih knjig več tvrdk v Kalkutti prišla na sled dejstvu, da se je v zadnjih dveh letih razprodalo neznansko mnogo orožja med domačine. Uvede se stroga preiskava.
Narodno gospodarstvo
Zaklad kmetijstva.
Ljubi kmetovalci; pridite blizu, pridite vsi in porazgovorimo in posvetujmo se, kje da se naj lotimo, da spravimo slovensko živinorejo, zaklad kmetijstva, v pravi tir. da bomo imeli od nje kaj koristi in blagoslova.
Mi, dragi stanovski tovariši živimo v 20. stoletju. Časi so popolnoma drugačni kot so bili preje, niti možje, ki žive 50 let, ne mislijo, ne delajo več tako, kot za časa njihove mladosti.
Raznovrstne iznajdbe, orjaški napredek na vseh poljih, silno razpredena prometna sredstva z brzojavom in telefonom so svet popolnoma predrugačile in ne vemo in ne slutimo, kdaj bo konec tega napredka. Tudi v kmetijstvo je prišlo drugačno življenje Tropoljno gospodarstvo s svojimi norostmi, nespametna reja živine, žalosten način obdelovanja polja itd. je pri kraju in le v ovčjo kožo zavita neumnost se še drži starega kopita in sedi v blatu.
Preje se redili ljudje živino, češ, ker so potrebovali gnoja, brez živine ni bilo mogoče gnojiti. Danes smo prišli tako daleč, da umemo z mehaničnim obdelovanjem podeliti polju potrebne fizične lastnosti; za rahljanje, namakanje in osuševanje, za toploto itd. ima prav izvrstno orodje in stroje na razpolago in gnojila, hrana rastlin, se dobijo povsodi na prodaj. Pregovor, da je živina potrebno zlo, je popolnoma neresničen. Živinoreja bo ostala tudi takrat še v časti, kadar se nam posreči z umetnimi gnojili tako gnojiti, da bomo dosegli ž njimi večje dohodke kot s hlevskim gnojem. Teh stavkov, dragi tovariši pač ne moremo postaviti na glavo in vendar bodo ostala gospodarstva brez živine, kakršnih je nekaj po svetu, vedno le izjeme kot krmo izkoristimo vsaki pridelek boljše, njegova gnojilna vrèdnost pa se prav nič pri tem ne zmanjša. Stot sena za krmo recimo stane 3 krone, stot slame za krmo 2 kroni, gnojilna vrednost pa je prt obeh za tot kvečjemu kakih 60 vinarjev. Zraven moramo tudi upoštevati da se na polju gnojenem s hlevskim gnojem nareja vedno več črnice (črne prsti ali humusa) in dušika, ki sta najbolj merodajna za rodovitnost. Vsaka zemlja ima vsebi
rudninske snovi, te pa niso dovolj raztopne in užitne za rastline, za to poskrbi šele dušik in tako imamo res od pridelovanja krme pridelovanja dušika veliko koristi. Kdor od svojih poljskih pridelkov odprodasamo one, ki imajo v sebi le malo rudninskih snovi' •a lahko pripravi svoje posestvo brez do-kupovanja umetnih gnojil do rodovitnosti, ravno to pa lahko doseže tudi oni, ki odprodaja zrnje in trgovske rastline, ki odvZa nujo zemlji veliko rudnmskih rastlie. ako le poljedelstvo in živinoreji pravilno zveže. Živinoreja ostane za kmeta tudi za naprej pravi blagodar,' ki nani osigura največji eisti dohodek. Od cele žetve naj romajo tri četrtinke skozi hlev in potem skozi živalsko telo, to izkoriščanje nam daje najvišjo rento. Pri tem bo tudi polje od leta do leta boljše in rodovftnejše.
Namen vse naše živinoreje je, d* spravimo del pridelanih rastlin s pomočjo naše živine bolje v denar. Ta namen pa dosežemo le tedaj, ako so tudi živali zmožne krmo prav izkoristiti in ako gospodar ume, dobljene produkte na trgu dobro prodati.
Kot hrast trdna je pa resnica, ljubi tovariši, da razne živali isto krmivo različno izkoristijo; vsaka žival ima svoj poseben želodec, svoje posebno prebavljanje in ravno tako vemo, da je izkoristenje krme v precejšnji meri odvisno od tega, kako da je ta pripravljena, ravno tako tudi od točnosti krmljenja, od snažnosti orodja in jasli, od hlevskega zraka, od čistoče živali, z eno besedo, od celotnega ravnanja in negovanja živine. Vsaka žival žre posebej in tako bi morali tudi vsako posebej krmiti, ker pa to ni mogoče, zato je naša prva dolžnost, ljubi gospodarji, da redimo le take živali, ki so v svojih lastnostih kolikor moči enakomerne. Hlev, v katerem stoji poleg dežel-ske pasme holandska, pinegavska, simodol ska, šviška, muricodolska in drugih ras živina, stane veliko, ne donaša pa nič: tak hlev je prava živinska norišnica.
Mislite si, dragi kmetje, dva soseda Vsak naj redi, privoščimo jima, po 50 krav; oba krmita dobro, redita skrbno. Prvemu sosedu daje vsaka krava poprečno po 8 litrov, drugemu pa po 10 litrov na dan, ker le ta svojo živino skrbno izbira in ima v hlevu živali ene pasmine, ene velikosti, da skoro enake starosti Liter mleka stane 12 h, in čez 12 let je prejel drugi sosed 52.000 kron več nego njegov tovariš. Le računajte enkrat, ljubi tovariši, računi šele vas bodo pripravili do tega, da boste jeli misliti.
Enakomerno živino moramo rediti!
To je mogoče doseči le z umno rejo, ki ima gotov, določen smoter vedno pred očmi. Živinorejec mora razumeti, da izčara iz svojih živali to, kar je za njegov obrt najbolj koristnega. K temu ni dovolj, da pozna samo živalske napake, ampak mora temeljito proučiti tudi celi živalski ustroj ali konstitucijo z ozirom na zahteve, ki jih stavi nanjo; za to pa je treba finih čutov, veliko znanja in skušnje, tehtnice, mere, črnila m papirja. Toliko za danes, prijatelj. Beri en krat, dvakrat, kar sem povedal in okusi prodreti stvari do dna, prihodnjič se pomeniva še naprej o tem. V živinoreji imaš zlato košnjico, do vrha napolnjeno. Fr. P-
Iz logaške okolice. Letina kaže letos lepo. Sena bo obilo in lepega. Košnja se je pričela koncem junija. Tudi na polju kaže dobro.
Podaljšanje ceste Ziri-Rovte se prične
letos.
Vodovod prično graditi to poletje v občini Rovte nad Logatcem.
Stanje živalskih kužnih bolezni v Avstriji
ie v poslednjem času zelo ugodno. V zadnjem izkazu ni nobenega slučaja goveje kuge, pljučne kuge in tudi nobenega slučaja kuge v gobcu in na parkljih. Tudi prašičja kuga kaže manjše število in manjšo strupenost.
Živinski potni listi za kopitarje na Primorskem. Štajerski, Koroški in Kranjski sledila ie sedaj tudi Primorska ter vpeljala živinske potne liste za kopitarje (konje, osle, mule in mezge), ki se peljejo na semnje, dražbe ali kadar se isti oddajajo na železnicah ali ladjah. Predpis velja od 1. julija t. 1. dalje in se bodo prestopki kaznovali po zakonu proti živalskim kužnim boleznim.
Večji živinski semnjl meseca julija t. I. na Kranjskem: 1. julija v Ljubljani, v Trnovem na Notranjskem, na Mali gori na Kočevskem, v Zagorju ob Savi, na Rakeku ob Južni železnici, v Kranju (tedenski semenj), v Rudolfovem, v Mirni peči pri Rudolfovem. — 2. v Kcčevski Reki, v Črnomlju. — 4. na Krškem in v Zireb, v Velikem Qabru (litijski okraj). — 5. v Mengšu. — 8. v Ljubljani, v Kranju (tedenski), na Polšniku in v Rudolfovem (tedenski za prašiče). — 11. v Žužemberku. — 12. v Planini (logaški okraj), v Trebnjem. — 13. v Starem logu pri Kočevju, v Jag-nenci (Krško). — 15. v Škocjanu, v Kranju (tedenski), v Rudolfovem (za prašiče) in na Vinici. — 16. v Metliki. — 17. v Zdenski vasi (Pobrepolje). — 18. v Kandiji pri Rudolfovem.
20. v Koprivniku na Kočevskem. — 22. v Kranju (tedenski), v Rudolfovem. — 24. v Semiču. — 25. v Kočevju, na Vrhniki, na Veliki Loki pri Trebnjem. — 26. v Leskovcu pri Krškem, v Višnji gori, v Cirknici in v Domžalah.
27. v Toplicah pri Rudolfovem. — 29. v Kostanjevici, v Kranju (tedenski), v Šmart-nem pri Litiji, v Lukovku in Rudolfovem (za prašiče).
Drobtine.
V kateri višini ljudje še lahko stanujejo,
se razvidi iz sledečih zanimivih podatkov. V K v ropi sta najvišji mesti, na katerih se nahajajo stalno ljudje, hospica na sv. Oothardu in sv. Bernhardu. Še višje pa stanujejo ljudje v Aziji na tibetanski visoki planoti, kjer so postavili še v višini 4580 m koče. Zračni tlak se tam zniža od normalnih 760 mm. na 407 mm. Tibetanski pastirji pridejo s svojimi čedami celo 50.30 m visoko. V tej višini pa je zrak tako redek, da se glasovi le slabo slišijo, vsled česar je govorjenje v daljavo popolnoma nemogoče.
Od služkinje do zdravnice. Na vseučilišču v Edinburgu je promovirala neka Pavlina Mayer doktorico medicine. Njeno življenje in čas njenega učenja ni bil ravno vesel, a je časten zanjo in dokazuje, da jih je tudi med ženskami mnogo, ki kažejo v življenskej borbi i" nri delu izredno vztrajnost. Kot hči kamnoseškega mojstra odšla je zgodaj v svet služit. Toda tudi pri najnavadnejšem delu v njenem srcu ni zamrlo neodoljivo hrepenenje, da se Povzpne na višjo socialno stopnjo in postane zdravnica. Kot navadna služkinja je štedila, kolikor je mogla ter spravila toliko denarja skupaj, da se je mogla posvetiti študijam. Ves čas učenja se je vzdržavala z delom svojih
rok. Cesto je stradala, a pogum jej ni upadel m sedaj je njen trud krasno poplačan. Nova zdravnica se poda kot zdravnica v kitajske misijone.
Operni pevec zblaznel. Upokojeni operni pevec dunajske dvorne opere Josip Ritter je zblaznel ter trdi, da je solnograški nadškof. Zato je skušal s silo vdreti v nadškofijsko palačo.
Vzorna policija. Rimski »Matino« trdi, da je najxiljska policija v tajni zvezi s komoro. Celo stvar je izdal neki zaupnik policije, ko so ga orožniki presenetili pri tatvini. Mož je točil pri zaslišanju, da ga policija za njegovo delo ni nikoli plačala, da pa ga je pri njegovih »podjetjih« pustila popolnoma v miru, samo plačevati jej je moral oderuške odstotke. Nadalje se je izkazalo, da je načelnik na-poljske komore ubežal na Francosko edino s pomočjo policije, ki ga je toliko časa skrivala v stanovanju nekega policijskega komisarja,
Slepe telefonistinje. V New Yorku so začeli nastavljati pri telefonih slepe gospodične, da se morejo obžalovanja vredne nesreč-nice preživljati. Na to srečno misel je pripeljal telefonsko upravo sledeči slučaj: Gdč. Isaaks se je morala v New Yorku podvreči operaciji, vsled katere je popolnoma oslepela. Ker je bila liubeznjive narave, vrhutega pa brez staršev in sorodnikov, si je pridobila pri vseh zdravnikih največjo naklonjenost. Primarii bi ji bil rad pripomogel do kruha. Ker so ravno popravljali bolnišnični telefon, je eden izmed zdravnikov nasvetoval, naj se gdč. Isaaks nastavi pri njem. V dveh dneh se je slepka popolnoma naučila dela pri telefonu, ki je imel 40 govorilnic. Ker je neki telefonski uradnik izjavil da sprejme slepe gospodične, ki bi znale tako opravljati službo pri telefonih kot Isaaks, se je ta odločila da hoče poučevati slepe tovarišice v telefonski službi in vodi sedaj dobro obiskan tečaj.
Smrt Combesovega sina in kongregacije. Pred kratkim je umrl v Parizu sin bivšega ministrskega predsednika in zagrizenega sovražnika Cerkve, Combesa, Edgard Combes. Ker ni izdihnil doma. so razglasili, da je umrl pri svojem tastu Fossieru. — No, sedaj se je stvar razjasnila in cela dogodba je dobila popolnoma drugačno lice. »Peuple Francaise« piše namreč: Ker se je moral Edgar Combes podvreči težki operaciji, prenesli so ga v bolnišnico sester sv. Frančiška. Pri operaciji so zdravniki takoj izjavili, da bo bolnik umrl in odredili, da so takoj obvestili o tem očeta. Ker oče ni maral prestopiti samostanskega praga, boječ se, da ne bi mu očitali nedoslednosti, je ukazal, naj sina preneso k Fossieru, da ga tam vidi še enkrat, predno umre. Toda Edgard ie preminul v hiši sester sv. Frančiška preje, nego so ga mogli prenesti drugam. — Vendar to staršev ni oviralo, da ne bi dali umrlega pokopati civilno, in da ne bi Varault kot zastopnik vlade ne govoril na grobu kar najbolj strupeno proti kongregacij^m.
Velik požar v Tuli. V Tuli je uničil požar v kratkem času ponoči 26. t. m. 19 hiš. Zgorelo je tudi več ljudi.
Velika povodenj v Rudolfsgnadu. Ker se je podrl nasip, sta vdrli Donava in Tisa proti Rudolfsgnadu. Ponesrečil se je poizkus zamašiti luknjo v nasipu. Voda dere v dolino in je preplavila 20.000 johov polja, travnikov,
'" "zdravstveno stanje Chamberlalna. Londonski listi in očividci zatrjujejo, da je bivši angleški minister za kolonije ob svojem po-vratku z juga izgledal zelo slabo Brez pomoči ni mogel vstati ali se premakniti, še celo odzdravila! ie težko. Pismo. k. je došlo iz njegove okolice konservativnemu klubu, je poročalo da bo Chamberlain po nasvetu svojih zdravnikov ostal toliko časa na jugu, dokler
toliko ne okreva, da bode mogel zopet poseči v javno življenje. Vendar se ta nada ni povsem izpolnila. Navzlic temu poučeni krogi zatrjujejo, da se zasedaj ne namerava odtegniti javnosti in da tudi njegova rodovina upa najboljše.
Novi rektor dunajske akademije umetnosti za prihodnji dve leti je profesor Žiga L' Allemand. Prorektor postane profesor Edmund Hellmer.
Tatinske hijene. Tatje so vdrli na pokopališču v Sanaryju pri Toulonu v rodbinsko ra-kev milijonarja Michela, ki je bil turški admiral in so pokradli vse nakitje.
Soc. demokraški agitatorji pred sodiščem. Na zahtevo državnega tajnika Dernburga je uvedlo kazensko sodišče v Gothi kazensko preiskavo zoper osem soc. demokraških agitatorjev, ker so baje razžalili kolonialne uradnike.
Ruska bojna ladja »Ilmen« se je potopila na poti v Peterhof zadevši na skale. Na krovu je bil ruski mornariški minister Dikov, kateri se je rešil na ladjo »Peterburg«, ki je prihitela na pomoč iz Kronstadta.
Ponesrečena šala. V Barceloni se ie dvignil v zrak zrakoplov grofa Mendoze. Dva delavca sta zagrabila za vrv visečo iz gondole, češ da ga bodeta zadržala. Toda zrakoplov je oba dvignil seboj v zrak. Eden se je iz višine osem metrov spustil na tla. druzega pa je zrakoplov držečega se za vrv odnesel seboj. Napeli so vse moči, da ga potegnejo v gondolo a brez uspeha. Nesrečnež je padel 400 metrov globoko in bil na mestu mrtev. Truplo ponesrečenca je bila ena sama kepa mesa in krvi.
Železniška zveza med Azijo In Ameriko. Car je že dal dovoljenje, da se Azija in Amerika zvežeta z železnico, ki naj bi tekla po predoru pod Beringovim prelivom. S to velikansko zgradbo bode mogoče iz Evrope po suhem priti v Ameriko. Osnovo za »o železniško zvezo ie napravil Francoz Lobel. Po njegovém načrtu naj bi se na azijski strani zgradila kopna proga od postaje Kansk. kjer se konča sibirska železnica do rta Dešneva. Od tod naj bi se izvrtal pod morskim dnom predor, dolg 45 km do rta Prince of Wales na Aljaski, odkoder bi peljal ameriški del nove železnice do postaje Vancouver ter se tako zvezal s kanadsko pacifiško železnico. Novozgrajena proga bode dolga 7500 km in sicer v Sibiriji tri četrtine, na Aljaski pa ena četrtina. Baje so amerikanski kapitalisti takoj obljubili, da vlože v novo podjetje 1300 miliionov kron; zahtevali pa so od ruske vlade, da smejo v širokosti 12 vrst ob železniški progi izkoriščati podzemeljske zaklade. Temu pogoju pa se je odločno uprla ruska vlada in naibrže so Amerikanci precej popustili od svojih-zahtev, da so si pridobili naklonjenost Rusov. Podjetniki bodo začeli graditi železnico na obeh koncih zajedno, velik del potrebščin naročili v Rusiji ter se pri trasiraniu proge kolikor mogoče ozirali na vladine želje in krajevne razmere. 5000 km bodo zgradili ruski delavci.
Pobegli roparski morilec. V Norimbergu je ušel iz ječe roparski morilec Weisskopf, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo.
Popolnoma golega so dobili na cesti pri Dunajskem Novem Mestu človeka, ki govori več jezikov. Pri zaslišanju je povedal, da je turški častnik in da se je podal v Avstrijo, kjer je nameraval vstopiti v vojsko, medtem pa so mu pošla vsa sredstva. Na vprašanje, zakai ni oblečen, ni mogel odgovoriti.
Umor zaradi osem vinarjev. V bližini Petroszenija na Ogrskem je napadel rudar Raabli delavca Dragosa, ga s sekiro umoril ter oropal. Pri žrtvi svojega zverinskega čina je dobil samo osem vinarjev. Morilec je bil še isti večer prijet v neki gostilni, svoje dejanje
je odkritosrčno priznal ter izjavil, da je Raab-lija umoril le radi tega, ker je menil, da dobi pri niem višjo vsoto.
Uredništvo oblegano od vojakov. Med ruskim upornim vojaštvom se je najbolj odlikoval urupski polk ui bil zato prestavljen na Kavkaz, da si tam nabere tudi v bojih z vstaškimi gorjanci lavorik. Toda tudi v tem kraju so napravljali vojaki izgrede in si dovoljevali razna protipostavna dejanja, da so celo kavkaški listi poročali navzlic izvanredno strogi cenzuri o naravnost nezaslišanih činih. Tudi peterburški Časopisi so prinašali ostra poročila o tem razbojniškem polku, ki niti ne ve. kaj je vojaška disciplina. Kar pride nekega dne v uredništvo lista »Zarja« odposlanstvo častnikov urupskega polka, ki so energično zahtevali. da ne sme časopis prinašati o polku nikakih poročil, da se v tem oziru uredništvo pismeno zaveže in strogo molči o prihodu častnikov. Ako se v 24. urah ne ugodi njihovim zahtevam, bodo nastopili s silo. Uredništvo ni izgubilo poguma, ampak takoj brzojavilo min. predsedniku Stolipynu in voj. ministru Rö-digerju, celo stvar pa priobčilo v listu. Dva dni kasneje je prišel v uredništvo poveljnik urupskega polka in hotel prisiliti urednika nai sprejme popravek. Ker ie ta to zahtevo odločno odklonil, so takoj kazaki obdali celo poslopje: uredništvo se je seveda moralo pričeti pogajati in se zavezati, da priobči v prihodnji številki popravek, tičoč se izgredov urupskega polka. Kazaki so se na to odstranili, poveljnik pa ie dejal uredniku: »Vaša moč obstoji v peresu, naša pa v pesti.«
Kako se na Nizozemskem ubranijo beračev po poklicu. Nizozemsko ie najnaprednejša poljedelska država v Evropi in zato tudi ljudi, ki so prebivalcem nadležni, kot berači po poklicu in potepuhi, uporablja v prvi vrsti za obdelovanje zemlje. Kakor hitro oblasti zapazijo koga. da hoče prosjačiti, četudi bi lahko delal oddajo ga na eno izmed številnih vzornih kmetij, da se seznani z gospodarstvom, nato pa dobi v najem malo kmetiio, katero obdeluje. Za potepuhe so ustanovljena posebna gospodarstva, na katerih morajo delati kot kaznjenci.
Grof Sternberg — pisatelj. Sternberg je izdal v »Dunaiski založbi« roman pod naslovom »Krščanski Bog in Bog Zidov.« Snov ie vzeta iz živlienja dunajskega plemstva. Vsebina ie v glavnih potezah sledeča: Veleposestnik Švandor. zapustivši ženo in otroke, zapelje neko igralko, se vda hazardni igri. proda posestvo nekemu svojemu upniku ter se ustreli.
Častniška afera v Segedinu. V Segedinu sta prišla inžener Kozma in častnik Haunar z ve-čio družbo v gostilno. Med pogovorom pa sta prišla do nasprotij in končno do ostrega prepira. Haunar je v razburjenju dal Kozmi zaušnico: ko mu jo je inžener hotel vrniti, potegnil ie častnik sablio in tako dolgo udrihal no Kozmi. dokler napadenec ni bil ves v krvi. Prijatelji so Hauneria hoteli pomiriti, kar se jim na ni posrnčilo. Častnik pride pred vojno sodišče.
Kako črnci love opice. Nele med ljudmi jih je mnogo, ki si »ga« radi privoščiio često črez mero. tudi živali ne odklania'o alkohola. Lastniki zveriniakov trdijo, da ljubi slon tako opojne pijače, da je mnogokrat ozdravel bolan velikan, ako so mu dali bodisi žgama. vina ali piva. Tudi koniem dajo ponekodi žgania. da so bolj iskri. Najbolj pa hrepene po žganju opice. Črnci so kmalu spoznali slabo stran Haecklovih pradedov človeškega rodu in jo tudi izkoristili. Ponoči v gozdu nastavijo posodo z alkoholom, ki jo opice kmalu zavohajo. Slastno pijo žganje toliko časa, dokler posoda ni prazna. Nasledki se kmalu pokažejo, kajti
fiziološki učinek alkohola je pri njih isti kot pri človeku. Živali postanejo vesele, oko ne vidi več dobro in ne razloči črnca od opice. I cga trenutka počakajo lovci, potem pa se oklenejo nekaterih opic za podpazduho ter jih peljejo v svoje koče. Druge opice pa se primejo same za roke in jim skakaje slede. Na domu jih seveda zvežejo. ter. ko prespe mačka, prodajo v zverinjake. — Če je Haecklova metoda resnična, tedaj so gotovo naši »bratci« podedovali to napako od svojih pradedov. Odtod tudi najbrže nemške rečenica »Ich hab neu Affen.« če je človek pijan.
Cesariev 60-letni jubilej in dunajski občinski svet. Dunajski občinski svet je soglasno sklenil, da izroči občinski svet ob jubileju cesarju udanostno izjavo. Dunajsko mesto dà kovati spominsko svetinjo. Za zgradbo novih bolnišnic na Dunaju se določi 10 milijonov kron. Izda se oklic na prebivalstvo cele države, naj posveti novim bolnišnicam ustanove in darove. Mesto podari stavbišče za zgradbo obrtne nadaljevalne šole za mehaniško tehniško smer. Dunaj priredi slavnost, ob kateri se |X)kloni vladarju šolska mladina. Dne 1. decembra 1908 se priredi na Dunaju razsvetljava. Po dunajskih šolah sledi 2. decembra 1908 slavnost. Da se slavnosti Izvedejo, se dovoli razven vsote za bolnišnico še en milijon kron.
Sneg poleti. Iz mnogih krajev na Ogrskem, zlasti iz Lipto Szent-Miklosa, poročajo, da .ie zapadel debel sneg.
Grozen umor. V okrožju Kerekegyhaz so našli orožniki mrtvega posestnika Kovacsa z odrezanimi ušesi in iztrgnim jezikom.
Novo streljivo za našo pehoto. Ze od začetka leta 1906. poizkuša naša država da sestavi patrono, ki bi imela isto preciziio in ra-zanco kot francoska, ne da bi bilo treba vpeljati obenem nove puške. Poizkusi z novo patrono so se obnesli, kaiti tudi pri 1000 strnlih je ostala cev popolnoma nepoškodovana. Začetna hitrost novih k rogelj znaša 866 m v sekundi. Obenem bodo prenaredili tudi nastavek (Aufsatz).
Ponarejevalci bankovcev. Na Dunaju so zaprli bivšega faktorja v nemški državni tiskarni Karola Sturma in pa njegovo ženo, ki je razpečavala napačne bankovce. Zeno so zaprli. mož je to videl in zažgal doma vse ponarejene bankovce. Zvečer so ga zaprli. Zaprli so tudi Sturmova sokrivca čistilca oken Antona Schiedbauerja in bakrotiskarja Rudolfa Schöna.
rv ii ■'m.r-iMi
Prihodnja Številka „DOMOLJUBA" Izide lìné ll.jnllja 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj, 28. junij 9 69 61	6	45
Gradec, 2^. junij 77 31 24	41	53
Trat, 22. junij 8 74 40	3q	64
Line, 22 junij 21 9 62	15	53
hlapec
za malo posestvo v Liubljani.
lite •• zanesljiv
Ve£ se izve na Zaloftki cesti št. 6	na koncu
deželne bolnice v Ljubljani.	1471 2-1
Unlpnrfl ,,dlar»l«> °brt v starosti 13-14 VUjeillU let sprejme takoj Fran Wisjan. Ljubljana. Hrana in stanovanje prosto. 1381
1381 2-2
Ilfanrn Poätenih »taräev, starost 14-15 let mot UIKIIIU nega in lepega vedenja, sprejme takoi Peter Hrovat mesar na Javorniku Go renjako.	1435 3 -2
llfAlirfl sPrcimc takoj v krojaško obrt pod ugod. UIKIIIU nimi pogoji. A. Stefančič, Hraat. nik, Štajersko.	1419 3-2
Hranilnica in posojilnica v šmarji
pri Jelkah proda takoj pod ugodnimi pogoji znano veliko
Jagodičevo gostilno
v šmarskem trgu. Z isto je v zvezi mesarija, pt-karija, obširno gospodarsko poslopje In zemljišče. Stavbišče meri 23'.', ha, travniki, njive in gozd nad 7 ha. — Resni kupci, ne špekulantje, po-izvedo vse natančneje od prodajalke, do katere se je obračati naravnost.	1364 2
Gostilna na prodaj.
in pol ure od železnične postaje, ki ima polje, vrt in travnik za 2 kravi in tudi nekaj gozda. HiSa je v dobrem stanu in zraven je tudi prodaja tobaka. Kupna cena 7000 kron — Več se izve pri lastniku ALBINU HERMAN v HOVČAH. pošta Podravlje, Koroško.	1427 3-2
Spretna gospodinja
za mlekarski in za posel s presnim maslom, slovenščine in nemščine popolnoma zmožna okoli 35-40 let stara, zdrava, zanesljiva, so iiče za trajno mesto.	1327 3-3
Ponudbe pod „M. K." na upravn. Domoljuba.
Sprejme se zanesljiva moška oseba kot
hlapec
za vsako delo. Imeti mora daljša dobra spričevala ter biti vojaščine prost.	1433 2
Pismene ponudbe pod naslovom .Delo 221 • postrestante Ljubljana.
enonad' stropni
hm w ■
ISI
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pri» stanu it. 14 v Ljubljani.	2s« 6
Vljadoo *• priporoča ............................
trgovina a klobuki in čevlji
Ivan Podlesnlk ml.
UDMJana, stari trg ìleo. io.
Vollka aaloga. — Solldn® blago- — Kasarno sane. • ■
2178 52 40
Gimnazijski konvikt
benediktinskega samostana v St. Pavlu
v lepi, zdravi logi v Iavantinski dolini na Koroškem. 1420 8 2 Javna popolna gimnazija
Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
|gr Samo 6 dni
Havre New-York
r P8nco»*u H oRuiiiui t» mu OrUZDIli
Odpotuje se iz Ljubljana vsak torek. Vozne liete In pojasnila daje samo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarna LJubljana, Dunajaka oeata it, 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou". 2984 18-14
Postavno itv.roT.no,	Vsako ponarejanje k.znlvo.
Edino prlaten jc 85 25
Thiarry-jav balzam
z zeleno znamko .redovnica". I Cena IS majhnih ali 6 dvojnatlh steklenic all 1 I velika ipecijalna ateklenica t patent, zamaikom K 5 - Iranko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo
proti vaem ie tako atarlm ranam, vnetjem, ra-nitvam, abscesom In oteklinam v»eh vrat. Cena: S lončka K 3-00 se polije le proti povzetju ali denar naprej. — Obe domaČi sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljii. NaroČila se ____naslavljajo na:
»IleinecMerBils» Lekarnar A. Thierry v Pregradi prt i**t	Rogaški Slatini.
t T""*"* <• l^aBrošura a tisoči originalnih pisem gratis In t	Iranko V zalogi v akoro vseb večjih lekarnah
DOBRO SREČO!
Namesto . . 3 gld. 50 samo ... I gld. 95
stane lepa „Gloria" srebrna s plombo 30 urna anker - remontoirna žepna ura,
prima kolesje z lepim glavir. okrovjem s sek. kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. veriiico z obeskom, natančno idoča za samo I gid. 95 «r. 1456 1-1
Daljp ponujam pozlačeno, 30 urno. (veleprlma švicarsko kolesje') remont, uro z lepo pozlačeno verižico za samo 3 gld. Za vsako uro dveletno pismeno jamstvo. — Po povzetju pošilja
Izvoz ur KOHANE Krakov it. 42.
/a i.i uhajajoče deaar naca). Mnogi so naročili po dvakrat.
Zaloga, prodaja in razpošiljanje prav dobrega od 88 do 200 vin. liter pri Carlo Gortan, Trst, Via S. Caterina 13. Ceniki na zahtevo zastonj.	1457 20-1
jedilnega olja
Vaino za p.n. krojače I
Prva zahodnočeška razpoéiljainica aukna
Maks Wesecky v plznu
že razpošilja svoje elegantno opremljene in bogato
zbranc jesenske In zimske kolekcije. 145s 4-1
Te vsebujejo najfinejše in najelegantnejše novosti vseh brnsklh, iiberških in drugih avstrijskih izdelkov.
Speoialitata i Črno blago.
nteresenti (krojači) dobe take zbirke zastonj in franko.
■■■■■■■■■■■■■■
Kdor rabi traverae in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okra in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, obrr.e naj se na trgovino z železnim»
FR. 5TUPKA
v Ljubljani. Marije Terezije ceata štev 1.
zraven .Figabirta", In Valvazorjev trg it. e! nasproti Krlianske cerkve.
Edino tam se dobi vedno svež portland-in roman-cement iz slovečih tovaren dotike in trborljake. Mreže in žica za ograje, tranlike brane, razni plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žilo, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki Izberi.
Olavuo iu edino zastopstvo za celo Kran|sko na zadnji poljedelski rezstavl v Zagrebu s prvim darilom odlikovanih »lamore/nlc, mlatllnle In
gepeljnov.
Amerikanski stroji za košnjo vedno v zalogi.	7 7
SVOJI K SVOJIM I
rKnnard Lina* Trat-Naw-York j. a^jprlpnvn.ja», ujoanaji.
1B najboljia pot Iz Ljubljane v severno Ameriko, ker tod al dalgo-trajno mučne v.žnj. po raznih železnicah, nobenega prmdovaaja ae pronačevanja in sploh nobenih postranskih atroikov mej potjo. Par-miki s. prostorni, varni, zračni in anažnl ; vozijo vsake 14 dni. Hran. in poatrežba najbolj Aa. Pojasnila daj. in kalt, prodaj, giani u ■Upnik	S00« 61
Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Ivan Ogrin
oblaatveno koncea. zidarski mojater in atavbeni podjetnik na Vrhniki (Kranjsko) si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem niteresovanim korporacijam, da sem povečal svojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil. Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodar, poslopij, cerkva, šol itd. in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd. Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1240 2
A. Sušnik
ZaloSka cesta štev. 21, Ljubljana.
Trgovina špecerijskega blaga, moke, špirita žganja in raznovrstnih barv. — Ob času setve garantirano kaljiva semena, kakor i detelja, tra va pesa itd. Zaloga raznovrstnega železa,
železnih šin, traverz, Roman in Portland cementa štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nagrobnih križev, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh vse železnine po najnižji ceni. 1 Velika zaloga poljedelak.h strojevs mlat I-nic slamoreznlc, plugov itd.	355 18-10
Dobra postrežba, nizke cene.
l eposlovni mesečnik
»Dom In Svet"
stane za celo leto K 91—. Naroča se v Ljubljani.
»ČAS"
manstven. revij«, Izhaja ■Okrat v letn in stane po 5 K »» leto Naročnino prejema upravniitvo v Ljubljani.
Goddam!
Konečno vendar naglo in zanesljivo učinkujoče sredstvo proti kurjim oòeaom
Cook <V Johnsons
amerik. patent
rlnčlca za kurja očesa
1 kom. 20 vin., 6 kom. 1 K, po pošti 20 v. porto.
nnhiva se v vseh lekarnah monarhije in v me D0b dicinalnih drogerijah itd. 1085 10 5
fPcUni/eč i* i/fan&fiJto
Waten xe/ijo <5x>bro. po ceni in xosiiesl/iix?potovali iuyst> obrnryo
i xSY/z i o/i <?',/{)n c/e/Xa
v Jfy'ubi/ani ttCblvóvorske uiice2(?. Hsr'/cvvrsfncetTly asnilci àa/o sebreyilaòw.
Istotam aprejmejo aa dobri in zanesljivi zastopniki.
Sprejmem takoj več krepkih
ualenceu za kovaški obrt
14—15 let starih, poštenih starišev. Ivan Oemftar, kovaški mojster, Ljubljana.	667 12
Priatno le z imenom „SCHICHT".
Prihrani denar, iai in delo.		Prihrani trud in delo koristi tedaj tudi zdravju
	ne Škoduje perilu	
2442 1 d
Olej, fara gleda cela Na oblačila bela, Brez lukenj, nezakrpana, Le Anka naša jih ima. Ker milo je od Schichta vzela, Ji vsaka nit ostane cela.
04083371
04
I
Najbolj*) čeikl Izverl
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega. dobro skubljenega K 2 -, boljitgi K « 40; 1 kg belega, skubljenega K S 60. puhastega 5 K 10 v. kg prav ilnega, ■neino-belega. skubljenega K 6 40. K 8 —.
Pri naročilu 5 kg franko.
IZgetOTljene postelje, J^50™ega*b?leni"^deč?ga
višnjevega ali rumenkastega nankinga, I pernica 170 cm dolea. 116 cm Uroka, z novim sivim trpežnim perjem 10 K. s finim puhastim sivim perjem 12 K. 14, z najfinejšim sivim puhom K 16 ; 1 vzglavnik 80 cm dole. 58 cm iirok K 2'80. K 3 40. K 4—. Pošilja po povzetju K 15'- dalie franko	K44 10-4 B
Zameni dovolien», blago se vzame franko nazaj In J vrne denar za neprimerno blago.	A
S. BENISCH, Dešenice 71, tarnava, Čeiko. »
Staro
baker, svinec in mednino plačuje po najvi&jih cenah =====
W Fr. Stupica H
* Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in Valvazopjev trg št. 6. ;is 4
r<5 i e '
: o- =
o ■
i "a
n - a £
«"S 2 ,
1	o-B
—: « n „ n
Z V) E § S i
_• C. "v	—
H_=« S '
d T3 * o =
tj v zj ir
»; > - a
E = c "" = n — u n
£ N - . - — i, O o V 3 X
o — —, __ ^
M - —
S 5 =1N
> E -r = n 'SSooj) •v c -
o S S « ? Š £ 5:2t?
~T Z. J* *r> »
Mizarskega
učenca
poštenih starišev sprejme JANEZ TOME, Vii-rnarje 44. 1461 1 I
(v.
V)
V >
»N
8 cs 8 £
H
2
.2 .a "
« -s *
ut ,SJ e»
J	S
s S
-	1
t	3
Ne kupite noben« ure
iokl«e nista prqall ■•j*aa va-llkaga oanlka :
aikei lauofi ar. .gl. ,-H araaraa , a • ■ I*-. dvojnim pokrovom , 4 —
s S arabr. , . »•— pioak. j -lea« ara . . StC prav« Boakopf-patent. , J'60 prav« .Ornega . ■ , fe'M «reto, «klopa« variti« , 1*— 11 tarata« zlata ara . . 8 60 14karata« zlats v ri!. , io-— 14karatal zlati praUnt . 1'— «Unik« are 70 t« . , 8 60 L bitjem liki zvena . „ 6' —
• ?adb«......*'-
s kukavic« ..... t'bO iQbìnjs j ur j . . H 13
t odi,k«......1'»
„ ponatis» taò, . 1-60 dvojnim zvoncem - . 1 6C Jdilk« t bitjem ln zvonenjem liki zvona „ l'60 rrilata« piani ..o jamstvo, as aoprimerno 'l«aar aaiaj. RazpoAil a po novutjo.
Maks Böhnei
arar, zapriaalaai «odni cenilec
Dunaj, VI., Margare-thenstr. 27(t laatnt blil}
Zahtevajte moj cenik i 2000 allkamt laatonl In poilolaa proeto.
Za 5 vinarjev
ti more vsak preskrbeti prednoütl pri nakupu blaga /a obleko, kakorimh sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-s lat e v vzorcev pri »«liki trgovini bratje Lechner « Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno in barvano penino blago, posteljnino, okslord, loden, sukno. vse vrste platno io perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. - Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
1311 12-4
i. kranjeko podjetje aa umetno atek laratvo In slikanje na atekto----=
Aug- Agnols,
Dunajska celta !3a, poleg,Flgovca se priporoča prečasliti duhovščini In p. a slavo, občinstvo za napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali slikane na steklo, slsvbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima ludi v zalogi različno porcelansko lo stekleno posodo za namizje gostilo In II-sebolke, svetilke, okvire itd po na|nll|ih cenah -- Narisi, ceniki in proračuni na za-btevo zastonj, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled n« razpolago.	1804 5J-47
Lipovo cvetje, suhe gobe, ku-minovo seme itd. kupuje
B. SE V AR, špecerijska trgovina
v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. ms
Najboljše švicarske ure, zlatnina in srebralna se dobe po najnižjih cenah pri sloveči domači tvrdki	357 M -t«
H. Suttner, arar
Ljubljana, Glavni trg, nasproti rotovža. Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri je ravno iziel in •e polije zastonj in poit. prosto
Majboljée domačo krepčilo ca ielodeo	—
i katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je
rastlinski liker „FLORIAN"
ad rastlinske destilacije .FLORiAN' v Ljubljani.
Dobi se pri vseh boljših trgovcih.
Varujte se, da ne bodete prevarjeni a kakim drugim, slabim izdelkom I
Pristno je samo blago pod imenom
„FLORIAN" iz Ljubljane.!
Potori Cita) | pozorl
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se poSlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča narav nost od:	2443 20-18
P. Jurišiča, lekarnarja v pakracu št. 65. (Slavonija).
Največja, najboljša tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine china srebra in dragocenih kamenov.	53>j 21-9
Prodaja le I. vrste blaga.
Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
Fr. Čuden
arar, Preserooìe alice t Ljubljani
nasproti frančiškanskega mostu.
Eksportna trgov, na vse dele sveta.
Nova bogata Amerika!
Na Sušaku pri Reki najde vsak, ki se obrne na Ivana Rebreka, novo Ameriko. Prvo prumetno in obmorsko mesto Reka in Sušak, obdana s slovitimi letovišči kot Opatija, Lovrano, Cerkvenica itd., je krai, kamor dojde z vseh delov sveta najvišja gospoda. Ondi je nastala velika potreba službujočega osobja, in toraj dobi tu vsak, ki želi služiti, res novo Ameriko' Poživljam torej vse, ki iščejo službe, da se obrnejo na mojo posredovalnico in zagotovljeni naj bodo, da dobe dobro plačo in službo. Potrebujem takoj 80 raznih kuharic z m:sečno plačo od 20-100 K, 50 sobar,c za boljše hiše po 20 30 K, 160 raznih služabnic po 16—hO K mesečno, 50 rainih slug, kočijažev itd Nadalje potrebujem lOO raznih obrtnih delavcev ter veliko število mladeničev od li 15 gld. za vajence pri raznih obrtih in trgovinah. Isto tako se dobi vse gori navedeno osobje v mojem zavodu. Vsi oni, ki iščejo službe, ali ki iščejo uslužbencev in obrtnih moči, naj se obrnejo na moj zavod. Za odgovor naj se priloži znamka. — Z odličnim spoštovanjem	1460 3—1
Ivan Rebrek, imejitel zavoda na Sušaku, Zvonimirova ulica 96. Telefon 857.
Maialali In odfororni «redni» : Dr l|oacl| Žitnik.
Tiskala: .Katoliška Tiskana'
f,