URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 49 Ljubljana, 28. novembra 1972 Cena 3 dinarje Leto XXIX Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah, kona o vojaških vojnih invalidih, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 8. novembra 1972 in na seji so-cialno-zdravstvenega zbora dne 14. novembra 1972. St. 192-7/72 Ljubljana, dne-14. novembra 1972. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih 1. člen V 4. členu zakona o vojaških vojnih invalidih (Uradni list SRS, št. 27-205/68 in št. 21-125/70) se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Invalidski dodatek je enak mejnemu znesku naj-nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost Pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Složniji za tekoče leto, če upravičenec in njegovi družin-ski člani nimajo rednih dohodkov, ki bi vplivali na višino invalidskega dodatka. Ce pa upravičenec in njegovi družinski člani imajo redne dohodke, je invalid-ski dodatek enak razliki med delom dohodkov, ki me-sečno pride na upravičenca, in mejnim zneskom naj-^žjih pokojninskih prejemkov, zmanjšanim za 23 2. člen 12. člen zakona o vojaških vojnih invalidih se črta: 3. člen Dokler izvršni svet po drugem odstavku 3. člena žkona o vojaških vojnih invalidih ne bo določil novih žhzusov. znaša cenzus za redne dohodke od kmetijske ~e3avnosti 310 dinarjev mesečno, za druge redne do-'°dke 380 dinarjev, za uživalce invalidnine, ki se sami že'živ]jaj0 in za invalide, ki bolehajo za aktivno tu-erkulozo, pa 480 dinarjev mesečno. 4. člen Prevedbo invalidskih dodatkov po določbah 1. in 3. člena tega zakona opravi organ prve-stopnje z izdajo odločbe. ‘ Ce se vloži nova zahteva za priznanje invalidskega dodatka v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, gre pravica do invalidskega dodatka po določbah tega zakona od 1. septembra 1972, če pa se vloži nova zahteva pozneje, gre pravica do invalidskega dodatka od prvega dne naslednjega meseca, ko je bila zahteva vložena. 5. člen Z dnem, ko začne učinkovati ta zakon, preneha veljati odlok o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do invalidskega dodatka' (Uradni list SRS, št. 12-52/71). 6. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. septembra 1972. 372. SKLEP IN PRIPOROČILO o organizaciji in financiranju zobozdravstvene dejavnosti Socialno-zdravstveni zbor skupščine SR Slovenije je na seji dne 14. novembra 1972 razpravljal o izvajanju stališč in sklepov o aktualnih vprašanjih zobozdravstvenega varstva in zobozdravstvene službe, ki jih je sprejel na seji 24. decembra 1969. Pri tem je t ugotovil : 1. Zobozdravstvena služba v Sloveniji ne zmore zadostiti potrebam občanov po zobozdravstvenem varstvu. Zaradi omejenih sredstev v zdravstvu tudi kapacitete javne zobozdravstvene službe ponekod niso v celoti izkoriščene, zobozdravstveni delavci pa niso stimulirani za preseganje določenega obsega dela. , 2. Spričo omejenih finančnih sredstev v zdravstveni in s tem v zobozdravstveni službi ni mogoče obnavljati in modernizirati opreme ter odpirati novih delovnih mest. V letu 1972 se pri Sedanjem načinu financiranja ne bi smelo povečati število zdravstvenih delavcev za več kot 3,5%, čeprav bi glede na potrebe v Slo- veni Ji takoj rabili večje število novih zobozdravstvenih delavcev. Tudi sedanji kadrovski normativ za zobozdravstvo ne ustreza, saj tudi z zasedbo vseh delovnih mest po tem normativu ne bi mogli kriti vseh potreb prebivalstva. 3. Zobozdravstvena dejavnost je v zdravstvenih domovih sicer organizirana v okviru posebne, strokovne službe, vendar celotna ta služba v Sloveniji ni dovolj povezana, zaradi česar ostajajo nerešena številna vprašanja, kot so: razvoj in organizacija službe, kadrovski normativi, strokovno nadzorstvo, strokovno izpopolnjevanje, strokovno medicinska doktrina, vrednost faktorja oziroma cena zobozdravstvene storitve itd. Ta služba v okviru zdravstvenih domov nima potrebne organizacijske in finančne samostojnosti. 4. Zobozdravstvene storitve se obračunavajo po nomenklaturi in faktorskih razmerjih, ki jih je predpisal republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstva (Uradni list SRS, št. 3-15/1970), ob uporabi vrednosti faktorja, določene s pogodbo. Vrednost faktorja je po posameznih skupnostih zdravstvenega zavarovanja različna in znaša od 1,60 do 1,85 dinarja. 5. Zaradi omenjenih pomanjkljivosti, predvsem pa zaradi omejitev finančnega značaja, javna zobozdravstvena služba ne more aktivirati vseh svojih zmogljivosti. Zato vse več ljudi išče zobozdravstveno pomoč v privatni, zlasti v ilegalni zobozdravstveni praksi, ki se je močno razširila. Ilegalne privatne prakse nihče ne preganja, čeprav je socialno-zdravstveni zbor leta 1969 sprejel o tem jasno stališče. Nasprotno, širijo se pojavi mazaštva, saj strokovno medicinsko delo opravljajo v improviziranih delovnih prostorih tudi osebe, ki za tako delo nimajo ustrezne strokovne medicinske izobrazbe. Spričo omenjenih pojavov so značilne' po eni strani zahteve za dosledno preganjanje »črne'-prakse in kaznovanje tistih, ki jo opravljajo, po drugi strani pa predlogi za večjo liberalizacijo privatne zo-bozdravniške prakse, ki ima v Sloveniji, v primerjavi z javno zobozdravstveno službo, le malenkosten delež pri izvajanju zobozdravstvenega varstva občanov. V težnji, da bi izboljšali zobozdravstveno varstvo občanov in odpravili pomanjkljivosti, ki so predvsem posledica velikih potreb in omejenih zmogljivosti družbe. je socialno-zdravstveni zbor skupščine SR Slovenije sprejel naslednja stališča: — še nadalje je treba kadrovsko in materialno krepiti javno zobozdravstveno službo kot integralni del javnega zdravstva, da bo sposobna zadovoljevati potrebe občanov. Zato govorijo strokovni,^ ekonomski in politični razlogi. Rešitev torej ni' mogoče iskati v večji liberalizaciji privatne zobozdravniške prakse. Ob večjem obsegu dela javne zobozdravstvene službe bodo hkrati spodrezane korenine »črni« zobozdravstveni praksi; — zobozdravstvena služba mora biti stimulirana, da v celoti izkoristi obstoječe kapacitete in jih po potrebi poveča ter da opravi čimveč zobozdravstvenih storitev in tako čimbolj pokrije potrebe občanov po zobozdravstvenem varstvu; — republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo naj pripravi nov predlog kadrovskih normativov in nomenklaturo storitev ter faktorska razmerja za zobozdravstveno dejavnost; — ker' skladi zdravstvenega zavarovanja zaradi velike obolevnosti občanov ne morejo pokriti vseh p°' treb po zobozdravstvenem varstvu, naj glede na svoj? realne finančne zmogljivosti opredelijo svoj delež pr1 financiranju zobozdravstvene dejavnosti. Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine naj gre y celoti v brer me skladov zdravstvenega zavarovanja. Temu varstvu je tudi sicer treba dati prioriteto (kadri, • mreža,,sredstva). Pri drugih zobozdravstvenih storitvah naj se diferencirano poveča in opredeli delež, ki-gre v Breme zavarovancev, izjema pa naj velja za vse socialno šibke zavarovance. . . - . 'j Glede na' navedene ugotovitve in ,stališča socialno* zdravstveni' zbor skupščine SR ' Slovenije na podlajl 153. člena ustave Socialistične republike Slovenije I. priporoča: aj^sem zdravstvenim domovom — .da na podlagi amandmaja XXVII k. ustavi,.S? Slovenije začnejo uresničevati ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela tako, da bo zobozdravstveni službi omogočena večja organizacijska in finančna samostojnost; . ; — da poskrbijo za polno angažiranost zobozdravstvenih kapacitet in uveljavijo tak delovni čas-V zobozdravstveni službi, ki bo zagotovil kor .najveejo stopnost občanom. V tem smislu naj se v manjših, krajih uvede deljen delovni čas, v večjih krajih,, kjer je večji priliv pacientov,, pa, bi bilo treba, zagotoviti dvP delovni izmeni dnevno in dežurno službo; — da z medsebojnimi dogovori\zagotovijo za let0 1973 enotno obravnavo vseh elementov, ki vplivajo na višino cene zobozdravstvenih storitev .ter-s. tem enot' nejšo vrednost faktorja;. — da v, medsebojnih odnosih in v notranji delitvi namensko uporabljajo sredstva za zobozdravstven? varstvo; — da aktivno sodelujejo pri reševanju vseh vpra' šanj, ki so Skupnega' pomena za nadaljnji razvoj na področju zobozdravstvenega varstva. b) vsem skupnostim zdravstvene^8 zavarovanja — skladi zdravstvenega. zavarovanja naj ne ornO' jujejo sredstev namenjenih za zobozdravstveno dejaV' nost in naj jih za leto 1973 povečajo v najmanj ena' kem razmerju kot za druge oblike zdravstvenega var-' stva;‘ .. — da za leto 1973 v skladu z družbenim dogovoren1 ter z drugim odstavkom 49. člena zakona o zdravstve' nem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvčnež8 varstva določijo, kolikšen del stroškov za zobozdraV' stveno varstvo gre na račun skupnosti. Pri določanj0 svojega deleža naj upoštevajo: finančno zmogljiv0® skladov zdravstvenega, zavarovanja, absolutno Pre0_ nost zobozdravstvenega varstva otrok in mladine, ^ sedanje izkušnje v zvezi s participacijo zavarovane6' in strukturo nudenih zobozdravstvenih storitev. Hkra^ naj se zavzemajo za čimbolj enotne kriterije glede vl' šine participacije v Sloveniji. č) vsem občinskim skupščinam — da proučijo izvajanje zobozdravstvenega varstva občanov ter poskrbijo za povečanje zobozdravstvenih zmogljivosti na svojem območju. Zlasti je treba poskrbeti za razširitev omrežja zobozdravstvenih ambulant za otroke in šolsko mladino. V tem pogledu le treba uskladiti občinske razvojne programe z investicijskimi programi žol; — da s pomočjo inšpekcij dosledno preganjajo ilegalno Zobozdravstveno prakso, v skladu z zakonom o zdravstvu pa omogočajo privatno zobozdravniško Prakso, če z realizacijo ukrepov predvidenih v priporočilu, ni mogoče izboljšati dela javne Zobozdravstvene službe. d) vsem organizacijam združenega deu — da povečajo skrb za zobozdravstveno varstvo Zaposlenih delavcev; ' — da v večji meri kot do sedaj vplivajo ha zobozdravstveno varstvo zaposlenih delavcev. e) skupnosti zdravstvenih delovnih organizacij SR Slovenije in zvezama skupnosti zdravstvenega zavarovanja — da do 30. decembra 1972 preučita in predlagata konkretne tehnične rešitve za izpeljavo v tem aktu havedenih stališč in priporočil; “ da preučita in poenotita potrebno administra-«50 v zobozdravstveni jdejavnosti. f) stomatološki kliniki — da omogoči strokovni in instrukcijski nadzor nad doktrinarnim ih administrativnim delom z namenom, da se izboljša kvaliteta in raven strokovnega dela. , II. nalaga: S1 Republiškemu sekretariatu za zdravstvo in Socialno varstvo: — da organizira strokovno-instrukcijsko nad- aorstvo; — da pripravi nov predlog kadrovskih in časovnih normativov ia zobozdravstveno dejavnost ter jih opre-nn s potrebnim tolmačenjem (kodeksom Storitev); — da predpiše panoge in trajanje specializacije ter Uredi vsa druga Strokovna in tehnična vprašanja glede Socializacije in specialističnega izpita v stomatologiji. St. 51-9/72 Ljubljana, dne 14. novembra 1972. , Skupščina Socialistične republike Slovenije socialno-zdravstveni zbor Predsednik dr. Srečko Koren 1. r. 373. Na podlagi sedme alinee 2. točke amandmaja Ll k Ustavi Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakonika, izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi' obsojenih oseb 1. člen Kazen se zniža: Črešnar .(Franc) Štefanu, se kazen 1 leta in 3 mesecev zapora zniža za 6 mesecev. 2. člen Izvršitev kazni se pogojno odloži: Slana (Franc) Francu, se kazen S mesecev zapora pogojno odloži za 2 leti. 3. člen Ta odlok začne Veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. 26-2/72 / ' ' k Ljubljana, dne 18. novembra 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije , predsedstvo Predsednik Sergej Kraigher L r. 374. Na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o kompenzacijah proizvajalcem kruh« (Uradni list SRS, št. 45/72) izdaja republiški sekretar Za finance ', NAVODILO o načinu obračunavanja sredstev za kompenzacijo proizvajalcem kruha 1. Sredstva za izplačilo kompenzacij proizvajalcem kruha iz 1. člena zakona o kompenzacijah proizvajalcem kruha (v. nadaljnjem besedilu: zakon) Se Zagotavljajo za čas od 11. oktobra 1972 do 31. decembra 1972 iz sredstev, izločenih na poseben račun po zakonu o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, davka od prometa proizvodov in storitev in sodnih taks v letu 1972 na posebne račune . (Uradni list SFRJ, št. 39-396/72 in 53-477/72). ^ • 2. Za izplačilo kompenzacij iz 1. točke tega navodila prenese služba družbenega knjigovodstva del sredstev s posebnih računov izločenih sredstev na poseben račun za kompenzacije kot akontacijo v naslednjih zneskih: ■ • ..... v, mesecu novembru 1972 za oktober 1972 3,000.000 dinarjev, , . v mesecu decembru 1972 za november 1972 2.500.000 dinarjev, v mesecu januarju 1973 za december 1972 2,500.000 dinarjev. Prenos akontacij iz prejšnjega odstavka te točke opravi služba družbenega knjigovodstva sorazmerno z višino sredstev, ki so pri posameznih uporabnikih izločena na posebnih računih. Akontacije iz prejšnjega odstavka se dokončno obračunajo po poravnavi obveznosti po zakonu. 3. Sredstva, izplačana za kompenzacije, obračunava služba družbenega knjigovodstva na posebnem računu šredstev za kompenzacije. --4. Služba družbenega knjigovodstva zagotovi evidenco sredstev, ki so bila po 2. točki tega navodila prenesena s posameznih posebnih računov izločenih sredstev na poseben račun za kompenzacije. 5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi. v Uradnem listu SRS. • . Republiški sekretar za finance Jože Florjančič L r. ■,jd: /-V''- ■> : . r f ' 375. Na podlagi 6. člena zakona o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz (Uradni list SRS, št. 7-87/72) izdaja republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo NAVODILO o postopku za uveljavljanje pravice do nadomestila za del obresti za kredite za izvoz 1 1. člen Banke, ki dajejo organizacijam združenega dela kredite za izvoz blaga in za zaloge blaga pripravljene- ga za izvoz po 1. členu zakona o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz (Uradni list SRS, št. 7-87/72 v nadaljnjem besedilu: zakon) in kredite za izvoz blaga in storitev ter za zaloge blaga, pripravljenega za izvoz po 5. členu zakona, sestavljajo zahtevek za nadomestilo za del obresti za kredite za izvoz iv nadaljnjem besedilu: zahtevek) po tem navodilu. Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora imeti obliko, kot je določeno v prilogi, ki je sestavni del tega na-' vodila. 2. člen Banke predložijo zahtevke po tem navodilu službi družbenega knjigovodstva posebej za kredite: a) dane od 1. julija 1971 do 25. novembra 1971 po 1. členu zakona, b) dane od 26. novembra 1971 do 31. decembra 1972 po 5. členu zakona. V zahtevku vpišejo banke kredite za ves čas upo* rabe do njihove zapadlosti, vendar najdalj do 31. decembra 1972. 3. člen Banke zajamejo v zahtevku najprej kredite za izvoz blaga oziroma kredite za izvoz blaga in storitev in potem kredite za zaloge blaga, pripravljenega za izvoz- 4. člen Banke vpišejo v zahtevek podatke iz obrestnega lista posameznega kredita: — v stolpec 8: prvi znesek kredita; — v stolpec 9: prvi in zadnji datum kredita; ' — v stolpec 10: seštevek dni; — v stolpec 11: seštevek obrestnih števil. V zahtevek iz 2. člena tega navodila pod a) vpiše* jo banke: — v stolpec 12: 100 °/o; — v stolpec 13: obrestna števila iz stolpca 11; — v stolpec 14: 40/o obrestno mero letno; — v stolpec 15: znesek izračunanega nadomestil3’ V zahtevek iz 2. člena tega navodila pod b) vp>' še j o banke: 1. PRI DANIH KREDITIH ZA IZVOZ BLAGA 1^ STORITEV: — v stolpec 12: odstotek kredita za izvoz, ki zajet v reeskontnem kreditu pri Narodni banki SloVe nije; . ( — v stolpec 13: obrestna števila, ki se izračunajo kot del obrestnih števil iz stolpca 11 v odstotku iz stolpca 12; — v stolpec 14: ustrezajoči odstotek: 3 "/o če je nereeskontirani del kredita do 15 °/o, : 2,5% če je nereeskontirani del kredita od 16% do 20 %. - ' 2% če je nereeskontirani del kredita od 21% do 25%, 1 % če je nereeskontirani del kredita nad 25 %, ' v stolpec 15: znesek izračunanega nadomestila. ,c 2. .PRI DANIH KREDITIH ZA ZALOGE BLAGA, pripravljenega za izvoz, ki so jih reeskonti-rale pri Narodni banki Slovenije: •' V... \ j . ;■ _ '• — r> stolpec 12: 100%; —v stolpec 13: obrestna števila iz stolpca 11; — v stolpec 14: 3% obrestno mero letno; — v stolpec 15: izračun nadomestila;. 5. člen . Ce, je banka kredite, dane organizacijam združene-Sa dela v času :od 1. julija do 25. novembra -1971', re-eskontirala tudi po pogojih, uveljavljenih ha dan'26. novembra 1971, se prizna nadomestilo le za del kredita, ki ni zajet v reeskontu pri Narodni banki Šlovenije.^ Služba družbenega knjigovodstva preveri.' ali je banka z dodatkom h kreditni pogodbi znižala organizaciji združenega dela obrestno mero za ves čas upo-fabe reeskontnega kredita. . 6. člen Služba družbenega knjigovodstva preveri predložne zahtevke in opravi dokumentarno kontrolo ne-Posredno pri banki. 7. člen Banke priložijo zahtevku fotokopije kreditnih po-§°db in obrestne liste kot dokumentacijo, za dokumen-* žrno kontrolo pa dajo službi družbenega knjigovodstva na vpogled: a) pri kreditih za izvoz blaga in storitev: / — listine o izvozu blaga, ki sta jih potrdili carinarnica in devizna dokumentarna kontrola Narodne banke Slovenije, in na kateri je Narodna banka Slovenije Značila, da je kredit, odobren na podlagi te dokumentacije. zajet v reeskontnem kreditu banke; - — listine o storitvah, ki so bile opravljene tujim naročnikom; •1. . — pogodbe turističnih, gostinskih, trgovskih in dru-' Organizacij, sklenjene, s tujimi kupci' za storitve, 1 bodo opravljene tujim turistom v turistični sezoni; b) pri kreditih za zaloge blaga, pripravljenega za izvoz: f — pogodbe s tujim kupcem ali druge ustrezne listine, s katerimi se dokazuje, da bo šlo blago v izvoz. 8. člen Služba družbenega knjigovodstva primerja posamezne zneske porabljenega kredita z obrestnega lista z dokumentacijo, ki je v kreditni mapi posamezne or-, ganizacije združenega dela in je odložena po časovnem zaporedju in v zneskih porabljenega kredita (računski trak), , . j-Y 9. člen Banke predložijo službi družbenega knjigovodstva zahtevke za čas od 1. julija 1971 do 25. novembra 1971, najpozneje do 30. decembra 1972, za čas od 26. novembra 1971 do 31. decembra 1972 pa najpozneje do 30 aprila 1973. Služba družbenega knjigovodstva preveri zahtevke za čas od 1. julija 1971 do 25. novembra 1971, najpozneje do 28. februarja 1973 in zahtevke za čas od 26. novembra 1971 do 31. decembra 1972, najpozneje do 31. avgusta 1973, " / " i . *• >-.• '• ’ ' ' '• ž- Služba družbenega knjigovodstva pošlje poročilo o izvršenih pregledih iz prejšnjega odstavka Republiškemu sekretariatu za finance do 15. marca 1973 oziroma do 15. septembra 1973. 11. člen Republiški sekretariat za finance bo v 10 dneh po prejetju poročila iz prejšnjega odstavka določil dinamiko poravnavanja ugotovljenih nadomestil iz računa SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti, št. 50100-789-46-0. 12. člen Banke, ki prejmejo nadomestilo za del obresti po prejšnjem členu, morajo nadomestilo najpozneje v 3 dneh po prejetju nakazati 'organizacijam združenega dela, ki jim to nadomestilo pripada. 13. člen To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-48/72 ■ ' * ■ Ljubljana, dne 3. novembra 1972. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. Soglašam! Republiški sekretar za gospodarstvo Marjan Dolenc, dipl. oec. 1. r. - ZAHTEVEK S 3 ca O Z § l d i * i ■s Nadomestilo za del obresti znesek T»< l ' • ■ ' • ■ . ; " ■ r ■' - • / . • • £ S i Obrestna števila: od tega: del za nadomestilo S TH 2 100 Število dni o ti *a kredite za izvoz (Uradni li do Cas trajanja kredita od do O) Kredit Iz 1. oziroma v 5. člena • zakona Ul o C CO za nadomestila za del obresi za čas od namen e- -< ' ■ ~ i \ Kreditna pogodba š« ■§ s to \ štev. m datum m« * ■ Organizacija združenega dela eo Številka računa '15 'd«z - i II *» in še za 85 din, b) družinske pokojnine za 10 %> in še'-za 59,50 din, 63 din, 76,50 din ali 85 din glede na to, ali družinsko Pokojnino uživajo eden, dva, trije, štirje ali več družinskih članov. II Uskladitev po 2. točki prvega odstavka 34. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in inva-udskega zavarovanja, to je po gibanju osebnih dohodkov, bo skupnost opravila, ko bodo znani podatki o Povečanju osebnih dohodkov in porastu standarda za-Poslenih. III III Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojenem za mesec december 1972, brez enkratnega dodatka. izplačanega upokojencem po sklepu skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 26. oktobra 1972. IV Pokojnine z varstvenim dodatkom in pokojnine udeležencem v NOV pred 9. IX. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 ter španskih borcev, katerim je bil k pokojnini odmerjen zvezni oziroma republiški dodatek za borce, se uskladijo tako, da se poveča po I. točk j tega sklepa skupen znesek pokojnine z varstvenim dodatkom oziroma skupen znesek pokojnine z dodatki za borce, V Zneski pokojnin, usklajeni po IV. točki tega sklepa, se izplačujejo kot akontacija. Ko bodo z novimi predpisi določeni pogoji za priznanje varstvenega dodatka oziroma ko bo s posebnimi predpisi določena višina nove osnove, od katere se odmerja zvezni oziroma republiški dodatek za borce v letu 1973, se bodo k usklajenem znesku pokojnine brez dodatkov — na novo odmerili varstveni dodatek oziroma dodatki za borce za čas bd 1. januarja 1973 dalje. VI Uskladitev po tem sklepu se opravi uradoma. Po tem sklepu povečane 'pokojnine gredo od 1. januarja 1973 dalje. / VII S Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 2/2-72 Ljubljana, dne 23. novembra 1972. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik \ Jože Globačnik 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 994,. (T Na podlagi 18. člena zakona o javnih cestah Vpadni list SRS. št. 51-288/71) in 7. člena začasnega ' atuta Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije sc uPščine občin: Cerknica na podlagi 94. člena statuta občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. IX. 1972; Domžale na podlagi 134. člena statuta občine Domžale na seji občinskega / zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. IX. 1972; Grosuplje na podlagi 102. člena 'statuta občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. IX. 1972; Hrastnik na podlagi 101. člena statuta občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. IX. 1972; Kamnik na podlagi 105. člena statuta občine Kamnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. VII. 1972; Litija na podlagi 137. člena statuta občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. IX. 1972; Ljubljana Bežigrad na podlagi 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. IX. 1972; Ljubljana Center na podlagi 92. člena statuta občine Ljubljana Center na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. IX. 1972. Ljubljana Moste-Polje na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. IX. 1972; Ljubljana Šiška na podlagi;92. člena statuta občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. IX. 1972; Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. IX. 1972; Logatec na podlagi 96. člena statuta občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. X. 1972; Ttbovlje na podlagi 98. člena statuta občine Trbovlje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. X. 1972; Vrhnika, na podlagi 94. člena statuta občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. IX. 1972: Zagorje ob Savi na podlagi 191. člena statuta občine Zagorje ob Savi na 'seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. IX. 1972 in skupščina mesta Ljubljane na podlagi 163. člena statuta mesta Ljubljane na seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. IX. 1972 sprejele DRUŽBENI DOGOVOR o volitvah delegatov z območja ljubljanske regije v skupščino Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije 1 S tem družbenim dogovorom se družbenopolitične skupnosti ljubljanske regije sporazumevajo o načinu in organizaciji volitev delegatov v skupščino Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije. 2 t Ta družbeni dogovor določa: — območje in sestavo volilnih enot; — število delegatov, ki jih izvolijo posamezne volilne enote; — merila za sestavo volilnega telesa; — kandidacijski in volilni postopek; — nosilce organizacije in izvedbe volitev v regiji in na posameznih območjih; — načela sodelovanja delegatov skupščine Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije z volilnimi telesi in družbenopolitičnimi dejavniki v regiji. I. OBMOČJE, SESTAVA VOLILNIH ENOT IN ŠTEVILO DELEGATOV. KI JIH VOLIJO VOLILNE ENOTE 3 Ljubljanska regija izvoli v skupščino Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije skupno 18 delegatov po skupinah A, B in C. A. Delovne organizacije s področja industrije in rudarstva, kmetijstva in gozdarstva, trgovine, prometa, turizma, organizacij v okviru AMZS in znanstvenih institucij s področja prometa kot koristniki cest izvolijo 7 delegatov; B. Družbenopolitične skupnosti izvolijo, 7 delegatov; C. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem cest. cestogradnjo, projektiranjem cest in znanstveno raziskovalnim delom s področja vzdrževanja in gradnje cest izvolijo 4 delegate. 4 Delegate skupščine Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije voli volilno telo. Volilno telo v skupini A in C sestavljajo predstavniki delovnih organizacij z območja volilne enote. Volilno telo v skupini B-sestavljajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, iz območja volilne enote. Območja, sestava volilnih enot in razporeditev mandatov: I. skupina A: 1. VE Obsega delovne organizacije s področja trgovine, ki imajo sedež ha območju občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center. Ljubljana Moste, Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana Šiška..................... 2. VE Obsega druge delovne organizacije, iz panog. določenih v skupini A, ki imajo sedež na območju občine Ljubljana Center . . . 3. VE Obsega druge delovne organizacije iz panog, določenih v skupini A, ki imajo sedež na območju občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik ........ 4. VE Obsega druge delovne organizacije iz panog, določenih v skupini A. ki imajo sedež na območju občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje................ 5. VE Obsega delovne organizacije iz panog, določenih v skupini A, ki imajo sedež na območju občin Litija, Zagorje ob Savi. Trbovlje in Hrastnik ......... 1 mandat 1 mandat 1 mandat 1 mandat 1 mandat 6. VE Obsega delovne organizacije iz panog, določenih v skupini A, ki imajo sedež na območju občin Vrhnika, Logatec in Cerknica 1 mandat 7. VE Obsega delovne organizacije iz panog, določenih v skupini A, ki imajo sedež na območju občin Domžale, Kamnik in Grosuplje ....................................1 mandat II. Skupina B: 8. VE Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik . 1 mandat 9. VE Skupščini občin Ljubljana Center in Ljubljana Šiška................................1 mandat 10. VE * Skupščini občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje ........ 1 mandat . 11. VE Skupščini občin Litija in Zagorje .... 1 mandat 12. VE Skupščini občin Trbovlje in Hrastnik . . 1 mandat 13. VE Skupščine občin Logatec, Vrhnika in Cerknica ....................................... 1 mandat 14. VE Skupščine občin Domžale, Kamnik in Grosuplje ..................................... 1 mandat Ki. skupina C: 15. VE Obsega delovne organizacije iz področja dejavnosti določenih v skupini C ih imajo sedež na območju občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana • Center. Ljubljana Vič- Rudnik. Ljubljana Moste-Polje in Ljublja-1:13 Šiška......................... .... 2 mandata 16. VE Obsega delovne organizacije iz področja dejavnosti, določenih v skupini C in imajo sedež na območju občin Litija. Zagorje ob ®.avi. Trbovlje in Hrastnik.................1 mandat 17. VE Obsega delovne organizacije iz področja dejavnosti, določenih v skupini C in imajo fedež na območju občin Domžale, Kamnik' ln Grosuplje ...... .........................1 mandat 5 Volilno telo v volilnih enotah skupine A je sestavljeno iz predstavnikov delovnih organizacij, ki so pomembne za gospodarski razvoj območja, ki ga obsega volilna enota. Delovne organizacije, ki volijo svoje predstavnike v volilno telo v, volilnih enotah skupine A in C morajo biti zbrane tako, da zaposlujejo najmanj 60 °/o vseh zapdslenih delavcev na področju gospodarstva v ljubljanski pegi ji. 6 Komisije za volitve in imenovanja skupščin mesta in občin, katerih območje obsega posamezna volilna enota, se sporazumejo, katere delovne organizacije volijo svoje predstavnike v volilno telo. upoštevajoč določila 3. točke tega sporazuma. II. KANDIDACIJSKI IN VOLILNI POSTOPEK 7 Delavski sveti delovnih organizacij iz 6. točke tega sporazuma izvolijo svoje predstavnike v volilno telo (v nadaljnjem besedilu volilno konferenco) in jih pooblastijo. da se s predstavniki delovnih organizacij, ki volijo svoje predstavnike v volilno telo dogovarjajo o kandidatni listi, izvolijo delegate skupščine Republiške skupnosti za ceste in opravljajo druge funkcije volilne konference. Mandat članov volilne konference preneha s potekom mandata delegatov skupščine Republiške skupnosti za ceste. Predstavniki delovnih organizacij v volilni konferenci so o svojem delu in sklepih volilne 'konference dolžni poročati delavskemu svetu. 8 Delovne organizacije izvolijo glede na število zaposlenih delavcev naslednje število članov volilne konference: do 500 zaposlenih 1 član od 501 do 1000 zaposlenih 2 člana od 1001 do 2000 zaposlenih 3 člane nad 2000 zaposlenih 4 člane 9 Možne kandidate za delegate skupščine Republiške skupnosti za ceste evidentirajo delavski sveti delovnih organizacij, ki sestavljajo volilno telo, sindikalne organizacije ter skupščine mesta in občin ter njihovi organi iz vrst delavcev, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah ha območju volilne enote, Sklicatelj volilne konference pošlje članom volilne konference skupno z vabilom za sejo tudi poročilo o evidentiranju kandidatov. 10 Volilna konferenca voli delegate, razpravlja o delu delegatov in skupščine Republiške skupnosti zavceste ter o drugih vprašanjih, ki še nanašajo na delo njihovih delegatov in skupščine Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije. Volilna konferenca veljavno sklepa, če je na seji navzočih najmanj polovica izvoljenih predstavnikov delovnih organizacij. Volilna konferenca sprejema kandidatno , listo z javnim glasovanjem. Kandidatna lista je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica vseh izvoljenih predstavnikov delovnih organizacij. » ' ■ . . ; 12 ' Volitve delegatov so tajne. Za delegata je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov. V primeru, da je. na kandidatni listi enako število kandidatov, kot se voli'delegatov, je kandidat izvoljen, , če je zanj glasovalo najmanj polovica članov volilne konference. • ' ' 13 Volilne konference zasedajo po potrebi. Volilne konference'sklicujejo Skupščine občin oziroma mesta, ki so organlizatorji volilnega postopka določene volilne enote in to na zahtevo delegata, V™ članov volilne'konference ali na. ppbudp družbenopolitičnih skupnosti iz območja volilne enote. 14 Sklicatelj volilne konference izda izvoljenim delegatom na podlagi overjenega zapisnika seje volilne konference potrdilo o izvolitvi. • 15 Delegate skupščine Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije v volilnih enotah skupine B volijo skupščine občin z območja volilne enote po postopku, ki ga določajo poslovniki skupščin občin. 16 V primerih, ko volilne enote skupine B obsegajo območje več občin, se komisi je’ za volitve'in imenovanja skupščin občin, ki Sestavljajo volilno enoto dogovorijo o kandidatih, katere predlagajo skupščinam v razpravo in izvolitev. Za delegata pa je izvoljen kandidat, ki so ga izvolile skupščine' več kot polovice občin, ki'sestavljaj o volilno enoto. V - III. NOSILCI ORGANIZACIJE VOLITEV ■ DELEGATOV V SKUPŠČINO REPUBLIŠKE SKUPNOSTI ZA CESTE SR SLOVENIJE 17 Nosilci organizacije volitev delegatov v sku'pščino Republiške skupnosti Za’ ceste SR Slovenije so skupščine mesta Ljubljane in občin ljubljanske regije oziroma njihove komisije za Volitve in irnenovanja. / , . ' ; -v 18 Koordinacijsko funkcijo pri izvajanju volitev opravljajo za posamezna območja naslednje skupščine oziroma njihove, komisije za volitve in imenovanja: — skupščina mesta Ljubljane za volilne enote na območju občin mesta Ljubljane; ■— skupščina občine Trbovlje za območje občin Litija, Zagorje-db'Savi, Trbovlje in Hrastnik; — skupščina občine Logatec za območje občin Vrhnika, Logatec in Cerknica; — skupščina občine Domžale za območje občin Grosuplje, Domžale in Kamnik. , , . IV: SODELOVANJE IZVOLJENIH DELEGATOV ... LJUBLJANSKE REGIJE ' 19 Delegati v skupščini Republiške skupnosti-.’zsp ceste SRS, izvoljeni na območju ljubljanske regije sestavljajo delegacijo te: regije. Delegati ljubljanske regije pri oblikovanju svojih stališč sodelujejo z volilnimi telesi in družbenopolitičnimi dejavniki na območju svoje volilne enote. Zaradi lažjega sodelovanja so organizirani v delegaciji ljubljanske regije; Delegati izberejo vodjo delegacije. ■. 20 V primerih, ko gre za oblikovanje stališč do izredno pomembnih vprašanj, usklajevanje različnih stališč delegatov oziroma družbenopolitičnih dejavnikov na območju regije in podobno mora biti delegacija pobudnik posvetovanj s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti te regije, volilnimi telesi ali drugimi zainteresiranimi družbenimi dejavniki na območju regije. • .Koordinacijsko "funkcijo pri pripravi in organizaciji posvetovanj iz prvega odstavka te točke opravlja skupščina mesta Ljubljane in se vodja delegacije v zvezi s tem povezuje z ustreznimi organi mestne skupščine. 21 Po dokončnem’ 'konstituiranju skupščine Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije in sprejetju njenega statuta bo delovanje delegacije ljubljanske regije določeno s poslovnikom. Osnutek poslovnika za delo delegacije pripravi delovna skupina, ki je pripravila osnutek tega družbenega dogovora v sodelovanju z delegacijo in ustreznimi družbenopolitičnimi dejavniki. . ...... ..v.1..-’ ‘ 22 Družbeni dogovor velja od dneva, ko ga sprejmejo skupščine mesta in občin ljubljanske regije in se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-14/72-1 ‘ Cerknica, dne 5. septembra 1972. Predsednik , skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. St. 023-1/72 Domžale, dne 28. septembra 1972. • ■ 1. ' , , ; Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemenc 1. r. St. 023-9/72 Grosuplje, dne 20. septembra 1972 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. St 013-4/72 Logatec, dne 10. oktobra 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan L r. St 111-1/72-1 Hrastnik, dne 19. septembra 1972. | Predsednik skupščine občine Hrastnik Branko Milinovič, dipl. pravnik 1. r. St. 013-3/72-01 Trbovlje, dne 5. oktobra 1972. Predsednik skupščine občine Trbovlje Jože Lasnik 1. r. St 321/1-72 Kamnik, dne 22. julija 1972. Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec 1. r. St. 023-2/72 Litija, dne 26. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. St. 020-14/72 Ljubljana, dne 21. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. St 020-07/72 ) ' . Ljubljana, dne 20. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. Št. 023-2/72 Ljubljana, dne 21. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. St. 022-24/72 < Ljubljana, dne 14. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana šiška Danilo Sbrizaj 1. r. Št. 021-6/72 Ljubljana, dne 21. septembra 1972. Predsednik skupščine Občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dip|. inž. 1. r. St. 1/2-023-2/72 Vrhnika, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Kermavner, inž. 1. r. Št. 111-1/72 Zagorje ob Savi, dne 29. septenfibra 1972. Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi Brane Vipotnik 1. r. Št. 010/135-72 Ljubljana, dne 25. septemora ivrz. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 995. Na pedlagi 81. in 82. člena zakona o davkih Plačanov (Uradni list SRŠ, št. 7/72) ter 92. in 155. člena štetu ta občine Ljubljana Šiška (Uradni list ŠRS, št 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1972 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen Odlok o davkih Občanov (Uradni list SRS, št. 10/72) se dbpoini tako, da se za 13. členom dodajo novi trije členi isa, I3b in 13c, ki se glasijo: | »13a člen Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno oziroma gostinsko dejavnost in vlagajo Sredstva za obnPvo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna posebna davčna olajšava v naslednjih dejavnostih: — elektromehanika za gospodinjske stroje, radio in televizijo — mizarstvo — čevljarstvo — krojaštvo in šiviljstvo — vulkanizerstvo — slaščičarstvo — moško frizerstvo in brivstvo — kozmetika obraza in telesa — žensko frizerstvo — čiščenje, pranje in mazanje motornih vozil — gostinstvo s kmečko turističnim značajem. 13b člen Davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetnikom' z obrtno ali gostinsko gospodarsko dejavnostjo, se prizna davčna olajšava v prvem letu poslovanja 40 %, v drugem letu pa 20°/o odmerjenega davka v naslednjih dejavnostih: — ključavničarstvo — kleparstvo — elektroinstalaterstvo — elektromehanika za gospodinjske stroje, radio in televizijo — mizarstvo — moško krojaštvo — žensko krojaštvo in šiviljstvo — čevljarstvo (popravila) ;— slaščičarstvo — vulkanizerstvo instalaterstvo za vodovodne, plinske napeljave in kanalizacijo — krovstvo — soboslikarstvo in pleskarstvo — pečarstvo, keramičarstvo — tesarstvo — zidarstvo in fasaderstvo — moško frizerstvo in brivstvo — kozmetika obraza in telesa — žensko frizerstvo — čiščenje, pranje in mazanje motornih vozil — gostinstvo s kmečko turističnim značajem. Šteje se, da je davčni zavezanec začetnik, če ni prej opravljal te dejavnosti v kateri drugi občini, ali če ni kdo drug v istih prostorih opravljal takb‘ dejavnost. 13c člen Posebna olajšava iz 13a in 13b člena tega odloka se prizna, če. se, davčni zavezanci ukvarjajo z obrtnimi storitvami ali’gostinstvom s kmečko turističnim značajem, oziroma da je vsaj 70 "/o celotnega dohodka doseženega z obrtnimi storitvami. Kaj je šteti za obrtne storitve ali gostinstvo s kmečko turističnim značajem, presodi v posameznem primeru davčni organ občine po predhodnem mnenju službe za gospodarstvo. Davčna olajšava iz 13a in 13b člena se uveljavlja' s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazila o vloženih sredstvih 'Oziroma o opravljenih storitvah, Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo. Zavezanec, ki je uveljavil davčno olajšavo pa 13a členu in se pred potekom 5 let odseli iz občine Ljubljana Šiška ali preneha opravljati svojo dejavnost po lastni volji, se za znižani davek (davčno olajšavo) ponovno obremeni.« 2. člen : V 15.'členu se besedilo opombe pod točko a) tak? dopolni, da se prečiščeno besedilo te opombe glasi: »Opomba: Davek se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela, in sicer od: lesenih zobotrebcev in špil, lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov,- brezovih metel, mi-šolovk in nasadil za orodje.« . r 3. člen - . Ta. odlok Začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. Št. 6/1-020-4-72 Ljubljana, dne 22. novembra 1972. Predsednik skupščine občine ■ - Ljubljana Šiška Danilo SV8") i r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC ; ' ■ 996. ' Na podlagi 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS- št. 21/71), 23. in 25. člena zakona o glasbeni šoli (Uradni list SRS, št. 17/71) in na predlog sveta za kulturo in prosveto skupščine občine Logatec je skuP' ščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti' dhe 10. oktobra 1972 sprejela ODLOČBO o ustanovitvi glasbenih oddelKov 1 Ustanovijo se glasbeni oddelki pri osnovni »Osmih: talcev«; v .Dolenjem Logatcu kdt notranja' organizacijska enota .navedenega šolskega zavoda: URADNI LIST SRS ----f--------- ‘ 2 ; Sedež glasbenih oddelkov je v Narodnem domu Logatec. 3 Glasbeni oddelki prično s svojim delom v šolskem letu 1972/73. 4 Glasbeni oddelki opravljajo dejavnost, ki je pošeb-bega družbenega pomena. Njihove naloge so zlasti: — vzgoja in izobraževanje učencev, da lahko sodelujejo v orkestralnih skupinah ali pevskih zborih, oziroma, da lahko nadaljujejo glasbeno izobraževanje; — seznanjanje učencev z dosežki na področju glasbene kulture in navajanje k estetskemu doživljanju glasbene-umetnosti; — prirejanje javnih in internih koncertov, glasbenih večerov, akademij, proslav, predavanj, gostovanj ih drugih nastopov, s katerim bodo prispevali k raz-voju glasbene kulture na občinskem območju. Pri opravljanju svojih nalog se glasbeni oddelki povezujejo s starši mladoletnih učencev in sodelujejo s strokovnimi in drugimi organizacijami ter kulturno in izobraževalno skupnostjo v občini. 6 Organizacija in dejavnosti glasbenih oddelkov ter delovno področje in samoupravne pravice zaposlenih delavcev in učencev glasbenega pouka se določijo s statutom osnovne šole »Osmih talcev« v Dolenjem Logatcu. ' / 7 Sredstva za osnovno dejavnost glasbenih oddelkov Ugotavljajo: ' ■— temeljna izobraževalna skupnost Logatec; - — kulturna skupnost, Logatec; — starši s prispevkom za svoje otroke, ki. obisku- teio glasbeni pouk; j — pihalni orkester Logatec. 8 :v / . . ■:;.: 9 Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 61-4/72 Logatec, dne 14. novembra 1972. / . Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 997. Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na 'seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31, oktobra 1972 sprejela. ODLOK o spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št., 33/72), se črta 3. člen, 6. člen, 7. člen ter drugi odstavek pod l/a in zadnji odstavek 8. člena. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva veljavnosti odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Št. 3/1-010-012/72 Vrhnika, dne 31. oktobra 1972. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 8 ; Poslovanje glasbenih oddelkov nadzira svet za kul-tlJro in prosveto pri skupščini občine Logatec. 998. Na podlagi drugega odstavka 2. Člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni Ust SRS, št. 27/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na Seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. oktobra 1972 sprejela ODLOK o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta 1. člen ( ' Pomožni objekti po drugem odstavku 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem so: a) objekti, zgrajeni na zemljišču v uporabi organizacij združenega dela ali druge družbeno pravne osebe, če niso nujno potrebni za opravljanje osnovne dejavno« ti, ki je vpisana v register kot poslovni predmet organizacije, zgrajeni izven zaključnega kompleksa odroma rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacije združenega dela aU druge družbeno pravne osebe, b) objekti, zgrajeni na zemljišču v državljanski lastnini izven zemljišča, določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega ali poslovnega objekta: — garaže, — drvarnice, — kopalni bazeni, — shrambe za vrtno orodje, — kumiki, — čebelnjaki, — zajčniki, kmetijski gospodarski objekti, ki se uporabljajo za druge namene in **- drugi podobni objekti. 2. člen Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih Objektov V območjih, za katera so sprejeti zazidalni načrti, se določi v skladu z načrtom parcelacije zemljišč, ki je sestavni del zazidalnega načrta. Ce je zgrajen objekt v območju, za katerega ni izdelan in ni predvidena izdelava zazidalnega načrta, se določi zemljišče za normalno uporabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih: — razmerje med dejansko tlorisno površino že zgrajenega objekta in. dejansko nezazidano površino zemljišča, — višina, velikost in namembnost že zgrajenega objekta, — višina, velikost in namembnost objektov na sosednjih zemljiščih, — gostota nadzidave, konfiguracija terena, — lastnosti tal, — eventualne potrebe po izgradnji dopolnilnih objektov, — obstoječe in bodoče stanje komunalnih naprav, — omejitve uporabe zemljišč po posebnih predpisih, — urbanistične in druge veljavne normative, — nadaljnjo urbanistično in prometno ureditev predela, v katerem se objekt nahaja oziroma elemente iz sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda. Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka ildel* Strokovna organizacija, pooblaščena za izdelovanje lokacijskih dokumentacij v smislu določil zakona o urbanističnem planiranju za lokacijo objektov v določenem območju, ustrezno dokumentacijo in jo predloži upravnemu organu skupščine občine Vrhnika, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve. 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972. St. 3/1-101-020/72 Vrhnika, dne 31. oktobra 1972. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r- SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI SKUPNOST zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Ljubljana ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA nega Zavarovanja Ljubljana (Uradni list SRS, Št. 43/7® je komisija za izvedbo referenduma v skupnosti už°' tovila in objavlja 999. Na podlagi 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in sklepa o razpisu referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana v skupnost zdravstve- IZID REFERENDUMA V skupnosti zdravstvenega zavarovanja delaveeV Ljubljana Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana je razpisala referendum o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja , delavcev Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana zaradi izenačenja pfavič iz' zdravstvenega .varstva. - ; 'Referendum je bil razpisan za:drte'20. 'nOvembta 1972. ' 2 - GiasOvanje na referendumu v skupnosti je bilo opravljeno na 996 glasovalnih mestih in je nemoteno Potekalo. . -.v - - •Po glasovalnih seznamih je bilo. v skupnosti s pravico glasovanja na referendumu vpisanih 290.&5 zavarovancev. Za združitev skupnosti- je glasovalo 224.311 zavarovancev, proti je glasovalo 20.490 zavarovancev, neveljavnih je bilo 4729 glasovnic, ni glasovalo 40.785 zavarovancev. Glede'na skupno število zavarovancev'je potemtakem glasovalo za združitev 77,3 °/o zavarovancev (delavcev,, upokojencev in oseb, ki opravljajo .samostojno Poklicno dejavnost) združenih v tej skupnosti. • r.A-rr. . -. :> " : ' '■ ■' ■ ............■ ' 3 , ; . S takšnim izidom referenduma so se zavarovanci izjavili za združitev skupnosti zdravstvenega žavaro-vanja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja,kmetov V smislu, 122. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva. (Uradni list SRS, .št. 26/70 in 51/71). , ■ • 4 Ta- izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. ■ ■ St. 022-19/1972 Ljubljana, dne 21. novembra 1972. Predsednik komisije ’ za izvedbo referenduma v skupnosti Janko Heberle 1. r. 1000. ,. Na podlagi 10-. člena zakona o referendumu (Uradni lst SRS, št. 29/72) in sklepa o razpisu referenduma za ■družitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja kme-.°v Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja Gavcev Ljubljana v skupnost zdravstvenega zavaro- vanja Ljubljana (Uradni list SRS, št. 45/72) je komisija za izvedbo referenduma v skupnosti ugotovila in objavlja IZID REFERENDUMA 4 v skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana Skupščina skupnosti' zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana je razpisala referendum o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana zaradi izenačenja pravic iz zdravstvenega varstva. V Referendum je bil razpisan za dne 19. novembra 1372. ... .. . 2 , . -. Glasovanje na referendumu v skupnosti je bilo opravljeno na 263 glasovalnih mestih, in je nemoteno potekalo. Po glasovalnih seznamih je bilo v skupnosti s pravico glasovanja na referendumu vpisanih 11.347 zavarovancev. 1 Za združitev skupnosti je glasovalo . 10.441 zavarovancev, proti- je glasovalo 224 zavarovancev; neveljavnih je bilo 98 glasovnic, ni glasovalo 584 zavarb-vancev. Glede na skupno število zavarovancev je potemtakem glasovalo za, združitev 92,0 %'zavarovancev .-.kmetov združenih v. tej skupnosti. 3 S takšnim izidom referenduma so se zavarovanci izjavili za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov in. skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v smislu 122. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71). - Ta izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 190 E-25/72-VI Ljubljana, dne 20. novembra 1972. Predsednik komisije za izvedbo referenduma v skupnosti . -• - Franc Kosmač 1. r. POPRAVEK NasloV odloka o ustanovitvi sklada za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Center (Uradni list-SRS, št. 45-935/72) se pravilno glasi: _ ; - -Odlok o ustanovitvi sklada za intervencije v gospodarstvo občine Ljubljana Center«. 1. člen odloka se pravilno glasi: . ..-Ustanovi se sklad za intervencije^.v .gospodarstvo občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: sklad).- .. yodja tajništva Petja Otrin 1. r. VSEBINA: Stran 371. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih....................... 1213 372. Sklep in priporočilo o organizaciji in financiranju zobozdravstvene dejavnosti................... • . 1213 373. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb............1215 374. Navodilo o načinu obračunavanja sredstev za kompenzacijo proizvajalcem kruha ..................1215 375. Navodilo o postopku za uveljavljanje pravice do nadomestila za del obresti za kredite za izvoz .... 1216 SPEOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 376. Sklep o začasni uskladitvi pokojnin v letu 1973 . . . 1219 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 994. Družbeni dogovor o volitvah delegatov z območja ljubljanske regije v skupščino Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije .............................1219 Strs* 995. Odlok o dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Siska).............................. 1223 . 996. Odločba o ustanovitvi glasbenih oddelkov (Logatec) 1224 ft 997. Odlok o spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Vrhnika) ................1225 998. Odlok o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta (Vrhnika) ..... 1226 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 999. Izid referenduma v skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana...............................I226 1000. Izid referenduma v skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana ........ I227 — Popravek odloka o ustanovitvi sklada za intervencije v gospodarstvo občine Ljubljana Center • . - 1227 obveščamo / občinske skupščine in stanovanjska podjetja, da je ČZ Uradni list SRS založil vse obrazce (razpredelnice A, El, B2, B3, B4, B5, B6, B7, C1 in C2), ki so predpisani z navodilom o metodologiji za izdelavo programa stanovanjske graditve v občini (Uradni list SRS, št. 23-218/72) Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII Izdaja Časopisni zavod Uradni list SiRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča^ vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1973 110 din — Reklamacije Se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11. poštni čreda) 379'VII — Teleion: direktor, uredništvo uprava in krjisovon stvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-003-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenj republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 421-2/72