»8. Min. i U0Qm» t tottkv zi muhi isu. xuv. leto. »Slovenski Narod- vetja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24*— pol leta ....... _ 12'— četrt leta ....... 6 — na mesec...... . 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta........ 11*— četrt leta....... 5-50 na mesec....... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflojra ulica it. 5 (v pritličju levo), telafon it 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vm. Pri večjih inaercijab po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Pomamama številka valfa to vtaarftav. - Na pismena naročila brez istodobne vpoatatve naročnine se ne ozka. M. M. .Slovenski Narod* velja po pošti za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25'— pol leta ...... . . 13-— četrt leta ....... 6-50 z« na mesec ...... . 2-30 celo za Nemčijo: celo leto.......K 28 — Ameriko in vse druge dežele: leto......K 30*- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za Upravniatvo: KnaHova vile« it. 5 (spodaj odgovor dopisnica alt znamka, dvorišče levo), telefon M. M 0 propadanju strank, ». . . . Stranka, ki človeka nasprotnih političnih in verskih načel sovraži, preganja in mu ne samo škoduje, ampak ga hoče naravnost ob kruh pripraviti, taka stranka mora po vseh logičnih zakonih razpasti v kose in vzeti konec . . .« »Slovenec« 23. avg. št. 192. Priznati moramo klerika (čem, da so prilično kritiki, a zelo >labi taktiki. Na drugih, njim načelno nasprotnih strankah opazijo vsako najmanjšo pego, a vendar korakajo po ravDO istih potih v še večji meri, kakor one stranke, katerim prorokujemo razpad ali celo konec. Klerikalni voditelji, ki pišejo take članke, kakor je zgoraj navedeni, so prepričani, da njihovi ljudje sploh drugih časopisov ne berejo, kakor »Slovenca« in »Domoljuba«, kaj šele, da bi kontrolirali delovanje in taktiko ovojih zastopnikov. Zato je tudi ei?to naravno, da sta se klerikalna He-fajst in Eskulap postavila na stališče stavka: Ignoramus et ignorabi-mus. Tisti, ki hočejo vedeti, naj berejo »Slovenca«, kdor pa se s tem ne zadovolji, naj nam verjame In naše postopanje odobrava, sicer z njim ne občujemo niti kot uradne osebe. Člankar stoka, da soc. demokracija sovraži delavca ua-sprotnih poli-tiških načel in mora zato razpasti. Če bi napisal te besede kak hribovski župnik, ki bi že davno pozabil brati, ako bi ne imel pod svojo streho brevirja in »Slovenca«, tedaj bi rekli, da je naiven. Ko pa vemo, da je pisan članek od roke katoliškega socijalista, pa ne moremo reči drugače, kakor, da je slepilo za one, k: sveto verjamejo vse. kar pride iz duhovniških ust. Naj napišejo in popišejo ti katoliški žurnalisti vse ono krivice in nasilstva, katera so izvršili klerikalni zastopniki nad političnimi nasprotniki iz golega sovraštva, pa jim bo sigurno zmanjkalo črnila. Naj popišejo za enkrat samo one grožnje hinavskega Lam peta in plitvega Zajca, ki so pravi odsev strankarske zagrizenosti, pa bodo iz-prevideli, da ne gredo stranke iste narodnosti nikjer v boj s tako nizkotnim orožjem, kakor naša klerikalna. Bojna parola Krekov, Lam- petov in drugih duhovnikov v in-kvizitorskih plaščih ni samo oškodovati političnega nasprotnika, ampak pustiti ga, kakor je dejal svetopisemski doktor Krek, da crkne, kakor sestradani pes za plotom ali pa ga pognati v luknje, kjer prebivajo sicer njegovi psi. In taki ljudje, ki se niti v besedah na javnih si (»dih pred svojimi volilci ne morejo brzdati, kaj šele v dejanjih, ko so brez vsake širše kontrole, si upajo tožiti 0 krivicah in klicati na pomoč pravico. Kes je in niti trenotek ne dvomimo na tem, da mora vladajoča stranka, ki se hoče s korupciji* in podkupljenim! značaji obdržati na vrhuncu, prejkoslej razpasti. Celo v starem veku je bilo gospodstvo tiranov le kratko in končali so s smrtjo ali z izgonom iz domovine. Zato smo ravno tako prepričani, kakor klerikalci sami. ki prerokujejo drugim smrt, da bo posledica vladajočega tiranstva in korupcije na Kranjskem njihova politična smrt. Samopriznanje je sicer, kakor pravi pregovor, korak k poboljšanju, če je odkrito in pride iz srca, dokler je pa to samopriznanje le slepilo, je znak strahu in pogina. In to je gotovo pri naših klerikalcih, ?icer bi jih moral spametovati poraz nemških krščanskih socijaleev, o katerem so že toliko pisali, a ničesar od njega profitirali. Držati se zuajo na vrhuncu moči še nekoliko časa, ker jih pri njihovih lopovščinah in nepostavnovsti podpira avstrijska vlada. Če bi j meli pri nas v Avstriji vlado, katere geslo bi bilo: »Jnstitia fundamentu m regnorum«, potem je čisto izključeno, da bi dala taka vlada razdelitev različnih podpor na razpolago deželnemu odboru, ki je proglasil in izvaja do skrajnosti politični bojkot, kakor ga deželni odbor vojvodine Kranjske. Centralna 1 lada na Dunaju s tem le kaže. da se popolnoma strinja z vlado klerikalcev, ker jim na ta način daje le masten pripomoček, da lahko v tako važnih rečeh, kakor so različne podpore, izvajajo politični bojkot. Ues, lepo je biti klovn kranjskega klerikalnega cirkusa v Avstriji! Ob porazu dunajskih kn'ansko-socijalnih bratcev je videl Slovenec; vzrok propada tudi v t« m, ker so bili preveč narodni, socijalna demokracija pa propada zato, ker je mednarodna. Čudno! »Slovenec« LISTEK. Uesell Jonej. Lepa pravljica. Spisal Rado M u r n i k. (Konec.) »Oh, kaj boš ti revež, ki si najbolj neumen med vsemi tremi,« ga je zavrnil oče nejevoljno. »Saj ne znaš drugega kakor dobro pupcati in paprati in lenobo pasti za pečjo. Bog se usmili!« »Karkoli človek zna, je dobro in mu utegne koristiti danes ali jutri,« je dejal Janez ponižno. »Prosim vas, blagoslovite me, ljubi oče! Potem pa kar pojdem!« »Šilo in Nitka, oba sta prišla žejna in lačna in prazna domov,« je javkal stari mož: »Bog ve, kako se bo godilo šele tebi.« Naposled pa je le blagoslovil svojega najmlajšega sina in Janez je odpotoval veselo, akotudi sta se mu posmehovala starejša kajona. Ustavil se je v vsaki kremi. Povsodi se je lagal, da ima doma srebrno jablan, ki rodi zlata jabolka. Pil je brezskrbno in obetal, da že plača, kadar se vrne. Obtemtakem je bil zmerom orav zidane volje. Pride v gozd. Tam zagleda zla-torogega jelena, tičečega z rogovjem v močnem grmovju. »Lepo te prosim, pomagaj mi, ljubi popotnik!« ječi jelen milo. »Re- ši me iz izpolni se ti tvoja najljubša želja!« »Takoj, potrpi samo malo, dragi jelenček!« veli Janez, preseka gosto vejevje in pogladi otetega jelena po ponosni glavi. »Bodi previden, ljubi mladenič, in ne želi si kaj nespametnega ali malenkostnega! Premisli si dobro!« »I, kaj bi dolgo izbiral!« odvrne Janez naglo. »Veš kaj? Želim si, da bi mogel piti, kolikor bom hotel!« »O ti nespametni človek!« klikne žalostno. »Privoščil bi ti, da bi si bij izbral vse kaj boljšega, na primer večno izveličanje.« »Večno izveličanje naj si zasluži dober kristjan sani,« se odreže Janez modro. »Ali bo kaj ali ne bo nič? Ali bom imel zmerom toliko pijače, kolikor bom hotel?« Jelen mu pokima otožno. Janez ga lepo zahvali. Kar zagleda odurno baburo. »Aha, to je pa tista vila, ki sta o njej pripovedovala doma moja ljuba bratca!« si misli vesili Janez. »Grda je res kakor kočevski greh, pa saj bo v kratkem vsa drugačna!« »Polju Vi me, zali mladenič!« prosi stara baba. »Zakaj pa ne!« odvrne Janez in jo poljubi nemudoma. Hkra/tu se izpremeni ostudna starka v prelepo mlado deklico. Kakor sneg ji blešče prekrasni udje skozi prozorno obleko in dolge zlate lase; iz pre belega obraza žare omani-ljivosladke oči. naj raje pogleda med svoje vrste, kako vodijo zastopniki slovenskega ljudstva ali boljše rečeno klerikalni kolovodje naravnost protinarodno politiko. Lahko je metati ubogi slovenski pari, ki zna komaj mašno knjigo brati, peska v oči in govoriti o velikih zaslugah klerikalne delegacije za slovenski narod. Dr. Suster-šič lahko še tako grmi na shodih v »Uuionu« o svoji moči in pošilja Go-stinčarja z metlo nad avstrijske vlade, resnica pa je, da nismo Slovenci v narodnem o žiru niti pičice dosegli, odkar nas po večini zastopajo v državnem in deželnem zboru klerikalci. Drugim strankam očitajo, da propadajo zaradi iniernaeijonale, sami pa uganjajo naravnost protinarodno. izdajalsko politiko, ako jim to le služi v njihove strankarske uamene. Vse njihovo vpitje o narodnosti je naravnost laz, dokler imajo na čelu stranke moža, ki vzgaja svojo družino v nemškem ihihu in čigar otroci so se šele odrasli učili slovenščine za silo. Dandanes ni le demagoško vpitje na shodih pred fanatiziranim ljudstvom znak slovenske narodnosti, ampak narodna vzgoja otrok in slovenski občcvalni jezik v družini. Vodja slovenskih klerikalcev pa vzgaja svoje otroke v nemškem duhu in s te m je popisana tudi pot delegacije in stranke, katero on vodi. Če mora po »Slovenčevem« zatrdilu propasti ona stranka, ki je preveč nsrodna ali pa mednarodna, potem mora tem sigurneje in preje vzeti konec stranka, ki narodnost naravnost izrablja in se z njo igra, kakor otrok s svojim konjičkom. Nas taka in euaka priznanja od strani klerikalcev veselijo. Vidi se jim, da se na vrhuncu svoje moči uiti ne zavedajo, da prorokujejo sami sobi pogin in da se bo uresničil stavek, katerega so napisali v svojem glasilu: Spoznanje bo na celi črti prišlo. OHinske volitve v Novem mesto. vin. V III. dopisu sem trdil, da je novomeški občinski odbor sklenil, da bo prevzel hišo. katero je dr. Elbert kupil od Neže Rome z dolgom 16.000 »Presneto je lepa!« si je mislil veseli Janez. In ker ni bil tako neumen kakor njegova brata, jo je naglo objel in z občutkom poljubil na bo-žansivena usta. Vila pa mu zažuga s prstom in mu pravi: »Ker si me poljubil prej, ko sem te prosila, se ti izponi še ena želja. Bodi pameten in ne želi ei kaj ničevega!« Vilin glas je tako rajskomil, da se fantu kar vrti v glavi. »Kako je lepa!« preudarja :iati-homa. »Pa kaj, ko se tako rada iz-preininja v staro babo. Pa saj kra-ljična Hopsasa na onem gradu tudi ni napačna, kakor sta pripovedovala brata. Pustimo vilo in zaljubimo se rajši v princezinjo!« »No, kaj si želiš?« vpraša vila iznova. »Veš kaj, prijateljica t Prej sem si želel, da bi mi nikdar ne pošla pijača. Toda nerodno je, da ima človek mačka. Želim si zatorej, da bi bil od pijače samo malo bolj zidane volje, nikar pa da bi mi škodovala!« Lepa vila mu natakne zlat prstan na mezinec in odjezdi na zla-torogem jelenu. Veselo potuje Janez dalje in pride čez devet dolin in devet gora v deveto deželo k belemu gradu; še vedno plapola z najvišjega stolpa črna zastava. Spuste most, odpro težka železna vrata in Janez stopi na grajsko dvorišče. Na balkonu stoji sam presvetli kralj devete dežele in zraven njega toči njegova hči Hopsasa solze, tako debele ko vinske jagode. kron, da bo pripravil v njej za šolske sestre de Notre Dame stanovanje in internat za njihove stranske učenke ter da bo tudi zidal za nje poslopje za tri šolske prostore. Dejal sem, da bi to stalo občino par sto tisoč kron in bi potem bila poslopja last nun-šolskih sester. S tem bi Novomeščani bolje skrbeli za nune, kakor za svojo ljudsko šolo, ki še nima svoje strehe. Ta dopis je moral f ovzročiti hudo kri, ker dr. Elbert je poslal Karla R., da mi odgovarja v »Dol. Novicah«. Kari R. je bil vre j moj sodrug v agitacijah proti fa-rovžu. Hodila sva tudi solidarno v boj proti dr. Elbert n. ko so istega pred leti kandidirali kočevski Nemci in klerikalci za poslanca dolenjskih mest za državni zbor. Liberalizem na Slovenskem zahteva žrtve in teh ne more dajati vsakdo dolgo. Dr. Elbert je razumel ukrotiti ognjeviti temperament tega liberalca Karla R. Zdaj mu že zoblje iz rok. Ta se je Spravil nad me v »Dol. Novicah« v št. z dne t!5. avgusta 1911, ali oba, dr. Elbert tudi. Grozovito je Kari R. pokazal zobe, postaviti me je hotel pred občinstvo kot lažnika, ki vara Novomeščane z gori povedano trditvijo in da me na laž postavi, citira doslovno neki sklep obč. odbora v Novem mestn, s katerim hoče dokazati, da sta dr. Elbert in obč. odbor prav malo hotela ponuditi nunam, da sprejmejo poduk na dekliški nadaljevalni šoli. — Kari R. in njegov šef dr. Elbert sta se pa s tem dopisom neznansko blamirala. Vedel sem, da stoji Kari R. že v farovški službi, vedel sem, da bo dr. Elbert svojega »v svobodi za farovž dresiranega« Karla R. spustil a- agitacijo pri prihodnjih volitvah obč. odbora v Novem mestu, on pa dirigiral bolj skrit, dokler sila ne pritisne in bo hodil on od volilca do volilca in okoli žensk, — in bo hotel moj nekdanji učenec v agitaciji ostroge zaslužiti s tem, da se spravi nad me, katerega se je tudi dr. Elbert več let trudil spraviti v svoje spremstvo, misleč, da me že ima. — Karel R. nastopa robato proti meni, kakor da bi jaz bil kriv, da je zapustil stranko in ga vest peče. — Polemizira z mano kakor se je naučil iz farovškega »Slovenca«, ki ga posnemlje. Laja na me. — Jaham naprej! — Pa ta prvi nastop KaHa R. moram le komentirati; povzročil sem jaz ta nastop in veliko blamažo Karla R. in dr. Elberta, če je tudi on sodeloval. Povem, da sem računal na to, da mi gresta ta dva na limanic« in sem nalašč datum zapisnika seje obč. odbora, kateri svedoei, kakor t>eni jaz trdil v dopisu III., navel 5. sept. 1910, — imel bi }>a citirati datum 22. julija 1910. Dne 22. julija 1910 je iiamre« 7uani tukajšnji meščan Karel Roz man, tedaj mislim še prvi obe. sve> to valeč s plačo 400 gld. poroča! obč. odboru o željah dr. Elberta glede na dal je val ne dekliške šole v No ven** mestu. Takrat je Karel Rozman razlagal, kaj bo treba zidati, da bo v hiši, katero je kupil dr. Elbert, ali neki pod njegovim vodstvom stoječi šolski knratorij od Nezke Rome, sta> novanje za nune in internat za njih nčenke; takrat jp tudi omenil, da b» treba zidati zraven, ali pri poslopju ljudske šole, ki se ima po obr-ini zi dati, poslopje za nunsko šolo s tremi šolskimi sobami iu povedal, kaj be treba plačati na leto nunam-šolskiTn sestram, da preskrbe poduk v €., 7 in 8. razredu nadaljevalne deklišk šole. Odbornik P. je temu ugovarjal: rekel je, da ni nasprotnik šolskim sestram, ali Rometova hiša je stara podrtija, ki je ne kaže adaptirati za stanovanje, internat ali šolo: za vse to bi se moralo zidati novo poslopje, kar bi stalo velikanske \soto; navedel je, da mora občina letos plačati kot prispevek za novo gimnazijo 50.000 K, da bo izdala »a poslopje za svoje ljudske šole najmanj 120.000 K ter če še da za adap taci j o Rometove hiše le 60.000 K, da bi se morala občina že zdaj zadolži*! za 230.000 K. Svetoval je naj se *ku-aj kako s šolskimi sestrami v Šmihe-lu pogoditi za kako ceno, da dajo poduk v nadaljevalnih razredih, šo!-ske prostore bi se že drugod preskrbelo. P. nasvet ni obveljal. Karel R<07>man je stavil tedaj 22. julija 1910 ta-le predlog: Občinski odbor sprejme od šolskega kuratorija. oair. od milostljivega prosta dr. Elberta občini poslane hranilne knjižic* Cirn basove in Deklevove ustanov« v znesku 9488 K 48 v in tudi hišo Nez-ke Rome z dolgom 16.000 K in se zaveže v smislu ustanov v Novem mestn ustanoviti nadaljevalno dekliško šolo 6., 7. in 8. razred, — če se da a šolskimi sestrami pogodba skleniti. Adaptacija Nežkine hiše se izvrai tako, da se 6. in 7. razred takoj in ; Že zdaj je punca zala, ko se joka,« si misli Janez. »Kako brhka bo dečla šele, kadar se bo držala na smeh!« »Kdo si?« ga vpraša kralj Uroš. »Janez, prvi vinski bratec na svetu !«c »Čast tebi, če je res!« se oveseli kralj. »Prišel si ravno prav. V grad se mi je vrinil pesoglavee iz nemške dežele. Izprva je bil gost ponižen, potlej se je pa preobjedel pri nas in zdaj nam hoče biti prvi gospod. Pravi, da ne pojde prej odtod, dokler ne pride kdo, ki ga premaga pri pijači. In po vsej sili hoče imeti mojo hčerko. Ako ga premagaš, ti dam kraljično za ženo in še kraljestvo povrhu, ker si fant od fare! Ako ne, ti pa odgrizne pasja pošast glavo! Ce si res tak junak, poizkusi se t njim!« Lepa prineezinja se nežno usekne, se neha jokati in prav milo pogleda Janeza. Janez pa pravi kralju in kraljič-ni: »Le kar nič se ne bojita! Kje pa že imate tistega pesoglavca? Kar precej se udarim i njim — presneto sem že sejen!« Pokažejo mu v prvo nadstropje. Ondi sedi požrešni pritepenec pri slastnih pečenkah in sladkih poticah in zajema vino t korcem is velikega soda. Ko zagleda Janeza, zatuli strašno in se mu posmehuje in ga zbada. Janez pa mirno sede za mizo in niti s krajem očesa ne pogleda pasje pošasti. Tako pijeta tri tedne zaporedoma. >^Ali se udaš ali ne, Janez?« vpraša pesoglavee, ki je imel že kapitalnega mačka. Janez pa le še pije iz korea. Tako se izkušata še tri dni. »Ali se udaš ali ne, ljubi Janez?« jeclja j>es(>glavec, že ves bolan na jetrih in ledvicah. »Ne storim ti nič zalega.« Janez pa le pije in pije. Peso-glavcu je že peklensko slabo. Vendar vztraja še tri ure. »Ali se udaš ali ne, predragi prijatelj?« zastoka pritepenec napol mrtev. »Ako se udaš, se te ne dotaknem in ti podarim vse dragocenost», kolikor sem jih nagrabil v deveti deželi.« Janez pa lepo mirno vstane in za kliče skozi okno na dvorišče, kjer so trepetaje čakali odločitve kralj, kraljična in drugi: »Prosim, pošljite koga k mojemu očetu po zimsko obleko, zakaj izkušati se novem še vso zimo!« Ko pesoglavee sliši te besede, omedli in pade na tla. Janez pa nabrusi svoj pipec, odreže pritepencu glavo in jo vrže na dvorišče. Zdaj pa veselja ni bilo ne konca ne kraja. Sneli so črno zastavo in razobesili pisanih. Muzicirali, streljali in zvonili so venomer, da so še kar ušesa bolela Janeza. Od po je povabil očeta in brata k sebi, vzel kraljično Hopsasa in vedno zidane volje, toda zmerom trezen vladal deveto deaelo. 9efei 1911/12 tudi 8. razred nastani v tej hiši in se pripravi stanovanje za nune po predloženem načrtu, katero delo bo stalo okoli 9000 K. Občina plača šolskim sestram za leto 1910/ 1911 1800 K, za nčila 800 K, 1911/12 place 3600 K, za učila 800 K, 1912/13 plače 2600 K, za nčila 400 K 1913/14 plače 2600 K, za nčila 400 K, leta 1914. izroči občina to hišo šolskim -sestram kot internat in zida zraven še tri šolske sobe; ako pa bi se bodoče poslopje za ljudske šole zidalo blizo te hiše, se zida za rabo nun v tem poslopju še tri sobe več. Odbornika D. in B. sta ugovarjala, da naj prej odbor govori s šolskimi sestrami, odbornik P. je opozarjal še enkrat na to, kar je prej rekel in opomnil, da se bo morala Rometova hiša podreti in novo poslopje zidati za stanovanje nun in internat, kar bo veliko stalo; vsak proračun se bo prekoračil za trojno v«oto; rekel je tndi, da stara hiša si-<»er sploh ni za internat, ali šolo. Ta odbornik je svetoval, da prej in pred-v«em zida občina poslopje za ljudsko «olo za svoje dečke in deklice. Po daljni debati je zmagal K. Rozman s svojim navedenim predlogom s 17 glasovi proti dvema. Karel Rozman se je pooblastil, da sklene s Šolskimi sestrami glede prevzetja nadaljevalne šole v smislu sprejetega predloga kolikor mogoče ugodno pogodbo ter o uspehu poroča v prihodnji seji. — Naj me zlodij vzame, če ni to vse, kar sem trdil v dopisu III. v »Slov. Nar.« Pa še več se je sklenilo. Ni->em hotel navesti, koliko bi imela občina vsako leto plačati za preskrbo poduka po nunah; dopisnik »Dol. Novic« me je spravil do tega, da tudi to poročam svojim someščanom. — Torej zidali bi, plačevali zidarjem veliko vsote in potem velike vsote nunam vsako leto! — Računi-te kako velik je kapital, ki nosi po t' na leto 3000 K! Karel Rozman se je potem sklepu napotil k nnnam v Šmihel in jih hotel pridobiti za navedeni, po obč. odboru dne 22. julija 1910 sprejeti predlog. Nune so izjavile, da še morajo stavljeni predlog premisliti in da hočejo provizorično pričeti s podukom. — Pametne ženice, videle so, da Karel Rozman kar gori za nje in da se bo v takih okolnostih dalo še več dobiti od obč. odbora! — Dr. El-bert je hotel vsakako spraviti Rome-tovo drago kupljeno staro hišo v občinske roke in tiste hranilne knjižice Cimbasa in Dekle ve. — s tem bi obč. odbor bil vezan na nune šolske sestre, ker s sprejetjem Cimbasovega oVnarja se mora sprejeti tudi ustanovno določilo, da mora biti dotična šola v rokah redovnic. — Tedaj je poslal Karla Rozmaua zopet pred obč. odbor in ta je stavil 5. septembra 1910 predlog, da naj se da redovnicam v Smihelu Rometova hiša v •porabo in da smejo le-te pobirati od premožnih učenk po 6 K na mesec učnine. Drva za kurjavo jim da tudi mestna občina in to naj bo provizorično. Mesto pa prevzame Cimbasov denar in hišo i dolgom 16.000 K ter 'popravi hišo, kar bi stalo do 500 K. Nune so potem podučevale lansko leto. Letos julija meseca so odgovorile na sklep obč. odbora z dne 22. julija 1910 in izjavile, da zahtevajo še več. kakor jim je hotel dati obč. za-stop v seji 22. julija 1910. Te zahteve so bile pa tako gorke, da je pisal zdajšnji župan drju. p]lbertu dne 7. avgusta 1911. to-le pismo: Milosti j ivi gospod prost Dr. Seb. Elbert, načelnik šolskega kuratorija itd. v Novem mestu. Podpisano županstvo uljudno ^poroča, da ni moglo doseči povoljnih in sploh sprejemljivih pogojev z redom čast. šolskih sestra »de Notre Dame« v Šmihelu, glede prevzetja tukajšnje nadaljevalne dekliške šole. Radi tega tudi ne more prevzeti na-daljno vzdrževanje dekliške šole po šolskih sestrah »de Notre Dame« Smihela v Novem mestu na račun mestne občine. Ker pa tej zahtevi zadostiti ne more, vrača — v prilogi — od šolskega kuratorija oz. njega predsednika prijete vložne knjižice kranjske hranilnice: št. 308.075 v vrednosti 7333 K 23 v in knjižico št. 209.219 v vrednosti 2135 K 25 v nazaj, ter sporoča da tudi ponudenega posestva t. g. hišo 357 v Novem mestu z vsem pripadajočim posestvom pod v lož. -tev. 352 kaU občine Novo mesto in sicer stavb. št. 233, vrtne pire. Štev. 151 in 153 ter njivo pare. št. 152 v bremen od 16.000 K prevzeti hi u a krajni šolski svet za vzdrževanje nadaljevalne dekliške šole po šolskih sestrah »de Notre Dame« iz Šmihe-la, prepisati ne more. To pa radi tega ne, ker so zahteve gori omenjenih šolskih sestra take, da jih tukajšnjo županstvo kakor tudi krajni šolski svet prevzeti ne more. Mesto županstvo, 7. avg. 1911. Dr. Senegala m. p. To pisni o je prejel dr. Elbert, podrl v obč. odboru svoj šotor, prejel zopet Cimbasov • Deklevov denar in Rometovo hišo nasaj in zdaj prizida- v& tej hiši stranišča za nune, občina je za zdaj, — še enkrat hvala bogu — prosta vsake obveae nasproti nnnam in dr. Elbertu ali njegovemu šolskemu kuratoriju. Karel Rozman je nastopal v obč. odboru v smislu dr. Blbertovih načrtov. Tako je hotel dr. Elbert vlo-viti obč. zastop, da natovori novomeški oboini skrb za nune in maka-ri, da s tem občini naloži še tolika bremena. Pohvaliti more le dr. El-bert tega bivšega občinskega svetovalca zaradi njegove uneme za nune, mi drugi občani ne in če bi kdo bil še tako zaljubljen v dr. Elbert*>ve oči, ki danes solzne gledajo na Novo mesto. Moral ho mož namreč plačati Nežki Rome veliko kupnino, plačuje sedaj lepe denarje zidarskemu mojstru za adaptacijo stare podrtije, ki jo je priprosta ženska dr. Elbertu tako' drago (22.000 K) obesila, — skrbeti bo moral za vzdržanje nun, ker s tem, da je Cimbasove denarje vzel in jih rabi, ima tudi dolžnost po Cimbasovi ustanovi, da vzdržuje nadaljevalno dekliško šolo. Za vse to pa ima v rokah ubogih Cimbasovih in Deklevovih 9488 K, katerih se bo pa itak V kratkem znebil. Še 2. junija 1911 je pisal našemu županstvu, — v obljubah je dr. Elbert velik, — kako bode podpiralo občinsko nnnsko šolo naučno, železniško ministrstvo, deželni odbor, kranjska hranilnica— (ta je Meka Elbertu^ in pisal je eelo, da bodo "VVindischgratzove knjeginje pobirale od dunajskih ari-stokratov milodare za našo občino. To bi bilo res potrebno, ko bi občina izvršila sklep odbora z dne 22. julija 1910: — za občino bi se kakor za pogorel ce moralo prositi po svetn mi-lodarov. Šo enkrat hvala bogu, vse ni nič pomagalo, bog je bil to pot mi-lostljiv Novomcšcanom. Novom ešca-jil ali boste trpeli, da se vas že ima kot beraške meščane, katere hoče s par nafehtanimi groši dunajskih ari-stokratov dr. Elbert osrečiti! Tedaj Novomeščani, razkazal >< m vam v »Slov. Narodu« v dopisu III. resnično, da je naš obč. odbor na predlog Karla Rozmana sklenil 22. julija 1910, da hoče zidati za nuno a sega zlodja, razkazal sem vam — ^prepričate se v občinski pisarni o tem, upogledavŠi zapisnik seje z dne 22. julija 1910), kako breme se vam je hotelo naložiti. Iz tega pa tudi vidite, kako vas jo dopisnik »Dol. No-vic< v številki od 25. avgusta 1011 hotel nafarbati s tem. kar se je 5. septembra 1910 sklenilo, da nune provizoričp i sprejmejo poduče van je. To res ne bi bilo veliko, pa tudi zaradi prevzetja hranilnih vlog in hiše nevarno, ali merodajen je bil za definitivna pogajanja občine z nunami sklep z dne 22 julija 1910, ki bi stal občino, ako bi bil sprejet, več sto tisoč kron. Karel K., rabil sem prvo umetnost agitatorja proti vam in vašemu šefu. Usedla sta se mi na to nastavljeno limanico. Nisem lagal, le datum sklepa obč. odbora sem dr u rače citiral. Računil sem dobro, da bosta vidva na me pala in citirala vsebino zapisnika z dne 5. septembra 1910. misleč, da ne poznam jaz in drugi sklepa seje i dne 22. julija 191«». Vpila sta kakor jesiharja. da lažnji-vo someščanom poročam o velikih stroških, katere bi bil po\zroČi! sklep odbora glede nunske šole, da sem te stroške povečal, citiral? sta z veliko bab ari jo zapisnik z 5. oktobra 1910 v »Dol. Novicah«, — in ž njim hotela dokazati, da ni tako, a sta se s tem neskončno blamirala! — S tem pa sta tudi pokazala, koliko da je jima ležeče na tem da bi someščani, ki niso obč. odborniki, ne zvedeli, kaj se je sklenilo dne 22. julija 1910. v obČ. seji. Bile so pač volitve pred durmi! — Karel R. je bil prej resnicoljuben, odkritosrčen človek. Hitro je izgubil te lastnosti. Pa če bi žc veljalo njegovo farbanje v škodo kake za mesto škodljive pol. stranke, bi človek nič ne porajtal, ali svojim someščanom prikrivati, kaj se je pravzaprav glede nun sklenilo za sklepanje definitivne pogodbe z redom šolskih sester, to je grdo. Pa zraven nastopit i proti meni, s surovostmi, ki hočem varovati koristi občine Nove-era mesta, to je prav farovška šola. Na te surovosti omenim le kratko, da Karel R. in njegov šef ne razumela Darvinove teorije, poznata opice le iz tega stališča, če se govori nemški: einen Affen haben. — Ker mi pravita, da sem imel hčeri v samostanskih šolah, odgovarjam: ena mojih hčera je bila I mesecev v samostanski šoli Sacre coeur, draga 2 leti. V Avstriji država ne skrbi za poduk deklet — zasebnih dobrih šol ni, tedaj mora človek žal si pomagati z nunskimi. Izbral sem pa take, v katerih se ne zgublja toliko časa z molitvami in duhovnimi vajami. V sili zlodij muhe je; — po tam sem pa obe še dal posvetnemu učiteljstvu v poduk. Kar se tiče mojega javnega delovanja, katero vama tudi ni všeč, na Is ne nem odgovarjal, pač pa iz-raiam željo, da da Karel B. nasaj občini, kar mu je ta dala t denarju. Pa Karel B., ljubezen do nun vam js sdaj odprla kariero. Državnim poslancem bodo plačevali na leto po 8000 K. Kandidata ima klerikalna stranka v Karla B. za poslanstvo zrn deželni in dri. zbor. Dr. Elbert sicer nima v stranki kaj odločiti, — sam bi že tudi rad zajtrkoval v bifeju dunajskega parlamenta, — ali Karel R. — bi bil dosti boljši poslanec, kakor marsikateri zdajšnjih. Le seje bi morali imeti popoldne in ponoči. Opozarjam vodstvo klerikalne stranke na to pridobitev, mož bo rabljiv in zdaj še bolj, ko je stisnil v ozadje, kar mu je bilo vse zavedno življenje drago in ljubo, zdaj bo hotel pridobiti iaslug za novo mu stranko. »Klerikalni zmaj leži na tleh« je enkrat telegrafiral. Jaz sem mu na to rekel, da to ni pametno, ker ta zmaj bo še dolgo gibal; — danes to nvideva in rad bi se spravil s tem zmajem. — Dr. Elbert je Jožefu Kosičku, ki je bil enkrat klerikalni kandidat za poslanstvo za dež. zbor, izročil veliko vredne kapiteljske njive — stavhišča — za mal denar, Karlu R. bo mogel dati svoj čas le Rometovo hišo, pa brez lepih nun — in z dolerovi. — Za to dobroto Karel R. ne bo maral. Torej priložnost je podana, izrabite jo klerikalni vodje, jaz dam Karlu R. najboljše spričevalo. Stari agitator. Politično Kronika. Dunajska krščansko - socijalna stranka je v razsulu. V slavnostni dvorani katoliškega delavskega društva se je vršila v nedeljo konferenca krščansko - socijalnega delavstva. Posl. Kunschak je govoril o porazu krščanskih socijalistov. Kot vzrok je navajal dejstvo, da se je stranka preveč ministerijalizirala in premalo upoštevala volilno organizacijo. — Omenjal je tudi, da je več pristašev delavstva mnenja, naj se zdaj izvede izstop delavcev iz stranke. Sklenilo se je, da se bo o tem pozneje odločevalo. — V desetem dunajskem okraju so v nedeljo ustanovili volilno društvo po načelih posl. dr. Hei-lingerja. Pri tem je občinski svetnik Stahlieh jako dobro označil krščansko - socijalne koritarje. Rekel je, da jih je dr. Lueger samo zaraditega skupaj držale, ker je od vsakega posameznika kaj vedel. Po njegovi smrti je stranka propadla, k veliki sreči za Dunaj. Morda bi danes ali jutri kak krščansko - socijalni koritar odnesel celo stolp sv. Štefana. -— V nemških naprednih krogih se potrjuje vest, da namerava dr. Gessmann izstopiti is političnega življenja. Ker se pa strankino vodstvo boji, da bi na njegovo mesto ne stopil Aimann, tedaj se stvar odlaša. Čakati hočejo, da se snide deželni zbor. Na vseh straneh torej poka . . . • m m O politični situaciji na Ogrskem piše »Vilag«: »Izključeno je, da bi obstruV "ija, če bi zavzela še tako divje < j olike, vrgla vlado. Pozicija ministrskega predsednika je na zgoraj popolnoma trdna. Grof Khuen-Hedervarv bo čakal, da opozicija sama spozna svojo napačno taktiko, kar se bo skoraj gotovo kmalu zgodilo, ker se je javno mnenje obrnilo proti obstrukciji. O razpustitvi zbornice in o novih volitvah se tudi ne more govoriti. Za vlado stoji tako močna in trdna večina, da se boljše niti od novih volitev ne more pričakovati. Grof Khuen ne spada med tiste politike, ki se oklepajo moči. Če se bo pokazalo, da samo njegova oseba ovira normalne razmere, tedaj bo rad odstopil, vendar le v slučaju, če bo njegov odstop ustvaril redne raznu rc. Ce se to zgodi, stopi na njegovo mesto Lukacs ali Tisza. Ministrstvo Tisza bi pomenjalo, da je zmagala tista skupina narodne delovne stranke, ki je naveličana pasivne resistence in ki hoče z železno pestjo napraviti red. Ministrstvo Lukacs bi pa ne izključilo kooperacijo z radikalno stranko.« — Isti list objavlja tudi predlog nekega radikalnega politika, ki se zavzema za sledečo rešitev potom kompromisa: Najprvo naj sc reši in sankcijonira volilna reforma, potem naj sedanji parlament reši brambno reformo. Prebivalstvo v Prištini in Pri- zrenu je prosilo turško vlado, naj se dovolijo tudi zvestim mohamedan-skim Albancem one koncesije, ki so se dovolile Malisorom, sicer pride do demonstracij, za katere bo odgovorno ministrstvo. Ministrstvo je naročilo oblastim, naj pomirjevalno vplivajo na prebivalstvo. Kaj počaka do otvoritve državnega zbora, potem se bo ugodilo vsem opravičenim zahtevam. Na nasvet valija v Kosovem so odšli tndi v Ipek dva bataljona in dve bateriji. Tsrfkl veliki veitr še ni podal demisije. Notranji minister je izjavil časnikarjem, da kabinet ne bo de-misijoniral pred otvoritvijo parlamenta. Vendar se pa poroča iz dobro informiranih krogov, da namerava veliki vezir že zdaj demisijonirati. — »Tanin« potrjuje vest, da je med Člani ministrstva nesporazum ljenje zaradi proračuna. Finančni minister zahteva, naj se vojni proračun zniža za milijon funtov. Temn se pa vojni minister upira. m a Pogajanja med Kiderlen - Wach-terjem in Ca m bonom se bodo v četrtek, prav gotovo pa koncem tedna zopet začela. Kiderlen se vrne v sredo v Berolin, Cambon najpozneje v četrtek. Ob istem času bo tudi državni kancler prekinil svoj dopust in prišel za več tednov v Berolin. Pogajanja se bodo torej vršila s sodelovanjem kanclerja. Razpoloženje v političnih krogih je dobro. — Pariški dopisnik berolinskega »Borsenkurierja« je imel pogovor z neko jako merodaj-no francosko politično osebo, ki je izjavila, da francoska vlada nikakor ne obžaluje, da so bila francosko-nemška pogajanja prekinjena, temveč da je bilo celo zelo umestno, ker so bili obojestranski predlogi nesprejemljivi in bi neposredno nadaljevanje pogajanj povzročalo nesporazumi jenja. Ta politik je prepričan, da se bo prišlo do definitivnega sporazuma. Štajersko. Iz Celja. Nemški listi so poročali o nekem dogodku v kopališču >,Diana« popolnoma neresnično Ni namreč res, da bi bil rešil vratar Južne železnice Zangger župniku Eugenu Blauchiniju iz Vidma, ki se je kopal z nekim jožefincem in zašel na pregloboko mesto v Savinji, življenje, temveč resnično je, da je opravil župnika iz vode s čolnom abit. Frane Vrečko. Zangger je samo skušaj Italijanu podržati neki drog, a ni nič opravil. Iz Šmarja pri Jelšah. Pri neki tukajšnji napredni obitelji služi jako čedno in pošteno dekle. Običajno je, da se v Marijinih družbah ne zbira ravno cvet deklet. Tako je tudi pri nas — in iz raznih vzrokov se je torej najbrže odločil naš kaplan Sinko, da si preskrbi za Marijino družbo boljši materijal in pripravi iep&a dekleta, da pristopijo. Poklical je torej zgoraj omenjeno dekle v kaplanijo (že to samo na sebi je predrznost) in ga začel nagovarjati za Marijino družbo. Dekle pa je kaplanu odločno izjavilo, da ni za to in da lahko tudi izven Marijine družbe pošteno živi. Ker je bila vsaka beseda zastouj in se dekle kaplanu na noben način ni hotelo vdinjati, je je kaplan zabičal, da ne sme imeti fantov! Tej nesramnosti se je dekle seveda uprlo in kaplana zavrnilo tako kakor je zaslužil. Odgovor je maziljenea Gospodovega tako razkačil, da je planil nad dekleta, kakor kakšni vaški pretepač, ga pričel obdela vati s pestmi in ga ie tudi precej ranil na roki. Ta dogodek kaže, kako daleč gre nesramuo^t in prepotenca kaplanov napram dekletom. Da bi slavni lavantinski ordinarijat tega kaplana iz Šmarja prestavil, mu seveda ne bode prišlo na misel. Iz Šmarja pri Jelšah. Tukajšnja prostovoljna požarna hramba je imela dne 13. avgusta izvanredno slav-nost. Društvenika gg. Edvard Le-gvart in Volbenk Šafar sta bila za 251etno vstrajno službovanje pri po-žarnikib z kolajnami od c. kr. na-mestnije odlikovana. Ob 8. uri zjutraj bral je g. profesor Vreze z asistenco gg. dekana Bohanea in obeh kaplanov slovesno sv. mašo ob udeležbi celega društva in ogromnega občinstva, na kar je odkorakalo društvo z godbo pred svoj gasilni dom k dekoraciji. Gosp. župan Ferlinc je s krasnim in vznesenim nagovorom pripel kolajne odlikovancema na prsi. Pri slavnostnem banketu v gostilni g. načelnika Skaleta v Mali Pristavi so počastili društvo s svojim prihodom gg. profesor Vreze, dekr.n Bohanec in kaplan Hribar, za kar se društvo imenovanim gospodom, kakor tudi vsem tržanom in c. kr. orožnikom iskreno zahvaljnje. Posebna hvala g. dekanu in g. profesorju za krasne nagovore, s katerimi sta bodrila društvenike k vztrajnosti pri svojem prostovoljnem, a težavnem poklicu. Društvo si šteje končno tudi v dolžnost, da se zahvali gospej Ska-letovi za ves njen trud in ]>ožrtvo-valnost pri banketu. Odbor »Slov. akad. fer. društva Bodočnost« opozarja vse svoje člane na II. narodno obrambno anketo, katero priredi spodnještajersko napredno dijaštvo dne 2. in 3. kimovea t. 1. v Celju. Enketa je za dijaštvo in sa občinstvo velikega pomena ter je le želeti, da se ta še mlada institucija okrepi in živahno razvije. Radi tega je dolžnost naprednega dijaštva, da se v 6im največjem številu udeleži enkete, ki je vzgojevališče za narodno obrambno delo, obenem pa tudi manifestacija naprednega dijaštva. Člani »Bodočnosti« bodo vedeli to upoštevati in radi tega poživlja odbor vse člane, da se podajo 2. in & kimovea t. 1. v Celje. Radi informacije se je obrniti na »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju<\ ki vodi letos vse priprave za II. narodno obrambno enketo. Is Ptuja as nam piše: Dne 23. gusta t. 1. vršil se je v tukajšnji čita Iniski dvorani elitni koncert, ki ga je priredil g. Anton Nerat v družbi gg. Fngerja in Mirko Nerata. — Koncert je uspel nad vse pričakovano dobro, ker so se vse točke res moj-stersko izvajale. — Za ptujske Slovence je takšen koncert izreden vži-tek. Za to pa je tembolj obžalovanja vrduo, da se je koncerta udeližilo tako malo ptujskih Slovencev. Pričakovati je bilo, da .se bodo vsaj vse narodne rodbine udeležile* ki v Ptuju stanujejo, da ne omenimo tistih, ki bi tudi iz' okolice Še I ali k«, prišli, pa tudi te so izostale iz neumljiveora vzroka. — Kkoraj bi se lahko reklo, da je tem ljudem pač malo ležeče na vžitku taksnega koncerta in da njihovim potrebam morda zadostuje navadna harmonika. Vedno se godrnja da se v Čitalnici ničesar ne priredi; če pa potem kdo res kaj pripravi in posebno če nas posetijo bližnji Slovenci in nam nudijo res nekaj izvan-rednega, tedaj pa ravno tisti, ki najbolj godrnjajo, ostanejo doma — ali pa gredo drugam v gostilne — harmoniko ali gramofon poslušat. — Res lepo in hvalevredno! To se strinja s ptujsko navado. G g. prireditelje pa naj ta obisk ne ustraši, ker upamo, da bo v prihodnje boljši obisk. Omeniti še moramo eitalniški klavir, ki ni vreden, da ga tako imenujemo. — Bilo bi potreba, da se že uresniči enkrat želja, da si tudi Čitalnica boljši klavir priskrbi. Iz Vuzeniee. Sin čajno me je preteklo nedeljo privedla pot iz juga v Vuzenieo. Neposredno pred Trgom srečam tri gospode in eno damo, govorili so nemško med sabo. Iz posebne radovednosti sem hotel izvedeti, kdo je ta nemško govoreča gospoda. Dobil sem odgovor, katerega nise^s pričakoval: »To je takozvana slovenska inteligenca v Vuzenici, ki pa občuje med sabo le nemško.« Brez komentarja!! Sv. Barbara v Halozah. V ned** ljo, dne S. septembra ob 3. popoldne je na šolskem telovadišČu šolarska veselica z bogatim sporedom. Dobrotniki in ljubitelji mladine, pridite v velikem številu od blizu in daleč med naše romantične hribčke in žrtvujte nekoliko vinarjev, posebno pa zaraditega, ker je dobiček namenjen šolarski kuhinji, kjer dobi pozimi toliko revnih učencev opoldne toplo hrano. Šmarje pri Jelšah. Pri svojem zadnjem bivanju na Štajerskem, sem imel priliko, priti tudi v trg Šmarje pri Jelšah. V resnici more ta kraj po svoji lepoti vzbuditi pozornost vsakega tujca. Istotako je pa okolica jako krasna in le čuditi se je, da nikdo ničesar ne stori za povzdigo tujskega, prometa v teh krajih. V neposredni bližini je Rogaška Slatina, kar bi moglo biti Šmarčanom že dovolj povod, da bi se potrudili, dobiti leto-viščarje. osobito take, katerim je t&-korekoč Slatina sama vsled draginje nedostopna. Na razpolago je precej in jako dobrih gostilen, tako da v tem oziru nikdo ne bi prišel v zadrego. — Kar se tiče prometnih sredstev, je istotako nudena udobnost železnice, istotako je skrbljeno za kopališče, glede katerega bi bilo sicer še marsikaj želeti, lahko bi se pa v tem oziru zadeva uredila na ta način, da bi se uporabilo posamezne studence, iz katerih odteka obila voda, ne da bi komu kaj koristila, za kopališče v trgu samem. — Kakor rečeno, ni mi mogoče se izreči dovolj pohvalno o krasotah tega trga, vsekakor pa tudi ne morem zamolčati to, kar je graje vredno. V trgu samem je v neposredni bližini potoka javno stranišče. Isto je od zunaj popolnoma prilično, če pa stopiš v njega, te mora zadeti kap. Osnaženo najbrže ni bilo, odkar je postavljeno, ali pa se morda osnaži vsako leto enkrat in to tedaj, ko se zelnik orje. Če se že store javne naprave, naj sc tudi skrbi za čistost istih. Prodaja konj v Gradcu. Oskrbovalna komisija c. in kr. trenske divizije št. 3 v Gradcu naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da bo dne 27. septembra t. 1. ob 8. dopoldne prodala na konjskem sejmišču (kla\-uica) v Gradcu potom licitacije okoli 160 odbranih konj proti plačilu v gotovini, odpadajočo kolkuvne pristojbine in 3% kupnine za krajevni in deželni zaklad sa uboge. Is Laškega trga nam pišejo: Na zadnjem sejmu je bilo izvanredno veliko sivine na prodaj (do tisoč glav). Kupcev ni bilo veliko, sato hO cene šle nekoliko nasaj. Plačevalo se je boljšo govejo živino od 39 do 44 K za 50 kg. Radovedni smo, ali bodo tudi mesarji ili nekoliko s ce- ami naaajf Najbrže ne. — Na sejmu je neznan uzmovič ukradel nekomu kmetu iz suknje nad 1300 K. Vsa poizvedovanja so zaman. Iz talen nam pišejo: Klerikalci ao e svojo hujskarijo v zadevi hmelj-ske pred p roda je srečno dosegli celi tohovabohn v hmeljski kupčiji. Ljudje pravijo, da bo Korošec že dosegel razveljavljenje predprodajnili pogodb in. nočejo hmeljskini trgovcem izročiti predprodanega hmelja. Vsakogar, kdor jih pred posledicami svari, smatrajo za zaveznika zidov. Kmetje hmelj skrivajo in pravijo, da so pridelali le par kilogramov. Došlo bo do brezkončnih tožb, ki bodo marsikatero žrtev brezvestne klerikalne demagogije pognale z zemljišča. Ljudje bodo prepozno uvideli, kam jih je zapeljal Korošec s svojo demagogijo. Iz Celja. Čebelarsko društvo za Olje in okolico priredi v nedeljo, dne 3. septembra ob 3. popoldne pri čebelnjaku g. Samca na Ložnici čebelarski sestanek s predavanjem o prezimovanju čebel. Po predavanju se vrši občni zbor podružnice. Odbor vabi k mnogobrojni udeležbi. Vlom. V nedeljo ponoči je vlomil neznani storilec v kantino takozvane šmal-vojašniee v Celju. Splazil se je na dvorišče, tam prepilil križe na oknu in zlezel a- kantino, kjer je spraznil predal za deuar. Odnesel je okoli 600 K. Sledu storilca še doslej ni nobenega. Drobne novice. Pri občinskih volitvah v Vitanju so bili izvoljeni sami Nemci in nemšku-tarji. V trgu obstoj i ta dve nemšku-tarski stranki, ki ste se pri teh volitvah ljnto ravsali. — Novi nemški list v Mariboru. Javili smo že, da mislijo pristaši Wastian-Ornigovi izdajati za Maribor in Ptuj proti malikovalski j Marb Zei-tnng« nov list. Kakor slišimo, >e bode že z oktobrom oživela pred par leti zaspala »Marluirger Presse«. — Zda ten dež smo dobili te dni po Sp. Štajerskem. Na poljih in travnikih sicer ni bogvekaj rešil, pač pa je dobro došel za vinograde, ki obetajo letos lepo in dobro trgatev. Koroško. Jubilejno slavje beljaške Ciril-Metodove podružnice se je vršilo zadnjo nedeljo v Podravljah pri Beljaku. Podružnica je slavila dvojni jnbilej, 251etnico obstoja in 251etni-co, odkar ji je nepretrgoma načelo-val vzorni rodoljub gosp. Mat. W u -t i , kar so z veliko hvaležnostjo poudarjali vsi govorniki. Ker je zaslužni predsednik zaradi starosti in bo-lehnosti odklonil zopetno izvolitev, je bil izvoljen istotako idealni in delavni rodoljub gosp. Service I j. Glavno družbo je zastopal potovalni Tiči tel j gosp. Ante Beg. Deficit v deželnih blagajnah. Koroška dežela bo imela letos 8S0.000 kron deficita. Na Koroškem je na krmilu nemško - nacijonalna stranka in ta razmetava denar seveda poseb no in v prvi vrsti z namenom, da požre čim več Slovencev ter si napravi med renegati svoje pristaše. Ko bi vsaj storili s tem denarjem po slovenskih krajih kaj za gospodarstvo koristnega, pa ne, ta denar gre za agitacijo in za nemške šole, ki bodo stale prazne, če store slovenski starši svojo dolžnost in ne pošiljajo svojih otrok v te ponemčevalnice. Sam poslanec Steinwender biča koroško deželno gospodarstvo in konstatira, da dežela slabo gospodari. Strela. V soboto ob o. popoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Marka Podaka v Grabštajnu. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Škode je 13.000 K. Razpis službe. Pri c. kr. glavnem davčnem urad v Celovcu (eventualno kje drugod v okolišu celovškega finančnega ravnateljstva) se odda mesto uradnega sluge. Termin za vlaganje prošenj do 21. septembra 1911. Primorko. Požar v Skednju. V zvezi S požarom, ki je uničil nedavno lesno skladišče v Skednju, je policija aretirala včeraj oba brata Emila in Julija Segrefa ter izvršila v njih stanovanju hišno preiskavo. Gozdni požar. Predvčerajšnjim -letni Miha Quarantotto iz Rovinja, sta priznala, da sta vlomila že ob 4. zjutraj v menjalnico, da pa sta začela s svojim delom šele ob 9., da preglu-ši zopet njih dela nemir na cesti. Na železui blagajni, v kateri je bilo 20 tisoč kron v gotovini in 40.000 K v vrednostnih papirjih, sta bila izvrtala že 40 majhnih luknjic. Ker sta si bila svesta, da bo trajalo njih delo precej dolgo, sta si bila prinesla s seboj precej vina in sira. — Včeraj se je posrečilo policiji prijeti tudi pomagača obeh vlomilcev, 3Sletnega Kajetana Lenardona iz Trsta. Svedrovci. V noči od petka na soboto so obiskali neznani svedrovci pisarno delniške družbe za izrabljanje vodnih sil v Dalmaciji v Trstu v ulici Stadion št. 14. Navrtali so zunanjo ploščo blagajne in že začeli tudi vrtati na notranji strani, ko jih je prepodil neki ropot. Zraven te so-)>c namreč je stauoval neki ravnatelj te delniške družbe, ki je ob 5. zjutraj vstal. Svedrovci so se prav dobro spoznali, ker so navrtali blagajno samo na njenem spodnjem delu, kjer je bilo shranjenih 7800 K. V pisarno so prišli s pomočjo ponarejenih ključev in so pisarno, ko so odšli, zopet zaklenili. Pomožna akcija za Istro. Notranje ministrstvo je dovolilo za izpeljavo pomožne akcije za po toči dne 15. in 16. junija, oziroma 10. julija t. I. prizadete občine Marecig, lsola, Piran, Pavnjan in Koper vsoto 150 tisoč kron. Nezgode. Kakor poroča pristaniško poveljstvo v Zadru, je nasedla italijanska jahta »Graciella« iz Benetk v reki Cermanji na plitvino. Iz Malega Lošinja poročajo: Parnik »Andrassv« paroplovne družbe »Adria« je nasedel na poti med Ka-tanijo iu Feko pri svetilniku Silo na zahodnji strani Lošinja. Iz Reke je odplu! na pomoč parnik »Elore«. Ker je precej vetrovno, je parnik »Auri rassv« precej v nevarnosti. Vohuna. Kakor poroča »Narodni list«, so v soboto prijeli v Zadru brata Sinčič, ker sta na sumu, da sta pri zadnjih pomorskih manevrih v Dal- maciji vohunila. Eden bratov je mehanik, drugi je sobni slikar. Oba brata so zaslišali, na kar so izpustili mehanika, slikarja pa so obdržali, ker je na sumu, da je sprejemal Marko-nijeve brzojavke, ki so jih oddajale ladje. Sinčića dolže, da je v službi neke prijateljske države. Končana stavka. Stavka zidarjev in kamnosekov v Reki je končana. Naročilo. Argentinska republika je naročila pri torpedni tovarni v Reki za 3,200.000 K torpedov. Veleizdaja. Sin poslanca Kujun-diča, Pavla KujundiČa, 221etuega dijaka, ki se je bil med aneksijsko krizo kot prostovoljec priglasil srbski armadi, je bil po svojem povratku v domovino od okrožnega sodišča v Livnem obsojen na dve leti ječe. — Enakih procesov baje ne bo zmanjkalo, ker se je oglasilo med aneksijsko krizo več sto mladih mož kot prostovoljci v srbski armadi. Ti so gotovo pisali avstrijski vojni upravi: »Mi vstopimo v srbsko armado!« sicer je pač nemogoče, da bi jim mogli dokazati, da so imeli namen vstopiti v srbsko armado. Osema naprednemu Motivu SIovensMli goric in niižnejn oiemllo! Dvojna naloga naprednega dijaka — visokošolca, — med letom se znanstveno izobraževati, v počitnicah pa to svoje znanje uporabljati pri narodnem podrobnem delu, — se je poudarjala že mnogokrat pri različnih prilikah in na različen način. V kolikor je mogoče to svojo zadnjo nalogo, — delati v počitnicah v prid in blagor našega naroda —, izpolnjevati posamezniku, ne bodemo tu prerešetavali, poudarjati hočemo le, da je ravno tu za uspešno delovanje potrebna združitev vseh enakomi-slečih. To potrebo so spoznali že naši predniki, ki so leta 1902 ustanovili »Slovensko akademično ferijalno društvo Bodočnost« z namenom, da goji v počitnicah družabno življenje med dijaštvom in širi izobrazbo med narodom. Deseto leto že teče od tedaj In zgodovina našega društva kaže. da je ono v teh letih izpolnjevalo to svojo nalogo v polni meri, v kolikor so dopuščale njegove skromne moči. Ono je gojilo družabno življenje dijaštva z mnogimi sestanki, na katerih se je dijaštvo spoznavalo in utrjevalo za uadalnje delo; ono pa je tudi širilo izobrazbo med narodom ^ predavanji in s prirejanjem ljudskih veselic. Višek tega ljudsko - izobraževalnega dela pa tvori ustanovitev štirih ljudskih knjižnic, katere je »Bodočnost« dala narodu v zabavo in izobrazbo. A dela je Še mnogo in v dosego naših ciljev je potrebno, da se vsak napredni akademik oklene našega društva, da tako močni na številu, postanemo samozavestni in krepki za nadalnje delo. Da so počitniške organizacije potrebne, so spoznala tudi naša akademična društva, ki so manj ali bolj intenzivno sprožila misel, da je dolžnost vsakega člana naprednih akademičiiih društev biti tudi član kake napredne počitniške organizacije. V tem oziru je mnogo za popra viti.Na zadnjem ol>čnem zboru »Bodočnosti« v Ptuju se je naglašalo. da je mnogo naprednih akademikov v okolišu našega delovanja, ki niso člani društva. Do te se obrača odbor »Bodočnostih, da pristopijo vsi v smislu svojih akademičnih drustev kot redni člani naši počitniški organizaciji, ki zbira odgovarjajoče lokalnim razmeram somišljenike obeh frakcij naprednega dijaštva v skupno počitniško delo. Obračamo pa se v isti meri tudi do vseh naprednih abiturijentov v ozemlju Slovenskih Goric in bližnjih krajev. Pristopite že sedaj našemu društvu, čigar cilje smo označili zgoraj. Mnogo dela in malo zabave nas čaka, a obojno v pravilnem sorazmerju bode lahko društvo izpolnilo le tedaj, če stori tudi vsak posameznik svojo dolžnost in postane vnet in delaven član našega društva. 1'speh in blagodejno vplivajoča zavest izpolnjene dolžnosti ne bode izostala. Prijave je nasloviti na »Slovensko akademično ferijalno društvo Bodočnost«, Ormož, Štajersko ali pa na društvene odbornike. Veselica narodnih društev v Ptuju, due 10. kimovca t. 1., pri kateri tudi naše društvo sodeluje, pa naj služi naprednemu dijaštvu za prvi prijateljski sestanek, na katerem se bodemo spoznali ter tako omogočili krepek razvoj društvenega življenja v bodočem poslovnem letu. Za odbor: abit. Franjo Štamberger, t. č. tajnik, cand. iur. Ciril Žižek, t. č. predsedn. a Dnevne vesti. + Kranjski deželni zbor ho baje, kakor poročajo z Dunaja sklican meseca septembra na kratko zase nanje, da reši nekatere najnujuejše zadeve. -t- Brezvestna igra s prestolo-naslednikovo osebo. Po dolžnosti kronistov beležimo vest, ki jo širijo po Ljubljani gotovi nemški krogi, da namreč pride k otvoritvi tukajšnjega nemškega gledališča meseca oktobra sam prestolonaslednik Fran Ferdinand. Beležimo to vest, kakor rečeno, zgolj po dolžnosti kronistov, ker absolutno ne moremo verjeti, da bi bila naša deželna vlada tako nerazsodna, da bi dovolila, da hi se vzvišena prestolonaslednikova oseba izrabljala v politične svrhe in spravljala z udeležbo pri otvoritvi nemškega gledališča v nasprotstvo z ogromno večino kranjskega prebivalstva. Ker je torej povsem nemogoče, da bi se deželna vlada mogla zavzemati za to, da bi prestolonaslednik prisostvoval otvoritvi nemškega gledališča, zato se nam zdi igra z vzvišeno osebo nadvojvodovo s strani gotovih nemških krogov ne samo neokusna, marveč naravnost nedopustna, saj vendar ne gre, da bi se prestolonaslednikovo ime smelo izrabljati že v reklamne svrhe. + Klerikalni škodljivci kmetskih koristi. Pretekli teden smo razkrili, na kako skrajno brezvesten način nameravajo klerikalci oškodovati našo deželo s svojo sensko kupčijo. Vkljub notorično grozečemu poman j-kanju krme hoče »Gospodarska zveza« pokupiti 1000 vagonov sena in ga poslati v — inozemstvo na Bavarsko. To našo vest je proglasil »Slovenec« za izmišljeno in zlagano odkraja do konca. Toda včerajšnja uradna »Laibacher Zeitung« potrjuje indirektno v celem obsegu razkritje našega lista in ve celo povedati, da hodijo že po raznih krajih naše dežele agent je, ki kupujejo seno po 5 K 50 v meterski stot v svrho, da ga potem odpošljejo na Nemško. Uradni list je pri tem še toliko obziren, da ni povedal, čigavi so ti agentje, čeprav zahteva, naj bi me-rodajni faktorji resno posvarili kmetsko prebivalstvo pred takimi kupčijami. Dognano je torej, da hočejo klerikalci s svojo sensko kupčijo zadati težak udarec našemu kmetijstvu ter občutno oškodovati kmeta in deželo. Pomisliti je treba, kaj se i o pravi 1000 vagonov sena odtegniti deželi, kjer je že sedaj opažati pomanjkanje krme! To se pravi, da kmet že sredi zime ne bo imel niti mrvice, ki bi jo mogel položiti živini. Ali si naj krmo kupi? Kako, ko bo brez dvoma tako draga kakor žafran! Kmetu torej ne bo preostalo drugega, kakor prodati svojo živino za vsako ceno. A prihodnje leto ne bo imel kmet nobene živine niti za delo, niti za jelo. Posledica? So hujša draginja na vsi črti kakor letos! Kdo torej dela draginjo, ako ne klerikalci ?! -f- Deželni odbor podpira izvoz sena na Nemško! Iz najzanesljivejšega vira smo izvedeli, da je dobila klerikalna »Gospodarska zveza« od deželnega odbora posebno podporo za nabavo stiskalnice za tisto seno, ki ga bo izvažala na Bavarsko. V svoji prošnji za podporo je »Gospodarska zveza« iz previdnosti sicer navedla, da bo seno izvažala na Češko, vendar pa to na stvari ne spremeni prav ničesar. Dejstvo je, da je klerikalni zavod dobil podporo od dežele za podjetje, ki bo oškodovalo kmetske interese na nečuven način ter povzročilo, ako preje ne pa vsekakor spomladi silno draginjo krme in živine v deželi. Po krivdi deželnega odbora bo se torej z deželnimi sredstvi, z denarjem kranjskih davkoplačevalcev podpirala akcija, ki ho povzročila nepreračunljivo škodo kranjskemu kmetijstvu in vsi deželi! To je tak škandal, ki se more zgoditi samo pri nas na Kranjskem! Po drugih deželah svare deželni organi pred nepremišljenim prodajanjem krme, pri nas na Kranjskem pa podpira deželni odbor tiste, ki hočejo s svojimi brezvestnimi kupčijami spraviti kmeta na beraško palico! Nečuveno! A klerikalci so edini prijatelji kmeta! Ce bo naš kmet imel take »prijatelje«, bo res moral kmalu s »punkeljčkoni« po svetu, kakor je nedavno pisal »Slovenec«. Skrbeti bo treba, da se temeljito pouči naše kmetsko prebivalstvo, kako »uspešno« znajo klerikalci v zvezi z deželnim odborom varovati kmetske koristi. + Za pogorelee v Mokronogu od poslanca dr. R a v n i h a r j a na minist.skega predsednika brzojavnim potom vposlauo prošnjo za državno pomoč je ministrski predsednik baron G a u t s c h poslal deželni vladi v Ljubljani v nujno rešitev. V soboto se je napotil sam g. dvorni svet. grof Chorinskv v Mokronog, da si ogleda kraj nesreče ter se na lastne oči prepriča o neizmerni škodi, ki je zadela lepi trg Mokronog. Upamo torej, da izdatna državna pomoč ne bo izostala, toda: dvakrat da, kdor hitro da. + Od upravnega sodišča. »Ven-kov« poroča: Češki avskultanti, ki so bili oktobra 1907 imenovani, so se obrnili s pritožbo na upravno sodišče, ki je razsodilo s sklepom 31. julija, št. 7188 tako: Justična uprava je pri uvrščenju avskultantov v letu 1907 ravnala nepostavno in se tedanji odlok kot nepostaven razglasi kot ničen. — Leta 1907 je namreč praško nadsodišče imenovalo 02 avskultantov, in sicer 62 Nemcev in 30 Cehov, kar je bila očividna in nezaslišana krivičnost proti češkim av-skultantom, ki so bili na ta način oškodovani. Obrnili so se na pravosodno ministrstvo s pritožbo, ki pa je bila seveda, ker vlada tam nemško - nacijonalen veter, zavrnjena. Nato so se obrnili na upravno sodišče, ki je popolnoma postavno razsodilo. + Prave ljudske izdajice so se zopet pokazali idrijski klerikalci. V »Naši Moči« pišejo; »Stvar S. L. S. pa bo, da se na ta ukaz v teku časa ne pozabi.« V mislih imajo ukaz, ki ga je pred leti izdalo ministrstvo na intrigiranje slovenskih klerikalcev, da imajo c kr. rudniška ravnateljstva paziti na porabo občinskih doklad. V svojem hujskanju proti napredni idrijski občini so se namreč idrijski plerikalci povspeli tako daleč, da so raje videli, da spravlja erar ogromne dobičke iz idrijskega rudnika, idrijsko mesto pa ne sme biti niti de ležno na tem dobičku z občinskimi dokladami, ki jih sklepa izvoljeni občinski odbor. Državi, ki nima srca za idrijsko mesto, so klerikalci poč privoščili ogromne dohodke, ne pa svojemu rodnemu mestu, ki je imele in ima toliko potreb ua vseh koncih in krajih. Po klerikalnih nazorih sme pač država izžemati mesto, ne sme pa se dati košček kruha ubogi, zapuščeni siroti, ali male podpore strada jočemu idrijskemu visokošolcu. Kle rikalci pa ne samo za čas vladanja obsovraženih idrijskih liberalce v marveč hočejo i poslej opravljati jh> sel vladnih ovaduhov in skrbeti H to, da ne bo ostalo preveč dobička u rudnika svojemu rodnemu kraju. In tako piše delavsko (!) krščansko (!) glasilo »Naša Moč«. Bogati podjetnik država naj spravlja ves dobiček i/ idrijskega rudnika, delavec pa naj lačen stoji ob strani in gleda, kako s* drugi maste z delom njegovih rok, R esnično Človekoljubni so krščansko socijalni nazori in velikanska zaslepljenost klerikalnih delavcev! — Čestitka k dr. Ta včarjev« šest desetletnici. Včeraj je pomot orni izostala sledeča brzojavka — Česti i ka: Ljubljana. Prvoboritelju z* sve to narodno stvar k šestdest tletniri gromoviti »Živio!« — Za gospodar sko napredno društvo za Šentjakob ski okraj dr. L a v š. — Nemška sirovost na južnem kolodvoru. Ko je hotel včeraj zve čer okrog pol 10. napovedati vlak., vodja c. kr. drž. železnice na ljubljanskem juž. kolodvoru svoj vlak službo imajočemu uradniku Rober tu Herrisehu in sicer — grozno!! slovensko, začel je Herriseh razvaja ti in vpiti — češ: »mit mir sprient man dentseh. reden sie deutschu /budil, bi bil še zgorel. Sreča, da je bilo brez vetra, sicer bi bila sosednja poslopja v nevarnosti, ker vsled pomanjkanja vode ni bilo mogoče ira-sftf. Tu se je videlo, kako potrebno bi bilo tudi v Sostrem gasilno društvo. Pohvalno mi je omeniti požarne hrambe iz Kašlja, Zaloga in Bizovika. Bile so v teku ene ure vati na mestu požara. Hvala jim za neutrudno pomoč. Res, da tudi požarne brambe niso mogle drugega storiti, kakor goreee ostrešje gasiti in paziti, da se ogenj ni razširil. Vendar je bila večja nevarnost za drujra poslopja odstranjena. Grajati ! bilo tratino društvo, kakor pa takozvano izobraževalno društvo z vsemi pritik-linami. No. pa tudi izobraževalno društvo je potrebno, pa še prav močno, posebno za naš^sra gospoda župnika, da se bo vsaj tqliko izobrazil, da ne ho svojih faranov obkladal z »barabami«, kar je njegova neizobražena navada. Celo še če ima ^najsvetejše« v rokah, se ne more zdržati koga njemu tako priljubljenega izraza. Je pač duhovnik po božji volji. Strah pred občinskimi volitvami na Vačah je klerikalcem presrnal vso pamet v peto. Pravijo, da naš vrli napredni župan ni storil nieesar za občinska pota. Lr^njivci! Še nikoli se ni v kratki dobi toliko storilo, kakor zdaj za pota in eesto, ki so sedaj v najboljšem stanju. Klerikalni baeki v Hrast in in na Pot>ku niti DC >anjajo, koHko je vreden oni preloženi klanec. Naš župnik naj ne misli, da bo sedaj prišel v odbcr. Mož pod eerkvijo ni napravil ograje, dnsi je nevarnost za ljudi in ž"vino velika, saj je spodaj več metrov visoka škarpa. Župniku so par -nvU ubožni zaklat! in bi rad. da bi vse to napravila obe'^.a. Pa ne bo šlo. Vaean. Nogometna trainingtekma V Kranju med ljubljanskim društvom »Ilirija« ter kranjskim moštvom je po končnem rezultatu dobro izpadla za »Ilirijo«. Dali so pet golov, dobili dva. Igra je bila skozinskoz jako Živahna, vedno fair; o4>e stranki sta se potrudili, pokazati občinstvu, ki je z največjem zanimanjem sledilo igri, football v kolikor mogofe lepi obliki. Igralci so vzdržali do konca zelo oster tempo. O dobro premišljeni kombinaciji naravno sedaj še ne more biti govora, saj je šport te vrste pri nas šele v povojih. Vendar je mnogo krivde na igralcih samih, ki skoro dosledno ne varujejo svodih prostorov, tako, da je vedno tam manjkal igralec, kjer bi moral stati. Tej napaki se jo treba predvsem odvaditi. Naravnost neprijetno vpliva pa večno kričanje drug na drugega, neprimerne opazke in dovtipi, kar morajo igralci popolnoma opustiti, sicer naj rajši ne gredo na igrišče. Iz tega nastaja navadno prepir, kar celo neprijetno vpliva na občinstvo, ki dobi potem le najslabši vtisk o športu, posebno o fortballu, s katerim se marsikdo ne more »prijazniti, češ, da je surova igra. Temu ni tako, ako igralei igrajo premišljeno in mirno ter se drže stroge discipline, kajti tako se polagoma navadijo res pravega športnega duha in ko se to uresniči, lahko upamo, da se bo tudi pri nas vsakovrstni šport povoljno razširjal in služil le svojim namenom: zabavi ter duševni »n telesni vzgoji. Namen teh vrstic je. pokazati na kardinalne napake, ki se morajo predvsem odstraniti. Upamo, da se bodo naši igralei že pri prihodnjih tekmah ravnali po tem navodilu. ("ehi na Bledu. Letos je na Bledu izredno mnogo čeških letoviščni-kov. Vobče se j>očutijo prav dobro, niso pa zadovoljni z narodno mlečnostjo in s pomanjkanjem narodnega ponosa, ki ga po pretesni večini kaže bleško prebivalstvo. V tem oziru smo dobili že več prav ostrih pritožb, katere bomo obelodanili, čim bo sezona pri kraju. Danes smo dobili od večje češke družbe zopet novo pritožbo, is katere postHinsmn tele stavke? »Misleč, da je svoboden vstop, smo ae napotili na grad, da bi se navžilt prekrasnega razgleda, ki se nudi na jezero in okolico edino s te točke. Toda kako smo se začudili, ko se je nam povedalo, da je vstop v grad prepovedan, ker je lastnik gradu privatnik. Ali se ne da pri lastniku vsaj to izposovati, da bi vsaj tujcem dovolil, da hi si smeli ogleda-ti graščino in se navžiti prekrasnega razgleda raz grad? Sicer pa kako je mogoče, da se prav ta biser kranjske dežele nahaja v tujih rokah? Pri nas bi bilo to naravnost nemogoče. Slovenci pač imate še premalo narodnega ponosa, premalo narodne odločnosti in premalo narodne podjetnosti, zato tudi ne napredujete tako, kakor hi oi'6 želeti!« Hotel »Malner« na Bled« bo 25. septembra i. 1. na javni dražbi prodan. Izklicna cena znaša 250.000 K in sicer za hotel brez oprave, ki je bila že zdavnaj žaru hijena in tudi prodana. Pri hotelu je tudi mnogo sveta, ki je v prej omenjeni ceni za-popaden. Opozarjamo slovanske kroge na to ugodno priliko. Bati se je namreč, da ne pride podjetje v nemške roke. Na korist pogorelcem v Mokronogu se je dne 27. t. m., ko je imelo gasilno društvo Pirniško svojo veselico na Verju pri »Kralju«, prodal v družbi osmero gostov na dražbi ki« felje za 10 K !?0 v. V ta namen je podaril kifelje gost. Fran Jakob, ki ga je bil zadel na društvenem srečolovn. Naj bi naše občinstvo po svojih društvenih veselicah blagovolilo na korist Mokronoškim pogorelcem tudi drugod tako kruh podražiti. V Krapinskih Toplicah je bilo dosedaj 3948 gostov, med njimi tndi igo Slovencev. Med gosti je bil tudi podpredsednik l>osanskega sabora Vojislav Šola. Laški cigani — razši rje vale! kolere. Na Laškem splošno prevladuje mnenje, da so cigani zatrosill kolero, ki še vedno zahteva mnogo žrtev. Ondotna vlada je vsled tega odredila, da se imajo izgnati iz laškega ozemlja vsi cigani, ki niso pristojni v Italijo. Naravna posledica tega odloka je, da zapuščajo cele tolpe takih ciganov laške dežele ter skušnjo priti V avstrijske pokrajine. To pa je treba na vsak način in zlasti še iz zdravstvenih oz i rov pravočasno preprečiti. Obmejna oblastva so dobila strog nalog, da ni puščati preko meje ciganov, katerih avstrijsko domo-vinstvo ni do dobra dokazano, kajti le na tako radikalen način je moiro-če omejiti razširjenje te kužne bolezni. Vzlic temu pa se vendar lahko prigodi, da dospe po ovinkih kaka tnka tolpa iz okuženih krajev tndi v naše kraje. Vsak tak pojav pa je treba nemudoma naznaniti pristojnemu političnemu oblastvu. »Krainiscbe Sparkassev se je z današnjim dnem izneverila svojiru načelom ter dala na svoje poslopje pritrditi poleg nemškeera tndi slovenski napis »Kranjska hranilnica«. Za ljubi denar se pač vse stori, zlasti nko za tn milo prosijo klerikalci, brez katerih bi tn zavori ne bil to, kar je. Brzonogi ribič. Ko je snoči stražnik po Sv. Petra nasipu opravljal svojo službo, jo opazil na breeru L,jub!jonir-e dva neznana človeka. N5 pa se prišel do njih, skoči eden bliskoma pokonci in zbeži proti ŠVntpe-t<;r«kem mostu. Ker je med begom izgubil ribo. je bilo stražniku takoj jasno zakaj beži. Ko je »kontrabnnt«-- ribič videl, da ga varnostni lurgnn zasleduje, plane v Ljubijanico m jo preplava. Stražnik je nato za m ogel le še ostalega legitimovati. Sirovina. Včeraj je pripeljal nek voznik v neko hišo voz premoga, katni egn. pa konja ni*ta mogla potegnit? čez prag. Mesto, da bi bi! odložil, je pograbil za bi o ter začel z njim živino neusmiljeno pretepavati. nakar ga je nekoliko pokaral nek mimoidoči gospod. Hlapec pa se zadere nad njim, češ, da mu to ne gre nie mar in da če ni tiho, jih bode pa še on dobil. Plinovko je razbil dosedaj še neznan zlikovec v Lat terma n novem drevoredu. Te vrste šale pač niso ale, marveč hudobija. Zaradi prepovedanega povratka je bila aretovana 501etna Morija 01a viceva iz Dobrunj. Ženska se ga je bila tako navlekla, da je v Latter-mannovem drevoredu nezavestna obležala, nakar jo je policija spravita v špehovko. Delavsko gibanje. Včeraj se je z jažnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 70 Hrvatov. Tgubfl je nekdo v soboto 5 blagajniških ključev. Pošteni najditelj jih naj odda na magistratu. Narodna obramba. Veliko vrtno veselico priredi Ciril in Metodova moška podružnica za šentjakobski - trnovski okraj v nedeljo, dne 3. septembra na vrtu gostilne g. Fran Babica, Dolenjska ce- sta 10. Spored bode karnajbolj raznobarven in zanimiv. Podrobnosti sporeda priobčimo kasneje. Ker je ves cisti dobiček namenjen nali prepo-trebni šolski družbi sv. Cirila in Metoda, opozarjamo slav. občinstvo že sedaj na to veselico, kjer bode lahko vsakdo v prijetni in neprisiljeni zabavi za nekaj nr pozabil svoje vsakdanje križe in težave, ter obenem pripomogel po danih razmerah, da obvarujemo našo mladino pred potu jče van jem. Gospodična Viktorija Hrastnik je na ženitovanju svojega brata opozorila svate na klic naše družbe: »Spominjamo se pri ženitovanju in pri veselicah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!« ter nabrala 0 K 20 v. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. K. Ambrožič v Nov i sušici 11 K, katere so jej darovali člani C. M. podružnice na Kalu mesto venca umrlemu podružničnemu podpredsedniku g. Štef. Hreščaku. Hvala! — G. Fr. Burger, not. subst. v Ribnici, je pridobil za C. M. družbo 20 K iz neke kazenske poravnave. Hvala po-ravnancem in poravnalen! Društveno naznanila. Bob in komarjev* nedelja v dvorskem okraju bo šele prihodnjo nedeljo. Naše politično in prosvetno društvo priredi namreč pri Novaku na Tržaški cesti (nasproti tobačne tovarne) na velikem in krasnem vrtu vrtno veselico, na kateri se bo hobo-valo in komarjevalo. Drlo se ne bo nikogar, tudi komarja ne. Čebelarska podružnica za Poljansko dolino priredi v nedeljo, 10. septembra ob treh popoldne pri An-žonoveu v Srednji vasi veliko ljudsko veselic« z zelo bogatim sporedom. Cisti dobiček je namenjen za napravo čebelarskega orodja. Pridite vsi prijatelji čebelic in dobre zabave! Prosveto. Slovensko deželno gledališče. Sezona 1911/12 se otvori v soboto dne 16. septembra »večer. S tem se slovenska gledališka sezona podaljša za pol meseca, kar je zopet napredek za slovensko Ljubljano. Tudi v bodoči sezoni se bodo gojile vse tri dosedanje dramatske stroke: drama, opereta in opera. Da bo mogoče prirediti čim večje število opernih in operetnih predstav, bosta delovala dva stalno angaževana kapelnika. Dramski repertoire obsega najboljša in tudi najnovejša literarna in gledališko efektna dela iz slovanske, romanske in germanske književnosti; zastopani so klasiki, romantiki in realisti do najnovejših literalnib stroj. Izbrala pa so le resnično zanimiva, misli in dejanja bogata dela; izmed veseloiger in burk so izbrane le duhovite, s satiro in z aktnvalno tendenco prepletene novitete. Operni in operetni repertoire obsega celo vrsto najboljših, še slavnoznani oper in operet, pa tndi več najlepših novitet najmlajših opernih in operetnih skladateljev. Intendanci slovenskega gledališča se je posrečilo angaževati pevce in pevke najodlionejših kvalitet, obsežnega repertoirja in rutine, tako da bo možno dosezati najlepše predstave ter repertoire naglo razvijati. Seveda so bili ti pevci pridobiti za naše razmere z velikimi žrtvami; ravnateljstvo pa se nadeja, da se tr žrtve z mnogobrojnim in vstraj-nim posečanjem predstav od naše, umetnost ljubeče publike pokrijejo. Skratka: intendanca in ravnateljstvo sta storila vse, da bode bodoča slovenske gledališka sezona na vrhuncu v vsakem ozirn. Stvar naše publike pa je, da sc omogoči vse idealne načrte uresničiti. P. n. abonent je na sedeže ht lastnik? lož v slovenskem deželnem gledališču, ki reflektirajo na svoje stare, oziroma katerekoli druge prostore za bodočo sezono, se uljudno opozarjajo, da se čimprej zglaso pri ge. Amaliji Cegarkovi, traffkantki v Šeienhurgovf niči, ali pa pri blagaj-nišivu slovenskega gledališka pisarna, vsak dan med 5. In 6. popoldne), katera sprejemata abonnement in dajeta vsa potrebna pojasnila. Pripomni se, da so cene lož in sedežev enake lanskim in da se bo željam in zahtevam p. n. abonentov skušalo po možnosti ugoditi. — Blagajništvo slovenskega gledališča. Izpred soffltto. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Zaradi neumestne šale poboj. V Luke Mezgovi gostilni v Robidnici sta dne 16. aprila t. 1. popoldne pila ined drugimi tudi 18 let stari Pavel P e t e r n e 1, posestnikov sin iz Lajš, in posestnik Janez Mezeg iz Ker-nie. Janez Mezeg se je kmalu u pijani I ter je začel dražiti okoli sedeče, zlasti Pavla Peternela. Nagaja! mu je s tem, da ga je tresel za vrat, ko je ta prekajen želodec jedel, tako, da ni mogel priti k sapi. Obenem ga pa je sbadal t rasnimi besedami. To ni imelo sicer nobenih slih posledic, podala sta si eelo prijateljsko roki. Vse bi se bilo srečno izteklo, da ni Mezeg pred hišo zopet začel sitnariti in Peternela tresel za vrat. Pri tem mu je raztrgal ovratnico. Sicer mu je dal za to krono, toda ko je Petemel menjaval krono, da je Mezeg udaril po roki, da se je drobiž raztresel po tleh. Peternel vsled tega raztogoten, vrže Mezega oh tla in ga nekoliko oceba. Tedaj je pa postal Mezeg miren, se pobral od tal in šel drage volje s krčmar jem Lukom Mezgom ml tod. Komaj kakih 30 korakov od hiše pa prileti za njim s polenom oboroženi Peternel. Mezeg je Se za vpil: »Ne udari!« a že ga je Peternel udaril po desni strani glave, da se je takoj nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v gostilno ter posadili na klop k peči in ko se je proti jutru zavedel, je šel sam na četrt ure oddaljeni svoj dom, kamor je prišel ob treh zjutraj ter legel na peč. Žena je šele po drugih izvedela, da je bil tepen. Sam je le malo o tem govoril. Čutil je tretji dan po tem dogodkn velike bolečine v glavi in kasneje po celem telesu, končno je pa po preteku 14 dni umrl. Pri raztelesenju trupla so našli izvedenci, do je bila deloma zdrobljena senčna kost in da so razpoke segale do dna lobanje, kar je povzročilo gnojno vnetje možganskih open in je imelo smrt za posledico. Obdolženec v svojem zagovoru trdi, da se ga je lotila taka jeza vsled Mezgovega ravnanja, da niti ni vedel, kaj da dela. Porotniki so so soglasno vprašanje na uboj pritrdili, nakar ga je sodišče obsodilo na 18 mesecev težke ječe. Nepoboljšljiv tat Janez Krb-1 i k a r, 62 let star, izučen tkalec, pristojen v Vače. je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvina. Po zunanjosti soditi, ni na možu videti, da je skoro dve tretjini svojega življenja prebil po ječah. Obdolženec je čvrste postave, zdrave barve in čedno opravljen. Za njegove tatinske operacije so mu bili najljubši farovži, ki so mu obetali mnogo plena. Leta 1900 je pokradel v župniščii v Javorju pri Dobni-njah, za kar je bil na 9 let težko ječe obsojen. Dne 7. decembra 1909 je prestal to kazen v Gradiški, od koder je prinesel 200 kron zaslužka. Vzel si je v svoji občini delavsko knjigo ter se potem potikal po Hrvaškem in Štajerskem. Avgusta meseca se je vrnil domov, kjer je takoj izvršil neko tatvino Letos 28. januarja je priše* opoldne v župnišče na Primskovem kjer je prosil kosila. Župnik Anton tse? *L nstregei njegovi prošnji, nakar je Krhlikar odšel, ne da bi ga bil kdo videl, kam je izginil. Drugi dan je bila nedelja. Posli so župniku pravih, da je prejšnji večer po veži in v kleti dišalo po tabakn. Župnik ni dosti dal na te besede. Ob */410 .1^ odšel župnik v cerkev opravit dopoldansko službo božjo, kamor so šli tu- SmSSrt 0b*^.m° -ie zadnji zaklenil farovška vezna vrata ter vzel s seboj ključ. Ko je prišel ob 11 župnik Plešoč domov iz cerkve, ga je nekla vprašala, če je šel on zadnji v cerkev, kajt* vezna vrata so bila na stezaj odprta. V prvem nadstropju j« nase pri sobnih vratih sekiro ter opazil, da je bilo v njegovo stanovanj « silo vlomljeno. Tat je pobral 4UO kron denarja, zlato uro in površnik, ki se je našel pozneje pri Krhli-karju, ko je bi ta aretovan. O tatu ni bilo ne duha ne sluha. Dne 9. aprila LicC ^t0l^n^ v župnišce ca dekla v shrambi, kamor se je vti-ST** Ha 3* h«M "kriti le ZJZr ml0!T-. *dor oddolženca Praia, mu kaj takega ne bo veriel. n8^ m *V?.di OTOŽniki kovali Obdolženec taji tatvino v prim«ko- oraV0Z™1- - Glede POVrtnika „ pravi da ga je v Ljubljani kupil. Sv'™ J** ne more 8P°minJati. Zup-mk Plešec pa odločno potrdi, da je Vodilo ^J°rarja V n>**°™ župnišče kosila prosit, pozna ga pa tudi po go- ™^n' besede jako trdo izgo- Dotrd^i^l1 80 V8a tri ▼Praennja Potrdili, nakar je sodišče obtoženca obsodb na 9 in pol leta težke jcčT si a Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. šaliif J^SS^ °*K*nom se ni »auti. Pri Hribarjevih v Studencih r 5 T™ P° flnančnem nadpazni-ku službeni pregled žgalne priprave xa kuhanje žganja. V gospodarjevi octeotnosti je prinesel njegov siu kapo od kotla za vpogled. Finančni organ je takoj opazil, da je sicer ta kapa pravilno zapečatana, a za kuho nerabna. Takoj je slutil, da tu ni vse v redu, zato je zahteval naj se mu še pokaže kotel. Kes sta ga peljala sin m mati Frančiško v kaščo, a tu je takoj opazil, da ta kapa ni prikladna za ta kotel. Užgal je električno svetilko, da hi poiskal pravo kapo k temu kotlu, a sta ga sin in mati šiloma h? kašče izrinila rekoč, da tu nima pravice ob nenavzočnosti gospodarja po kašči stikati. Nadpaznik je celo z nogo zastavil vrata, da bf jffi ml mogla obdorženca sapreti, a sin France ga je šele izpustil, ko mn je nadpaznik revolver na prsi nastavit Oba obdolženca tajita dejstvo, da bi bila silo rabila. Sodiftce je ohsodilo mater in sina vsakega na 4 tedne ječe poostrene z enim jmstom na teden. Tatinski delavec. Pri posestniku Antonu Markizu je opetovano pred-kaznovani France Ocepek ključavničar iz Kanders instaliraj vodovod. Ocepek je porabil Markičevo in tega hčerko odsotnost, se vtihotapil v sobo, ter s silo odprl, kakor to kažejo lažne poškodbe, predal omare, ter iz listnice izmaknil bankovec za 1000K. Ko je privrel Markič kasneje domov, je hotel k Majdiču poravnat neki dolg. Vzel je listnico s seboj s prepričanjem, da vsebuje ves denar, a v svoje začudenje je našel notri le bankovec za 100 K. Vrnil se je domu in iskal denar v trgovini. V ponedeljek mu je pa Marija Jakopič povedala, da se je denar na£el pri Francetu Oeepku. Obdolženec se zagovarja, da je denar našel, potem pa zopet, da si je ta denar prihranil, a ne eno in drugo ni res, ker je dokazano, da ni imel še toliko, da bi mogel plačati gospodinji hrano. Obsojen je bil na IT) mesecev težke ječe. Prijatelja ranil. Posestnikov sin France Novak iz Vevč in tovarniški delavec Franc Močilnrkar iz Sneber-jev, sta si bila prijatelja. Dne 4. junija t. 1. sta bila v večji družba v Kajžarjevi gostilni v Za dobro vi. Moči ln i kar je sedel poleg fanta Janeza CernHa, kasneje se je pa njima za kratek čas pridružil na razgovor France Novak, ki se je pa kmalu vs<*-del na svojo prejšnjo mesto. Ko je kratko potem MočUnikar zapazil natakarico, da se je k Novakn prisedln, je pripomnil, da naj se »a h ta« v-rb miz ne samo ene. Ta pripomba je povzročila med fanti prepir. Fant France Klemenčič je dvignil sto! da bi bil Močilnikarja udaril, a ta mu prestreže udarec, med tem ga pa nekoliko vinjeni Novak dregne z nožem v desno roko in ga nevarno rani, a vreze tudi poleg ira Crne-ta v palec in kazalec desne roke. Zagovarja se obdolženec s polno pijanostjo, kar pe priče oporekajo. Obojen je bil na tri mesece ječe. Razne stvari. * 4000letna kultur«. Prebivalstva v Verbicaru v Italiji se je lotilo zaradi sanitarnih oriredeh, ki jih je odredila vlada, velikansko razburjenje, ker so \judje mnenja, da vse te priprave razširjajo kolero. TJaidmr-jen je je tako naraslo, da so zažgali občinsko hišo ter porezali brzojavne žiee. Tudi so napadli dva uslužbenca rdečega križa in eneera orožnika ter vse tri ubili. Baje so ubili tudi pali cijskega komisarja Seabeja, ki je prišel v Verbicaro. * Klerikalni nasilneži. V Arno\ ob Lahi na Češkem so izzvali nemčki klerikalni dijaki kljub opominu okrajnega elavarja. ki je poznal klerikalno kri. demonstraeije. Klerikalci so tolkli po mimoidočih s paliesmi in se sploh vedli kakor bi bili znoreli. Seveda so dobili tndi oni par prav gorkih in končno je morala polici S* zapreti eelo vrsto nasilnežev * I talijanska vojna ladja Sait Giorgio. Z italijanske vojne ladje San Oiorgio so spravili vse topove, sedaj hočejo odstraniti tndi «trrvje, da rešijo vse. kar je na ladji premakljivega, ker je ladja sama izgubljena. * Moški s steznikom. V Budimpešti je umrl predvčerajšnjim 91 letni prijatelj Imdvika Kossutha, ren-tier l/oszlo. Umrli ni bil oženjen ter zapušča 4 milijone kron, ki jih dobe daljni sorodniki. T.aszlo je no«il vedno steznik, v zadnjem caau n\ ga ie dal napraviti iz jekla. * Inženir Richter. Inženir Ilieh-ter še vedno straši po časopisih, kakor ona slovita morska kača. Zdaj je v Solunu, zdaj v Elasoni. potem pravijo nemški listi v svoji velikanski modrosti, da se vrača čez Kosovo v Solun, da se mu je tedaj zljubiln na praviti pot več sto kilometrov, med tem, ko iz Elasone v Solun še 100 kilometrov ni, zopet enkrat Richter ne more naprej, ker nima denarja, potem mu dajo roparji kakor pravi gentlemeni par sto turških funtov, enkrat je na grškem ozemlju, enkrat na turškem, zdaj ima kolero, jutri je v karanteni, zdaj čaka na svojo ženo, da ga popelje za roko kakor pravega germana iz te strašne, grozne, nepopisne okolice. Kaj, ko bi začeli pisati listi, da je Richter sam bil svoj lastni ropar in si je izgovoril odkupnino in jo sam vtaknil v žepf Vse je mogoče, namreč pri časopisih, ki dobi vajo svoja poročila iz tako zanesljivih virov, kakršne so se izkazali oni, ki poročajo o Riehtcrju. Tudi danes |e ni nič določenega znano, kje biva Richter. V Solunu ni in 1» Klasove brzojavija v turškem jeziku. Snmljivo! —• Kaj pa če bodo roparji poslali v Solun samo Rieh-terjevo glavo, ker so vendar vtakni- li v žep že 4000 turških funtov, da ga izročef * Roparski napad« Iz Ljubuega na Štajerskem poročajo o drznem napadu, ki se je dogodil ravno pred enim mesecem- Poštna upraviteljica Roza Theyrovsky je legla 25. m. m. >pat in zaspala. Bilo je okrog polnoči, ko je začutila človeško roko na svojem obrazu. Ko je hotela zavpiti jo je prijel lopov, ki je prišel v njeno sobo za vrat in začel daviti. Vendar se je posrečilo poštni upraviteljici, da se je kolikor toliko ubranila napadalca. Vpila je na pomoč in se umikala pred njim, ter pri tem z glavo predrla šipo na steklenih vratih. Ko je vrata odklenila in zbežala iz sobe jo je napadalec popihal skozi odprto okno. Ljudem, ki so prišli z lučjo, se je nudil grozen prizor. Postelja, stena, tla in upraviteljica sama so bili oškropljeni s krvjo. Gdč. .-ama je krvavela iz več ran na glavi. Lasje so bili zmršeni, obraz in roke razpraskane. Zdravnik je kon-ele pred par meseci po prestani 5-Iftni kazni iz ječe. Orožniki in prebivalci so ga zaman iskali, končno pa >p je javil sam. Ko so ga zaslišali je bil zelo skeptičen in hladnokrven. Brez dvoma je hotel dobiti ključe k pošti, da oropa poštno blagajno. TelefonsKa in urzojauna poročilu. Avstro - ogrska banka. Dunaj. 29. avgusta. Danes je imel generalni svet avstro-ogrske banke pod predsedstvom generalnega ravnatelja tajnega svetnika dr. Popoviča prvo sejo po počitnicah. Pri ^eji so konstatirali, da vlada na domačem denarnem trgu precejšnja napetost, vendar pa se generalni svet ni čutil primoranega razpravljati o vprašanju obrestne mere. V tej seji so bili tudi imenovani voditelji več novih filijalk avstro-ogrske banke. Češko - nemška sprava. Praga., 29. avgusta- Češkega namestnika kneza Thuna bo sprejel cesar jutri v posebni avdijenci v Išlu. Thun bo poročal o češko-nemški spravi ter o korakib za dosego te sprave. Nato bo imel knez Thun zopet konferenco z ministrskim predsednikom Gautsckeni, s katerim se bo posvetoval o podrobnostih cele akcije. Praga, 29. avgusta. Knez Thun se vrne 8. septembra v Prago ter bo takoj stopil v stik z vodilnimi osebami v deželnem zboru ter z zastopniki velikega posestva. Avtomobilska nesreča. Mlada Boleslav, 29. avgusta. Pri Mladi Boleslavi pri Pragi sta trčila dva avtomobila in sicer neki avtomobil iz Prage in avtomobil iz Nemčije. Dve osebi sta bili težko ranjeni. Železniška nesreča. Brno, 29. avgusta. Včeraj ob 230 po noči se je zgodila pri postaji Adamov pri Brnu na progi, ki jo ravno popravljajo, železniška nesreča. Pra-škj osebni vlak, ki bi bil moral priti ob pol 4. v Brno, je trčil z nekim tovornim vlakom. 4 vozovi tovornega vlaka in lokomotiva osebnega vlaka so razrušeni. Kanjen ni bil nobeden. Pozneje se je železniški aspirant Holl ustrelil. Poljski marijanski shod. Lvov, 29. avgusta. Včeraj so zaključili poljski marijanski shod v Przemyslu ter sprejeli celo vrsto re-zolucij, ki se bavijo z organizacijo katoliškega, zlasti pa poljskega katoliškega časopisja, ter katoliških političnih organizacij. Nadalje zahtevajo te rezolucije od kandidatov, da se zavežejo, da bodo varovali in zagovarjali vedno katoliška načela. Hmeljska kupčija. /atec, 28. avgusta. Včeraj 500, danes 130. Promet na trgu 40034; nekoliko višje. Hmelj. Žalec, 29. avgusta. Obiranje poznega hmelja se bliža svojemu koncu in kaže se, da bo letosni pridelek do-•aga] komaj eno tretjino množine lanskega pridelka, pa še to je dobro računano. Kupčija je sedaj mirna. Norimberk, 29. avgusta. 130, 100. Kupčija živahnejša, cene stalnejše, 280 do 365. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 29. avgusta. V ogrskem državnem zboru se nadaljuje obstrukcija. V današnji seji je bilo 10 poimenskih glasovanj. Prestolonaslednik in državnopravni položaj Reke. Reka, 29. avgusta. »Riečki Novi List« javlja: Ko je bil preteklo sredo v jutro nadvojvodu prestolonasledniku Franu Ferdinandu na Reki predstavljen okrajni upravitelj s Sušaka, baron Zmajič, ga je nadvojvoda vprašal: »Ali ste Vi sin zadnjega hrvatskega velikega župana na Reki?« Baron Zmajič je na to vprašanje odgovoril, da je. Vsebine nadaljnega razgovora med prestolonaslednikom in Zmajičem »Novi List« ne navaja. Kralj Peter ne odstopi. Belgrad, 29. avgusta. Srbski listi pravijo, da so vse vesti, da odstopi kralj Peter, nesmiselne in zlobno izmišljene. Kolera. Budimpešta, 29. avgusta. Notranje ministrstvo raglaša, da so zdravniki konstatirali pri včeraj dopoldan umrlem delavcu v Budimpešti ter pri obeh delavcih, ki sta zbolela v Novi pesti, pravo azijsko kolero. Berolin, 29. avgusta. »Lokalan-zeiger« izve iz Carigrada, da je vojni minister Mahmut Šefket paša v resnici lahko obolel za kolero, da pa jo je že prebolel. Solun, 29. avgusta. V Novem Fazani je umrlo 17 oseb za kolero, v Prizrenu 8, v Mitrovici 8, v Peču 2, v Bitolju 6, v Valoni 17, v Medui 13 in v Skoplju 5. Palermo, 29. avgusta. Predsednik higieničnega oddelka, profesor Manfredi v Palermu, je zbolel za kolero. Odstop velikega vezirja. Carigrad, 29. avgusta. Veliki vezir Haki paša je podal svojo demisijo. Sultan njegove demisije ni sprejel. Turški prestolonaslednik na Romunskem. Bukarešta, 29. avgusta. Včeraj ob 9. zvečer se je odpeljal turški prestolonaslednik Jusuf Izedin iz Siua-je. Spremil ga je na kolodvor kralj sam. Povsod i ga je prebiva ls>t v o prisrčno pozdravljalo. Rusija in Japonsko. Petrograd, 29. avgusta. O sklepu ruskih in japonskih pogajanj podrobnosti še niso znane. Včeraj sta menjala car in mikado več brzojavk, ki so se bavile s podrobnostmi podajanj. Mikado je sporočil carju, da hoče japonska vlada kot poseben dokaz svojih prijateljskih čuvstev napram Rusiji dati ruski vladi ladjo »Angara« nazaj. Nezgode pri sprejemu cesarja. Stetin, 29. avgusta. Pri prejemu nemškega cesarja v Stetinu se je dogodilo več nezgod. Vsled vročine se je onesvestilo več ljudi, med njimi tudi 2 vojaka in 50 šolskih otrok. Maroko. Rim, 29. avgusta. Italijanska vlada vedno bolj jasno kaže željo, ua si prisvoji del Maroka. Monna Lisa. Pariz, 29. avgusta. Ukradene Leonardove slike še niso na^li. Vsak dan dobiva policija kakih 600 pisem, deloma anonimnih, deloma s podpisi, ki se bavijo vsa s tatvino v Lnvru. Posebno neprijetno je policiji, da so zavzeli veliki pariški listi proti policiji sovražno stališče ter jo ironizira jo, češ, da slabo opravlja svojo dolžnost. Prepotentni Nemci. Berolin, 29. avgusta- Nemški liberalni krogi zahtevajo, da odpokliče nemška vlada svojesra poslanika na angleškem dvoru Tschirskega za toliko časa od njegovega mesta, dokler angleška vlada ne odpoklicV svojega poslanika na Dunaju Chart-wr i gh ta. Nevihta. New York, 29. avgusta. V Jnznj Karolini je nevihta strašno pustošila. Nad 20 ljudi je mrtvih. Elektroradiograf »Ideal«. Spored za torek 29., sredo 30. in četrtek 31. avgusta: Šport v Indokini. (Prekrasen naravni posnetek v barvah.) Ne kliči volka! (Komično.) Konec igralca.) (Ameriška drama.) Bar-reau, umetnik z nogami. (Varietotna slika.) Moric bi se rad dal zapreti. (Jako komično, igra Prince.) Pred prodaja hmelja v Savinjski dolini. »Frennd, Du wirst grob .. « torej sine ira! Moja trditev, da je kakovost blaga za določenost blaga, torej za določenost pogodbe 869, 1054 o. dr. z. neobhodno potrebna ni »nesmiselna, ki izključuje vsak resen odgovor.« Dokaz: Žid proda nekemu trgovini vagon (10.000 kg) pšenične moke po 36 v za kg. Trgovec si misli, da je naredil dobro kupčijo, ko stane drugače dobra pšenična moka 40 v. Žid pa pošlje trgovcu vagon najslabše moke, recimo št. 73/4 v izpolnitev pogodbe. Bode li trgovec to moko prevzel oziroma je-li on dolžan to moko najslabše kakovosti prevzeti) Jaz (mogoče nesmiselno) mislim, da ne. V danem slučaju: Kmet je prodal 100 q hmelja za 4000 K. Namesto suše, prišlo je deževje, na hmelj prišle so vse mogoče bolezni, kakovost hmelja sama ob sebi bila bi slaba, ne bi se ga dalo posušiti, ves bi postal plesnjiv i. t. d. Misli li kdo, da bi kupec taki hmelj prevzel!? in da bi kdo vkljub predprodajne pogodbe mogel kupca prisiliti ta hmelj prevzeti, oziroma plačati?! Ne. Kupec blaga ne bi prevzel in bi rekel: Kakovost blaga res ni bila pogojena. Ampak trgovski zakon pravi, da mora hiti blago srednje kakovosti, da se ga mora sprejeti. Zakaj torej zdaj prodajalec ne bi smel reči: Kakovost blaga res ni bila pogojena; torej je bilo pogojeno po postavi lo blago kakovosti. Ker pa je moje blago izborne kakovosti (glej poročilo v »Slov. Narodu«) zadevno in sem dolžan prodati le blago srednje kakovosti, moraš mi zboljšanje kakovosti doplačati?! Sicer pa lahko pred prodaj alci pest obrnejo. Pokupijo naj vse smeti od onih hmeljarjev, ki svojega hmelja niso vnaprej prodali, naj te smeti pomešajo k svojemu hmelju, oziroma naj izroče te smeti kupcu namesto lepega hmelja in videli bomo, kako nesmiselna je moja trditev, da je določitev množine (količine) in kakovosti za natanko določnost blaga in posebno tudi hmelja pri kupu potrebna. Trdim torej prej ko slej, »blago ni dovolj jasno določeno«, to pa z ozi-rora na količino in kakovost, ker dr. Kalan, ki je v najožjem stiku s kupci, v svojem članku glede količine pripozna, »da je samo ob sebi umevno,« da velja pismena kupna pogodba čez 100 q samo za 50 q, če bo prodajalec samo 50 q pridelal. Glede obveznosti pogodb moža brez dovoljenja žene oblastnice po konstatiram: § 1238 o. dr. z. pravi izrecno: »so lange die Ehegattin nicht widerspro-chen hat etc.«, oskrbuje mož ženino imetje. Meni se zdeva jasno, da tvori polovico hmeljskega pridelka tako dolgo lastnino žene solastnice, dokler ni postal kupec lastnik potom predaje in prevzetja (Uebergabe und Ueber-nahme). Ce torej žena prekliče pravočasno oskrbovanje svoje polovice hmeljskega pridelka in za to je čas izročitve kupcu, kdo jo more prisiliti, da mora izročiti svojo polovico hmelja, če o predprodaji nič ni vedela in je nikdar ni odobrila?! Direktnega pravnega naslova proti ženi (pogodbe z njo) kupec nima. Svoj pravni naslov iskati bi mogel v določilu § 1019 o. dr. z. in § 1238 o. dr. z. — »Auftrag^ ^ 1019 o. dr. z. in »Verwaltung« <> 1238 o. dr. z. pa sta po mojem naziranju dva speci fično različna pojma. Kupee bode moral torej dokazati, da je žena možu predprodajo naročila, oziroma odobrila, drugače mu manjka tudi pravni naslov § 1019 o. dr. z. za tožbo zoper ženo. Zraven tega so skoraj vsi pre-kupci domačini in jih zadene gotovo tudi krivda, da niso vprašali žene-so-lastnice, za privoljenje, kakor moža. Sploh pa je nemoralno sklepati tako nevarne in nejasne pogodbe brez privoljenja žene-solastnice. K temu še pride, da imajo vse te pogodbe značaj igre, pri kateri ne more kupec nikdar izgubiti, ker niso sklenjene po predpisu ^ 1276 o. dr. z., in mora vedno dobiti. Ce kmetu toča vse potolče ali mu druge vremenske nezgode hmelj uničijo, da isti ni za trg, ga kupcu ni treba prevzeti, nasprotno pa bi mu naj n)oral kmet izročiti pridelek najboljše kakovosti za bagatelno kupnino!! To niso več jasne pogodbe trgovinskega značaja, ampak to so nemoralne pogodbe, in sem naziranja, da bi bilo občekoristno, da se v par eklatantnih slučajih pred sodnijo veljavnost ali neveljavnost pogodb ugotovi. Sicer pa pravi § 878 o. dr. z.: »kar jc nemogoče in prepovedano (judikatura: nemoralično), ne more biti stvar veljavne pogodbe.« Način oderuštva pri predprodaji pa si jaz mislim tako: Kmeta je terjala ali tožila kaka posojilnica, davkarija, zasebnik, mogoče kupec sam. Kmet je torej prišel h kupcu ali njegovemu dobremu prijatelju in ga prosil posojila, oziroma naj ga počaka. Posojilo se mu pa ni hotelo dovoliti, počakati se ga ni hotelo — pač pa se mu je dal radevolje denar, če predproda hmelj, oziroma pijanček ali zapravljivec je rabil denar in prodal bodoči pridelek hmelja prekupcu, ki je pijančka dobro poznal itd. Končno še pripomnim, da pri pogodbah § 1276 o. dr. z. (povprečni kup pridelka — in Pausch und Bo-gen) kupec trpi vso nevarnost: »er tragt die Gefahr (auch) der ganz verteilten Erwartung; es gebuhren ihm aber aneh alle Nutzungen« in prepuščam sodbo starejšim juristom, ali se naj smatra moja interpelacija § 1276 o. dr. z. za resno ali ne. _Fr. Florijan Knkovec Izdajatelj in odgovorni urednik: Ratto Pnstoftlemtek. Umrli so v Ljubljani: Dne 28. avgusta: Aleksandra Zupančič, rejenka, 7 tednov, Streli-ška ulica 15. — Ivan Babšek, bivši hlapec, 83 let, Radeckega cesta 11. Dne 29. avgusta: Angela Berčič, hči skladiškega delavca, 10 dni, Zal cika r jeva ulica 13. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani". Uralal kini iaaajskc torte 29. avgnsU Itll. ■■laibeal »aplrjl. 4°;0 majeva renta .... 4-2% srebrna renta .... 4°/0 avstr. kronska renta . . 4*/# ogr. „ „ . . 46'„ kranlsko deželno posojilo k. o* češke dež. banke . 491 1% Srečke M II II It II II II II II ♦ • apstAk«. Is 1.1860 ■/■ . . ii »• 1*64 . . . . tlake .... lemeljske 1. Izdaje w n* !• ogrske hlpotecne . dun. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa . OSJT. „ »• * bazilika . . . . tolike..... Oalalca. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne Železnice „ . . . Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe • Zivnostenske banke. . . Y«l«ta. Cekini Marke Franki Lire . Rubllf. Dtnarnl Blagovni 92 05 92-25 95-85 96 05 92-05 92 25 91 — 91 20 9410 9510 9365 94 65 414 — 426*- 600 — 612-- 309 — 321- 296-— 302 — 27950 285 50 247-75 25375 507 — 519 - 497'— 509 — 86 — 92- 7075 76 75 47 — 53 — 36- 40- 25010 25310 476 — 47850 653 — 654*— 54675 547*75 121 60 742-50 743 50 833-95 834 95 323-50 323-50 281-- 282-- 11-37 11*41 117-37* 117-52* 95*275 95*37- 94 66 94-80 253-50 254 50 Žitne cene v BudimpeSti. Dne 29. avgusta 1911. Termin. Pšenica zaoktober 1911. . za 50 kg 11*70 Pšenica za april 1912. . za 50 kg 11 93 Rž za oktober 1911 ... za 50 kg 1001 Rž za april 1912..... za 50 kg 1036 Koruza za september 1911 . za 50 kg 8 46 Koruza za maj 1912 . . . za 50 kg 8 28 Oves za oktober 1911 . . za 50 kg 9 01 Oves za maj 1912 . • . za 50 kg 923 Efektiv. Trdno. Jtfoja ljubljenka je vedno pri mesi na .leleznici, v avtomobilu, na hribih in v gozdu — namreč škatljica so-denskih mineralnih pasriij (pristnih Favjevih). Rabim jih že 5 let in nisem od takrat nikoji trpel za prehla-jenjem, dočim prej nikoli nisem bil prav zdrav. Fayeve pristne sodenice se dobivajo škatljica po K 1*25 po vseh zadevnih trgovinah. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV 1. Grosse Neugasse 17. **» TJ? oji s^a s.Ta.pT**Ta. tti pti tU . Ta pX* e^-i Meteorolo$rcno poročilo. Viiien n al staricu SSS*2. Sretali inttt flak THIm Serravallo vo železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. u Izborni okus. u Večkrat odlikovano. a Had 7000 SJaravnishik »pričeval. ;: J. SERRAVALLO, c. ii kr. dvorni dobavitelj TRST-BarkOTlie. KintA ^ ■ K C L ^ Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. K. Camernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. SasdaL trmai i uloiii inu. ali. Izpoaojcvanj« kote«. avgusta || Čas opazovanja Stanje barometra v mm S-~* i Z — Vetrovi Nebo 28 2. pop. 9. zv. 7397 739-7 25-4 18 7 sr. jvzh. slab sever jasno • 29. 7.zj. 740-2 11-8 si. jvzh. norm I i Siednja včerajšnja temperatura 18*8% n. 17-49. Padavina v 24 urah 0*0 mm. Najboljše od vrač. il no sredstvo proti Injekcijskim boleznim, težkočam v ielodcn in spodnjem delo telesa ter kot osvetilna pijaca z vodo ali slatinami zredčena, izvrstno služijo KONJAKI Grof Keglevich tatvin utćdai = (Grofa Štefana Keglevicha nasl.) — ti konjaki so bili v tuzemstvu in inozemstvu odlikovani izključno s častnimi diplomami in se dobivalo povsod. 2807 Lepa soba š pripravna event. tudi za pisarno, se odda na trgu pred sodnijo 8. Službo išče dobro izurjena prodajalka v večjo manufakturno trgovino, najrajši kje na deželi ali v kakem malem mestu. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 2906 Stenografa stenegrajinjo - strojepisca sprejme takoj «■ Dr. Ivan Dimnik, odv. v Krškem. Lep lokal ia tipno na najbolj prometnem prostoru v Ljubljani, pripraven tudi za vsako obrt, se takoi z opravoali brez oprave odda. Pisma poštno ležeče pod „ Lokal" Kontoristinja ki službuje pri večjem podjetju, stenogra-finja in vajena korespondence, izurjena v strojepisju, 2854 želi aedanjo službo premeniti. Cenjene ponudbe se prosijo na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro „Kontoristinj«**. L JE J l slikarja in 1 Ha sprejme Jernej Urbas,2886 slikarski in pleskarski mojster, Jesenice. i-ir= —ii-1 Uradniško hranilno društvo v Gradcu, Herrengasse 7, II. nadstr. Osebni kredit d40S In dolooroka posojila zaranžiranje uradnikom, profesorjem, učiteljem, pensiionistom i. dr. pod naiugodnofsiml pogoji, eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu plačilu v poroštveni sklad. Mesečni obrok za posojilo 200 K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vStevSi obresti. Pred-stroSkov nikakih. Natančnejše iz prospektov. Nadaljna pojasnila daje Josip Kosem, Ljubljana, Krakovski nasip 22. Redka prilika. Tvornica, ki jo je uničil poZar, mi je pustila vso zalogo rešenega blaga, to je več tisoč krasnih, težkih flanelastih odej povsem najnovejših in najkrasnejših vzorcev, ki imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Te odeje so za vsako boljšo obitelj za pokrivanje postelj in odevanje oseb, iako tople, mehke in močne, 190 cm dolge, 135 cm široke. Razpošiljam po povzetju tri krasne, težke flanelaste odeje rasnih aao4«raifc> barv lat vsoroor za 9 K, 4 odeje za hišno potrebo za 10 K. — Vsak, kdor naroči blago, je vedno zadovoljen. 2913 OTON BEKERA, o> kr• ttBanaa^il aiBalsjcronadli v n^akofv i«i Nachod, Čajiko. 1-1 Ogrski piščanci 1.1911 Grofovski 3818 kolegij ValJsee Gorica. Mfari Miki Ufil z nemiko ljaulmke teto toneoadioiiirajio ad o. kr. šolsko oolaoti. Sprejmejo se tudi mladeniči, ki obisku jejo v mestu srednjo Solo. — Letna pensija 500 K za ljudsko, 700 K za srednješolske učence. — Natančna pojasnila daje rm¥Mt0ll«t¥0. E Cenjenim svojim odjemalcem in slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem trgo in. o & u Sv. relra —n*m Um*. S lje Prefemn riki it. 48 (lasirati trgovine Gflar t leiaO. Priporočam obenem bogato zalogo raznovrstnih obuval domačega in tvor-niškega izdelka, kakor tudi največjo izbiro sokolskih in dijaških telovadnih čevljev Popravila se ceno in točno izvršujejo v lastni delavnici na Elizabetni cesti št. 5. Zahvaljujem se slavnemu občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se tudi v bodoče toplo priporočam. Velespoštovanjem Franjo Medic, 19 zaloga obuval in čevljarski mojster, fij Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljani 1913 Sv. petra cesta štev. 27 ••• Lepe zračne sobe. Priznano fina kuhinja. Izborne pijače. Nizke ceae. Lopi restavracijski prostori. \ Hajveili restavracijski vrt v Llubliani 1 Pm uinOa eksportna lirika n. zlatnine ii rtie H. SUTTMER Ljubljano, Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra testa 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4-50 naprej i Prava srebrna „ 14 kar. zlata „ •• Nikelnasta damska „ Prava srebrna „ u , 14 kar. zlata Uhani zlato na srebro 14 kar. zlati uhani. . verižico „ 9-70 44 — „ 8-50 „ 9*0 „20— m 1-80 4-50 ^^^^ Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko( Teon št 273. T.1.1.b 4t 237. prodaja in pošilja po postnem povzetje Iv. Bonač v Ljubljani, Cona sliki 5 kron. i Mublianska kraditna banka v Ljubljani. ,-___~- 9 Rezervni fond 610.000 kron. Delniška glavni«« k 5,ooo.ooo. Stritarjeva ulica stev. £. Podružnice v Spljetn, Celovcu, Trata, Sarajevo in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter jih obrestuje od one vloge po čistih 41 0| Kanuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst 2 !o Kralj jetatjaž. Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec. Cena 2 K, s poito E 2-20. Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje. n, Spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broš. K 1-50, vez. 2*50, a pošto 20 v već. Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška 2ena uničevalno vpliva na slovanskega moža. Lin nos a malo. Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena K 1-40, vez. K 2-20, s pošto 20 v več. Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo i« vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu. Strahovalci | Mali lord. dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. K 2*—, ves. K 4-—, a pošto 40 v vaš. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko. Spisal F. H. Burnett. Cena broš. K 1*60, vet. 2*60, a pošto 20 v vet. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presreno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega (rta. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Cena broš. K 1-20, vez. K 2*20, a pošto 20 v več. Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Undina. Spisal Andre Theuriet. Cena 00 v, a pošto 10 t več. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. Zadnji rodovine Jenalja. Spisal Fr. Remec Cona K 1-50, a pošto E 1*70. Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Rdeči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. K 1-40, voz. K 2-40, s pošto 20 v več. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti. Roman; spisal Fr. Remec. Ceu broš. K 1-SO, vez. K 2-30, s pošto 10 v veš. To je gin I ji v roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo. lian ii jiišma strahopetnega grapa. Cona — -SO v, vaz. X 1-60, a pošlo 20 v več. Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. X 1*50, vet. K 2*90, • pošto 20 v već. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Roman; spisal Fr. Remec Cona broš. K 1*50, voz. X 2-SO, s pošto 20 w veš. Ozadje tega romana te zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite Žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. o narodnem oosDodarstvii. Spisal Valentin Zun. Cena X 3'—, a poet o K 3-20. To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilnlčarja. ——m---m m Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. K !•—, vez. K 1-SO, s pošto 10 v več. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Ljubljana Prešernova ulica 7 m Ljubljana Lastnini in tisk »Narodne tiskarne«« 94 KD 75 2 77