¥ Trst«, > poMdiq>k 20. decembra 1915. Letnik XI tz> aia vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. L j^-itro Ulica Sv PranCtSks Astfceg* H. L nadstr. — VM <1 :si n*»i se poiiljajo uredništvu Usta. Nefrsnklrana pisma • ■» sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. .zuajataij ia odgovora! urednik Štefan Godies. Lf*j2lk ri K. H K - .Et!lr.ost*7— Tisk tisk*ne ,EdinoaU\ vpisane : n prrctftvora v Trstu, uTica Sv. Fr«n«*a AaiJkefa Teiefon »ednini In uprave Itav- ll-SJ. N' a r e * n f n a z n a » a : Za celo late...... 7n pel . . . -........... tri ................... • i a ne celjske izdaje sa četo tete..... ra lett K H- • t= 5.2» r— r P j Posateeaae Številke .Edtaosit* se prodajajo po S vtaarja?. zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na mili metre v SirokosU ene kolone Cene: Oglasi (rgovter in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi daoaro^i zavodov ..............mm po 20 vi*. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta................. » 1— Mali oglasi po 4 vinarje besed* najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprefena lase rat nt oddelek .Edinost;«. Narobiti« ta rcklamadje^se |o«|a^ npravi Usta. Plačne se izključno Ia Uprava Ia kaaeratn! oddelek 20. — Poitnobr Plača ia tod se v Trata. nahajata v uHd 9r. Praadfri tL M1.851 Preiied najnovejših do$otfkov. Italijanska fronta. — Položaj neizpre-menjen. Napadi na Vrti* sv. Miheta odbiti. Srbsko bojišče. — Zasledovalni boji v Crnigori se nadaljujejo uspešno. Ujetih zopet 800 mož. Rusko bojišče. — Mestoma topovski boji. Zapadno bojišče. — Nobenih posebnih d< ^odkov na fronti. Turška bojišča. — Večiidel topovski bcii in streljanje pehote. Ki.zao* —- Pogajanja . entente z Grško glede utrjenja Soluna. •lili DUNAJ. 19. (Kur.) Uradno so objavlja: 19. decembra 1915, opoidne. PoJožaj |e neizpremenjen. Na severnem pobočju Vrha sv. Mihela sta bila v večernih urah odbita dva posamezna napada italijanske pehote. Namestnik načelnika generalnega štaba: pi. Hofer, fmL Poročilo Codorne. DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dorne z dne 17. decembra: V tonalškem odseku pri Pas^o d'Obre-ta 'Cordevole) in na Logaziov severoza-padito prelaza Falzarego, so se vršili manjši boji. Sovražnik je bil povsod odbit. iNa vsej fronti se nadaljuje topovski boj. pri čemer sovražnik stalno obstreljuje stanovališča. Naša artiljerija je razru-šiia sovražna opazovalna iiastanišča, obstreljevala trenske kolone in razpršila de-lav ske oddelke. Na kraški planoti je bilo opaženo pri sovražniku živahno delovanje v obrambnih delih. Včeraj popoldne so se poskušali sovražni oddelki po živahnem puskarjeuju in metanju bomb približati srednjemu oddelku naše črte, a jih je sigurni c£enj naše pehote in artiljerije odbil. Sovražen letalec je vrgel tri bombe na Storo TYjurjura« se je potopila. Potnike in posadko so rešili. Glttl Pogajanja med Grško in entento glede utrjevanja Soluna. PARIZ, 18. (Kor.) Glasom poročila Petit Parisiena* so izvršili zastopniki četve-rozveze pri atenski vladi radi različnosti mnenj glede utrjevanja Soluna nov korak, v katerem zahtevajo pojasnila. Domneva P O D L TEK GREŠN1CE. fteman. — francoski spitM Xavier da Meattfpia — Sprejema obiske. — Kaj pravite? — Pravim: sprejema obiske. — Ne razumem vas. — Saj je vendar stvar tako enostavna in jasna kot beli dan. — Pojasnite mi, prosim, to stvar. — No torej: k njej prihajajo gospodje, lepo oblečeni,... sami imenitni gospodje, gospodje z visokih mest, ki so zelo priljudni in nikdar ne pozabljajo mene. To so tako moji mali postranski dohodki in prava sreča zame. Kajti, glejte, hišni gospodar je stiskač, pravi pravcati oderuh, o-deruski lopov, ki bi mislil, da pride na bober., če bi moral dati svojemu gospodu vratarju samo borih pet frankov, in vprašam vas, ali ie morda to prav? V Parizu ima tri hiše, take kot je ta, ne da bi človek računal njegovo premično imetje; sedaj l»a sodite. No, vidite, gospod moj. in ta se, da nasprotstev ne bo težko poravnati. HAAG, 19. (Kor.) »Daily News« poročajo iz Aten: Poslaniki entente so izvršili pri ministrskem predsedniku Skuludisu skupen obisk, ki je v zvezi z grškim protestom proti utrjevanju Soluna. Nemški poslanik pri Skuludisu. A TENE, 18. (Kor.) Nemški poslanik je imel zopet konferenco z ministrskim predsednikom Skuludisem. V ministrskem svetu je Skuludis naznanil rezultat konference, ki se ji pripisuje velika važnost. Uradni krogi smatrajo položaj za normalen in upajo, da bedo aliiranci opustili na-daljno uničevanje prometnih sredstev v Viacedoniji. Grška se drži stroge nevtralnosti. ___________ Rusko HOj!lit DUN\J, 19. (Kor.) Uradno se objavlja: 19. decembra 1915, opoldne. Mestoma topovski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 19. (Kor.) Veliki slavni stan, 19. decembra 1915. Manjši ruski oddelki, ki so na raznih mestih tipali proti našim črtam, so bili odbiti. Vrhovno armadno vodstvo. Ruska brutalnost DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Kakor izhaja iz nekega uradnega poročila, so bili 29. avgusta 1914. v občini Livče (sokalski okraj) mladeniči in možje pod pretvezo, da so prebivalci Livč obstreljevali Ruse. se-gnani skupaj ter zaprti v neko hišo. Nato je prišla do hiše iz osem mož sestoječa ruska patrulja. Poveljujoči praporščak je zapovedal: »Te pse ie treba postreliti!« Patrulja je skozi okna in vrata streljala na zaprte žrtve ter jih Je nato masakrira-la s sabljami in bajoneti. Te žrtve ruske bestijalnosti, bilo jih je osemnajst, so imele 14 do 70 let. _ Z zipodniga kojltta. BERLIN, 19. (Kor.) Veliki glavni stan, 19. decembra 1915. Na fronti nobenih važnih dogodkov. Metz je bil ponoči vnovič napaden od sovražnih letalcev. Napravljena le bila le stvarna škoda. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 19. (Kor.) Tiskovni urad je preiel iz glavnega stana v Franciji včeraj sledeče poročilo: Vreme je danes večinoma megleno in zato neprimerno za artiljerijske boje. Dan je bil zato v splošnem miren. Kljub temu je naša artiljerija krepko podpirala francosko in prisilila sovražne topove severno Yperna k molku. Vpoklici na Angleškem. LONDON. 18. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Danes zjutraj so bili nabiti lepaki, glasom katerih se pričenja vpoklicavanje skupin H., III., IV. in V. neporočenih moških med 19 in 22 leti, ki so bili nabrani po Derbyjevem rekrutnem načrtu, dne 22. t. m.__ S MIh m\tl CARIGRAD, 17. (Kor.) Glavni stan javlja: Dardanelska fronta: V oddelkih Ana-forte in Ari Burnu od časa do časa topovsko streljanje. Pri Anaforti ie naša artiljerija, ki je odgovarjala na sovražno streljanje, prisilila sovražne gorske topove k molku. uniCIla eno strojno puško in povzročila v taboriščih sovražnika požar. V oddelku Seddil Bahra je imela mina, ki je eksplodirala na našem levem krilu, dober uspeh. Sovražnik je streljal na našo postojanko z orožjem vseh vrst. Naša artiljerija je energično odgovarjala, preprečila nadaljevanje streljanja in pognala sovražno transportno ladjo pri izli- vrag ga vzemi celo hoče, da naj metle in omela kupujem iz svojega. Hm, ali ni to neumno? — Da. ali ona dama? — Da, res ona dama! No torej, moja najemnica, ki je je sama dobrota in jo hvali ves svet, ne sprejema nikogar drugega kot one gospode, vendar pa prihajajo k njej tudi deklice, srčkane kot angelčki. Te punčke prihajajo k njej, če se nahajajo v stiski ali zadregi, če se to čuje bolje, skratka ko so že pri koncu, potem pa prihajajo zopet večkrat, ko so se opomogle, kakor na primer gospodična Pamela___ — Vaša najemnica se imenuje madame Brancador, kaj ne? — Aj, aj. glejte no! Saj jo poznate! — je vzkliknil vratar zelo začuden. — Vsaj po imenu, kakor pač vidite. — Zakaj pa vprašujete po njej? — Iz same čiste radovednosti. V katerem nadstropju pa stanuje? — V tretjem, gospod. — Dobro je, toda še eno besedico. — Štirideset in celo tudi dvam$tiride-set, če vam je tako všeč, gospod. Le nič strahu, kajti jaz govorim prav rad in znam še tudi precej dobro odgovarjati, kar sem dokazal leta 1848., ko sem se prijavil za kandidaturo v narodno skupščino, kajti govoriti sem mogel več kot dve uri brez prestanka in prav dobro bi mi biio došlo pretindvajset frankov na dan. Imel sem dosti upanja, toda drugi so bili ljubosumni name in — Maurice je videl, da mora iznova prekiniti blebetavega vratarja, ki je mislil, da že stoji na govorniškem odru v narodni skupščini, in je kazal le prejasno svoj namen, da bi rad govoril za petindvajset frankov. Vprašal ga je: — Ali se zadnji torek ni zgodilo nič posebnega v va5i hiši? — V torek? — Da. — Počakajte, počakajte malo. Aha, Jo že imam! — No. torej? — Da, bilo Je ravno v torek, ko se je zgodilo marsikaj pri nas. — Torej povejte, kaj se je zgodilo. — Najprej imamo najemnico v drugem vn Sighin Dere v bes. Sicer nobenih bi-1 stvenih dogodkov. CARIGRAD, 17. (Kor.) Brzojavka iz Bagdada pravi: Izmed dveh angleških monitorjev, ki sta skušala prebiti turško oblegovalno črto pri Kutelamari, je bil eden po turški artiljeriji potopljen, dočim je bil pognan drugi v beg. Izgube Angležev tekom zadnjih turških napadov se cenijo na tisoč mož. Odnošaji med Avstro-Ogrsko in Ameriko. HAAG, 19. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona, da ni verjetno, da bi se prekinili odnošaji med Avstro-Ogrsko, predno bi se izmenjale nove note. švica ostane pod orožjem. PARIZ, 18. (Kor.) Novi švicarski zvezni predsednik Decoppet je dovolil zastopniku lista »Petit Parisien« razgovor, v katerem je izjavil med drugim, da ostane Švica pod orožjem. Ona dobro straži svoje meje. Razmere so iste kakor prejšnje leto. Izprememba zveznega predsedsed-nika je osebna izprememba brez pomena. Poroka predsednika Združenih držav. WASHINGTON, 18. (Kor.) (Reuterjevo poročilo). Poroka predsednika Wilsona z gospo Galt se je izvršila brez svečanosti. Dvojica se je podala na štirinajstdnevno ženitvovanjsko potovanje na jug. Železniška nesreča v Southshieldu. LONDON, 17. (Kor.) Pri železniški nesreči v Southshieldu je bilo 10 oseb ubitih, 50 ranjenih. Nesreča se je zgodila v megli LONDON, 17. (Kor.) Železniška nesreča v Southshieldu se je zgodila v meglenem vremenu. Takoj po trčenju so pričeli vsled uhajajočega plina goreti štirje vagoni za lokomotivo, v katerih se je nahajalo mnogo municijskih delavcev. Ogenj se je razširjal s tako naglico, da je bilo le z veliko težavo mogoče priti potnikom na pomoč. DomiCe mil Suočnja prireditev učencev in učenk CM šol je prav tako, kakor prva prireditev dne 1. decembra uspela kar najsijaj-nejše. Kakor prvič, je nastop malčkov tudi snoči žel splošno odobravanje navdušenega občinstva. Vkljub skrajno slabemu vremenu je bila udeležba zelo dobra in smo prepričani, da bodo prireditelji tudi tokrat ravno tako kakor z moralnim zadovoljni tudi z materijalnim uspehom prireditve. Mestna zastavljalnica. Danes, dne 20. t. in. 1915, od 9. dop. do 3 pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 135., zastavljene meseca junija 1914. na zelene listke, in sicer od št. 38.800 do štev. 40.900. _ Nezgode na delu. Včeraj popoldne okoli dveh, je 75 letni tesar Sebastijan Punter, ki stanuje v ulici degli Antenorei v hiši štev. 5, zvijal v kolač dolgo in debelo železno žico. Na enem koncev te žice je bil napravil nekak kavelj, a ko mu je enkrat žica nekoliko ušla, se mu je ta kavelj zapičil globok* v dlan leve roke. Vsi njegovi poizkusi, da bi si sam izdri kavelj iz dlani, so bili brezuspešni, zato je pa sklenil iti na zdravniško postajo. Odrezal je najprej žico tik pri kaveljnu in šel. Na zdravniški postaji je pa imel zdravnik s postrežnikom vred precej opravila, preden se jima je posrečilo izdreti kavelj iz Pun-terjeve roke. Padel je nj^ stopnjlcah, ko je hotel od doma^ včeraj dopoldne okoli enajstih, 46-letnl kurjač Anton Krovatin, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji 103, ter se precej težko pobil na bradi in na notranji strani spodnje ustnice. Moral je na zdravniško postajo, da mu je zdravnik podelil pomoč. nadstropju, lepo damo, toda ni nič kaj posebnega. Dobila je krasen lišp v tistem času, ko je bil njen soprog na nekem zborovanju delničarjev. Potem imamo najemnico v četrtem nadstropju ... — Da--je dejal Maurice, — ta me tudi ne zanima, temveč me zanima samo ono, kar se je dogodilo pri oni gospe Brancador. — Kar se je dogodilo pri gospe Brancador ? — Da. — Toda pri njej ni bilo nič, prav čisto nič. — Ali pa veste to popolnoma dobro? — Strela, kako ne bi vedel! — Pomislite nekoliko, pomislite! — Da, saj res! — Torej? — Ali ne! — Kaj? — Tristo vrabcev! Gospod, ne vem, ali ne zaslužim graje, da takole pripovedujem o dejanju in nehanja svoje najemnice in je pač res malo grdo, da tako pozabljam svojo dolžnost za borih pet frankov. Rožne politične vesti. Prejšnji Sonninov program. — Naslovni škof dr. FrankoviČ priobčuje v neki ina-djarski reviji študije k zgodovini trozveze in piše med drugim: »Sonnino, ki je bil v tistem času vodja stranke »Centro parlamentarec, sestavljene sicer iz malega števila, ali za to zelo nadarjenih in odličnih mož, je obelodanil sedemnajst dni po dogovoru v Tunisu — dne 29. majnika 1881 — svoj novi program. V tem je Sonnino do!očil italijanski politiki dva cilja, katerih prvi je zahteval, da se Italija opira na prijateljstvo Anglije, drugi pa, da pride do ožjega prijateljstva z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Nas ne ločujejo — ie rekel Sonnino — od Nemčije nlkaka navzkrižja v r tereših. te skupni interesi, v prvi vrsti ohranitev miru in zavračanje pohlepnosti Francije, nas vežejo z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Cim razpršimo nezaupanje, ki vlada v Avstro-Ogrki proti nam, ne bo več nikakih ovir proti temu, da se sklene italijansko-nemška zveza. Radi tega je treba iztrebiti upravičeni sum, da bi bila naša politika na škodo onim, pri katerih iščemo prijateljstva. Vprašanje italijanske iredente je treba izločiti*. — Dalje je izvajal St,:inino, da je Trst za Avstro-Ogrsko kakor tudi za Nemčijo naivečje koristi, da mešano prebivalstvo tega mesta z gledišča narodne ideje ne upravičuje italijanskih zahtev ter da posest Trsta nima za Italijo nikake vrednosti. O vprašanju Tren-tina bi se moglo sicer drugače misliti, ali tudi tu so interesi Italije mnogo manjši, nego je ohranitev prijateljstva z Avstro-Ogrsko. To prijateljstvo zagotovlja Italiji svobodno razpolaganje s svojimi silami ter daje besedi Italije važnost v evropskem koncertu. »Ako hočemo, da bomo v Evropi faktor, moramo biti resni ter opustiti otročjo politiko, ki nas dela slabotne, dočim povzroča Avstro-Ogrski neprilike. Prijateljstvo z Avstro-Ogrsko je neizogiben pogoj za plodnost našega političnega delovanja. Ako bi ostali izolirani, bi pomenjalo, da smo uničeni!« Tako je govoril Sonnino leta 1881! A danes, kako govori in dela sedaj?! Ruši vse, kar je tedaj označal kot največjo potrebo in neizogiben pogoj za uspevanje Italije. Interesantno poglavje to. Morda se povrnemo k njemu, sosebno z ozlroin na tedanjo sodbo Sonnina o zahtevah iredente po našem Trstu. Ogrski minister pravosodja in cenzura. V seji ogrske zbornice dne 15. t. m. so imeli dan — interpelacij, med katerimi seveda ni manjkalo one, naperjene proti postopanju cenzure. To interpelacijo je stavil posl. Rakovszky. Navajal je razne članke po časopisih, ki jih cenzura ni dopustila, da so bili — kakor je zatrdil — povsem nedolžni in so se bavili z notranjimi političnimi stvarmi, o katerih se vendar sme pisati. Kot klasičen zgled je navedel: za-branjenje govora predsednika hrvatskega sabora, nekega govora podžupana (torej uradne osebe) Fazekasa, vest, da se tudi na Ogrskem n a m e r u j e sestaviti novo koncentracijsko ministrstva, zabranjen članek, ki je razpravljal, kdo bo na Ogrskem mož bodočnosti? In vse to so stvari, ki se tičejo notranje politike. Interpelant je naglašal, da je slabo in škodljivo, ako se taki znaki nezadovoljstva zatajujejo. Minister pravosodja Balogh je odgovoril interpelantu med drugim, da sprejema popolno odgovornost za pogreške cenzure. Ako cenzura zagreša pogreške, naj se obračajo do nje s pravičnimi pritožbami, in ona gotovo popravi zamude in pogreške. — Ta izjava ogrskega ministrstva je interesantna, posebno še, da je ogrski ministrski predsednik grof Tisza v eni prejšnjih sej ogrske zbornice s poudarkom zatrdil, da v vojaških stvareh mora biti sedaj cenzura stroga. Kar se pa tiče stvari notranje politike, pa da ni le dovoJjeno, marveč tudi potrebno in koristno, da se piše o njih! podpirajte Družbo sv. Cirila in Metoda!! — Tu jih imate še deset; povejte resnico. — O, gospod, ničesar rajši kot to, ker me plačate zato in ste poleg tega še tako ljubeznivega vedenja. — Ali se torej spominjate? — Da, nekako. — Torej povejte. — Že govorim. Madame Brancador je imela v torek goste pri večerji. — Koga pa? — Ona dva gospoda, ki sta pravkar šla po stopnjicah navzgor. — In potem? _ Imela sta s seboj mlado dekletce, ki ni bilo videti posebno veselo, a je bilo lepo kot angel s svojimi lepimi plavimi lasmi, tako lepo, da je moja zakonita soproga začela v svoji jezi bruhati ogenj in žveplo, ker se ji je zdelo, da setn predolgo gledal lepo punčko, in mi je nazadnje vrgla krožnik v glavo. Vedeti morate namreč, gospod moj, da je moja zakonita soproga ljubosumna kot tigernja, dasiravno sem. kar morem trditi po vsej pravici, pravi biser med zakonskimi možmi in me je sama čednost. Stran II. »EDINOST« 5tev. 352. V Trstu, dne 20. decembra 1915. Poljskf socijalni demokratie vstopili v poljski klub. »Nov. a Reforma* javlja: Poljski *ooial lodemokratični poslanci so po pogajanjih z vrhovnim poljskim narodnim odb«>rorn sklenili v principu, da vstopijo v polj>l»i državno/.borski klub. Zagotovili so i i m. da dobe v klubu kot strankarska skupina iste pravice kakor druge stranke. Zastopstvo socijalnih demokratov v političnem odboru poljskega kluba se izvede potom kooptiranja. Vojni broški Avstrije do konca 1914. — Poročilo kontrolne komisije za državne dolgove za čas do konca decembra 1914 vsebuje natančne podatke o vojnih stroških Avstrije za prvih pet mesecev vojne. Denarne operacije vsled vojne do konca decembra so obsegale vsoto 5.044 milijonov kron. Od te tvori manjšo polovico, namreč 2.200.74 milijona, prvo voino po-^cj'lo Vsoto 2.6 milijard kron reprezentiralo nezaložene kreditne operacije, katere so »c izvršile pri državni banki; milijonov kron tvori prvo posojilo v markah v valutne svrhe. Transakcije pri av-s'rogrski banki tvorita dve loinbardm poseli ria podlagi zakladnih listov (Schatz-*cbc\nt) s skupno vsoto 1.782 milijonov kron dalje posojilo na solamenice v znesku 120.8 milijona kron. Obresti prvega vojnega posojila znašajo letno 121 milijonov kron, za predujme pri banki ima država letno 51.3 milijona kron, za posojilo v markah letno 14 milijonov kron obresti plačati. Za lundirana in nezaložena posojila je torej narastlo do 31. decembra 1914 letno 1b6 milijonov kron obresti. K temu pridejo odgovarjajoči izdatki ogrske državne polovice; o njih ne vsebuje poročilo avstrijske kontrolne komisije za državne dolgo v'e ničesar. Državni do!g. kateri je znašal pred vojno 13 milijard kron, je narastel koncem decembra 1914 na 17.9 milijard kron. Glavne skupine državnega dolga oblegajo: skupno notno in srebrno rento v znesku po 5.020 milijonov kron avstrijsko ziato rento v znesku po 1.168.t>y kron, avstrijsko kronsko rento v znesku po 2.8J4 Milijona kron in avstrijsko investicijsko rento v znesku po 116.9 milijona kron K temu pridejo še dolgovi drzavmli železnic v znesku po 3.1111'6 milijona kron, končno še specijalni dolgovi, posebno posojila za srečke in posojila raznih fondov. Med ne založenimi dolgovi so saline v znesku po 87.3 milijona kron, stari zakladni listi v znesku po 169 milijonov kron. od katerih je 64 milijonov kron vplačanih. končno prvo vojno posojilo v znesku po 2200 milijonov kron. Državne zakladi*c nakaznice, ki se jih je izdalo lam pr-d vojno, znašajo 296.6 milijona kron. Nezaloženi djigovi pri notni banki znašajo skupno 2//'S milijonov kron. Najprej je najel- država pri dunajskih bankah kon-tokorentni predujm v znesku po 200 mi-•ijonov k»-on s 6 odstotnim obrestovanjem. Ta preduim pa je bil takoj vrnjen, tako da ni država obtežena z novimi obrestmi. Vsega skupaj znašajo obresti za državne colgove do 31. decembra 1914 letno 700.6 milijona kron. žavna banka sama morala plačati državi okoli 194 milijonov mark tega davka, brez ozira na druge davke in pristojbine in brez ozira na delež države pri čistem do1iiČKu banke. S tem davkom pride država do znatnih dohodkov, a tisti, ki bodo tangirani, bodo prav lahko prenašali ta davek, do-čim se siromašni sloji ne bodo mogli tako l itro obremeniti z novimi davki, ker že pri sedanjih razmerah komaj obstajajo, kajti sedaj plačujejo davke tistim raznim osebam, ki bogate! Le pravično je torej, ako take osebe svoje itak velike dobičke dele z državo. Ni dvoma, da se obdavčenja dobičkov od vojne, kakor tudi obdavčenja imetja lotijo tudi pri nas, kajti tudi pri nas se jako opaža nerazmerje med prenašanjem bremen vojne in med povečanjem imetja in zaslužka. VcJJ cM pd povafano Imetja. Mnogim in mnogim povzroča vojna silne škode in izgube. Z druge strani pa jih je zopet, ki so ravno vsled vojne silno povečali svoje imetje, ne da bi pri tem Kaj rizkirali ne od prejšnjega svojega imetja, ne svojega življenja. Ta krivica se občuti že dolgo in povsem pravično je, ako se misli in dela na to, da se porastki na imetju vsled vojne posebej obdavčijo, da ti srečneji vsaj na ta način doprinesejo v^ai nekoliko za državo. Kakor znano, je pri nas za sedaj uveden samo poseben davek za tiste, ki jim letni dohodek iznaša nad 20.000 kron, ki pa, seveda, jako lahko prenašajo ta davek. Treba je opozoriti na poseben način Nemčije in njenih zakonodajalcev v tej svetovni vojni. Tam zahtevajo enakost in pravičnost za vse. Bodi. kdor hoče, kaznujejo ga, ako se je pregrešil proti zakonu, naperjenemu proti podraževanju živil, in proti maksimalnim cenam. 2e ta način Nemcev deluje, da se tam vsi pokore izdanim na-redbam in nihče niti ne misli na to, da bi jih ne izpolnjeval, dočiin se pri nas, čim je bila izdana naredba, išče način, kako bi se jej —izognili in da bi delali dalje po svoji volji in — seveda — v svojo korist. Zato se je v Nemčiji najprej izprožila misel na obdavčenje dobičkov od vojne. Videlo se je namreč, da so mnoge industrije in dobavatelji, ki so oskrbovali vojsko, v kratkem času silno obogateli, kar gre seveda lic. račun države, oziroma državljanov, ki bodo morali sedaj plačevati vojna posojila s povečanimi davki. Povsem pravično je torei, da se od pocdincev in podjetij. ki so toliko zaslužili, zahteva, da gotov del zopet vrnejo državi, kar pride zopet skupnemu prebivalstvu na dobro. Misel na obdavčenje dobičkov od vojne ni torej nova, nova pa je namera, da se podredi posebnemu voinemu davku vsako povečanje kakršnegasibodi imetja v zadnjih letih, posebno pa vsled vojne. Ta davek hočejo odmeriti s 50 odsto od povečanega imetja. Višina tega davka je nektJiko osupnila in je seveda močno delo*. na kurze tistih papirjev, ki so v zadnjih letih donašali velike dohodke. More se namreč lahko presoditi, da se ta dohodek jako zmanjša, ako bodo podjetja, ako tudi le od letošnjega dohodka, morala plačati 50 odsto, koliko bolj pa, ako se paknadno ustvari zakon tudi za povprečne uohodke prejšnjih let. Posebno so se vznemirili tisti krogi, ki so v zadnjem času mnogo špekulirali z vrednotami podjetij. ki v sedanjem času posebno mnogo zaslužujejo. Tu pojde za silno velike zneske; računa se n. pr., da bo nemška dr- JuanflkoJ - kitajski cesar. Na daljnem Kitajskem se je sredi najhujše borbe med evropskimi narodi izvršila te dni, kakor smo že poročali, važna že dolgo časa pripravljana državno-ustav-na izprememba. Kitajska republika je po komaj triletnem življenju prenehala eksistirati kot republika in postala zopet cesarstvo. Novi kitajski cesar in dosedanji predsednik kitajske republike, Juanšikaj, je bil rojen 1. 1859 na posestvu svojega očeta v provinci Honan. Njegov oče je umrl v dokaj zgodnji starosti, ne da bi se udeleževal javnega političnega življenja. Juanšikaj, ki Je imel pet bratov, se je po kratkem elementarnem pouku posvetil vojaški službi. Že kof 23 leten mladenič je bil ob izbruhu korejske vstaje odposlan k vojaškim oddelkom v Soul, glavno mesto Koreje. Tri leta pozneje, 1. 1885, je bil že imenovan za generalnega rezidenta v Soulu, za kar se je imel zahvaliti predvsem priporočilu Lihungčanga, ki se je zelo zanimal za velike zmožnosti mladega oficirja. Kitajsko-japonska vojna .1 1895 je napravila njegovemu desetletnemu delovanju v Koreji konec. Dve leti pozneje je bil imenovan za justičnega komisarja pri generalni guberniji province Čili. Tu je septembra 1898 v nasprotju s cesarico vdovo Tzehsi za reforme navdušeni cesar Kuangsi naročil stričniku cesarice vdove, naj umori generalnega guvernerja v Čili, Jongla in zavzame njegovo mesto. Juanšikaj se je le navidezno strinjal s tem načrtom, vendar pa je tajno svari! jongla, tako da je zamogel ta ubežati in izdati cesarjev načrt cesarici vdovi. Cesar Kuangsi je bil nato ujet, nakar je prevzela vlado cesarica, njen varovanec in svetovalec pa je postal 1. 1900 Juaniškaj. Tekom boksarske vstaje je pripravil guvernerja v Sangaju do tega, da ni nastopil s svojimi Četami niti za niti proti tujcem. Vsled previdnega postopanja Je postal končno posredovalec v veliki zmešnjavi in generalni guverner v provinci Cili, zajedno je dobil tudi vrhovno poveljstvo nad kitajsko armado. Juanšikaj je kot tak nastavil same zvesto vdane mu uradnike, ki so mu omogočili, da je zamogel izvesti vse nameravane reforme. Organiziral je armado, uvedel moderno policijo, reformiral upravo in ustanovil modeme šole. Toda vse to je vzbudilo ljubosumnost cesarice regentinje, ki so jo Juanšikajevi nevoščljivci nahujskali, da stremi Juanšikaj po prestolu. Prišlo je do ostrega nastopa med cesarico in njenim varovancem. tekom katerega je baje cesarica pred njo klečečega Juanšikaja teptala z nogami. Le s tem, da je izročil princu Cingu 10 milijonov kron, si je rešil Juanšikaj svoje življenje. Toda ljubosumnost cesarice nikakor ni popustila. Juanšikaj je bil res sicer imenovan za zunanjega ministra, a s tem je zlomljen tudi njegov vpliv. Prišlo je usodepolno leto 1908. tekom katerega sta v decembru cesar in cesarica re-gentinja umrla drug za drugim tajinstve-ne smrti. L. 1909 je moral Juanšikaj v prognanstvo. Izgubil je vsa mesta in dostojanstva in zastopniki tujih držav so mu le z veliko težavo rešili življenje. Tri leta pozneje je nastal upor po vsej državi. Tu so se Kitajci zopet spomnili Juanšikaja, ki je po dolgem obotavljanju faktično zopet stopil na krmilo države. Dne 13. novembra 1911 je imel pravcati triumfator-ski pohod v Peking in je prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi četami. S tem je dobil oblast pravega diktatorja. Kar je sledilo, je znano. Potem ko je cesarica vdova Lung Yu s posebnim ediktom proklamirala odstop dinastije Mandžu, se je 1. januarja 1912 konstituirala v Nankingu republikanska vlada, tri mesece pozneje pa sta se združila severni in južni del Kitajske z Juanšikajem kot predsednikom. Marca 1913 je Juanšikaj razpustil parlament in izročil njegovo delo iz 70 članov obstoječemu odseku. S tem Je bila razglašena oficijalna Juanšikajeva diktatura. Po novem ustavnem načrtu je prešla vsa oblast na predsednika. On sam je imel odločevati o miru in vojni in sklepanju pogodb. On je bil dalje vrhovni poveljnik nad armado in mornarico, skratka, Kitajska je postala zopet absolutistično vlada-na država. S tem, da je sprejel sedaj Juanšikaj cesarsko krono, je tudi na zunaj kratko življenje kitajske republike definitivno pokopano. Juanšikaj ima 7 žen, ki so mu rodile 30 otrok; 11 sinov in 12 hčerk je še živih. Eno hčerk je Juanšikaj, kakor smo poročali pred kratkim, poročil s sedanjim ex-cesarjem in spojil tako sedanjo dinastijo tesno s prejšnjo cesarsko dinastijo Mandžu. Gospodarstvo. Roko stoli z modro galico za L 1916. C. kr. kranjska kmetijska družba nam sporoča: Vsled posebne ministrske naredbe je država pred nekaterimi meseci v prid vinogradništvu zasegla vse zaloge modre galice, ki so pa bile tako neznatne, da prav nič ne štejejo napram ogromni potrebi. Samo v tostranski polovici Avstrije potrebujemo za škropljenje trt na leto 450 vagonov modre galice. Ne da bi se trte dovolj proti peronospori škropile, se niti ne izplača z vinogradništvom baviti, in ker ono daja znamenit del kmetijske produkcije, zato kmetijsko ministrstvo posvečuje največjo pozornost vprašanju, kaj bo I. 1916. storiti, da se vinogradništvo navzlic velikemu pomanjkanju modre galice vendarle kolikor-toliko ohrani. Kmetijsko ministrstvo je vsled tega s kemijsko tvornico v Ustju na Češkem sklenilo pogodbo, da izdela do časa škropljenja vsaj 90 vagonov modre galice, ter ministrstvo posreduje, da dobi tvornica potrebne sirovine, predvsem potrebni baker. 90 vagonov modre galice je pa šele petina tiste, ki jo v Avstriji potrebujemo, in je pri tem ogrska država skoraj brez vse galice. Kmetijsko ministrstvo bo teh 90 vagonov modre galice razmeroma razdelilo na posamezne dežele in bo cena tej galici kake 3 K brez sodov ali vreč, in sicer na postaji v Ustju. Na Kranjskem utegne priti ta galica s stroški vred na 3'20 do 3'30 K kg. Nikakor pa še ni gotovo, če bo tvornica v Ustju res mogla pravočasno izdelati vso to galico, in se lahko pripeti, da bo izdelana množina znatno manjša, m na vsak način bo nekaj te galice na razpolaganje šele od junija do avgusta, t. j.šele za drugo in nadaljng škropljenje trt, ter bodo vinogradniki v teli mesecih upravičeno v neprestanih skrbeh, če bo galica pravočasno doposlana. Na Kranjskem potrebujemo povprečno na leto kakih 25 vagonov modre galice in na podlagi te potrebščine bi imela dobiti kranjska dežela od kmetijskega ministrstva le kakih pet vagonov modre galice, t. j. eno petino, kar je potrebuje, dočim si bo glede primanjkljaja na kak drug način pomagati. Modro galico, ki jo kmetijsko ministrstvo preskrbi in ki odpade na Kranjsko, dobi v razprodajo c. kr. kmetijska družba kranjska. Zastopnik kmetijske družbe kranjske, ki se je tozadevno v kmetijskem ministrstvu ustno pogajal, je pa obrazložil razmere in je povedal^ da kranjska kmetijska družba velik del Štajerske preskrbuje z modro galico in tudi Primorsko, ki bo letos vsled vojnih razmer prav posebno odvisna od kranjske kmetijske družbe. Iz tega vzroka je kmetijsko ministrstvo obljubilo dati kranjski kmetijski družbi več kakor 5 vagonov modre galice in to z ozirom na dejstvo, ker je oddaja tudi svojim udom na Štajersko in Primorsko in ker Ima naša kmetijska družbe še posebej na Švedskem toliko kupljene modre galice, da bo lahko zadostila vsem potrebam v slovenskih pokrajinah. Vsled objave kmetijskega ministrstva posameznim glavnim kmetijskim korpora-cijam, ki se pečajo z oddajo modre galice, so te korporacije pričele zbirati naročila na modro galico po dobre 3 K za kg iz tvornice v Ustju, a vinogradniki so v zmoti če menijo, da dobe celo priglašeno množino gaJice. Povsod bodo morali naroči-tve na modro galico od kmetijskega ministrstva skrčiti na dobro petino, časnikarska vest, da imajo na Štajerskem 80 vagonov modre galice od ministrstva na razpolaganje, je torej popolnoma neresnična, saj jo ima kmetijsko ministrstvo za celo državo samo 90 vagonov. Po našem računu utegne dobiti Štajerska le kakih 18 vagonov te domače galice po dobre 3 K za kg. Kdor se bo torej edinole na to galico zanašal, ta lahko doživi veliko prevaro in ob Času škropljenja ne bo imel dovolj ali pa sploh nič galice, kajti pripetilo se bo marsikaj običajnega, kar prizadeti vinogradniški krogi že davno iz svoje izkušnje vedo. Domače avstrijske modre galice bomo torej imeli 1. 1916. le nekako za peti del naše cele potrebščine na razpolaganje, a za primanjkljaj bo s tujo galico poskrbeti. Kmetijska družba kranjska je za kranjsko deželo in za svoje ude na Štajerskem in Primorskem že poskrbela ter je v to svr-ho kupila na Švedskm 20 vagonov modre galice. Pri dobavi te Švedske modre galice so pa velike težkoče in veliki stroški. Švedska država je namreč prepovedala izvoz modre galice in nemška država pa prevoz skozi Nemčijo. Ta izvoz in prevoz je bilo šele izposlovati in po velikem trudu se je kmetijski družbi posrečilo dobiti dovoljenje za izvoz iz Švedske in prevoz skozi Nemčijo za 10 vagonov, ki so 2. decembra t. 1. odSli iz Stockholma na Švedskem. To modro galico je kmetijska družba kupila v pričetku meseca oktobra po 220 švedskih kron za 100 kg ter je morala denar takoj pri banki v Hamburgu založiti, ki se bo tvrdki na Švedskem izplačal, ko ona banka predloži vse listine od parnika, ki je prevzel prevoz blaga v Stetin v Nemčijo. Ta cena sama na sebi ne bi bila tako visoka, a visoka veljava švedskih kron napram avstrijskim, ki od dne do dne raste, kupljeno švedsko modro galico močno podraži. Kmetijska družba je poslala banki v Hamburg nemške marke in takrat je stala švedska krona 129 nemških vinarjev, ko je pa družba kupila pretekle dni efektivne švedske krone, jih je morala že plačati po 143 rnnških vinarjev in danes, ko to pišemo, pa že stane švedska krona 147 nemških vinarjev in na Dunaju pa 205 avstrijskih vinarjev. K vsemu temu orideio še stroški za doteo vožnio modre galice iz Švedskega v Ljubljano in končno še zavarovalni stroški na morju, ki so tudi sedaj zelo visoki vsled nevarnosti zaradi podmorskih čolnov. Švedske galice družba torej ne bo mogla izpod 4'50 K za kg oddajati in na to dejstvo o-pozarjamo vse naročnike, ki so denar na podlagi prejšnjih družbenih objav za galico že poslali, ter jih s tem pozivamo, da kupnino za naročeno galico po tej ceni takoj doplačajo. Danes stane švedska modra galica na mestu 300 švedskih kron in v Avstrijo postavljena blizu 7 K za kg. S sedmimi kronami za kg galice bodo bržkone morali spomladi vsi tisti računiti, ki bodo prisiljeni galico od trgovcev kupovati. Le je komu švedska galica pri družbi predraga, in zanjo ne mara, ne stori družbi nikake škode, kajti ona ima že sedaj za svojo galico ponudbe po 5 K za kg pri oddaji v celih vagonih. V kolikor bo kranjska kmetijska družba dobila cenejšo modro galico od kmetijskega ministrstva, bo to galico razmerno razdelila na posamezne naročnike in bo denarno razliko v gotovini vrnila. Škropljenje trt proti peronospori je pri tako ogromni ceni modre galice res silno drago, a vinogradniki naj ne pozabijo, da je danes cena vinu podvojena in da torej z lahkoto nosijo večje stroške za škropljenje, ki jim jih povrne visoka cena vinu, ne glede na to, da se brez škropljenja ni nadejati kake trgatve in da neškropljene trte lahko za več let ali celo popolnoma opešajo. Sicer se pa naredi škropljenje lahko veliko ceneje, če se vzame samo polovico običajne množine galice in druga polovica se pa nadomesti z galunom, ki stane kg samo 60 vinarjev. Zmes od polovice modre galice in polovice galuna ni le skoraj za polovico ceneja, ampak še celo veliko boljše učinkuje kakor zmes od galice same, ker se veliko bolj drži listja in dež škropiva tako lahko ne odpere. Kranjska kmetijska družba je zaraditega Že kupila več vagonov galuna, ki ga bo oddajala po 60 vinarjev kg ter že sedaj sprejema naročila tudi na galun. Nujno priporočamo vsem tistim, ki so pri družbi modro galico naročili, da takoj naroče tudi galun, vsled česar bo družba mogla vse naenkrat razpošiljati in tako prihraniti naročnikom precejšne stroške. Navodilo, kako se dela zmes od modre galice. galuna in apna, objavimo. v kratkem iz peresa strokovnjaka. C. kr. kmetijska družba kranjska. r ZOBOZDRA. | Dr.J.Černiak I se Je prelil in ordinira sedel v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobavbrez bolečine. PlomlJiranje. » UMETNI ZOBJE. J Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — Kdo ve kal? Prosijo se podatki o naslednjih osebah: Andrej Berdoa, ki «luii pri vojaškem delavskem oddelku 5/97, vojna pošta 612. prosi vsakogar, ki bi kaj vedel, da mu sporoči m zgoraj navedeni raslov, Ige se nahaja njegova družina, žena Roza-lija Berdon s 6 otroki in mati Marija Berdon. ki jih je '20. majnika t L pustil v LoČnikn pri Gorici in o katerih doslej se ni dobil nobenega glasu. Darov!. Darovi, došli ces. komisarju. Družina notarja dr. Joahima pl. Jencovicha v počastitev spomina strica Luka Litschena K 100 v korist ievnim tržaškim družinam; Karolina Zaccaria in hčerka K 10 za .vojaški dan"; lekarna Serravallo K £0 za božične darove našim vojakom na bojišču in K 50 v korist skladu za vdove in sirote v vojni padlih Triačanov; delavci občinske plinarne 13-ttO kot tedenski prispevek skladu za brezposelne j Marija Duchkoviti-ch v počastitev spomina svojega soproga K 100 za vdovinski in sirotinski sklad in K 50 t korist zdravniške postaje. Za božićnico otroškega vrtca pH Sv. Jakobu sta darovala g. Vekoslav Verčon jabolka in slaščice, g. Ivan Solik steklenico malinovca. Srčna hvala ! Za Božične praznike naj pride v poštev v sedanjih težkih časih samo redilna in cena hrana. Zalibog pa je izbera majhna. Naj navedemo tu, da spada v to vrsto bela kava s kruhom, kar je danes še jako ceno. Kdor želi popiti skledico v resnici okusne kave, temu bodi priporočena specijaliteta »Amerino«; Vi kg iste stane K 1'35 in zadostuje za 45 do 50 litrov vode. Poskušnje zastonj vsaki gospodinji pri tvrdki »Axa« družba z o. z., Trst, V. Mi-ramar 13, skladišče. ČEŠKO - BUDJEViŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. _ :: MALI OGLASli: □□ □o se ninnajo po A dot. be»®do. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znata 40 stotink. : □□ □□ (kvas) vsaki dan pveže se dobi v nrvi _____odlikovani tržaški tovarni žitnih drož Apollonio A Giani ulica Vašari St. 10._017 Draže ftf*hlta«M« soba se odda (K 24) polteni gospo neDlirana dieni. UL Oommerciale 9. UL nud levo. 517 ■■OtltlvA prodajajo in kupujejo se v vsaki mno- BUHIJKB Josip Bollettig, Lstituto 11. (623 volno sivo po K 6 50, belo K 8 50. Vsakdo sme nadzirati tehtanje. — Ivan PanCer, V. Gmlia 44. 026 Mg|nn kavo se napravi samo z ppccijaliteto notno „AMERIHO". Gospodinje pokusjjo lahko to kavo pri tvrdki „AXA" d. z. o. z., ul. Miramar štev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMERINO" K 1-35. 610 Cena In redllna hrana (« Kuhana danska govedina ('/, kg) fini goveji gulaS (V, kg . . . , opražene ribe (1 kg In več) . . , kondensirano mleko ('/, kg) . pašteta i/, otrob ('/, kg) . . . < rižot, riž v svinski masti . . . , '/« norveških sardin..... i/ ta n »»•••• » 5> If&ft.) K 2.30 K 2.30 K 2.80 K 1.4' K 1.40 K 170 K \.9S K i.— Na debelo nižje cene. Pošilja po poStnem povzetju ADOLF W. KRANSZ - Stari uvažaft skandinavskih proizvoda - Osijek I, (Hrvatska <. HiiiaiiHiiii Emlllg fregato Trst Campo S. Gtecomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja trgovino pun m šolskih potrebščin Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst«, Procfololo se M) ntgto&m u Jlov. Ma* IllllŠiSIIIII ZDRAVNIK Med. Dr.Karol Perničič ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulla št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). Umetne-fotosrnK le Trst Dllca aei «i»o 'nt Izvršuje vsako fotografifino delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasti« f.loače za vsakovrsL spomenike. POSEBNOSTI PGtfE&UMfl ui VSAKE FOTOGRAFIJE m liadi lidobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jiii iz-Trčuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejaib ceuab. Trst, ul. tfel Rluo štev, 42 f Zaloga dalmatinskega vina ^ lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu Filip Ivanišević ulica Torre Sirnica 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostllna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. V I Umetni zobje z InkrezCelliisfl, zlate Krone In obrobHl VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik Tin, uL Časoma ll 13, Ki. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. V i DnevniK „Edinost" u Trstu }e izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Oustav Oregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega živije-nia češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Ojalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klav-š. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.