GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE Leto 6 SEPTEMBER St. 8—9 NAŠ PRAZNIK IN TRIDESETLETNICA Zelo hitro je minil čas enega leta. Lani smo praznovali občinski praznik na Rečici ob Savinji. Danes smo tik pred novim praznovanjem. Letos se bomo srečali v Gornjem gradu. Ob tem, ko bomo v Gornjem gradu na slavnostni seji občinske skupščine v sobotot in slavnostnem zborovanju v počastiev 30-letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline v nedeljo, 15. septembra proslavili naše delovne uspehe, je prav, da se z nekaj besedami ozremo nazaj, in povemo, na kaj je potrebno v tem trenutku u-smeriti našo družbeno pozornost. To je pomembno še posebej zaradi tega, ker letošnje praznovanje občinskega praznika za nas pomeni nekaj več kot prejšnja. Takšen značaj ima zaradi tega, ker je združeno s praznovanjem tridesete obletnice osvoboditve Gornje Savinjske doline. Pred tridesetimi leti so enote IV. operativne cone osvobodile naše kraje. Na območju današnje mozirske občine je bila v srcu Evrope in v vojnem letu 1944 organizirana resnična ljudska oblast. Za čas, ki je minil od lanskoletnega praznovanja do danes, je značilno, da so bila naša skupna prizadevanja usmerjena v razpravo in sprejemanje novih ustav, občinskega statuta, realizacijo ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah, ustvarjanje novega skupščinskega oziroma delegatskega sistema in povečanje naše delovne storilnosti ter iskanju novih in sodobnejših tehnoloških rešitev v proizvodnji. Rezultati, ki so bili pri tem doseženi, niso mali. V mnogočem smo napredovali. Ustvarjamo nov skupščinski oziroma delegatski sistem, ki bo našim samoupravljavcem omogočil, da ustvarijo še boljši jutrišnji dan. V kolikor bi se z dosedaj doseženimi rezultati zadovoljili, ne bi bili na pravi poti. V času, ki mu gremo nasprot, je potrebno opraviti še marsikaj. Še posebej pomembno je, da ocenimo, kakšni so dejanski premiki v vsebini in obsegu delavskega samoupravljanja. Ali so temeljne organizacije združenega dela v resnici postale tista osnovna celi ca samoupravnih in družbenih odnosov, kot jih je prinesla nova ustava, ali ne. Ali gremo po podobni poti v krajevnih skupnostih. Kako uspešno deluje delegatski sistem. Prisotne pomanjkljivosti in napake bomo morali kar se da hitro odpravljati. Veliko nalog nas čaka na gospodarskem področju. Aktivirati je potrebno vse naše proste kapacitete za čim večjo proizvodnjo finalnih proizvodov. Le tako bomo lahko ustvarjali pogoje za to, da ne bo treba takšnemu številu naših mladih še vedno odhajati iz doline na delo drugam. Čeprav v celoti tega procesa verjetno sploh ni mogoče odpraviti. Obenem bomo le tako lahko zmanjševali število tistih, ki se morajo še vedno voziti na delo zelo daleč. Da bomo lahko dosegali cilje, ki si jih danes naše gospodarstvo zastavlja, je potrebno, da vsakdo prispeva v tem procesu kar največ lahko in zmore. Še zlasti pa je pomembno, da bomo morali voditi ustrezno skrb za našo družbeno in strokovno usposobljenost. Le resnično strokovno in družbenoekonomsko usposobljeni kadri nam lahko ob sodobno organiziranem proizvodnem procesu pomenijo garancijo za še hitrejši napredek. Zelo pomembno za nas je tudi, da bomo imeli uspešno organizirano šolstvo, zdravstvo in vse tiste družbene službe, katerih nemoteno in u-spešno delo je potrebno za naš delovni vsakdan. Pred nami je resnično še veliko nalog. Večina le-teh je takšne narave, da se je za njihovo uresničenje vredno boriti, saj gre pri tem za u-stvarjanje boljših pogojev življenja in za boljše medsebojne odnose — gre torej za nas vse skupaj. V tem smislu čestitamo za naš občinski praznik. PROGRAM PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA IN PROSLAVE 30-LETNICE OSVOBODITVE GORNJE SAVINJSKE DOLINE } ŠMILEL NAD MOZIRJEM — 7. 9. 1974 MOZIRJE — 8. 9. 1974 11.00 Odkritje spominske plošče padlemu borcu 9.30 Otvoritev strelišča s kulturnim programom 10.30 Tekmovanje z MK puško v počastitev občinskega praznika 14.00 Odprto tekmovanje z zračno puško NAZARJE — 8.00 Otvoritev športnih igrišč Športna srečanja ŠMARTNO OB DRETI — 7. 9. 1974 16.00 Otvoritev modernizirane ceste Šmartno ob Dreti-s programom -Brdo GORNJI GRAD — 14. 9. 1974 16.00 Slavnostna seja občinske skupščine s podelitvijo občinskih nagrad 15.30 Otvoritev moderniziranih cest v Gornjem gradu 15. 9. 1974 9.00 Zbor borcev IV. operativne cone in aktivistov celjsko-savinjskega okrožja 9.50 Prihod brigad na slavnostni prostor 10.00 PROSLAVA 30-LETNICE OSVOBODITVE GORNJE SAVINJSKE DOLINE SLAVNOSTNI GOVOR BO IMEL ANDREJ MARINC, PREDSEDNIK IS SLOVENIJE V KULTURNEM PROGRAMU SODELUJEJO PEVCI, GODBENIKI IN RECITATORJI IZ TRBOVELJ OSVOBODITEV GORNJE Izbojevanje osvobojenega ozemlja in njegova razsežnost je bil eden vidnih znakov moči narodnoosvobodilnega gibanja v neki pokrajini, hkrati pa tudi pomemben temelj za njegov še večji razmah v vojaškem ih političnem pogledu. To se je pokazalo v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, v Slovenskem primorju in na Gorenjskem, kjer so narodnoosvobodilne enote ob kapitulaciji Italije ali kmalu po njej izbojevale velika osvobojena ozemlja. Te je sicer huda nemška ofenziva jeseni 1943 skrčila, toda večji ali manjši predeli so ostali osvobojeni do konca vojne. Tako niso le na območju IV. (štajerske) operativne cone enote NOV in PO Slovenije v obdobju velikega razmaha narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem po zlomu italijanskega fašizma uspele iztrgati okupatorjevi oblasti nekega predela in ga dalj časa obdržati v svojih rokah. Tudi v tem pogledu se je pokazalo zaostajanje NOB na Štajerskem, ki je bilo posledica več zaviralnih dejavnikov, med katerimi je bila posebno odločilna nemška okupacijska taktika. Spomladi 1944 se je narodnoosvobodilno gibanje v štajerski operativni coni naglo krepilo in že kmalu se je bogato oddolžila za pomoč, ki jo je dobila s XIV. divizijo. Notranje utrjene in številčno okrepljene enote NOV in PO Slovenije na Štajerskem so naglo povečevale svojo aktivnost, posebno pozornost pa so posvetile izvedbi poglavitne naloge, ki jim jo je dalo vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, mobilizaciji. V prvih sedmih mesecih leta 1944 so štajerske enote poslale v VII. korpus na Dolenjsko nad 3300 novo mobiliziranih borcev, same pa so se okrepile na nad 3000 borcev in se v številnih napadih na sovražnikove postojanke in kolone ter v sabotažnih akcijah usposobile tudi za večje vojaške operacije. Glavni štab NOV in PO Slovenije je v svojih navodilih 23. julija 1944 pohvalil povečano, uspešno in vsestransko aktivnost enot IV. operativne cone, v usmeritvi dejavnosti na prihodnje pa je poudaril, da mora biti njihova notranja organizacija, razpored in aktivnost usmerjena v nenehno krepitev mobilizacije. Ob tem je posebej opozoril, da naj imajo kombinirane operacije z večjimi enotami na Štajerskem cilj, »ustvariti za utrditev vojske in za pospeševanje mobilizacije nujno potrebne otoke osvobojenega ozemlja, ki lahko služijo kot potrebna baza za organizacijo vojske, za bolnišnice in v političnem in vojaškem pogledu za dviganje zaupanja v našo vojsko in našo oblast s strani civilnega prebivalstva«. Največje osvobojeno ozemlje naj bi izbojevale od Solčave proti Gornjemu gradu, Mozirju in Spodnji Savinjski dolini, drugo središče osvobojenega ozemlja pa bi morale priboriti na Pohorju. Tu bi bili bazi za nadaljnje širjenje osvobojenega o-zemlja: s Pohorja proti Kozjanskemu in Slovenskim goricam, iz Savinjske doline pa proti Kamniku, Kranju, Domžalam in Moravški dolini. Ta dolina je bila po uničenju okupatorjeve postojanke v Moravčah 19. marca 1944, akcijo sta izvedli Tomšičeva in Slandrova brigada, edino osvobojeno ozemlje na območju Štajerske operativne cone. Toda Morav-ška dolina, imenovali so jo' »mala Rusija«, je bila po obsegu majhna, ležala pa je med cesto Domžale — Trojane in zasavsko železnico blizu velikih nemških postojank, iz katerih so lahko v kratkem času vse rao-ravško območje »prečesali«. Zato je imela do neke mere obeležje pol-osvobojenega ozemlja in ni mogla prevzeti vseh funkcij in nalog, ki jih je navedel glavni štab NOV in PO Spomenik padlim borcem in žrtvam okupatorja v Gornjem gradu ' Slovenije. Kljub temu pa je bila Mo-ravška dolina do konca julija 1944.. poglavitna zaledna baza za narodnoosvobodilne enote na zahodnih območjih IV. operativne cone, veliko pa so se v njej zadrževali tndi vojaški in politični vodstveni organi NOB na Štajerskem. Toda razvoj je terjal nastanek novih, obsežnejših in varnejših baz za nov polet NOB v vsej štajerski operativni coni. Zato je njen štab (komandant Franc Poglajen-Kranjc, politični komisar Jože Borštnar) takoj po prejemu navodil glavnega štaba NOV in PO Slovenije začel pripravljati načrt za izbojevanje velikega osvobojenega ozemlja. S pripravami je pohitel še zato, ker je hotel izrabiti tudi malodušje v nemških e-notah po atentatu na Hitlerja. Pri temeljiti analizi razmer na svojem operativnem območju je ugotovil, da bo nalogo lahko najprej izpeljal v Gornji Savinjski dolini, kjer ni bilo operativnih vojaških in polioijskfih enot. V postojankah je bilo največ vermanov, poleg njih pa so posadke sestavljali še orožniki in gozdna zaščita. Na celjskem območju sta bila sredi 1944 II. in III. vermanšaftski bataljon s skoraj 2000 možmi, v Gornji Savinjski dolini pa je bilo razvrščenih pet čet in sicer v Lučah, Ljubnem, Gornjem gradu, Rečici in Mozirju. Ne glede na to, da so bile oborožene sile v Gornji Savinjski dolini manj usposobljene za boj kot redne vojske in policije, pa izpolnitev zastavljene naloge ni bila lahka, ker so bile vse postojanke dobro u-trjene in pripravljene na obrambo. Zelo pomemben argument pri odločitvi pa je bil zemljepisni položaj Gornje Savinske doline, ki je bila lahko ubranljiva pred vdori. Štab IV. operativne cone se je odločil, da bodo njegove enote poskušale najprej likvidirati postojanke na Ljubnem in v Lučah. S tem bi si ustvarile bazo za nadaljnje širjenje osvobojenega ozemlja ob Savinji navzdol, Logarska dolina in območje okrog Solčave pa sta bila že dotlej polos,vobojeno ozemlje. Po akcijah borcev Koroške grupe odredov 18. junija 1944 v Solčavi in pri Igli so Nemci namreč umaknili iz Solčave svojo: posadko.. Taktika omejenih ciljev in postopnega širjenja osvobojenega ozemlja je bila pravilna in porok za uspeh celotnega zastavljenega načrta. Bližina močnih sovražnikovih postojank (Celje, Šoštanj, Kamnik, Črna, Železna Kapla itd.), iz katerih bi sovražnik lahko hitro posredoval v Gornji Savinjski dolini, je terjala osredotočenje glavnine conskih s,il za to operacijo štab pa je moral večino enot razporediti za aktivno zavarovanje napada na Ljubno in Luče. Poglavitno nalogo v operaciji, napad na obe postojanki, je zaupal Šlandrovi brigadi, Zidanškova brigada je dobila nalogo, da demonstrativno napade Gornji grad in neposredno zavaruje akcije šlan-drovcev proti Mozirju, Radmirju in Kamniku; širše zavarovanje s celjske in šoštanjske smeri z zasedami in z akcijami na komunikacije je bila naloga vseh treh brigad XIV. divizije. Vzhodnokoroški odred je moral preprečiti nemško posredovanje iz koroških postojank, Kamniško-zasavski odred pa je vključil v operacijo z demonstrativnim napadom na Litijo. < Štab IV. operativne cone je določil začetek operacije 39. julija zvečer, le Zidanškova brigada naj bi začela z akcijami na cesti proti Kamniku že en dan prej. Potem, ko so vse enote zasedle položaje in začele z akcijami za zavarovanje, so se lotili nalog tudi Šlan-drovci. Najtrši problem je bil napad na Ljubno, kjer je bil sovražnik u-trjen v petih postojankah, okrog trga pa je imel 17 bunkerjev. Obveščevalci pa niso mogli ugotoviti, kje je postojanka Revsove »bande« — partizanskega dezerterja Antona To-stovršnika, ki je delovala podobno kot gorenjski raztrganci. Štab briga- SAVINJSKE DOLINE de je določil za likvidacijo postojank na Ljubnem I. in n. bataljon in ju Okrepil z gorsko baterijo (en top 75 mm) ter z glavnino minerske čete, III. bataljon okrepljen z minometom piat je poslal v napad an Luče, IV. bataljon pa je bil v rezervi. Šlan-drovci so uspeli sovražnika na Ljubnem popolnoma presenetiti in brez težav so sklenili obroč okrog njega. O tem priča dejstvo, da Nemci niso imeli posadk v bunkerjih na Rasu-ljah in brez boja so lahko Šlandrov-ci zasedli dominantne položaje nad Ljubnim, II. bataljon pa jo z južne strani prav tak» brez strela -uspel priti čez most na Savinji v trg; šele ob 23.30 so padli prvi streli in nato so srditi boji trajali skoraj 19 ur. šlandrovci so morali pokazati veliko borbenost in iznajdljivost od borcev do poveljniškega kadra. Glavno postojanko vermanov so zasedli že po enournem boju, toda gozdna zaščita, ki so jo sestavljali pripadniki letalskih enot, gestapovci, orožniki ter »revsovd«, so se tako- srdito upirali, da so jih šlandrovci iz postojank izgnali ali v njih uničili, šele ko so poslopja zaminirali ali požgali. Iz postojank so se tudi zatekli v-privatne hiše in še iz njih nudili odpor. 31. julija dopoldne so Slandrov-ci, ki so se jim pridružili tudi borci štajerskega bataljona VDV, očistili zgornji del trga, ob 18. uri pa so potem, ko je padlo že okrog 70 sovražnikov in bilo zaminiranih ali požganih že 18 zgradb, končno strli še odpor gozdne zaščite. Ljubno je bilo osvobojeno. Komaj dobro uro. kasneje se je vdala tudi posadka obeh postojank v Lučah. Šlandrovci so ju 31. julija do jutra napadali, čez dan pa so Luče blokirali, postojanki pa obstreljevali. Že popoldne so posadko pozvali na predajo, na katero je ob sedmih zvečer pristala. Glede na ugoden potek bojev na Ljubnem in v Lučah je štab IV. operativne cone izdal Zidanškovi brigadi 31. julija povelje, naj uniči nemške postojanke v Gornjem gradu, ki jih je ena četa Ziđanškovcev demonstrativno napadala že od prejšnjega dne zvečer. Po celonočnih bojih so Zidanškovci uspeli 1. avgusta zjutraj likvidirati postojanki orožnikov in gozdne zaščite ter u-jeti skupino vermanov. Komandant IV. operativne cone Franc Poglajen-Kranjc se je nato odločil pozvati posadko na predajo. V pismu jo je seznanil z usodo posadk na Ljubnem in v Lučah ter jo opozoril, da zaradi dobrega zavarovanja brigad zaman pričakuje pomoč. V primeru, da se odloči za vdajo, ji štab IV. operativne cone zagotavlja življenje, če pa se bo odločila za nadaljnji odpor, bo doživela popolno uničenje kot posadka na Ljubnem. Ob desetih dopoldne 1. avgusta se je vermanska postojanka v utrjenem gradu predala in v Gornjem gradu so zaplapolale slovenske zastave. Zidanškova brigada je uspešno preprečila tudi poskuse pošiljanja pomoči napade- September -1974 nim postojankam iz Mozirja ter zavarovala akcije proti Kamniku. Tudi enote XIV. divizije se niso omejile zgolj na zavarovalne naloge. Tomšičeva brigada je v noči na 3L julij likvidirala orožniško in ver -mansko postojanko v Šmartnem ob Paki, postavljala na cestah barikade,. porušila. več mostov ter uničila telefonsko napeljavo. 31. julija je zavzela položaje Soteska — Gorenje z nalogo, da prepreči nemškim enotam vdor proti Mozirju. I. in H. bataljon sta uspešno odbila poskus vermanov, okrepljenih s tremi tanki, da bi prodrli do Mozirja. Šercer jeva brigada je svoje sile osredotočila o-krog Šoštanja in Dobrne. Z demonstrativnem napadom na Šoštanj je II. bataljon preprečil posredovanje iz te močne postojanke, I. bataljonu pa poskus likvidacije postojanke v Dobrni zaradi nenadne okrepitve posadke ni uspel. Več uspešnih akcij- so izvedle tudi minerske skupine te brigade. Bračičeva brigada je v noči na 31. julij operirala na komunikacijah proti €elju, naslednjo noč pa je ena okrepljena žeta poskušala likvidirati orožniško postojanko v v Šentjurju pri Celju, kar pa se ji. zaradi prihoda okrepitev iz Celja ni posrečilo. Vzhodnokoroški odred je z enim bataljonom demostrativno napadel Crno, druge enote pa so: bile v zasedah in so uničile deset manjših mostov. Kamniško-zasavski odred je v noči na 31. julij demonstrativno napadel Litijo in nato izvedel še več sabotažnih akcij na železniški progi. Sovražnik je imel v; akcijah za osvoboditev Gornje Savinjske doline 203 mrte, 27 ranjenih in 333 ujetih, v bojih pa je padlo 8 borcev, ranjenih je, bilo 41, pogrešanih pa 3L Narodnoosovobodilne enote so izbojevale tudi izredno bogat plen (npr. okrog £50 različnih vrst pehotnega orožja, nad 45.000 kosov streliva ter veliko opreme), porušile so 20 mostov, 75 telefonskih drogov in uničile nekaj sto metrov telefonskih napeljav. Tem velikim uspehom pa so sledili še novi. Šlandrova in Zidanškova brigada, katerih delovanje je od 1. avgusta dalje usklajeval in usmerjal novoustanovljeni operativni štab VI. in XI. brigade (komandant Jože Lepin-Ris, politični komisar Alojz Žokalj-Džidži), sta naslednje dni u-spešno zavrnili vse nemške poskuse vdora proti Gornjemu gradu in Ljubnem iz Kamnika in Mozirja. Še več. Potem, ko so zaradi nevzdržnega položaja sredi osvobojenega ozemlja in nenehnih groženj z napadom vermani in orožniki 2. avgusta zapustili postojanki v Rečici in Nazarjih in se umaknili v Mozirje, so borci porušili tudi postojanke in bunkerje v teh dveh krajih. Štab IV. operativne cone se je odločil za aktivno obrambo osvobojenega ozemlja in je zato poslal Tomšičevo in Šercerjevo brigado na akcije v Šaleško in Mislinjsko dolino, Bračičevo na območje med Mariborom in Celjem, Šlan- drovo v Spodnjo Savinjsko dolino in Revirje, Zidanškovo brigado pa na kamniško območje. Ta taktika se je izkazala za učinkovito. Spričo' aktivnosti enot IV. operativne cone na različnih območjih okupator ni mogel osredotočiti večjih sil za vdore na osvobojeno ozemlje in še manj za ponovno zasedbo Gornje Savjnjske doline. S to taktiko se je osvobojeno ozemlje še celo razširilo na del Tuhinjske doline, kjer je moral okupator izprazniti tri postojanke. Prve velike operacije glavnine sil IV. operativne cone so se uspešno -končale,- Gornja Savinjska dolina je bila osvobojena do-Mozirja. V operacijah so posamezne enote izvedle celo več akcij, kot so jim jih naložili, pridobile so si dragocene izkušnje, v večjih skupnih akcijah, za njihovo delovanje je bil važen tudi bogat plen, s- katerim so se bolje oborožile in opremile, še pomembnejši pa je bil dvig morale borcev zaradi velikega uspeha.'1 Štab TV. operativne cone je 5. : avgusta čestital vsem enotam, ki so sodelovale v bojih za prvo osvobojeno ozemlje na Štajerskem. Podobno pohvalo pa je izrekel za izkazano junaštvo in iznajdljivost, vztrajnost in požrtvovalnost borcem in -štabom šiandrove, Zidanškove in Tomšičeve brigade, ki so zavzele sovražnikove postojanke, i>osebej pa < je dal priznanje za dobro opravljene naloge še mjnereem. O operacijah v Gornji Savinjski dolini sta dala zelo pohvalne izjave v »Štajerskem kurirju« tudi vodja anglo-ameriške misije pri - štabu TV. operativne cone major • Lindsay in član sovjetske misije pri glavnem štabu NOV in PO Slovenije podpolkovnik Bogomolov; ki- sta neposredno spremljala boje. Še: posebno pa so bili borci zadovoljni, ko je radio Svobodna Jugoslavija objavil pohvalo maršala Tita Šlandrovi in Zidanškovi brigadi . ter XIV. diviziji za osvoboditev Gornje Savinjske doline. Glavni štab NGV in PO Slovenije je v svojih navodilih 15. avgusta 1944 poudaril, da je po odločilnih u-spehih enot TV. operativne cone treba z vso odločnostjo nadaljevati o-fenzivo za širjenje osvobojenega o-zemlja proti vzhodu. Z akcijami Tomšičeve in Šercerjeve brigade v noči na 23. avgust, ko sta uničili sovražnikovi postojanki v Ribnici pri Sv. Lovrencu na Pohorju, se je začela druga faza operacije za izboje-vanje novih osvobojenih ozemelj na Štajerskem. V začetku septembra sta bili uničeni še dve okupatorjevi postojanki na Pohorju. 10. septembra pa so Šercerjeva in Bračičeva brigada ter Kozjanski odred nadaljevali akcije ter za osvobojeno ozemlje na Kozjanskem, ki jih je ta odred začel že junija, naslednji dan pa se je začela ofenziva na postojanke na mejnem območju med Gornjo in Spodnjo Savinjsko dolino. (Nadaljevanje na 15. strani) ESS3N0XMS ’ KRAJEVNA SKUPNOST GORNJI GRAD Letošnji občinski praznik s proslavo 30-letnice osvobodit ve. Gornje Savinjske doline bomo praznovali v Gornjem gradu, zato vam predstavljamo Krajevno skupnost Gornjega grada. Naš sobesednik je predsednik KS inž. Franc MIKLAVC. 1. OPIŠITE NAM VELIKOST KS IN DEJAVNOSTI, S KATERIMI SE PREŽIVLJAJO PREBIVALCI. »Naša KS obsega območje z vrha Črnivca do zaselka Devce pri Bočni. To je obsežno območje, saj zajema naselja Novo Štifto, Gornji grad in Bočno. Raznolikost posameznih krajev je evidentna z zaposlitvijo. Nova Štifta je usmerjena na Kamnik, saj se večina delavcev vozi v tamkajšnje delovne organizacije, prebivalci Gornjega grada in Bočne pa so vezani na Gornji grad in spodnji del doline. Druga dejavnost je kmetijstvo. Kmetje so večinoma modernizirani, v čemer prednjači Bočna, za njo pa Nova ŠKifta; v Gornjem gradu pa jih je le nekaj, kjer se močno razvija kmečki turizem. V naših krajih pogrešamo obrtno dejavnost; nimamo krojačev, šivilj in čevljarjev pa tudi mizarska dejavnost za predelavo lesa je v vidnem upadanju.« 2. S CIM SE UKVARJA KS IN S KAKŠNIMI PROBLEMI SE SREČUJETE? »Področje dejavnosti sveta KS z ozirom na vprašanja, ki se pojavljajo na našem področju, bi bilo raznoliko, vendar smo se doslej ukvarjali z reševanjem komunalnih problemov, ki pa še niso v celoti rešeni. V vseh naseljih smo zgradili nekaj mostov in asfaltirali ceste v Bočni 1972, v Gornjem gradu 1974. Še prej pa je .bila zgrajena kanalizacija v Gornjem gradu. Iz navedene dejavnosti lahko sklepamo, kam so bila namenjena sredstva KS. Ta sredstva seveda niso zadostovala za vse izdatke, zato so jih zbrali s samoprispevkom tukajšnji prebivalci.« Morali bomo resno razmišljati na profesionalnega delavca KS, ker je nemogoče, da dva amaterja zbereta 160 starih milijonov za asfaltiranje, da amaterji rešujejo probleme pokopališč, vzdrževanje cest, mostov in ostalih problemov. V kolikor bo obseg KS Gornji grad tako velik kot doslej, jo bo potrebno razdeliti na posamezne kraje, kjer so problemi podobni, vendar manjši in na ta način bi bil vpliv zborov volivcev bolj direkten na usmeritev pridobljenih sredstev, kar pa je načelo novih ustavnih dolčil. Do sedaj je le svet KS vsako leto sprejemal finančni načrt, ob zaključku leta pa smo podali poročila na zborih volivcev po krajih. Moram reči, da so se pojavljala nesoglasja v svetu KS, ker nekateri člani niso hoteli videti tudi problemov drugih krajev.« 3. KAŠEN JE PROGRAM DEJAVNOSTI KS V PRIHODNJE? »Dolgoročnega programa dejavnosti sveta KS ni. Program smo sestavljali vsako leto posebej z oziroma na finančna sredstva in potrebe krajev. Finančna sredstva so in verjetno bodo velik problem, dokler se to ne bo uredilo s samoupravnim dogovorom z vsemi zainteresiranimi. Sam že razmišljam o sestavi in seveda tudi podpisu samoupravnega dogovora med svetom KS in delovnimi organizacijami, ki zaposlujejo delavce z našega področja. Mnenja sem, da mora vsaka delovna organizacija, v kateri naš prebivalec ustvarja dohodek in s tem tudi presežno vrednost, prispevati del sredstev — seveda na samoupravni osnovi — za razvoj kraja, v katerem delavec prebiva. K dogovoru bo potrebno pritegniti tudi individualne proizvajalce. S tako široko fronto pridobivanja sredstev pa bo nujno, da si bodo posamezni kraji ali v okviru samostojne KS ali v okviru družbenopolitičnih organizacij (SZDL) pripravili daljše programe svoje dejavnosti. Prav tako je potrebno razčistiti vprašanja vodovodnih zadrug, ki sedaj nekje lebdijo. Posamezni kraji bi lahko na račun bodočih akcij zbirali prispevke že vnaprej, zato da bi kraj ob investicijah že razpolagal z osnovo, tako pa vsako akcijo pričnemo z nič.« 4. KAKŠNA JE PO VAŠEM MNENJU VLOGA KS V NAŠEM SAMOUPRAVNEM SOCIALISTIČNEM SISTEMU? »Mnenja sem, da mora biti svet KS isto ali podobno kot je delavski svet v OZD. Svet KS bo v prihodnje moral pripravljati programe svoje dejavnosti in jih predlagati v odobritev občanom, s tem pa jih bo pritegnil k večji mobilizaciji za urejanje svojih krajev. Jasno je, da svet KS ne more biti alfa in omega vse dejavnosti, zato bo moral iskati pomoč tudi pri družbenopolitičnih organizacijah.« GLIN Nazarje je v Gornjem gradu zgradila nov objekt Gornjegrajčani so se za praznovanje temeljito pripravili 25 let strelske dejavnosti v Gornji Savinjski dolini Letošnje leto mineva 25 let organizirane dejavnosti strelstva v Zg. Savinjski dolini. V povojni graditvi samoupravnega socialističnega sistema nove Jugoslavije je strelstvo pridobilo na pomenu. Poleg združevanja prijateljev strelskega športa in pospeševanja strelskega športa ima strelska organizacija tudi družbenopolitični pomen. Strelstvo, kot specializirana organizacija je vključena v sistem splošnega ljudskega odpora. Njena prvenstvena naloga je vzgajati članstvo, predvsem mladino v zavedne državljane in dobre strelce, ki bi, če bi bilo potrebno, z orožjem v roki branili domovino. S tako dejavnostjo strelska organizacija neposredno prispeva svoj delež k jačanju obrambne sposobnosti družbe kot celote. Prvi zametki strelskega športa v G. Savinjski dolini se pojavljajo že v bivši Jugoslaviji. Pri telovadnem društvu »SOKOL« Mozirje je bila strelska sekcija. Strelske vaje prijateljev strelskega športa so se vršile pri »Pulferturnu« za Mozirjem. Narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov je dal strelstvu nove temelje. Boj za osvoboditev domovine izpod fašističnega jarma je zahteval poleg predanega tudi vojaško izurjenega borca. Klicu domovine za boj proti okupatorju se je iz G. Savinjske doline odzvalo 1123 občanov, od katerih je 447 dalo svoja življenja, poleg njih pa je dalo svoja življenja še 269 talcev in ostalih žrtev fašističnega terorja. Na pridobitvah narodnoosvobodilne borbe je strelstvo v G. Savinjski dolini začelo organizirano delovati kmalu po osvoboditvi. Že leta 1948 je bila v Sp. Rečici osnovana prva strelska družina, njej so istega leta sledile še SD Mozirje, Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčava. Najbolj množična in delovna je bila SD Slavka Šlandra iz Sp. Rečice — pozneje Rečica. Po 1952. letu je zaradi slabega orožja dejavnost SD upadla. S spremembami v komunalnem sistemu 1954. leta se formira občinski strelski odbor Mozirje, katerega glavna naloga je bila povezovanje SD in dajanje pomoči pri razvijanju strelskega športa; organizacija občinskih tekmovanj, preskrbovanje SD z rekviziti ter sodelovanje z drugimi organizacijami v občini pri obrambni vzgoji občanov. Občinski strelski odbor — pozneje strelska zveza — je svoj obstoj kmalu upravičila. Poživila je delo SD, jih organizacijsko učvrstila in omasovila. Leta 1955 so se na novo formirale SD v Nazarjah, Šmartnem ob Dreti in v Sntihelu nad Mozirjem. Delovanje slednje je po nekaj letih povsem zamrlo. Pomanjkanje rekvizitov — orožja in prostorov za strelsko dejavnost, so bila glavna ovira uspešni dejavnosti SD. Dotacija občinske skupšči- ne je bila premajhna za osnovno dejavnost, kaj šele za gradnjo objektov in nabavo orožja. Kljub težkim pogojem delovanja je bilo in je še aa-nimanje za strelski šport. Zaradi kadrovskih sprememb je strelstvo po letu, 1962 ponovno stagniralo, ni pa povsem zamrlo. Upravni odbor občinske srelske zveze preteklega mandata si je postavil za nalogo obnovitev, omasovitev, pomladitev in organizacijsko učvrstitev vseh strelskih družin v občini. To nalogo je uspešno izvršil, saj je obnovljeno delovanje vseh SD. Vzpostavljeno je sodelovanje z drugimi organizacijami na nivoju SD in v občini. Posebno zgledno je sodelovanje z organizacijami ZZB NOV, ZRVS, ZSMS, TTKS, lovci, sindikati, SZDL in drugimi. Sodelovanje je vzpostavljeno tudi s šolami, vendar bi moralo imeti to sodelovanje več konkretnega skupnega dela. Prav bi bilo, da bi se v šo- Praznovanje Nadvse slovesno so graničarji karavle »Savinjski partizan« v Logarski dolini in pri Sv. Duhu 15. avgusta proslavili 30. obletnico ustanovitve korpusa narodne obrambe oziroma obmejnih enot. Ob tej priliki so graničarje obiskali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, uprave javne varnosti iz Celja in postaje LM. Poleg osebnih daril, ki so jih dobili pripadniki enote, je v imenu lah formirale strelske sekcije v o-kviru šolske športne dejavnosti. Tako sodelovanje bi moralo biti z društvi prijateljev mladine. Strelske družine pa so tudi pomlajene. Struktura članstva gre v prid mladih. Dejavnost strelstva se odvija v strelskih vadbah, liga tekmovanjih, tekmovanjih za značko strelca in tekmovanjih za zlato puščico. Poleg rednih tekmovanj prirejajo razna tekmovanja v počastitev dneva žena, dneva borca, dneva graničarjev ter druga družinska in občinska tekmovanja. Naši strelci pa se udeležujejo tudi medobčinskih in republiških tekmovanj. Da bi se strelski šport še bolj poživil in omasovil, si je občinska strelska zveza zadala težko nalogo, to je zgraditev strelišča pod Breclo-vim vrhom v Mozirju. Zaradi po- manjkanja sredstev se je gradnja strelišča zavlekla v polna 4 leta. Danes je strelišče zgrajeno, slavnostna otvoritev pa bo ob praznovanju občinskega praznika in 30. obletnice o-svoboditve G. Savinjske doline, združeno s proslavitvijo 25-letnice delovanja strelstva v G. Savinjski dolini. (Nadaljevanje na 6. strani) graničarjev skupščine in družbenopolitičnih organizacij Hubert Herček izročil gra-ničarem spominsko' darilo — knjigo o savinjskih splavarjih. Popoldne so graničarje obiskali tudi domačini iz obmejnega pasu. Ko so graničarji govorili o svojem delu in nalogah, ki jih imajo pri čuvanju meje, so izrazili tudi željo po še tesnejšem in večjem sodelovanju z mladino. Novo strelišče v Mozirju je v ponos vsem občanom, posebno pa strelcem September 1974 BBS NOVICE * NOVO ŠPORTNO IGRIŠČE V NAZARJAH Po dolgem času in pripravah se nam je tudi v Nazarjah uresničila želja, da smo dobili lepo asfaltirano igrišče za košarko, rokomet in odbojko. Že več let je mladina u-pravičeno negodovala, zakaj prav v Nazarjah, kjer je pravzaprav industrijski center naše občine, ni pravega posluha in denarja za najosnovnejši rekreacijski prostor. Res, da (Nadaljevanje s 5. strani) Gradnja strelišča je potekala v o-kviru razpoložljivih sredstev. Nekoliko povečana dotacija občinske skupščine je bila skoraj v celoti angažirana za strelišča Kmet Marolt Jože-Brecej je dal v najem, deloma pa prodal zemljišče za strelišče po zelo ugodnih pogojih. Materialno so podprli graditev strelišča tudi sklad za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite, lovska družina Mozirje, Kaiser Franjo iz Mozirja, finančno pomoč pa je obljubila tudi TTKS Mozirje. V izgradnjo strelišča je bilo vloženih 155.000 din brez prispevkov materialnih sredstev raznih obrtnikov, ki so svoje storitve opravili brezplačno ali za manjšo ceno in brez vračunanja nad 1300 udarniških ur, ki so jih opravili strelci in delavska kmečka mladina mozirske občine. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k dograditvi športnega objekta, se občinska strelska zveza najtopleje zahvaljuje. Ne smemo prezreti tudi dela, ki so ga opravili posamezni člani predsedstva občinske strelske zveze pri organizaciji izvajanja del na samem strelišču, tudi njim gre vsa pohvala. smo ga s sprejetim urbanističnim načrtom dobili, vendar je do preteklega leta ostal samo na papirju. V lanskem letu je svet krajevne skupnosti Nazarje med ostalim sprejel tudi sklep, da se odkupi privatno zemljišče, ki je po urbanističnem programu predvideno za športne objekte. Kljub dobri volji finančno nismo uspeli več, kot da smo odkupili Za uspešno delovanje strelskega športa so pogoj tudi dobri rekviziti in strokovni kader. Pomanjkanje sredstev pa se je žal še kako odražalo v rekvizitih. SD so do 1960. leta imele dokaj trofejnega vojaškega o-rožja in majhno število zračnih pušk. S tem orožjem se ni dalo trenirati. Nujno je bilo nabaviti novo orožje. S postopnim nabavljanjem orožja smo uspeli nabaviti 5 novih vojaških pušk, 42 malokalibirskih pušk tipa CZ in Crvena zastava, 85 zračnih pušk ter eno MK pištolo. Težave so predvsem z zračnimi puškami, ki se pajveč uporabljajo in tudi kvarijo. Servisa za popravilo ni, tako da imamo danes uporabnih le 36 zračnih pušk. Zaradi pomanjkanja sredstev je bilo zapostavljeno izobraževanje strelskih kadrov (trenerje — sodniki). Sedaj, ko so dani osnovni pogoji za razvoj strelstva, bo nujno poskrbeti tudi za strokovni kader. Ce analiziramo prehojeni čas razvoja strelstva s plimami in osekami, lahko trdimo, da je kljub težavam strelstvo le doseglo določen razvoj in da ima pomembno vlogo v našem družbenem življenju. S strelskim pozdravom »MUŠ« zemljišče in izvršili groba pripravljalna dela. Ob ustanovitvi temeljne telesno kulturne skupnosti v letošnjem letu smo v program športnih objektov vključili v prvi vrsti dograditev igrišča v Nazarjah. Nosilec gradnje je bila Krajevna skupnost Nazarje, financirala pa ga je v navečji meri, kot sem že omenil, temeljna telesna kulturna skupnost občine Mozirje. Predračun za gradnjo igrišča je bil izdelan v višini 116.000 din. Ob koncu gradnje je bilo stroškov več, katere bo krila krajevna skupnost Nazarje, za pomoč pa se moramo zahvaliti tudi OZD Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje, ki je s strojnimi uslugami in izdelavo nekaterih športnih orodij prispevala svoj delež pri realizaciji te akcije . Omeniti moram tudi delovno akcijo mladine, ki s prostovoljnim delom urejuje okolico igrišča, da bo 8. septembra, ko bo uradna otvoritev, lahko sprejela prve tekmovalce. Na koncu naj izrazim še željo, ki ni samo moja. Ne ostanimo samo pri tem, kar smo zgradili, ampak težimo za tem, da bomo vsako leto pridobili nekaj novega. Seja občinske skupščine Na seji občinske skupščine, .ki je bila v ponedeljek, 9. septembra, je bil obravnavan in sprejet predlog odloka o potrditvi zaključnega računa občine Mozirje za leto 1973 in zaključni račun skladov občine Mozirje za leto 1973, finančni načrti občinskih skladov za letošnje leto, doseženi dohodki in njihova razporeditev v proračunu za letošnje leto, ukinitev oddelkov podružnične šole v Rast-kah pri Ljubnem. Obravnavano je bilo tudi poročilo komisije za volitve in imenovanja in predlog komisije za občinsko nagrado. Ob koncu so predstavniki IS SO Mozirje podali odgovore na zastavljena delegatska vprašanja z zadnje seje. Po končani skupni seji vseh treh zborov sta ločeno zasedala še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Razpravljala sta o odloku o zazidalnem načrtu Podvrh — Mozirje in o spremembi ureditvenega načrta za naselje Ljubno ob Savinji ter o spremembi zazidalnega načrta za naselje Gornji grad in o dopolnitvi odločbe o ustanovitvi stanovanjskega podjetja. Po tej seji je na svoji samostojni seji zasedal še zbor združenega dela, ki je obravnaval analizo gospodarskih rezultatov, ki jo je na osnovi polletnih rezultatov predložil IS SO Mozirje v razpravo in sprejem. Ugotovimo lahko, da je tudi v naši skupščini;že prišel do veljave novi skupščinski sistem. Prepričani smo lahko, da bo po nekaj sejah zbranih še več izkušenj in da bo delo tako skupščine, posameznih zborov kot tudi izvršnega sveta in njegovih organov postalo še bolj uspešno. S skupnimi sredstvi zgrajeno igrišče naj bi bilo vedno zasedeno 25 let strelske dejavnosti v Gornji Savinjski dolini ČESTITKAM OB PRAZNOVANJU 30-LETNICE OSVOBODITVE GORNJE SAVINJSKE DOLINE SE PRIDRUŽUJEJO NASLEDNJI DELOVNI KOLEKTIVI: V naših prodajalnah nudimo vse vrste sodobnega in stilnega pohištva — spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, kuhinje, kosovno pohištvo, sedežne garniture, gospodinjske aparate, svetila in kompletno opremo za stanovanjske in druge objekte. Poslovalnice Lesnina: Banja Luka, Beograd, Bitola, Celje, Doboj, Koper, Kraljevo, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mostar, Murska Sobota, Niš, Nova Gorica, Novi Sad, Osijek, Pula, Rijeka, Sarajevo, Skopje, Solkan, Split, Subotica Šibenik, Travnik, Tuzla, Titograd, Zadar, Zagreb, Zenica, Zrenjanin. niiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii: iiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiir, Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik = izdeluje: — fitinge v širokem asortimentu v pocinkani in nepocinkani izvedbi — ključavnice v širokem asortimentu, navadne in varnostne s cilindričnimi vložki, za stavbno in pohištveno mizarstvo — ulitke iz temprane litine za avtomobilsko; elektro in strojno industrijo Cenjenim potrošnikom priporočamo, naše kvalitetne- izdelke inMHHHIIIMtIlllltllllllllllllltlltlllHHiniHlimil UIIIIIUIIIIIllillllinilllllltHIIIIIIHIIIIHIHIIIIIIMIIHIIIimillllllHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIUUlIHIIIIIIIIIIIlUniliaiiHIIIIHIHIIHimillUItHIIIIIIIHII /O ljubljanska banka Podružnica Celje ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA CELJE — projektiranje — urbanizem — ekonomske ekspertize — inženiring — elektronska obdelava podatkov zagotavlja sodobno, učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje hvala za zaupanje iimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiii jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiimin I SPLOŠNA VODNA SKUPNOST 1 I CELJE ! niV5 I = projektira in izvaja vsa dela s pod- § = ročja vodnih in nizkih gradenj § iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn: . iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ............................................................................................................................................................m................ TOVARNA NOGAVIC | I priporoča svoje kvalitetne proizvode ! mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiigT; iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmu jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii A Obiščite Turistični center 1 CESTNO PODJETJE CELJE KOLEKTIV GRADI IN VZDRŽUJE CESTNO OMREŽJE CELJSKE REGIJE IZ L. ETNIK GOLTE jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii jiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka Podružnica Velenje sodoben bančni servis za delovne organizacije in prebivalstvo TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ <> i» i| i» i» i» <► i» i» <> i» i» _________________ !* <► :: izdeluje kvalitetno svinjsko, goveje I* in podplatno usnje ter vabi k sode-1! lovanju nekvalificirane delavce, kva- (» lificirane usnjarje, ključavničarje, strugarje, kovače, varilce, mizarje, i» tesarje in sodarje do 45. leta starosti i» i» i' i» i* i» i» i» i» i' i» <>. i» i» i» i» <> i» i> ■ > i» i» i» GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE Turist MOZIRJE POLAK JOŽE - Gorenje izdelovanje cementnih izdelkov čestita vsem prebivalcem Gornje Savinjske doline in jim želi mnogo delovnih uspehov g_OJ2 n TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME VELENJE I OBRAT LESNA Šoštanj PRIPOROČA SVOJE IZDELKE DES - TOZD ELEKTRO CELJE Kolektiv TOZD Elektro Celje čestita ob 30-letnici osvoboditve vsem delovnim ljudem in jim želi veliko delovnih uspehov kemična, grafična in papirna industrija Celje — dekorativne samolepilne etikete — čistilna pasta za roke — samolepilni trakovi — selotejp — plastic karbon in plastic indigo — neskončni obrazci — prospekti 1 * * f t nVOVAMA IM»