Letu tAA«i., it. 76 ponedeljek 3. aprila Cena Din i.— izhaja vsak dan popoldne lzvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNTSTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Poljski zunanji minister v Londonu Ob priliki Beckovih razgovorov z angleškimi državniki bo podrobno določen način angleške pomoči Poljski, če bi bila napadena VARŠAVA, 3. aprila, br. Poljski zunanji minister B e c k je včeraj ob 13. odpotoval preko Berlina v London. Na kolodvoru se je poleg drugih poslovil od njega tudi angleški poslanik Kennard. V London bo prispel popoldne ob 16.20. Glede na mednarodne dogodke v prvi polovici preteklega meseca kakor tudi glede na reakcije, ki so tem dogodkom sledile, ima obisk Becka v Londonu ogromen političen pomen. V Varšavi zatrjujejo, da gre danes za to, da se morebitna nova presnečenja v Evropi že v naprej onemogočijo in sicer ne samo kakor doslej s skupnimi diplomatskimi akcijami, temveč s sklepi prijateljskih držav, da se vsakemu novemu presenečenju upro s splošno oboroženo akcijo. Kako naj se uredi to vprašanje, bodo določili med Beckovim bivanjem v Londonu. V Varšavi so mnenja, da bo že prva etapa poljsko-angleških pogajanj dala nekaj konkretnih odločitev in da bo dobilo teritorialno jamstvo Anglije za Poljsko stalen značaj. Po mnenju poljskega tiska bo poljsko-angleško-franco-ska zveza, kakor tudi tesno sodelovanje Anglije in Francije izhodna točka v Ion donskih razgovorih in pogajanjih, katerih namen je organizirati politično sodelovanje Anglije, Francije in Poljske, kakor tudi vzajemno okrepitev njene varnosti. Zato spremljajo v Varšavi z ogromnim zanimanjem potovanje Becka v angleško prestolnico. Ne samo vsi politični krogi v Varšavi, temveč tudi širša javnost čuti zelo dobro, da bo od rezultatov iondonskih razgovorov odvisen ne samo splošni razvoj mednarodnega položaja, temveč tudi poljske zunanje politike. V Varšavi ne izgubljajo iz vida važnosti problemov, ki so v zvezi s političnim in geopolitičnim položajem Poljske. Prav iz teh razlogov stoji danes Poljska na stališču, da razširi in poglobi svoje zveze z drugimi državami, ohranjujoč pri tem dobre od-nošaje z vsemi sosedi. Preko Berlina Berlin, 3. aprila AA. Na potu v London je poljski minister za zunanje zadeve Beck potoval snoči skozi Berlin. Becka so na postaji pozdravili pomočnik šefa protokola nemškega zunanjega ministrstva ter osebje poljskega poslaništva. Poljski poslanik se je peljal Becku naproti do Frankfurta ob Odri ter ga nato spremljal do Berlina. Poljski komentarji o angleškem jamstvu Varšava. 3. aprila d. V poljskih političnih krogih izražajo veliko zadovoljstvo, ker je zapauna Evropa znala pravilno preceniti moč Poljske ter pomen njene vloge v mednarodnem življenju. S posebnim zadovoljstvom ugotavljajo, ia 8ta Anglija in Francija brez pridržkom prepustili Poljski sami, da izbira sredstva za odgovor na morebiten napad. Glede na Chamberlainove izjave poudarjajo, da bi bilo v danem primeru dovolj, če bi poljska vlada ugotovila, da je neodvisnost Poljske v nevarnosti, ker bi v tem primeru Francija in Anglija takoj pomagali brez prejšnjih diplomatskih proučevanj in razgovorov. Ta izjava je pripomogla, aa se je Poljska skoro preko noči znatno približala zapadnim silam. V poljskih političnih krogih ugotavljajo, da se je Anglija Sedaj postavila na stališče, da je usoda zapadne Evrope vezana z usodo njenega vzhodnega dela. Čeprav je to ogromnega pomena, vendar pa še ne predstavlja končne rešitve najvažnejših vprašanj sedanjosti. Cfliamberlaino-va izjava je le začasnega značaja in bo njena vrednost trajala samo toliko dolgo, dokler se še vodijo pogajanja med državami, ki naj bi s skupnimi silami napravile nov red v Evropi. Ko bo pomen Volitve v Belgiji Socialisti so nazadovali, pridobili pa so katoliška ka in liberalci. — Reksisti so dobili samo 4 mandate BRUSELJ, 3. aprila, br. Volitve v belgijski parlament so bile včeraj ob 13. končane. Potekle so povsod v popolnem redu. V Belgiji volijo na 40.000 prebivalcev po enega poslanca. Parlament ima 202 poslanca. Razen tega volijo tudi 101 senatorja, torej polovico števila poslancev. Poleg teh senatorjev, ki izidejo iz neposrednih volitev, je še 44 pokrajinskih senatorjev, ki jih imenujejo pokrajinski sveti, in 22 senatorjev, ki jih voli senat sam. Za včerajšnje volitve v poslansko zbornico je bilo predloženih 179 kandidatnih list s 1207 kandidati in 26 kandidatinjami. K temu je treba prišteti še 863 nadomestnih kandidatov in 13 nadomestnih kandi-datini. Za senat je bilo postavljenih 527 kandidatov in 10 kandidatinj. kakor tudi 473 nadomestnih kandidatov in 5 nadomestnih kandidatinj. V Belgiji volijo po proporčnem sistemu: volitve so >iine in obvezne. Volilno pravico imajo vsi državljani nad 21 let stari, kakor tudi 7760 vdov onih vojakov, ki so padli v voini, ali pa belgijskih državljanov, ki so bili usmrćeni od sovražnika. Poslanci se volijo za 4 leta Poslednje volitve so bile 24. maja 1. 1936. Pri teh volitvah je število socialističnih, liberalnih in katoliških glasov nazadovalo v korist flamskih nacionalistov in komunistov. Reksisti, ki so se 1. 1936 prvič udeležili volitev, so priborili 21 mandatov. V razpuščenem parlamentu je bilo 70 socialistov, 63 katoličanov, 23 liberalcev, 20 reksistov, 16 flamskih nacionalistov in 9 komunistov. Izid včerajšnjih volitev v belgijsko poslansko zbornico je naslednji: katoliška str. 73 mand., doslej 63 ( + 10), soc. demokrati 64 mand., doslej 70 (— 6), liberalna str. 33 mand., doslej 23 (+10), flamski nac. 17 mand., doslej 16 (+ 1), komunisti 9 mand., doslej 9 reksisti 4 mand., doslej 20 (—16), Poleg tega je bil izvoljen neodvisni kandidat Francen v Anversu ter en kandidat bivših bojevnikov. Izid volitev v senat je naslednji: katoliška stranka 38, doslej 34 (+4), socialni demokrati 35. doslej 39 (—4), liberalna stranka 16, doslej 11 (+5), flamski nacional. 8, doslej 5 (+3), komunisti 3, doslej 4 (—1), reksisti 1, doslej 8 (—7). Nov guverner Narodne banke Beograd, 3. aprila AA. Z ukazom far. namestništva sta bila na predlog finančnega ministra razrešena dolžnosti guverner Narodne banke dr. Milan Radosav-ljević in drugi viceguverner Milorad Ze-bič Za guvernerja Narodne banke je bil imenovan Dragutin Protić. bivši viceguverner Narodne banke, za drugega viceguvernerja pa dr. L.iubiša Mikoć, pomočnik finančnega ministra. Nadomestne volitve v Franciji MARSEILLE, 3. aprila. AA. Pri nadomestnih volitvah je bil za marsejskega poslanca izvoljen Toussain Franchi, ki pripada socialistični stranki. Dobil je 7.291 glasov, njegov nasprotnik, ki je bil kandidat francoske narodne stranke, pa 4.555 glasov. Pri volitvah v Marrainu je bil izvoljen radikalno socialistični kandidat Jean Zey s 6.004 glasovi. Njegova protikandidata sta dobila skupno 5.571 glasov, od tega socialistični kandidat 2.703 glasov in republikan^ko-protimarksistični kandidat 2,868 glasov. Nesoglasja v bolgarski vladni večini SOFIJA, 3. aprila, e. Nesporazumi v vladni večini, ki so nastali zaradi ministra za javna dela Ganeva, še vedno niso poravnani. Doslej še ni prišlo do vladne krize, ker je minister Gane v umaknil zakonski predlog glede naknadnih kreditov za svoj resor v višini 500 milijonov levov in s tem preprečil nevarnost, da bi vlada pri glasovanju v sobranju ostala v manjšini. Sobranje je imelo včeraj dopoldne zadnjo sejo pred velikonočnimi prazniki in je sklenilo, da bodo trajale počitnice do 12. aprila. V političnih krogih mislijo, da bo med tem vlada dr. Kjuseiva-nova preosnovana in bo na ta način ohranjena sloga in enotnost vladne večine. Rusko-japonski sporazum o ribolovu MOSKVA, 3. aprila, AA Snoči je bil podpisan sovjetsko-japonski sporazum o ribolovu. Sporazum o ribolovu, ki je bil sklenjen med Rusijo in Japonsko L 1929, je bil s tem podaljšan do konca 1. 1939. Danes bo v VTadivostoku licitacija loviSč pri čemer bodo Japonci lahko vzeli v zakup 254 lovišč, namreč dve tretjini vseh lovišč. Zakup bo trajal pet let Chamberlainove izjave zavzel konkretno obliko, namreč, ko se bo pretvorila v trajen zavezniški sistem, se bo lahko srna. trala kot najvažnejši dogodek v zgodovini Poljske po podpisu mirovne pogodbe v Ver^aillesu. Ali bo Chamberlainova deklaracija pre-tvorjena v trajen mednarodni sistem, je po mnenju poljskih političnih krogov odvisno od tega, na kakšno koncepcijo o novi organizaciji evropskega miru bo pristala Poljska. Za sedaj se zdi, da Poljska ne bi želela podpisati pogodbe, pri kateri M bile udeležene tudi druge države, in da bi hotela mnogo bolj, če bi se poslužili dvostranske oblike pri sklepanju pogodb. In prav zaradi tega ne izključujejo možnosti sklenitve poljsko-angieške zveze. Po raznih naziranjih bi tudi to vodilo k skupni varnosti, ker se Anglija pogaja še z neko drugo državo. Ta nova splošna varnost bi imela po poljskem mnenju tem večjo vrednost, ker bi bila zasnovana na konkretnih obveznostih med posameznimi udeležniki v novem mednarodnem sporazumu. To sicer za sedaj še ni izraz uradnega, poljskega, stališča in za sedaj tudi še nihče ne ve. kakšne bodo končne posledice angleško-poljskega sodelovanja, ugotavljajo pa, da je najnovejše poljsko-angleško zbliža,nje omogočilo, da bosta Beck in Chamberlain v Londonu točno določila medsebojne obveznosti. PoljSko-an-gleško zbližanje je tudi ponovno oživelo zvezo med Francijo in Poljsko. Razen tega je Poljska pripravljena v sodelovanju z Anglijo in Francijo delati pri organizaciji evropskega miru na novih osnovah, če ji zagotovita popolno moč in če jo priznata kot činiteljico v vzhodni Evropi, ki naj igra v prvi vrsti aktivno vlogo v novi angleški koncepciji, želela pa bi seveda, da bi njeno sodelovanje z Anglijo in Francijo ne skalilo poljsko-nemški h odnosa je v. čestitke bivših bojevnikov Becka Varšava, 3. aprila. AA. Zunanji minister Beck je prejel od zveze bivših polj- skih bojevnikov brzojavko, v kateri mu čestitajo k dosedanjim uspehom poljske zunanje politike, ki naj jo nadaljuje v duhu maršala Pilsudskega in naj ima za cilj, da se Poljski zagotovi ono mesto na svetu, ki ji po pravici pripada. Poljsko notranje posojilo Varšava, 3. aprila br. Notranjega posojila za povečanje vojaškega letalstva in protiletalsko obrambo je bilo doslej podpisanega za 112 milijonov zlotov. Rumnnski pristanek London, 3. aprila AA. Danes se je začela v spodnji zbornici debata o zunanjepolitičnih vprašanjih. Listi pišejo, da bo Chamberlain že v teku debate lahko sporočil spodnji zbornici poedinosti o pogajanjih in obveznostih Anglije za neodvisnost Poljske. Listi pričakujejo, da se bo v teku pogajanj skušalo enostransko jamstvo razširiti v pogodbo Poljske in Anglije Poročajo tudi. da je Rumunija pristala na to, da pristopi k paktu miroljubnih držav in da bo to Chamberlain že danes sporočil spodnji zbornici. Francoski letalski minister v Londonu London, 3. aprila br. V London je prispel francoski letalski minister Lacham-bre, ki bo razpravljal z angleškim letalskim ministrom Hughesom Woodom o sodelovanju francoskega in angleškega letalstva. Utrjevanje belgijske meje London, 3. aprila e. »Times« poroča, da je belgijska vlada sklenila, da bo utrdi-• la Remonchau. Ta trdnjava bo zapora pred reko Ambleve in bo dominirala nad I visoko ravnino, ki je južno od te reke. Na ta način bo znatno otežkočen napad na južno krilo utrjenega pasu okrog Lie-ga. Trdnjava bo zadnja v pasu 11 trdnjav, ki so bile zgrajene v zadnjem času . Samomor polkovnika Slaveka Umrl je davi v bolnici, ne da bi se prej zavedel — Vzrok samomora ni znan VARŠAVA, 3. aprila, i. Polkovnik Sla-vek, ki je bil večkrat minister v poljski vladi, znana politična osebnost in maršal sejma, si je včeraj hotel končati življenje. Našli so ga v stanovanju nezavestnega, ter je davi ob 6.45 umrl v bolnici Pilsudskega, čigar najožji sodelavec je bil. Leta 1900 je Slavek izvršil prvi udar proti caristične-mu režimu. Bil je predsednik poljske vlade 1. 1930 in 1931 ter nato ponovno L 1935, ko je po navodilih Pilsudskega izvršil ustavno reformo. Do 1. 1938 je bil predsednik sejma, nakar je zapustil politično življenje. Vzrok samomora ni znan. Gotovi politični krogi trdijo, da je bil pokojni Slavek užaljen, ker ni mogel več sodelovati v političnem življenju, v katerem je preje igral tako vidno vlogo. V drugih krogih trdijo, da je pokojni Slavek zbolel za neko neozdravljivo boleznijo. Iz Španije MADRID, 3. aprila, br. V Madridu so aretirali 2000 republikancev, ki jih obtožujejo umorov. Angleška pomoč beguncem London, 3. aprila AA. Na seji odbora za pomoč španskim beguncem je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva od angleške vlade potrebna sredstva za pošiljanje beguncev v Španijo, ki so pripravljeni, da jih sprejmejo. Liberalna narodna poslanca Vilfred in Roberte sta izjavila, da bodo ladje, ki so bile kupljene za 19.000 funtov, prepeljale španske begunce v Mehiko in sicer vsakokrat po 800 oseb. Mehika je pristala, da se 40°/* oseb španskih beguncev lahko vseli v zvezno republiko. 'rnitev španskih ladij Pariz, 3. aprila AA. (Havas) V najkrajšem času bo Francija izročila vladi v Bur-gosu 6 ladij bivše republikanske vlade, ki so jih francoske mornariške oblasti zaplenile v raznih francoskih tukah. Vojne ladje republikanske vlade, ki so bile zasidrane v Bizerti, bodo že jutri popoldne od-plule v nacionalno Španijo. Bivši španski kralj -pri papeža Vatikan, 3. aprila e. Papež Pij XII. je sprejel v zasebni avdienci bivšega španskega kralja Alfonza XIII. Po obisku, ki je trajal okrog 20 minut, je kralj obiskal tudi papeževega tajnika Maglionija. V vatikanskih krogih poudarjajo, da je bil bivši kralj sprejet s častmi, ki pri tiče j o vladarju.__ Curih, 3. aprila. Beograd 10.—, Pariz, 11.805, London 20.865, New York 445.8125, Bruselj 74.875, MIlan 23.43, Amsterdam 336.60, Berlin 178.75, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Bukarešta 3.27. Prvi veliki admiral tretjega rajha Wunelmshafen, 2. aprila. A A. Hitler je imenoval vrhovnega poveljnika vojne mornarice admirala dr. Erika Raederja za njegove zasluge pri izpopolnjevanju vojne mornarice za velikega admirala. Kancelar Hitler mu je to sam sporočil in sicer takoj za tem, ko je bdla spuščena v morje nova vojna ladja 2>Tirpitz«. Obenem z listino o napredovanju in osebnim pismom mu je izročil veliko admiralsko palico z napisom »Prvemu velikemu admiralu tretjega rajha — Adolf Hitler«. Nova slovaško-madžarska meja BUDIMPEŠTA, 3. aprila, br. Nova meja med Slovaško in Madžarsko ob Podkar-patski Ukrajini je že določena. Slovaška in madžarska razmejitvena komisija se bosta danes ponovno sestali k skupni seji, protokol o novi meji pa bo podpisan bržkone jutri. Nemško odlikovanje poslanika Mastnyja BERLIN, 3. aprila. w. Zunanji minister Ribbentrop je včeraj bivšemu češkoslovaškemu poslaniku v eBrlinu dr. Mastnvju pred njegovim odhodom v Prago izročil odlikovanje, s katerim ga je odlikoval kancelar Hitler, in sicer križ nemškega orla. Sklicanje italijanskega RIM, 3. aprila, br. Fašistični korporacijski parlament je sklican za 15. april, ko se bo konstituiral. Postani In ostani član Vodnikove družbe! O „slovašhih" državnikih Trije možje imajo danes glavno besedo na Slovaškem: monsignor dr. T/so, profesor dr. Tuka in bivši tajnik Hlinkine stranke sanjo Mach. S'ajmlajši med njimi in najambicioznejši je Mach. Gla\'na poteza njego\-ega značaja je, da smrtno sovraži Čehe in da nima niti trohice slovanskega čustva. Je W/no častihlepen mož in njegov glavni cilj je. da bi postaj neomejen gospodar položaja na Slovaškem, \emara se mu to posreči, ker ni izbirčen v sredstvih in ima \-eliko zaslombo pri svojih zunanjih prijateljih, katerim je že do sedaj pokorno služil. Med to trojico je najbolj izobražen dr. Tuka, ki je bit s\'oječasno obsojen radi veleizdaje in je bil šele lansko jesen pomilošcen. Do leta 1918. je bil vseučili-ški profesor v Pesti, čutil se je in se nemara še danes čuti Madžara. Pri ljudskem štetju v Češkoslovaški republiki leta 1920. je svojeročno vpisal v popisno polo za svoj materni jezik — madžarščino. Mož še danes zelo slabo govori slovaški. P redno je pred meseci poto\ral prezident dr. Hacha na Slovaško, si je dal predložiti akt o ve-leizdajniškem procesu proti dr. Tuki. Dr. Hacha je odličen pravnik, bil je predsednik najvišjega sodišča v Brnu. pod Avstrijo pa o je po svojem značaju in s svojo organi zatorično silo poklicano, da je pni nosilec te borbe, kateri se bodo pridružili tudi ostali narodni sloji. Toda delavstvo moia biti za tako borbo pripravljeno, biti mora sposobno, da kot nosilec tega gibanja zbere vse narodove sile in jih povede v borbo proti vsem nevarnostim, ki nam danes grozijo odvzeti, za kar smo mi in naši predniki že toliko žrtvovali. Zato: bratje, tovariši in sodrugi. nehajmo z razprtijami in podajmo si roke! Danes gre za vse! In samo naša enotnost in skupnost nam moreta biti porok, da bo naše življenje res življenje svobodnega pripadnika naši narodni in državni skupnosti! Bratje, tovariši in sodrugi, danes gre za vse! Ali bomo še vedno stali ob strani? Premisli, govori in zavpij. da te bodo slišali vsi, da si član svobodnega naroda, da si za državno skupnost, da si za svobodo, enakost in pravico tn da hočeš to braniti, če treba tudi s krvjol* — Pametne in umestne besede, ki bi si Jih naj k srcu vzeli ne samo delavci, marveč tudi vsi drugi narodni sloji! Snežne razmere Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 3. IV. Plaaica-Slafna 836 m: 4, đefcio oblačno, cm snega, srenec, Planica-SIatna 850 m: 4, demo oblačno, 20 cm snega, srenec Peč-Petetinjcfc 1440 m: 2, delno oblačno, 80 ar ja": »SLOVENSKI NAKOD«. ponedeljek, 3. aprila 1930 štev. 76 Ljubljana. 3. aprila Zvc/.i - h dru*K\ /a drav*kc bano- vino je imela včeraj v Delavski zbornici I\ . glavno skupščino, katere so se udeležili delegati vseh v /ve/ ve anjenih lovskih društev i/ vse Skrvenije ifi zastopniki sorodnih t r*airiz*cij. rJarrsko upravo je zastopal načelnik dr. Drvi. Zb( rovanje jc onoril prerinerinik dr. Viljem krcjči. 5748 LOVCEV VČLANJENIH V 14 DRUŠTVIH Iz obširnega predsednikovega poročila poaarmjnm. da je v prv.h treh lotih zve/e odbor izvedel veliko reorganizacijo slovenskega lovstva -n društvenega življenja, širši odbor jc sestavil odseke, in sicer je vodil pravni <>dt\ a. Izkazalo se je. kakšne sadove rodi prevelika obzirnost proti lovskim tatovem. Predsednik je omenil zločin v primeru škapina in Odlazka. Rilo pa je lani 5e več podobnih primerov, dejanskih spopadov mod lovskimi čuvaji in kri-volovci. toda ne s tako groznimi posledicami. Koljšo bo v tem pogledu, ko bo zakon da! lovskim čuvajem pravico, da uporabijo orožje, preden so sami v življenjski nevarnosti, kakor je to urejeno v drugih državah. Tudi pri zatiran u: vsega, kar jc v škodo nagemu lovu. jc storila /veza, kar je bilo v njeni moči. Zveva si zelo prizadeva, da bi preprečila pobiranje prometnega davka na uplenjeno divjačino od lovskega upravičenca. Vso svojo pozornost je zveza posve::la zaščiti medveda. Važno je za lovce tudi vprašanje zavarovanja. Velike koristi, ki 'ih imajo člani od skupnerja in < bve/ne-ga h-/godnega zavarovanja. uvedenega pred dvema letoma, se kažejo povsod. Dve zavarovalnici sta v tem času izplačali na nezgodninah nad 70 000 din. Zaradi obstoječe potrebe je odbor predložil skupščini pri-d log. po katerem naj bi bili vsi člani naših lovskih društev avtomatsko zavarovani tud1 za odškodninsko vskfh kart je bilo izdanih 4153. največ proti plačilu državne takse. Za te lovske karte so plačali lovci raznih taks v znesku 499.365 din. Lovskovarsivenega osebja izkazuje statistika 268 poklicnm lovcev m 1907 zapriseženih lovskih čuvajev. Število rzprasanih lovskih čuvajev se je povečalo ki število lovskih čuvajev brez izpita se je zmanjšalo za skoraj 200. Za nagrade za uničevanje škodljive divjadi in zverjadi so lovski upravičenci plačali baje okrog 80.000 din. Po statistiki o \-plenJem divjadi je padlo največ vran (28.862), zajcev (27.861). poljskih jerebic (12.462), veveric (11.315) in Jaaanor (10.369). Zanimivi so rudi podatki o povračilu po divjadi povzročene §kode, v kolikor je prišla ta v razpravo pred sodišča. Pred razsodišča in sodišča jc prišlo 437 odškodninskih tožb in je bila priznana Uitilochnini y skupni vsoti 66.691 din« ZELJE OPOZICIJE NAJ SE UPOŠTEVAJO Lovski sklad dravske banm-tne, ki ga upravlja šumarski odsek banske uprave, je imel 1. 1938. 123.513 din izdatkov in 97.858 din dohodkov. Zveza je sodelovala z vsemi sorodnimi organizacijami. z4asti s kinološkimi društvi in s Slovenskim planinskim društvom ter s Prirodi -\>vnim društvom ui >tre'skimi organizacijami. Z odobravanjem je bil pri volitvah za predsednika ponovno izvoljen dr. Viljem Krcjči. Tudi opozicija, v imenu katere je govoril dr. Ivan Tavčar, ti i postavila svojega kandidata, temveč je samo izrekla željo, da bi odbor v polni meri upošteval tudi njene želje. I>r. Krcjči se je zahvali! delegatom in poudaril, da bo kakor doslej tudi v sledeči 3-letni dobi delal po svoji najboljši ve-1 i za interese zveze in slovenskih lovcev povsem nepristransko. V imenu kinoloških organizacij je kapetan Dre- Podaljšana kolektivna pogodba Ljubljana, 3. aprila Letos najbrž ne bo mezdnega gibanja v stavbni stroki, kar je rudi v interesu delavstva. Prejšnja leta se je stavbna sezona vselej nekoliko zavckla zaradi negotovosti, kakšne bodo nužde. Nekateri podjetniki so čakali na sklenitev kolektivne pogodbe, preden se pogode s stavbnimi gospodarji za delo. Lani je pa bila sklenjena kolektivna pogodba, ki vsebuje tudi dolo-čila o mezdah za letošnjo sezono, to se pravi, da je bila lanska pogodba sklenjena za več let kot okvirna pogodba in da se bodo v nji spreminjala le določila o mezdah* Cr sc bo pokazala potreba. Urlcdc mezd določa lani sklenjena kolektivna pogodba, da se nekoliko spremene v začetku tega leta. Tako jt določeno, da stopijo 1. januarja v veljavo mezde za zidarje in tesarje z nad triletno dobo v I. kiajevnem razredu (v Ljubljani) minimalno po 6 din na uro, medtem ko so prej znašale 5.85 din. Za delavce s prakso nad tri leta pa veljajo mezde po 3.85 din na uro. Razen tega določa pogodba, da se 1. aprila zvišajo mezde v I.b razredu, tri se* pravi v Mariboru. Kranju in na Jesenicah, za 25 par. Razen tega sta bila uvrščena Jeseniee in Kranj 1. januarja v I.b razred. To volja rudi za stavbna dela industrije v občini Stražišče pri Kranju. Mezde stavbnega delavstva pri javnih delih so od 1. januarja t. 1. enake mezdam pri zasebnih delih zaposlenega delavstva, ne glede na to. kdaj so se ta javna dela začela. ŠAH Prvenstvo Jugoslavije v šahu V restavracijski dvorani hotela »Evropa« v Zagrebu se je začel šahovski turnir za šampion at Jugoslavije. Turnir jc v izvedb: Zagrebškeaa šahovskega kluba, ki slavi 30-lctnico obstoja. V petek zvečer je bilo žrebanje in so dobili: Pire 1, Lešnik 2, dr. Kalabar 3. Preinfalk 4, dr. Milan Vidmai 5. Vukovič 6, Furlani 7, Pcttk 8. FUinčič 9. Kostič 10. Tomović 11. Milan Vidma-ml. 12, Rožič 13, Broder 14, Schreiber 15, A vi rović 16. Prvo kolo se je začelo v soboto. Dr. Vid-ti.ar je igral s svojim sinom ortodoksni damski ganvbit. ki se je končal remis. Isti izid je bil v indijski partiji obeh zagrebških amaterjev Petka in Filipčiča. Pire je gladko porazil amaterja Aviroviča. ki jc že v otvoritvi napravil napako. Preinfalk jc v Aljchinovi obrambi ujel Rožiču figuro in gladko zmagal po 26 potezah. Vukovič je po težki pozicijski igri premagal Tomu-viča. Furlani je v Španski partiji prišel nasproti Košticu v prednost, a se je morai zaradi izvrstne nasprotnikove >gre zadovoljiti z remijem. Tud: partija med Lešnikom in Schreiberjcm je bila španska. Schrcibei je kmalu dobil prednost in je v končnici zmagal. Dr. Kalabar in Broder sta prekinila v položaju, v katerem ima Kalabar prednost kvalitete, vendar ima Bnkier upanje na remi*. V včerajšnjem 2. kolu jc dr. Vidmar naglo porazil Rožica. kostič pa Petka in Avi-rović Filipčića. Damski gambit med Brb-derjem in Prcinfalkom se je končal rcm^. Partije Pire — Lešnik. Schreiber — Kalabar. Vidmar ml. — Vukovič in Tomovič — Furlani so bile prekinjene. V nadaljevanju prekinjenih partij je Vidmar mL izgubil proti Vukoviču. Od ostalih partij bo najbrž partija Tomovič-Kuriani končala remis. dočim bo Kalatoar verjetno izgubil proti Schreiberju. Pire. ki je imel že skoraj izgubljeno partijo proti Lešniku, se je popravil, stanje izenačil in vse kaže, da bo partijo dobil. Nabori v Ljubljani Ljubljana, 3. aprila Na osnovi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi preprečevanja pijančevanja in izgredov ob času rekrutovanja v Ljubljani izdaja sledeča naredba: § 1. V času, ko trajajo nabori, je imetnikom pogosti nsk i h obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. i 2. Vsakomur- je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. § 3. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69. zakona o notranji upravi z globo 10 — 500 din, oziroma ob neplačilu nig izročil predsedniku k?po darilo in se mu zahvalil za naklonjenost in razumevanje, ki ga kaiže za kinologijo. V odbor s*> bili izvoljeni vsi odborniki, ki so jih določila posamezna društva. O blagajniškem stanju in novem proračunu je poroča' prof. Xovak. Članarina se ne bo spremenila, prihodnja glavna skupščina zveze bo v Ljubljani. Zborovale i so sprejeli samostojne predloge, ki so jih poslala društva ter štiri resolucije. V resolucijah se zahteva, da ^e sprejmejo kot člani samo neoporečni čuvaji, vsa društva naj bodo previdna pri sprejemanju novih članov, odklonijo naj £c vsi, ki so bili že kaznovanj zaradi lu\-skih tatvin, od očno naj sc pobija krivo-lovstvo, ki se je zelo razpaslo in ograža že življenje lovskih čuvajev. iud; oblast va naj posvetijo temu vprašanju vejjn no urnost. Sprejet je bil tudi predlog o ja mavčnem zavarovanju, ki naj se prične /a vtSC člane 1. 1940. globe v odrejenem roku z zaporom 1—10 dni ter z odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njihovi spremljevalci. § 5. Naredba stopi v veljavo dne 15. aprila 1939 in velja za čas od 14. do 30. aprila 1939. Upravnik policije: dr. Hacin, s. r. Ivan Jamnik na zadnji poti Vič. 3. aprila Tako pretresljivega pogreba Vie;;ni že dolgo nismo videli, kakor v soboto, ko smo popoldne polagali k večnemu počitku vnetega nacionalista in Sokola Ivana Jamnika. Tragična smrt nadebudnega mladeniča je globoko odjeknila v srcih vseh Vičanov ne glede na politično prepričanje. Pred hišo žalosti na Vrhovcih se je zbrala že mno^o pred pogrebom velika množica, da se zadnjič poslovi od dragega pokojnika. Bela krsta, ki je v nji počival pokojni Ivan, je bila obložena s krasnimi venci, med katerimi je vzbujal pozornost zlasti venec omladine viške »Danice« čustveno zapeli pod raktir-Krasne vence z belimi trrk•'■vi so poklonili pokojnemu Ivanu starši, sorodniki in prijatelji. Ob 17. je prišla dobrovška duhovščina in blagoslovila krsto, potem pa so pevci viške ^Danice« čustveno zapeli podtaklir-ko g. Beltrama večno lepo ^Pomladi vse se veseli r, pri čemer ni ostalo nobeno oko suho. In razvil se je dolg žalni sprevod, kakršnega Vič že dolgo ni videl. Za križem so nosili viški -antje krasne vence in šopke, za vencem omladinske org. JNS so se razvrstili omladinci, člani viške k. o. JNS in Sokoli s starosto br. Borštnikom na čelu. nato pevci, potem krsta s pokojnim Ivanom, ki so jo nosili 1 viški omladinci. Za globoko užaloščeno in j skrušeno materjo in sorodniki, pa se ^e 1 razvila nepregledna vrsta pokojnikovih prijateljev in znancev. V gostem sualirju je občinstvo s sočutjem gledalo zadnjo pot pokojnega Ivana Jaramka. V pokopališki cerkvi so po opravljenih molitvah zapeli pevci žalostinkn. nakar so omladinci prenesli krsto do svežega groba. Ob odprtem grobu se je v lepem pie-tetnem govoru poslovil od zvestega tovariša in odbornika preds±iriik OJ MS tov. Rudi Marinčič. pevci pa so zapeli v zadnje slovo aVigred se po/ene*. Govoi in petje sta napravila na vse gl >bok vtis in vsem so se sasolzile cči ob spommu na mladeniča, ki je tako tragično -zgubil svoje mlado življenje. Zanolklo so pričele padati grude na kr-»io in v remi boli se je množica pričela rashajati s pokopališča. Zvestemu nacionali- i in S >koiu Ivanu Jamniku časten >n trajen spomin! BORIS KAKLOF in VIKTOR MC LAOLEN v napetem, raabur-ijivom filmu, ki predstavlja doživljaje angleških patrulj v Mezo- DANES potamijt KINO SLOGA, tet t7-») admmmVBBMmmsaamamm Ob 16., 19. ta ti. uri Nevidni sovražnik V Sloveniji je $748 organiziranih lovcev Zvez-* lovskih društev ima včlanjenih 14 društev — Zanimivi podatki o in lovcih lovstvu Roparski napad na staro vdovo Dva roparja sta v torek v Malih Laščah oropala 86 letno vdovo Frančiško Petričevo in eden ji je storil eelo silo Velike Lašče, 3. aprila Mirno naselje Male Lašče je doživelo v torek gnusen roparski napad in zločin nad 8Gletno vdovo FrančiŠko Petričevo. Mala lesena koča, ki v nji prebiva, stoji nekaj sto metrov nad državno cesto pri Velikih Laščah. Frančiška Petrič je sirota. Sama mora živeti v svoji revščini. Imela je sina. ki ji je padel med svetovno vojna in po njem je dobivala malenkostno podporo. Starka je zelo vesele narave. Se pred dobrim mesecem je plesala na neki svatbi kakor mlado dekle. Moti jo samo to. da je močno naglušna. Kljub visoki starosti je Še dovolj pri močeh in sama si že več let pripravlja drva. 2e pred letom dni ji je nekdo ukradel nekaj denarja, ko je dobila skromno podporo po sinu. Vedno je pravila znancem, da se boji, da bi je kdo ne ubil. ker živi snma v svoji koči. V torek zvečer sta se splazila v njeno kočo dva roparja. Starka je bila že v posneli i. Eden je skočil na posteljo in ji po dolgem davljenju storil silo. V roki je drzni odprt nož in ji grozil, da i o zakolje, če bi klicala na pomoč. Uboga starka se je roparja otepala, on io je pa davil in obdelaval z rokami, da je vsa opraskana po obrazu. Drugi ropal* je ta čas vse razbrskal in premetal po koči, celo stenske podobe je pometal po tleh. Našel pa je samo 36 din, košček suhega mesa in 6 jajc, ki jih ie hranila starka za velikonočne praznike. Jajca sta roparja popila kar v koči. Ra len sta dobila še nekaj skidkorja. V koči sta se mudila dobro uro. Pred odhodom sta starki agrazila. da jo ustrelita, če bi priški za njima iz koče. Uboga žena je preživela vso noč v strahu, da bi se roparja ne vrnila in jo ubila. Roparskega napada se je tako prestrašila, da je vsa i/, sebe. Tiste noči sta roparja vlomila tudi v gostilno na po ji v Velikih Laščah, kjer sta ukradla 300 din. precej suhega mesa. ki bas. slanino, likerja in žganja. Ropot je prebudil go-stilničarko. ki je roparja prepodila Vsa okolica je pod vtisom gnusnei nad siromašno starko. Ljudstvo unn. da se bo orožnikom posrečilo diti in da bosta prejela zasluzeno k; Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 3. aprila: zaprto Torek. 4. agM*0a: zaprto. (Kraljeva proslava v operi) Sreda, 5. aprila: Prevara. Red Četrtek Proslava iS - letnice umetniškega udej- stvovanja člana ljubljanske drame g. Emila Kralja bo jutri ob 20. uri zvečer v opernem gkMariSeu. Emil Kralj je eden najboljših, najvidnejših članov naše drame, ki je v dvajsetih letih svojega dela na našem odru dal celo vrsto izredno posrečenih tipov, ki so bili vsi izdelani in podani do največje umetniške potankosti. Brez Emila Kralja si ne moremo misliti velikega porasta naše drame sploh. Za svojo jubilejno predstavo si je izbral Tolstega živega mrtveca----, v katerem bo igral znamenito vlogo Fedje. V ostalih vlogah bodo nastopili skoro vsi člani naše drame. Režiser: prof. šest. Predstava je izven abonmaja: ponovno poudarjamo, da je jutri zvečer v opernem gledališču. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 3. aprila: zaprto Torek, 4. aprila: Živi mrtvec. Proslava 25-letniee umetniškega delovanja Emila Kralja Si-eda, 5. aprila: štirje grobijani. Red Sreda Četrtek, 6. aprila: zaprto 0 Novo iz.virno opereto bomo dobiV. za praznike v naS repertoar. Naslov ji je :>Vse za šalo . besedilo je napisal Danilo Go-rinšek. glasbene točke pa vojaški kapelnik Jiranek. Pisatelju se je posrečilo, da obdrži v veselem razpoloženju glodalce od začetka do konca pi-edstave in dejanje prepletajo prikupne lahke melodije. V posa- meznih vlo-gah bodo nastopu[■ n ■ . ■ Barbčeva. Rakarjeva. Pan< idn, IV- ček. Bratina, Pianeeki Bimančii Sla« dovljev. Sekula in Starie. R4 sam. Premiera bo na velikonočno (§&c(etnica KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 3. aprili ka. Rihard. žarko DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Greh Kino l'nk>n: Župnikov tttlfev pot Kino Siojra: Otroški z-havn:'- iT Kn„ Kino Šiška: Vi vere Kino Muste: Indijski nagrobni s ponudnik in Ta m ara Koncert Akadcmiskogzi peva*t00i Bboia ob 20. v TJnionu Klub Primork obrni zbor ob 17. v damski sobi kavarne Emona Združenje trgovcev v Ljubljani zbor ob 20. v Trgovskem domu III. .javnu produkcija jjoj«*ioev državnega kouservatorija ob 18.15 v veliki fil-ha rm onični dvoran i DEŽURNE LEKARNE Danef: Mr. Leustek, Raaljeva cesta 1 Bahovee. Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar. Vič — Trža-Ska cesta. Z Jesenic — SvengalI, popularni moj^or okultnUi ved, nam sporočat, da mora zaradi ?1 nih zahtev iz raznih krajev B&vanlje, ki V9i hočejo videti njegove poizkuse, reducirati svoje nastope v nekaterih krajih To je razlog, da p?-ai" n:i Jeseniee šel jutri v torek ter bo v kinu Radio pri) HI še zvečer ob 20. eno samo predstavo z najizbrnnejšim sporedom. V jTel ' v bo nastanil v hotelu Novak, kjer bo na-kaj dni dajal grafološke izjave. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da \e naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, tast in svaU, gospod van s mate i občinski odbornik, trgovec, klobučar in posestnik na Mirni na Dolenjskem danes ob S* ari zjutraj -po kratki mukepolni bolezni v starosti 75 let, previden s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo dopoldne ob 11, na Mirni na pokopališče sv. Helene. MIRNA — LJUBLJANA — NOVO MESTO, dne 3. aprila 1939 IVANKA ŠMALC ~ trgovka v Ljubljani, MARIJA ŠMALC — trgovka na Mirni in ANGELA ŠMALC, hčere; IVAN ŠMALC — trgovec, Movo mesto, sin; IVA ŠMALC, roj. AGN1TSCH, snaha: JANEZ, 1KA, TONČEK, MARINKA, vnuku ■—t »SLOVENSKI NAROD«, X. aprila Stan S V NE VESTI — Vrednost Peske Krone v relaciji 7. dl-n^.-j 11*. Vre I :<.o:ic je os .oda v odrini z : » v. Vis:veno ncspreme nuna. Ljudem, ki d« . v jo denar :z Ce- šk o poslan prejšnje p \ l^ina .obračuna-krono ro starem tečaju, tako da zna-fcr. ucečnost K - približno 1.50 din. —i Zahteva, imrm ecTavuifcii. Zveaa hrva siđi ari' t h -m čeacev je imela včok.j v Za g" ebu vel ko zborovanje, ki mu o prisostvovalo nai 1CC0 članov. Hrvatski privatni nameđSi'iiil zahtevajo o-u:ni delavi i k in Sicer tako. da bi delali n. etrgema. Za trgr^ske nameščence pa zaa*)e*aj* Sante o. < * el xlajalci ne d-k:o ugoditi njihovim zahtevam, začno st~ • ličar 9t v s rodo zjutraj. Do 3ix-:e —c. . i »-njesui nova kolektivna pogodba. Iv /a književno po- srvčovanje^ Včeraj je bil v Zagiebu sestanek delejratr-v ^agri^ebake. beo?raj!9ke in ljubljanske ca p lit. .zaci je književnikov. Iz 1"".-.bi"jane so prisostvovali sestanku Franc K obla r. Fran Albrecht. Jože Pahor. Milena Mohorić in Brat ko Kreft. Sklenjeno je b'lo ustanoviti Zdruiemje avtorjev kralje-■\ jie Jugosluvi je ki bo imelo Dri centre _ v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Na. men združenja bo avtorsko pravno posre-- ovan je ter zaSo.ita in posp3ševanje in-terenov naših književnikov m znanstvenic delavcev. _ Stavka v tvornioi vagonov v Slavon. sKcm Kroti u. Delavci tovarno vagonov v Slavonskem Brotiu so v soboto ponoči ustavili (Jelo. Pred dobrim mesecem je sklenila tvornica z njimi kolektivno pogodbo, ki je pa po mnenju večine delavstvu v £kodo. Zato je zahtevalo delavstvo novo kolektivno pogc-ciho in ker je ni dobilo, se je odločilo za stavko. — Smrt uglednega obr' *fRj| in tr^ovcn. A" Mirrji je umrl v 76. letu starosti ugledni trgovec in posestnik Ivan šmalc. ki je ime! tudi klobučorrko «»brt. Bil je izredno pi i I j«W jen mod preb: bistvom in splošno znan po Dolenjskem. Svoje otroke je vzgo-jil "vzorno in po njem so podedovali pod-jeteast. Njegova hči Ivanka §malc ima trgovino v Ljubljani, drugn njegova hči Malija je pa tigovka v Mirni. Tudi sin Ivan je trgovec, in sicer v Novem mestu, hčer Angela je pa ostala doma na očetovem posestvu. Ivan fittiaftc je kot splošno spoštovan in artač&jen mož užival zaupanje oboanov, zato je bil tudi večkrat izvoljen v obrinski cvdbor. — Svojcem nase iskreno sožaije! — Slovenski večer v SOkols^em društvu ISeOgrad-matica. y soboto zvečer je priredilo sokolsko društvo Beograd-matica povodom 75!ctr>icc Ljubljanskega Sokola, ki se bo praznovala na Vidov dan, v veliki dvorani Sckolskega doma slovenski večer. Prireditvi je prisostvovalo mnogo beo_ grajskih Sokolov in njhovih prijateljem*. Xa sporedu je bilo med drugim predavnje dr, Breznika o Sloveniji kot deželi jezer, ciklam in planinskega cvetja. Za zaiklju-Ček je videlo občinstvo že film o pokrajinskem sokolskom zletu v Ljubljani 1933. — Izpiti za elektroinstalaterje. Zbornica za TOI v Ljubljani objavlja, da sprejema prijave k izpitu za elektroinstalaterje do 15. t. m. Kandidati naj vložijo svoje prijave no Združenju elektrotehničnih v T. ni. Izpiti se bodo vršili v maju in bo vsak kandidat, v kolikor bodo njegove lis+inc ustrezale zakonitim pogojem, obveščen o pripustitvi k izpitu s posebnim dopisani, v katerem bo naveden tudi točen termin izpita. — Uradne ure na ljubljanski glavni carinarnici. Zbornica za TOI v Ljubljani ipozarja interesente, da posluje ljubljan-ska glavna carinarnica od 1. t. m. dalje •poldne od 8. do 12. ure in popoldne od 15, do 18. ure. Ob sobotah trajajo uradne ure le od pol 8. do pol 14. ure. Sokoli! Posedajte in podpirajte Sokolski kino v Šiški! — Zagreb je konzumiraj kini četrt milijona ktr morskih rib. Kako ogromna je razJika v količini konzuma morskih rib med Zagrebom in Ljubljano, nam kažejo naslednje številke. Konzum morskih rib je znašal lani v Zagrebu 266.296 kg rib, medtem ko smo pojedli v Ljubljani sve-::;h rib 33.129 kg, suhih in konzerviranih pa 1S.915 kg. V Zagrebu konzum rib narašča od leta do leta, pri nas je pa zadnja ietn celo upadal, živimo v obmorski državi, konzumiramo pa mnogo manj morskih rib kakor države, ki uvažajo od nas ribe. Da Ljubljana konsumha tako malo morskih rib, je treba pripisovati predvsem velikim transportnim stroškom, ki so še tem večji, ker ni za prevoz posebej urejenih vagonov. Pi-ed leti je bilo v razpravi, da bi prevažali ribe s Sušaka v Ljubljano z letalom, do če-sar pa ni prišlo. Prevoz je precej drag tudi skozi Italijo (po cesti skozi Planino). Ribe so pa pri nas drage tudi zaradi visoke trošarine. — Vreme, vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno, toda brez bistvenih iz-prememb. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 21. v Zagrebu, Sara. jevu in Splitu IS. v Kumb^ru m Dubrovniku 17. v Ljubljani 16. na Rab« in Visu 12. v Mariboru 11.3. Davi je ka^al barometer v Ljubljani 757.3. temperatura je znašala 62. — Pozor pred sleparjem. Po deželi hodi okrog srednje star moški, precej visoke postave, ki prodaja podobe in kipce svetnikov iz mavca, zraven pa slepari, tako da oddaja v trgovinah stare 5kron-ske kovance za 50dinarske. Zadnje dni se je slepar mudil na Notranjskem, zlasti »Krog Cerknice, kjer je zagrešil več takih goljufij. — Za veliko noč se je oskrbel. Te dni Ponoči je nekdo vlomil v kaščo posestni-ce Marije Kosmač »v Mošeniku nad Za- i gorjem in odnesel dve veliki šunki, 8 kg svinjske masti. 7 klobas in še okrog 400 din. Kosmačeva je oškodovana za 600 din. — Pred zidanico so ga napadli. V bolnico so včeraj pripeljali vsega pretepenega in poškodovanega po obrazu ter životu posestnika Ignaca Ukovca iz Račjega sela nad Trebnjem. Ukovec se je včeraj mudil v zidanici, ki jo ima v svojem vinogradu, zunaj pa so ga pod večer nenadoma napadli fantje, ki jih orožniki zasledujejo. — Aretirani, ker so ftJrill vznemirljive vesti. Neki zlobneži so hoteli v Beogradu izkoristiti 1. april in izdati poseben list pod naslovom Narodni sporazum«. V njem so hoteli v obliki aprilskih šal objaviti vznemirljive vesti z, očividnim na- menom zanesti v javnost razburjenje in zbeganost. Njihov naklep je bil pa pravo-Čnsao preprečen, čim je list ilegalno izšel, je bil zaplenjen, krivci pa aretirani Proti njim se bo postopalo po zakonu. — Ponesrečenci. Na Celovški cesti sta trčila včeraj skupaj 141etni dijak Matija žvab. na kolesu in kovač Alojz Soba, na motornem kolesu. Padla sta in se precej pobila. Oba ponesrečenca so reševalci spravili v bolnico. — Z motornega kolesa je včeraj padel tudi posestnik Andrej Pe-terca z Viča in se poškodoval na glavi. —Delavec Tomaž Jakšič iz Fare pri Kočevju pa je padel s kolesa in se poškodoval na :oki ter po obrazu. — M»lo je manjkalo, da niso odnesli 7 milijo«©*', v b?«.^a.jno davčnega urada v Novem Sadii je bik> v setooto ponoči vlomljeno. Vlomilci so nsšli v eni blagajni 140 tisoč cin, vlomih so tudi v drugo blagajno, ki je pa bila prazna, v tej blag-ajni je rilo še v soboto 7 milijonov din. toda denar je davčna uprava k sreči odposlala po posti. Policija je tri osumljence aretl-t ala. — Zastrupljena družina. V hrvatski vasi Eroucka Tišina je bila v petek zastrupljena družina železniškega delavca Ivana Pavleruča. Zastrupljanju sta podlegla Pav-lenič in njegova žena Jagica. hči Marica pa je ostala slučajna živa, ker zvečer ni jedla zastrupljene jedi. Orožniki so are. L'rali S5 letnega Jaso Milakovića. očima pokojne Jagiee. Sta*i je tožil Pavleniča zaradi preužika in sodišče mu je prisodilo 200 o1 in mesečrao. S tem pa ni bil zadovoljen in zahteval je več. S Pavleničem se je neprestano prepiral in zato je pade' sum nanj. —Moč*n potres v Banf*luKi. V soboto zvečer so čutili v Ban jalu k i močan potres, ki pa ni napravil nobene šk^de. Po mostu je povzroči! samo pr niko. — »momor upokojenega Kapitan«. V Beogradu si je včeraj končal življenje ipokojeni kapitan Dragiša LjeS^evič. Ves <"an je ostal doma. kjer se je ->besil. Kaj ga je pognalo v smrt. ni znnno. ge-s'ov.nnumlhw rdgov eniatx umlhw Iz Ljubljane —lj Emil Kralj slavi v torek 251etni jubilej svojega umetniškega dela na deskah našega Narodnega gledališča. Četrt stoletja stoji v ospredju našega odra kot nosilec in oblikovalec človeških usod. Delo, ki ga je v tej doi opravil, ne samo kvantitativno temveč tudi kvalitativno, ga postavlja v vrsto naših največjih narodnih umetnikov. Slavnostna predstava ^2i-vi mrtveca, kateri igra jubilant naslovno vlogo Fedje Protasova bo v operi. Vstopnice so tudi tam v prodaji. —lj Važno za trafikante. Ker bodo trafikanti potrebovali ob praznikih več papirnatih vrečic za zavijanje cigaret, jim njihova organizacija sporoča, da si jih lahko pres-krbite pri Preskerju na Sv. Petra cesti od danes do vštevši 6. t. m. Zadnje dni pred prazniki bi jim podjetje težje razdeljevalo vrečice, ko bo živahnejši promet. —lj Lepa cvetna nedelja kakor že več let ne. Včerajšnja nedelja je bila cvetna v dvojnem pomenu besede, bila je v resnici pomladni praznik in piva nedelja v tej pomladi, ki so jo meščani izrabili tudi za daljše izlete. Toda dopoldne je bilo zelo živahno v mestu, ker so tudi meščani praznovali cvetno nedeljo po tradiciji. Ker je bilo lepo vreme, so šle v denar tudi vso btitarice. ki so se nazadnje precej podražile. —lj Otročke diplomirane in negovalke strokovne šole vabi ravnateljstvo na nujen nedeljo 23. t. m. ob 9. uri v šole. Na sporedu je stanovski red in nujna stanovska vprašanja. Absolventke zunaj banovine naj pošljejo pismena pooblastila eni izmed tovarišic. — lj Nocoj ob 20. koncert AI»z v Unto-nu! Udeležil se ga bo tudi zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije, pokroviteljice zbora. Prosimo zato. naj občinstvo zasede prostore točno ob določeni uri. — Vstopnic« so še na razpolago. — Blagajna posluje na univerzi danes samo do 17. ure; v Unionu bo odprta ob 19. — Program koncerta: B. Potočnik — A. Foerster: *Zvo-nikarjeva«; J. Fleišman — dr. P. Kozina: Tiha noč«; dr. Rihar: »Jamica«; G. Ri-har — dr. Pavel Kozina: »Veseli godec : K. Mašek: »Pri zibelU. »Mlatiči*; A. Haj-drich: »Pod oknam«, »Cerkvica«, »Hercegovska«; A. Nedved: »Kyrie« in »Gloria iz Maše II, »Popotnikova pesem«; Fr. s. Vilhar: :=>Ljubičica«. »Guslam«; D. Jenko: »Vabilo«. »Na moru*. ?Lipa«. —lj Udruženje juiroslovcnskih inicnjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane na ogled novogradnje palače banke Slavije. ki bo v sredo 5. t. m. ob pol 16. s sestankom pred stavbišč?m v Gajevi ulici. Pregled je namenjen zlasti kamenitim oblogam in nekaterim konstrukcijskim posebnostim. —lj Drevi ob 18.15 bodo nastopili v veliki filharmonični dvorani na III. javni produkciji naslednji gojenci: Zupančič Jože (rog). Zidarič Ksenija Stever*. Porazi favoritov v ligi Ljubljana je zasluženo izgubila nasproti Gradjanskensu iz Skoplja — Državna prvenstvo v cross-countryju si je priborila Concordia pred Ilirijo Ljubljana. ?,. aprila Samo še 4 kola in ligaškega tekmovanja bo konec. Udeleženci hočejo še tik pred sklepom po možnosti zboljšati svoje položaje. Včera "nje 18. kolo je nekaterim temeljito zmešalo račune. Favoriti na papirju so z izjemo zagrebških *purg:arjevv Od stopili nasprotnikom obe točki, kar je seveda močno \-plivalo na prvenstveno lestvico, ki je od 5. mesta dalje doživela znatno spremembo. Moštvo Ljubljane še zdaj ni ustaljeno. Venomer niha med dobro in slabo formo in človek nikdar ne ve. kako bo zaigrralo. Včeraj se je splošno pričakovalo, da bo moral gost iz Skopija pustiti v Ljubljani obe točki, toda domači so spet enkrat odpovedali na vsej črti. Nudili so zelo slabo i£io in 90 bili na koncu lahko zadovoljni, da so zgubili bitko s samo enim golom razlike. Gradjanski se je od vsega začetka pokazal za tehnično prav dobro moštvo in ie zaradi neprimerno boljše skupne igre Skoraj vseh 90 minut prevladoval. Z izvrstnimi potezami je postregel napadalni kvintet, v katerem je bil duša Bogojevič. izreden tehničar in talent, kakor jih je le malo. Ta del enajstorice je bil za razred boljši od domače formacije. Tudi v krilski vrsti so imeli gosti izraxito premoč. Bili so enako dobri v obrambi in napadu, imeli pa so tudi nasprotnika, ki jih ni dosti oviral. Tema dvema vrstama se je pri-daruž&a še sig~urna obramba, ki je brez težave onemogočila Ljubljančanom uspehe. V prvi polovici je bil Gradjanski stalno v premoči, vendar je dosegel prvi uspeh Šele v 33. minuti. Oorlak je streljal iz precejšnje daljave, ljubljanski vratar je nesrečno posredoval in se je žoga od njegove roke odbila v lastno mrežo. Po odmoru so skušali gostje držati rezultat, zaradi česar so domaČi prišli bolj do veljave. Njihove akcije pa niso mogle uspeti, ker so bile preveč brezglave. Gradjanski je po Cvet-koviču povišal na 2:0. nekaj minut pred koncem pa je Trtko iz prostega strela postavil končni izid 2:1. V Beogradu sta. bila premagana oba favorita. Bask je naletel v Jedinstvu na izredno razigranega nasprotnika, ki je že do odmora vodil 3 : 1. končni rezultat pa je bil 4 : 1 za Jedinstvo. V naslednji igri je BSK po krivdi napadalne vrste zgubil nasproti Jugoslaviji z 1 : 2. Do pred gola je šlo vse dobro, tu pa. ko je bilo treba postaviti piko na i. so napadalci odpovedali. Pri Jugoslaviji je bilo baš nasprotno. V polju ni bilo dosti videti, pred golom pa se je mladi napad pokazal izredno učinkovit in je izkoristil sleiierno priliko, ki se mu je nudila. Kljub terenski premoči je moral BSK prepustiti obe točki Jugoslaviji. Zagrebški Gradjanski je v Zemunu razočaral. Igral je tako slabo, da so bili o njegovi prvorazrednosti vsi v dvomu. K sreči f' so b:U Zemunčani še slabši in tako so Zagrebčani zmagali celo s 3 : 0. V Varaždinu je domača Slavija opustila poslednjo ugodno priliko, da se reši izpada iz lige. Njen soimenjak iz Sarajeva pa je bil slab dobavitelj točk in je zasluženo zmagal s 3 : 1. Sarajevčani so bili ziaju po odmoru odlični. V Zagiebu je vladalo za srečanje med Haškom in Hajdukom veliko zanimanje in je tekmi prisostvovalo 10.000 gledalcev. Moštvi sta bili izenačeni, v odločilnih tre-notkih pa so bili gosti spretnejši in so zmagali z 2 : 1. Stanje prvenstva je zdaj naalednje: BSK 29 točk. Gradjanski Z. 26. Hajduk 24, Jugoslavija 23. Hašk 20. Jedinstvo 18. Slavija S. 17. Bask 16, Gradjanski S. 12, Ljubljana 12. Slavija V. 10, Zemun 9. Včeraj so so začele finalne tekme prvega podSiiveznega razreda, železničar je v Kranju zasluženo zmagal S : 2. Domačim se je tik pred koncem nudila prilika da z enajstercem izenačijo, a so priliko zamudili. V Mariboru je Hermes podlegel Mariboru 0 : 2. Mariborčani »o imeli dovolj prilik za višji rezultat. V Celju sta si Atlet ik in Bratstvo z 2:2 razdelila točki. ČŠK je doma sigurno premagal Celje 3 : 0. V Zagrebu je bilo državno prvenstvo v eross-countrvju. Razen Krevsa so nastopili naši najboljši tekmovalci. Na 10 km ( ?) dolgi progi je nastopilo 30 tekačev. Zmagal je sigurno Kotnik (Ooncordla) 100 m pre 1 Bručanom (Ilirija), ki je bil 50 m pred Sindelarjem (C). Vrstni red posameznikov je bil naslednji: 1. Kotnik (C?) 32:05.6. 2. Biučan (I) 32:20.6. 3. Sindelar (C) 32:37. 4. F. Krajcar (C) 32:42.6. 5. Kvas 33.05, 6. Glonar (I). Po moštvih je tudi zmagala Concordia z 32 točkami s prvim, tretjim, četrtim, sedmim, osmim in devetim mestom, druga je bila Ilirija s 46 točkami (2. m. 5.. 6., 10. Benedičič, 11 Starman 12. Kerštajn). V Jalovčevem kuloar ju je bilo včeraj prvenstvo T>ZSP v veleslalomu. Na 2 km ■olgi progi z višinsko razliko skoraj 10O<> m je premočno zmagal Mulej (Ilirija) v 2:52.8 pred klubskima tovarišema Kraljem 3:20 in Žerjavom 3:37.4. Iz Kranja Gorenjci nosite Hlnko-klobuke! HAL! OGLASI •eseda oU pai da vel* p. .^ t * 1 Kfattltfcl tzjave beseda L>uj davek posebej. \a pismene odgovore glede mailo oglasov Je treba priiožiu znamko — dopustov ta male oglase oe priznamo POUK Baacia 50 par. davek postbej Nftjmaajal znesek b Din st*c5spi££i pmm večerni tečaji, oddelki od JL-7. do 8 In od do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. — Novi tečaji se bodo [>i ičeli 3. sprita 19S9 Najnižja šolnina. Moderna in največja sti ojepisnica s 40 pihalnimi sttoji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Chi istofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska 15. tel. št. 48-43. 1045 RAzno Rej»eda 50 par davek oosebej Namianjši znesek 8 Din OGLAŠUJTE male oglase ,S!ovenski Narod44! tl«*si'\l\o ZIMO .\AII.LP*A OBLAČILA iosehno urnike obleke, trenč-Koti. krasno perilo Itd si nabavite najboljše in najceneje pri Hi h s h K, LfMtMJant Sv Petm ceata 14 S\eže najfinejše aorveakc ribfe olje iz lekarne dr. G P1CCOL1JA v Ljubljani se priporoča bledim lx Blabotntm osebam MOI»EIL\o IN KVALITETNO POHIŠTVO Kuhinje, spalnice, jedilnice in j drugo zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spal- ! niče in jedilnice, orehov les, Že j od Din 1.500 —. Sprejemajo se | naročila po lastnih in danih načrtih »Oprava«. Celovška c. 50. 6. T. 35 TRAJNE KODRE izvršuje z najmodernejšimi aparati po zmerni ceni z garancijo Holy Josip, dipl. brivec in frizer za dame. Brežice Narodni dom. podr. Rogaška Slatina. 1138 tENA Marija Berglez, roj. Avsenik, naj pride v 24 urah za vedno nazaj v družino. — Drugače nima nobene podpore od moža. — Anton J.Br^tez. 1133 PRODAH Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din gospoiiinje: Za medene potice je edino le pristni ajdov med najboljši. — Dobite ga v »MEDAK.M«. — Liubllana. židovska ul. 6. 24.T. ARO" PKOUAJAd, HLt'LJfcs OGLAŠUJ V MALI OtiUSMh »SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDATEK OOLOMITNI PESEK za posipanje dvorišč, vrtov, tenis- in balin-prostorov vam dobavi najceneje K. Vodnik, Podutik 25. Naročila sprejema tudi Jeklo«, Stari trg 11, tel. 28-45. 1105 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din enonadstropno trgovsko hišo skoraj novo, z lepim lokalom, zaradi selitve prodam. Ponudoe na upravo pod zndčko *DobTO vpeljana«. 1002 STAVBISČA V VIZMAKJIH vodovod, elektrika, poljubna izmera. blizu kolodvora St. Vld-Vižmarje, na obroke in hranilne knjižice naprodaj. Poizve se: Zaje, Vižmarje 78. 1112 KUPIM MOTORNO KOLO malo voženo 200 do 250 ceni. novejše tipe kupim. Pepi Land stetter. Domžale, Bistriška 11. 1129 državne loterije prodaja MENJALNICA REICHER & TURK Prešernova NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI | premof o rez prahu * ^ KOKS. SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 6 — ielefon 29-68 24. L. INDUSTRIJSKO PODJETJE živilske stroke s stanovanjsko hišo, dober donos, prodam radi starosti za ugodno ceno. Skupno z obratnim kapitalom potrebno din 450.000. Ena tretjina lahko ostane. Dopise na podružnico >Jutra< Maribor pod >Jako ugodno«. 1111 SLADKEGA SENA večjo množino okrog vagon in pol I. prodam pri Ivani Kutnik, posestnici v Slov. Bistrici. 1127 MREŽE za postelje najceneje pri An* dlovic, zaloga pohištva, Ko-menskega ul. 34. 1131 GOSPODINJE! Vae kar potrebujete za velikonočne dobrote dobite v novi trgovini in mlekarni. Kristina Krnc na Brdu. U30 Predno obesite oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Poseben oddelek za linolej, zavese i. t. d. Skrušenega srca naznanjamo pretužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi po dolgi mučni bolezni, previđeno s tolažili sv. vere, na cvetno nedeljo našo nadvse ljubljeno soprogo, zlato mamico, staro mamica, sestro, teto, svakinjo in taščo, gospo Marijo Gorenc roj. soprogo žel. uradnika v pokoja Pogreb naše nenadomestljive pokojnice bo v torek, dne 4. aprila ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti št. 9, na mrtvaško njivo k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 2. aprila 1939. JOŽE GORENC, soprog; PEPCA, por. SLAPŠAK, LOJZE, ERNTJ4KA otroci; ERNEST KRAMAR SIC, brat; VINKO SLAPsAK, zet; SLAVCI, roj. BARLS, ter ostali sorodnllrJL Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 3. aprila 1939. Stev. 76 Svetovni rekord nemškega letala Kapitan Dieterle je dosegel z lovskim letalom hitrost 746 km na uro Francesoo Agello Nemško lovsko letalo. Izdelano v Hein-kelovih delavnicah, je doseglo v petek absoluten hitrostni rekord za eNmčijo. Nem-aki kapitan Hans Dieterle je preletel pred- pisano progo nad Oranienburgom in. dosegel presenetljivo hitrost 746.66 km na uro. S tem je prekosil svetovni rekord, ki ga je imel od oktobra 1934 italijanski letalec Francesco Agello s 709.909 km na uro. Nemški letalec Dieterle je torej prekosil italijanski rekod za okroglo 37 km. Nemško letalo je enosedežno in ima motor Mercedes Benz značke DB 601 s 1156 HP. Kancelar Hitler je brzojavno čestital j prof. Heinkelu. letalskemu kapitanu Die- ! terlu in generalnemu ravnatelju tvornic ! Daimler Benz Kisslerju k temu velikemu uspehu. Maršal Goring jim je brzojavno čestital in izrazil svoje priznanje. Po rekordnem poletu je imenova pilota letala Dieterla za letalskega kapitana. Državni tajnik general Milch je podal v petek opoldne novinarjem izjavo o presenetljivem uspehu nemškega letalstva. Letalec Dieterle, star 24 let, je dosegel rekord, ki velja za najpomembnejši rekord vobče. Hitrostni rekord na 3 km. združen prej s Scneiderjevim pokalom, so ime.i najprej Angleži, potem je pa dosegel Italijan Agello leta 1934 nad Gardskim jezerom na hidroavionu hitrost 709 km na uro. Doslej so rabili za hitrostne poleLe samo hidro- avione. Prvič ye zdaj dosežen hitrostni rekord nad 3 km z avionom. Zmagovito letalo je lovsko letalo iz Heinkelovih delavnic rn sicer izpoponjeni tip letala, s katerim je dosegel general Udet lani na progi nad 100 km povprečno hitrost 643 km. Letalec Die.erle je moral v svojem rekordu leteti izpod 75 m in niti na ovinkih se m smel dvigniti nad 400 m To je čisto v pogledu poleta velik uspeh, kajti o pravi višini m emeri odločajo samo odlomki sekunde. Nemški rekord je vzbudi, pozornost po vsem >vetu General Milch je dejal, da mora biti Nemčija pripravljena, da bo ta rekord tudi branila. Jamstvo za to je visoka raven nemških konstrukte rje v in pilotov. Treba je naglasiti, da je bil rekord dosežen na normalnem enomotornem lovskem letalu, ne pa na posebnem tekmovalnem tipu, ki ni za praktično porabo. Z Dieterlovim uspehom sta bila istočasno potolčcna dva rekorda in sicer rekord Italijana Agel a in obenem mednarodni hitrostni rekord za avione, k-» ga je imel doslej dr. \Vurster. On je desegel hitrost 610.950 km. Dieterle je postal najhitrejši mož na svetu. Dosegel je hitrost 207 m v sekundi. Likovni umetniki so zborovali Niko Pirnat novi predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov V soboto popoldne in pozno v večer so v Siamičevi restavraciji zborovali člani Društva slovenskih likovnih umetnikov Zborovanje, ki je bilo tu in tam zelo živahno in se ga je udeležilo izredno lepo število članov in članic, je vodil dolgoletni zaslužni predsednik mojster Ivan Vavpotič. Poleg običajnih poročil je bila na dnevnem redu tudi debata in sprejetje osnutka novih društvenih pravil, ki imajo namen približati društvo sindikalni organizaciji Kakor so pokazala poročila odbornikov, so umetniki naletevali v svojem poslovanju na zunaj na tolike težave, da jih po pravici morejo napraviti pesimiste, kajti naša javnost, ki bi bila poklicana skrbeti za interese tvorcev svoje umetnosti, se za njih stanovska vprašanja vse premalo odločilno zanima. Odborniki so ob pomoči vsega članstva sicer opravili toliko obsežnega dela, da bi ga več skoraj ne mogli, rezultat pa v primeri s tolikšnim trudom vsekakor ni bil zadovoljiv. Predsednik Vavpotič je podrobno porečal, v katerih smereh so tekle glavne društvene akcije, ki so vse imele za cilj izboljšanje interesov delujočih umetnikov, ki ne uživajo dovoljne in upravičene pozornosti ne s strani javnosti in ne s strani obla-stev. dasi jim potrpežljive in neumorne dejavnosti ne zmanjkuje niti v najtežjih razmerah. S toplo zahvalo vsem najpri-zadevnejšim odbornikom je predsednik naglasil. da je odbor storil vse korake v svrho realizacije zastavljenih načrtov. Ce ta načrti niso bili realizirani, ne gre krivda odbornikom in članom, ki so požrtvovalno delovali v skupne koristi vseh. temveč tiči krivda pri tistih, ki radi razumevajo in tudi obljubljajo, svojih obljub pa ne izpolnjujejo. S svojimi spomenicami in z dokazi podprtimi prošnjami so delegati romali celo v Beograd na merodaj-na mesta, bodrili so svoje tovariše iz Beograda in Zagreba k skupnemu, složnemu nastoou za boljše razmere in bodočnost nezaščitenih likovnih ustvarial-cev, pa so domov prihajali sicer s polnimi bisa?nmi širokih obljub, ki pa nikdar niso bile izpolnjene. Tako so še vedno odprta praktična rešitev7 vprašania otvoritve umetniške akademije v Ljubljani, nadalje predlo? za uredbo, po kateri bi se moralo pri graditvah reprezentativnih privatnih, državnih in samoupravnih poslopij potrošiti vsaj 50/o gradbene vsote za umetniško okrasitev graienih poslopij in končno vprašnnie odobritve železniških in pomorskih popustov. EnoVten trud za rešitev omenjenih, med važnimi naj važne i š?h vnrašanj. je bil popolnoma zaman. Nekoliko več usneha so imeli umetniki pri svojih akciiah. omejenih le na našo banovino. Tu so skoro vedno uspeli. Kot najvažnei^i u s neb pa moralo za lanskoletno prizadevanje šteti vsekakor uspelo akciio po vsei Sloveniji za zbiranje prisnevkov za bolmški sklad. Ta akriia ie toliko u snel a. da je društvu z zbranimi skromnimi tisočaki trenutno možno nuditi svojim onemoglim in drugače prizadetim članom vsaj najnujnejšo pomoč v stiski. V tem smislu se zbo-rovalci iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem iz vseh slojev širom Slovenije. Posebno zahvalo pa se čutijo dolžne izreči svojemu najzvestejšemu podporniku, upravniku Narodne galerije in svojemu častnemu članu g. Ivanu Zormanu, ki jim je vselej z vsemi možnimi sredstvi stal zvesto ob strani. Na kraju svojega obsežnega poročila se je predsednik Vavpotič toplo zahvalil vsem, ki so kakorkoli, z gmotno podporo ali z marljivim delom zastavili svoje sile za prospeh društva likovnih umetni-novno izvolitev, češ naj preide na mlajša svojih sodelavcev in odločno odklonil ponovno izvolitev, češ naj pride na mlajša ramena častna predsedniška funkcija, ki jo je on od ustanovitve društva dalje v najtežjih trenutkih društvenega razvoja in napredovanja po vseh svojih najboljših močeh izpolnjeval. Dasi bi si bili člani še želeli njegove preizkušene roke na društvenem krmilu, so se morali ob predsednikovi odločnosti neradi vdati. Sledilo je poročilo tajnika prof. Mirka Subica, ki je mogel kljub pesimistični vse bini ostalih poročil poudariti, da se njih stanovska organizacija kljub neprilikam in zunanjim težkočam korak za korakom, toda odločno vedno bolj uveljavlja v naši javnosti. Cut povezanosti, ki vlada med Članstvom in zavest, da so vsi člani drug drugemu potrebni, volja do dela in do pripadnosti k skupni stanovski organizaciji prihaja v vrstah likovnih umetnikov vse bolj do izraza in daje upanje, da bodo z vztrajnim in tovariškim naporom zgradili organizacijo, ki bo vselej in povsod nastopala v zaščito svojega članstva in mu bo zmožna priboriti boljšo bodočnost. Nato je blagajnik prof. Saša Santel poročal o zadovoljivem stanju društvene blagajne in končno še o osnutku novega društvenega statuta, ki sta ga izdelala on in prof. Bogo Pregelj. 2e na lanskem vsedržavnem kongresu likovnih umetnikov, ki se je vršil v Ljubljani, je bila izražena želja, da bi se društva likovnih umetnikov približala vzorcu sindikalnih organizacij. Dosedanja pravila so se v praksi izkazala za dokaj neugodna in so v nekaterih bitnih vprašanjih povzročala marsikatera nezaželiena nesoglasja. Zbo-rovalci so bili soglasno mnenja, naj bi društva likovnih umetnikov ne bila kaka društva absolventov likovnih šol. temveč društva aktivnih umetnikov7, ki bogatijo naše umetniške zaklade. V smislu na sobotnem občnem zboru sprejetega osnutka novih statutov bodo mogli postati redni člani ljubljanskega društva likovnih umetnikov vsi absolventi umetniških akademij ali enakovrednih umetniških šol, poleg tega pa še vsi tisti, ki teh pogojev sicer ne izpolninjejo. pa jih za sprejem v članstvo predlaga poseben umetniški svet in na njegov predlog sprejme odbor. Na kraju zborovanja so bile volitve. Z veliko večino je bil med ožjimi volitvami od dveh kandidatov, Frana Tratnika in Nikolaja Pirnata, izvoljen slednji, ki je svojo funkcijo takoj prevzel in se v toplih besedah najprej zahvalil bivšemu zaslužnemu predsedniku Vavpotiču in v kratkih besedah naglašal njegovo neutrudno delovanje za skupne interese. V naslednjih volitvah so bili izvoljeni za odbornike Gojmir Anton Kos, Mirko Šubic, Kregar, "Boris Kalin, Saša Santel, Pregelj, Remčeva, Omerza in Zoran Mušič za Maribor, za preglednike Ivan Vavpotič in Nande Vidmar, za člane umetniškega sveta pa Gojmir Anton Kos, Boris Kalin, Kregar, Putrih in Sede j. Iz Kranja Propad hmeljarstva? Ruski strokovni kmetijski list »Kolhoz-nik«, ki izhaja v Gorkem (bivšem Nižnjem Novgorodu) prinaša daljšo razpravo slovitega Mičurinovega učenca Tihova, ki je vzbudila silno vznemirjenje med hmeljarji vsega sveta. Saj pa tudi ni čudno, ko trdi in s slikami dokazuje Tihov, da se mu je posrečilo po dolgoletnih prizadevanjih oploditi pivovarski ječmen sorte ^Cervonec« z lupulinom (hmelj evim prahom) in tako združiti v ječmenu obe glavni sirovini za varjenje piva. ječmen in hmelj. Priloženo izpričevalo Vsesojuznega kvasovaritemega instituta v Moskvi pravi da je pivo iz hmelječma, kakor ■>e krstil Tihov svojo rastlino, okusnejše od navadnega in da drži ko smetana gosto peno celih deset minut. Kakor je na prvi pogled vsa zadeva neverjetna, se bodo morali hmeljarji že sprijazniti s to novotarijo. Za naše hmeljarje posebej pa ostane tolažba, da je Gorkjj daleč in bodo pridelali še mnogo hmelja, preden pride v naše kraje ta nesrečni hmelj ečem. — Skupno združenje obrtnikov pripravlja izlet v Benetke in Milan na veliko obrtno razstavo v času med 24. in 28. aprilom. Potovali bi z Goričanovim avtobusom po zelo ugodnih cenah. Ker 9e bo potovanje vršilo le v slučaju, da se bo javilo zadostno število interesentov, prosi združenje, da pohitite s prijavami. RAZLIKA Neki mladenič se je obrnil nekoč na slavnega fizika in satirika Lichtentoerga z vprašanjem: Ali bi mi mogli povedati, kakšna je razlika med časom in večnostjo. _ Razlika je ta, je odgovoril Lachten- beng, da bi bilo treba mnogo časa, da bi vam to pojasnil in da bi bila potrebna cela večnost, da bi vi to razumeli. Predavanje o dvojni morali Zaključek sezone delavskih prosvetnih večerov „Vzajemnosti" in „ Zarje" Ljubljana, 3. aprila V soboto je bila zaključena sezona delavskih prosvetnih večerov, ki jih prirejata že več let društvi ^Vzajemnost« in ^Zarja« in ki so med našim delavstvom zelo priljubljeni. Sobotna prireditev je imela bogat in pester program kakor navadno ti delavski prosvetni večeri. Na sporedu je bila dramatska točka, drugo dejanje drame »Potopljeni svete, delo mladega nadarjenega dramatika Stanka Cajnkarja. sprejeto ugodno tudi v gledališču, dalje dramska slika «Zagovor», delo T. Seliškarja, številne glasbene točke (igrala je godba Zarje in njen mandoLnski orkester) in peemi. ki jih je pel moški zbor »Delavskega pevskega društva Cankar«. Posebej je pa treba spregovoriti o predavanju publi-cistke Angele Vode tove. Prireditev je dosegla v splošnem lep uspeh. Vsi sodelujoči so se pripravili za nastop zelo skrbno s posebno požrtvovalnostjo in med njimi je tudi mnogo talentov. Priznanje zaslužijo zlasti igralci Isop, Obersnel in Pimatova, upravičeno pa bude pozornost tudi pevci, ki so sami delavci, a pojo z lepim uspehom celo težje skladbe. Predavanje o dvojni morali je najbrž dandanes preveč aktualno. Zato je tudi težko zagovarjati moralo, ki bi naj veljala za vse, ne glede na socialne in spolne razlike. Predavateljica je navedla celo vrsto primerov dvojne morale iz življenja. Pokazala je, da imajo eni in isti grehi različna imena, gle Je na to, kdo greši; v rabi je dvojna mera. Kar nekaterim gledajo skozi prste, obsojajo pri drugih kot najgrša dejanja, kar je dovoljeno Petru, ni Pavlu; kar sme mož, je prepovedano ženi. Socialno šibkejši so v življenju skoraj neprestano žrtve dvojne morale. Predavateljica je zlasti obsojala »moralo:, ki sloni na načelu, da namen posvečuje sredstva, češ da bi sicer v življenju ne bil nihče varen pred največjimi krivicami, če bi se ravnali po njem. saj bi vsak zagovarjal slaba dejanja z dobrim namenom. Dvojna morala, takšna v besedi, a drugačna v dejanju, ne more nikdar vplivati vzgojno, temveč lahko samo demoralizira, česar bi se morali prav do- bro zavedati zlasti vzgojitelji, roditelji pa tudi politiki. Kako bi bilo na svetu, če bi ne bila v življenju skoraj povsod v rabi dvojna mera! 2e v šoli se moramo spoznati z njo. Pogosto merijo uspehe revnih učencev, otrok neuglednih staršev, z drugim merilom kakor uspehe otrok bogatih roditeljev. To je pa šele začetek. Dvojna mera je v rabi v službah (protekcija), enako delo ni enako plačano če so pri njem zaposleni moški in ženske, kakor če so sami moški itd., dvojna mera je pa v rabi še marsikje v življenju, tako da n. pr. tat iz nižjih plasti nikdar niti ne zasluži učenega imena kleptoman. Dvojna morala se kaže pogosto tudi v kvalifikaciji dejanj ženske in moškega, že od njega dni je veljal za mnogo večji greh, če se je pregrešila zoper zakonsko zvestobo žena kakor moški. Kar je bilo pri možu samo po sebi umevnega, je veljalo za ženo največji greh. Kaznovanje nezvestobe pri ženi je pri preprostejših narodih silno kruto. Tako so n. pr. v Srbiji in Crni gori ženam rezali nosove in mšesa. Možu se pa ni zgodilo nikdar nič, najsi je počel, kar je hotel. Prav tako velja dvojna mera za nezakonsko mater in nezakonskega očeta. Nezakonski oče je nekakšen junak, nezakonska mati pa največja grešnica. Nezakonska mati nosi vse posledice greha, zaznamovana je pred družbo in večkrat mora tudi sama rediti otroka. V nekaterih državah, odnosno pokrajinah (tudi v grbi ji) je celo prepovedano iskati nezakonskega očeta ... — Najžalostnejši primer dvojne morale je pa prostitucija, ženska, ki prodaja ljubezen, je prostitutka po veljavni definiciji, moški pa, ki išče takšno ljubezen, nič ne utrpi na svoji časti. Dvojna morala je tudi v tem, da so revna dekleta pogosto razglašena kot ničvrednice, medtem ko «dame uživajo sloves, da imajo >sex appeal«. Poglavje o dvojni morali, ki ga je načela pogumna predavateljica, je zelo kočljivo, kajti dvojna morala ima ostre zobe in marsikomu se maščuje, če si upa pljuniti na njo Boj proti dvojni morali je v zvezi z bojem proti krivicam, ki jih je toliko na svetu. Konzul ing. S. Minovsky nas zapušča Težko nam je slovo od tega resničnega našega prijatelja, plemenitega moža globoke umske in srčne kulture Ljubljana. 3. aprila Tri leta je bil med nami in pridobil si je nešteto iskrenih prijateljem med vsemi sloji prebivalstva. Že to pove dovoli. Zdaj nas zapušča; poslavljamo se od resničnega prijatelja našega naroda, plemenitega moža globoke umske in srčne kulture in pravega demokrata značilnega češkega kova. Čar njegove osebnosti in njegovo plo dovito delo med nami ne le za koristi države, ki jo je zastopal, temveč tudi našega naroda, sta zapustila tako globok vtis, da nam je slovo v resnici težko. Konzul ing. Stanislav Minovsky ni bil tisti tip uradnika, ki se posveča le izpolnjevanju svojih uradnih dolžnosti ter je hla- den, brez razumevanja do vsega drugega okrog sebe. Konzul Minovsky je kazal tudi izredno zanimanje za naše kulturno življenje. Srečavali smo ga na neštetih prireditvah. Čim je prišel med nas, se je povsem vživel v naše razmere, postal je naš. čutil je z nami. Bil je eden izmed tistih Čehov, ki so po svoji demokratičnosti, širokem obzorju in delu med nami budili ljubezen do njihove domovine in smisel za vse, kar nas veže z njimi kot narod. Njegovo delo za realno vzajemnost med nami in Čehi je bilo izredno uspešno. V zadnjih letih se je zanimanje za slo\'anske brate na severu med nami tako poglobilo in razširilo med vsemi plastmi našega naroda, da bo ostalo živo, najsi se zgodi kai-koli. V zadnjih treh letih je bilo pri nas toliko lepih kulturnih manifestacij, ki so bile najboljši dokaz, kako živo ter resnično /e vse, kar nas druži s Čehi, da ne bodo mogle nikdar izgubiti svojega pomena. Za\>e-damo se, kako velik delež zaslug pripada konzulu Minovskemu za vse to, od naj-skromnejših prireditev, predavanj, proslav, pa do velike razsta\'e češke knjige v Ljubljani. Trajno pa bo živelo ime konzula Mi-novskega med nami kot ustanovitelja Ma-sarykove knjižnice v Ljubljani, kajti po njegoin zaslugi so ustanove in založbe prepustile knjige, ki so bile na razstavi, mestni občini ljubljanski. Slovesna otvoritev knjižnice bo jeseni in želimo, da bi se je konzul Minovskv udeležil. Upamo, da na* ne zapušča za vedno ter da nam bo ostat še naklonjen. Za vset kar je storil za nos, se mu v imenu slovenske javnosti ob tej priliki iskreno zahvaljujemo in ga zagotavljamo, da mu bomo vedno hvaležni. Kmalu zopet na svidenjel VE BDI Toda Verdi, ves prevzet ljubezni do mladega dekleta, objemajoč jo in v ognju mladeniške strasti vrže proč svoj klobuk in vzklikne: — Ne, nočem na pot! Nočeva se več ločiti. .. Jaz ostanem. .. Vsa srečna, da sliši te besede, je dekle vendar počasi ugašala sveče. — Ne, dragi, ti moraš na pot. Vidiš, tu ugašajoče sveče se prižigajo v nekem drugem mestu, daleč nekje, da postanejo tvoja slava ... O tem ni govora ... Pojdi, dragi... Njen glas je bil topel, mehak, poln nežnosti. Verdi je to čutil in prepustil se je nji, naj ga vodi... — Torej kaj zdaj? — se je začul znova oster glas kočij aža, ki je razbijal po vratih, kričeč: — Ali krenemo na pot ali ne? Tristo vragov, to je res prava poplava, toda če smo se že pripravili, je treba na pot. Mlada sta se objela. V dihu, ki je zamrl v njunem objemu, sta čutila, da pripadata drug drugemu. — Zbogom! je zaklical Verdi... In ozrl se je na mater, ki si je brisala solze. In ozrl se je še na svojo drago, ki ni mogla premagati bolesti. — Sicer pa ... Ne grem. Ostanem tu in pomagal bom očetu v trgovini... _ Kaj pa brbljaš? Menda se ti je zmešalo. Se eno besedo, pa te odnesem v kočijo... Hajdi, pobeli se... je dejal očka Verdi ostro svojemu sinu. Verdi je ubogal. Spodaj pri vratih je stal Barez- zi. — Hvala vam, dragi očka Barezzi. Povejte vsem Bussetancem, da se ne vrnem, dokler ne bodo ponosni name. 2e je hotel stopiti h kočiji, ko se je naenkrat pojavil pred njim ves zasopel mojster Provesi. On je bil orglar cerkve v Roncoli. — Hvala vam za vse... Bog me navdahni, kakor je storil to, ko sva sama svirala tudi za orgijami v naši cerkvici... Stari duhovnik je prekrižal mladeniča, ki je poljubil orglarju roko, potem se je pa hi^ro do vzpel v kočijo. Kočijaž je počil z bičem in konja, kakor da sta že čakala, da bi mogla čim prej kreniti po blatni cesti na dolgo pot, sta potegnila . . . Verdijeva mati in njegova nevesta sta se vrnili v hišo solznih oči. A stari očka Verdi, kakor da mu srce nič ne krvavi, se je vseknil v svoj veliki rdeči robec in se vrnil v trgovino. — Eh, zdaj, dragi moji, ko je sin odšel v šolo, pa kar sem z denarjem. Zdaj ne dajem več na kredit, niti zastonj... V. Težko je bilo Verdijevi materi. Svojega sina si sploh ni mogla misliti tako daleč od sebe. Razmišljala je, kako težko mu mora biti samemu v velikem mestu kakor je Milan. Oživljali so pred njenimi očmi spomini na dragega sina. Videla ga je od prvih koračajev, potem pa, kako je jel hoditi v šolo in — evo zdaj, ko ji je kot najdražja Kar se je razlegel na malem trgu pred cerkvijo glas fantiče v: — Vojaki prihajajo! Bežite! Vojaki! . .. Prestrašene žene so pograbile otroke in zbežale v cerkev. Mali trg se je hitro izpraznil. Vojaki na penastih konjih, večinoma dobre volje po zaužitem vinu, so razbili cerkvena vrata . . . Zapodili so otroke od mater, sami so pa jeli objemati krčevito braneče se žene. Iskali so ženska usta, da bi jih do sitega poljubljali. — Eh, zahvalite se nebu, da so nam možje na polju . . . Dobili bi svoje ... je zaklicala neka žena, izvijajoč se razuzdano razkoračenemu vojaku iz objema. 2ena se je borila z vojakom, izvila se mu je iz objema in ga podrla. V drugem kotu je stala vsa prestrašena Verdijeva mati, držeč v naročju komaj štiri leta starega sinčka. Po cerkvi se je razlegal krik in vik, pijani vojaki so bili navalili na žene, a Verdijeva mati se je počasi plazila k vrvi, da bi zamajala zvon. Mali Verdi ji je pomagal vleči za vrv. — Evo, to je bila prva glasba, ki jo je slišal in to je bil njegov prvi klic, ko je moj mali Giusep-pe klical svojega očeta... ie zaključila mati pripovedovanje o svojem sinu pri nji zbranim ženam. Tisti hip je zazvonilo »Zdrava Marija«. Sklonile so se glave žena, a mlada Margerita Barezzi je solznih oči sklonila glavo v naročje Verdijeve matere in pokleknila na tla. Odleglo ji je, ko se je čutila tako čisto blizu svojemu dragemu, mlademu Giuseppu. VI. Kočija odskakuje po blatni cesti, dež je malo ponehal, violina pa znova ječi. — Zbogom, Verdi!.. . Veš, nisem hotel, da bi se ne poslovil, preden odideš — se zasliši glas. — Evo, ti odhajaš v blestečo slavo, jaz pa ostajam tu v temi. — Ha, — vzklikne mladi Verdi, — ali si ti moj Luparini? Pomni, ni teme tam, kjer se razlega glasba... Glej, ti si mi drag spomin na moja otroška leta. Spominjam se, kako si prihajal in sviral. Sviral si tako lepo, da sem te ves očaran poslušal... Zdelo se mi je, da slišim zbor Keru-binov . .. Toda, evo na zemljo že lega mrak. — Da, otrok moj, pojdi. . . Vidim, kako je tvoja pot ovita s solncem, lavorikami in cvetjem . .. Pojdi torej, jaz pa ostanem tu ... Mladi Verdi brska po žepu, iščoč denar. Potegne iz žepa kovanec, ga da svojemu staremu prijatelju in ga objame . .. — Evo ti, vzemi. Tudi jaz nimam mnogo, toda to, kar dam, prihaja od srca... Stari goslač privije Verdija k sebi, kakor da mu je hotel s tem brez besed povedati, kako drag mu je, kako ga ljubi ... Ta čas skoči Verdi znova v kočijo in v tišino mraka, ki jo je motil samo dež, odjekne pok biča ... Pomahal je z roko staremu goslaču, ki je izginil v daljavi. VII. — To je torej Verdi? Hm. .. je dejal mojster Basili, poslušajoč, kako Verdi svira. To je bil njegov sprejemni izpit. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Ghristof — Vsi v Ljubljani