98. številka. Ljubljana, v ponedeljek 2. maja. XX leto, 1887. Izhaja v: ak dan ivr^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račnna se po 10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. DredniBtvo in npravnilvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, -Gledališka stolna". Oprav niStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto . .......13 gld. — kr. „ pol leta........6 50 „ četrt leta. ...... . 3 „ 30 J „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto.......15 gld. — kri „ pol leta........8 „ — „ n četrt leta........4 „ — „| „ jeden mesec....... I „ 40 „ B^F" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravnl&tvo „Slov. zaroda". Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 30. aprila. V seji 29. aprila imel je prvi besedo finančni minister Dunajevski. Običajno Dunajevski ne pobija le v takem govoru nepovoljne kritike in ne zagovarja le proračuna, — ampak on zagovarja tudi vladno politiko in označuje njeno stališče. Zato se njegovi budgetni govori od celega zbora pazljivo poslušajo. Minister omenja, da ni principijelno proti osobni dohodarini, kakor se mu očita, da pa so deloma pogajanje z Ogersko, deloma slabe gospodarske razmere zabranjevale stopiti s potrebnimi predlogami pred zbor. — Nekoliko znižanja cene soli ne bi koristilo konsumentom, ampak prodajalcem, državne dohodke bi pa znatno znižalo, — proti živinski soli je sedaj Še Ogerska. — Minister ni prijatelj monopola na Žganje, ker LISTEK. r — Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) (Dalje.) Jednajsto poglav je. „Kje pa si jo dobila?" vprašal je Alik, ki je bil kot Mabel precej opazil, kako slabo se z drugimi rečmi v sobi sklada. Prinesli so jo v bolnico, ko sem jaz tam bivala, da bi se ozdravila. Bila je mladega gospoda, in jedna gospa izmej predstojnic mi jo je bila prinesla pokazat. Obesila jo je pri zadnjem konci po stelje ter jo ves teden tam pustila. Kar je zdravnik izrekel, da se nikdar ne ozdravim in da me lehko domov neso. Meni se je bila podoba kaj močno priljubila; pripovedovala mi je povesti ter mi delala družbo. Ker bi jo bila toli rada imela in ker bi nikdar ne ozdravela, dal mi je mlad gospod, mislim bil je sin one gospe, povedati, dajo lehko obdržim." „Ali ni bil blag?" vzkliknil je Alik, skrbno gledavši obličje uboge Roze, iz katere oči se je utrnilo nekaj solza, ko se je minulosti spominjala. lahko je obstoječe monopole spremeniti ali zboljšati, težko pa nove upeljati, kar se le s silo posreči. Sicer pa je načelno proti novim monopolom, ker Ž njimi država preveč posega v privatno prisluževanje in tako pot pripravlja socijalizmu. Zagovarjajo proračun, dokaže minister, da se že izza več let državni troški pokrivajo z lastnimi dohodki, —da državni dolgovi okolu 155 milijonov so nastali radi potrebnih investicij in vsled takih troškov, ki nastanejo jedenkrat za vselej, da pri določevanji deficita se v njegovi dobi jako previdno ravna, ker računski zaključki dokazujejo v njegovi dobi brez izjeme zmiraj za več milijonov manjši deficit, kakor je bil preliminiran, — kar je bilo drugače v prejšnji dobi, ko je bil deficit zmiraj večji, kakor se je preliminiral. — Prestopivši na politični del z velikim uspehom pobija postopanje opozicije, katera vedno govori o razpadu države in* jednako, samo zato, ker so prišla druga načela v veljavo. Tako jadikovanje prouzročuje napačno mišljenje doma in v inozemstvu in temu nasproti izraža živo obžalovanje. — Kakor vsako leto tudi letos poudarja da se kabinet ne umakne, ker ga vzdržuje zaupanje vladarja in po volji tega vstraja kabinet v svojem ne ravno prijetnem položaji. — Nad strankami minister atvo ni bilo nikdar, i;er vsaka vlada mora imeti trdna tla pod nogami in to je večina, — v zraku ne more viseti. Sarkastično zavrača Ple-nerja, ki vladi očita, da ji za drugo ni, kakor da se vzdržuje in pravi, da od resnih mož bi se ji vender ne smeli imputirati tako nizki motivi. — Konečno apeluje na večino, katere sestavljenje dobro pozna in katere deli ne morejo zahtevati, da bi se le po njihovih načelih vladalo, da vstraja na težavnem potu do zmage, katera se bode dosegla po vzajemni podpori po izreku, — violentia nemo imperia con-tinuit diu, — moderata durant. Za ministrom je govoril Češki poslanec Ton-ner. Predmet mu je bila „staatssprache" in izstop nemških poslancev iz češkega deželnega zbora. Zavračal je posebno tudi Aussererja, kateri je svoj iz samih fraz obstoječi govor kronal s prismojeno frazo, da slovensko kmetsko ljudstvo ne ume slo- venskega pismenega jezika. Tonner pravi, da se je pred 30 letmi ravno to očitalo češkemu jeziku, kar se danes slovenskemu. Tomaščuk je zagovarjal svojo stranko, Žide in novinstvo pred napadi Schonererja. To pa antisemite vselej razjari, ker vidijo v Tomaščuku ruskega renegata, ne Nemca. V seji 30. aprila govorila sta generalna govornika dr. Herbst in dr. Katrein (Tirolec) in generalni poročevalec Mattuš. Kot jako pomenljivo iz Katreinovega govora se mi zdi potrebno navesti opravičenje jezikovne naredbe z dne 23. septembra 1886 za Pražko nad-sodišče, ki veleva, da se imajo *r čeških pravdah tudi sodbe pri nadsodišči posvetovati, sklepati ter sestavljati češki in da ima v bodoče abusus prevajanja nehati. Katrein pravi, da on kot Tirolec mora svoje začudenje izreči, kako se je mogoče upirati tako naravni in pa pametni uredbi. Če temeljni zakon izreka za vsaki narod jednako jezikovno pravico, mora vender biti mogoče pravico dobiti v tistem jeziku, v katerem se je zanjo prosilo, ne pa potom prestave. Govornik meni, da naredba je tako utemeljena in pravična, da celo ministerstvo vzeto iz levice, bi se jej ne moglo trajno upirati. Po govoru generalnega poročevalca in nekolikih „popravkih" se je generalna debata zaključila ter je zbornica jednoglasno izjavila prehod v specijalno debato, ki prične v ponedeljek dne 2. maja. Govor poslanca Fr. Sukljeja v državnem zboru dne 2 7. aprila. Visoka zbornica! Z dvojnega stališča se lahko poseže v to debato. Ali se poki ada največja važnost meritorični razpravi državnega proračuna in se kri-tikuje gospodarski načrt, kakor se nam kaže v številkah budgeta, ali se pa stori tuko, kakor je storil prvi govornik ; pusti se državni proračun popolnem na strani ter se ga ima samo za nek vnanji pofod, da se more govoriti o političnem položaji. Dovolite mi, gospoda moju, da nekako skromno poskusim obe jako različni nalogi, budgetna kritika „Kaj pripoveduje povest?" vprašal je Mur-ray Kozo za rokav potegnivši. „ Ali zna podoba govoriti ?« „Meni govori", odvrnila je Roza smehljaje se s solzami v očeh. Povem ti lehko vse, kar mi pravi, a nekatere pripovesti so tako priproste, da se lehko vidijo; ali ti tega ne misliš?" „O ne 1 odgovoril je Murrav z nezadovoljnim obrazom; Alik pa je podobo natančneje pregledoval. „No, glej", reklu je Roza, to je mladi božje-potnik, ki gre na božjo pot, in ti trije angelji ga spremljajo." Tu je Roza postala ter Mabel skrbno in nezaupno pogledala, kot bi jo bila hotela vprašati, ali naj poveBt nadaljuje. Mabel je odgovorila s tem, da je ustala, da bi podobo bolje videla ter je pazno poslušala popis podobe. Roza je nadaljevala: „To je upanje", kazavši na jednega angelja, ki je prek oblakov doli gledal. Jedno roko je imel stegneDO in oči je upiral v svetlo mesto, ki je v daljavi zarjo lepega solučnega zahoda upodabljalo. „Kaj pa ta pravi?" vprašal je Murrav. „Oj, ta pravi: Bodi srčen, mladi božjepotnik!" „Kako se pa ta kliče ?" vprašal Alik, kazavši drugega na desnici, čegar glava je bila nazaj nag- nena, oči in roke pa so se v prisrčni molitvi v nebesa obračale. „To je vera", rekla je Roza, „pravi pa: Zaupaj v Boga!" „Ta pa je najlepši", rekel je Murrav s prstom kazaje na srednjo podobo, katere oči so bile ponesene, roka pa je v tla kazala, le obličje se jej je milega smehljanja najčistejše blagosrčnosti svetilo. „Da, ta je najlepša", rekla je Mabel, in tudi najboljša. To je usmiljenje ali pa ljubezen; kajti obe imeni ima." „Po takem jo imenujmo ljubezen, kaj ne?" rekel je Alik. „Da!" rekla je Roza, „to je ljubezen." „Kaj pa pravi ljubezen", nadaljeval je Alik." „Ob, kaj različne stvari!" odgovorila je Roza. „Pravi mu, pomaga naj vsakemu, kogar bode potom srečal, ter naj mu stori toliko dobrega, kolikor mu jo mogoče, in naj bode potrpežljiv, prijazen in dober." „ Al i je tudi tak V Ali tudi to dela? „Da, gotovo da." „Od kod pa to ti veš?" nKaj tega ne vidiS", vprašala je Roza; vse to izraža podoba." Dečka sta je kaj pazno pogledala, isto je sto- in politični razgovor zjediniti v jedno celoto, kolikor mi dopuščajo moje skromne moči. Pa na vata ne zame pred vsem vprašanje, kako velik je pravo za pravo pravi primanjkljaj, kakor se da izvajati, Če primerjamo dohodke in stroške? Vladni proračun navaia ga ■ 16,299.455 gld. No, ta proračun so ovrgli poznejši dogodki in bud-getni odsek je zračunil ves pritnankljaj za letošnje finančno leto na 27,081.572 gld. oairajoč se na dopolnilne kredite, ki so se pozneje zahtevali in ustevši 12 milijonov kredita za deželno brambo in črno vojsko. Častita opozicija je pa mislila, da se mora ozirati vsaj na oni del izrednih potrebščin za vojsko, katere so se res porabile, in potem se je pokazalo kakih 40 milijonov primankljaja. Včeraj smo pa slišali gospoda poslanca Men gorja, kako je dokazoval, da je vsega primankljaja okolu 70 milijonov. Kar se mene tiče, priznati moram, da tej kontroverzi, če tudi se izračunjene številke močno razli kujejo, ne pripisujem nobenega pomena. Glavna stvar je: krediti so dovoljeni in večinoma že porabljeni; skrbeti tedaj treba za po -kritje, in iz tega pokazala se je za državo žalostna potreba, da mora apelovati na denarni trg, da pokrije precejšen primankljaj. Primankljaj ne bo te nikakor znašal manj nego 47 milijonov, morda pa tudi čez 6G milijonov, ako prištejemo dopolnilne kredite za državne železnice, ki še ncso dovoljeni. Nu, gospoda moja, kdo bi pač ugovarjal, da je to brezuspešno prizadevanje avstrijske države, da bi ozdravila svoie finance, jako tragično? S tem, da so se napele vse moči, da so se nategnile skrajne sile davkoplačevalcev, se je bilo posrečilo o času, ki ni čas obilja, kakor je včeraj menil gospod Car-neri, ampak v času močnega gospodarskega propadanja, ki je zadelo nu le našo državo, ampak vso Evropo, doseči vsekako nekatere finančne uspehe. Kar se zatemni politično obuebje in neugodni politični položaj prekriža vsa prizadevanja. Priznavam, da je skupni primankljaj, s katerim imamo letos računiti vsekako večji, kakor je bil kateri koli primankljaj od 1880. leta sem. Jaz mislim, da sem opravičen na to opozarjati, da so ta premankljaj pred vsem prouzročile izredne potrebščine za vojsko. Od svote 66 680 572 gld. mogel bi tedaj odšteti pred vsem Iti milijonov za deželno brambo in črno vojsko in 36 milijonov za izredne potrebe vojske. Skliceval bi se lahko na to, da je te svote dovolila vsu zbornica z redko jednoglasnostjo, vse stranke so jih dovolile z ozirom na to, da se ohrani mir ter varuje veljava naše države kot velevlasti. Toda gospoda moja nekaj me sili, da ostanem pri poslednjem momentu jedno trenotje. V včerajšnji de bati sta dva gospoda predgovornika omenjala neko izjavo, katero je izrekel pri drugej priložnosti odličen govornik te strani zbornice, mnogoznano in in mnogorazpravljano izjavo Njega vzvišenosti princa Liechtensteina, katero jaz v nasprotji s častitim gospodom poslancem Hausnerjem, kar se mene tiče popolnem odobravam, in če hočete podpišem. Tej izjavi o avstrijskej državi, da ima sredstva srednje države in stališče velevlasti, pridal je častiti gospod poslanec Bernske trgovske zbornice ob priložnosti bančne debate besrdo, katere jaz ne morem molče rila tudi Mabel, a nikdo izmej njih ni zasledil dokazov, ki so se Kozi toli očitni zdeli. Mabel je molčala, dečka pa sta svojo nevednost očitno priznala. „Kaj ti tega ne vidiš?" rekla je Roza z nekakim pomislekom. „Ali ne vidiš vseh cvetlic, ki so za njim na poti pognale? Pot je temna in z dračjem in trnjem zarastena, da pred se le stopinjo daleč ne vidi. Pa glej, kjer se mali sledi njegovih nog poznajo, in videl bodeš, da je poleg nje cvetlic posejal. Nekatere so se prijele ter so vzrastle velike ; tu je roža, ki je skoro do vrha tega visokega drevesa splezala. Kako prijetno bode vonjala naslednjemu potniku, ki isto pot pojde! To so njegove krepoBti", pristavila je Roza z novim pomislekom, nje poslušavei so pa natančno pregledovali predmete, katere jim je naštevala. „Bila je ljubezen, ki ga je spremljala ter mu pomagala cvetlice sejati. Ali ne vidite, da ima pletenico v roki? V tej pletenici so korenine in seme, in ljubezen mu pokazuje najugodniše kraje, kjer naj jih seje in sadi in kako naj njih rast pospešuje." „V roki ima palico", rekel je Murrav. „Zakaj pa mu je palica?" Roza je pogledala Mabel ter se je smehljaja prezreti. Rekel je namreč: bilo je pri članu 1. — naslednje (čita): „Če spoznavamo, če smo preverjeni, da imamo sredstva le srednje države, tedaj, gospoda moja, je jasna konsekvenca in logična posledica! Jaz nemam poklica, izvajati te konsekvence v imenu kogar si bodi; za svojo osobo jo pa izvajam in pravim: Ako ima kaka drsava sredstva samo srednje države, je revna, uboga država, kakor je včeraj Njega pre-vzvišenost Avstrijo imenoval, potem, gospoda moja, po potrebi sledi iz tega, da mora ta država spoznati svoje stanje, da tedaj ne sme prejemati misiji ali postavljati se v take misije, katere jej nakladajo naloge veledižave, naloge, katerih ne more zmagovati.' Gospoda moja, to se s suhimi besedami ne pravi druzega, kakor zahtevati od Avstrije, da se prostovoljno odreče svojej veledržavnej politiki, da se poniža v srednjo vlast, v vlast druzega reda. No, gospoda moja, pač ni bilo treba še letošnjega proračuna, da nas o tem pouči, da militarizma nikjer bolj ne občutijo, nego baš v naši državi. Ali se pa moremo postaviti na stališče poslanca Neu-wirtha, ali moremo faktično izvajati konsekvence, katere je on izvajal? Gospoda moja! Kolikor jaz poznam zgodovino, je podrejenje držav bilo vselej združeno, z gospodarskim propadom. Pri nas je pa stvar Še bistveno drugačna. Mi nemarno srečne otočne lege, ki bi omogočila našo državo braniti se z malimi sredstvi pred sovražniki, noben naravni jez ne varuje nas pred pohlepnostjo naših sosedov; mi smo v srci Evrope, in okrog nas so pohlepni, gospodstvaželjni narodi. Da, gospoda moja, karkoli se začne premikati v globočinah življenja evropskih narodov, dotika se in pluska ob meje naše častitljive države in meče pene v mirne poljane. Ko bi nazore gospoda Neu-vvirtlia naredili za načela ter politiko po njih uravnali, potem, gospoda moja, sem prepričan, da bi bila neizogibna posledica, da bi se naša drŽava odrekla svojemu stališču kot velevlast, da bi se država zrušila, da bi propala; in zategadelj sem preverjen, da bodo avstrijski narodi sicer s teškim srcem, pa vender potrpežljivo in brez vsega obotavljanja vzeli na rame bremena, katera so te vsled nujnih potreb jim naložile v tem finančnem letu. Če od skupnega primankljaja odštejem v okroglem znesku 48 mil. gold. izrednih potrebščin za vojsko in hkratu 3,600.000 gld. dopolnilnih kreditov za državne železnice, ki se tudi ne tičejo službe letošnjega leta, dobim vsoto 15,069.417 gld., katera je pravi primankljaj za sedanjo dobo. In sedaj na-vstane drugo vprašanje, na katero si moram odgovoriti, koliko da znaša pravi gospodarski primanjkljaj ? Jaz dobro vem, da se bode v tej visoki zbornici mnogo spodbijal pojem gospodarskega primankljaja, jaz pa mislim, da se ga vender moram držati, in sicer iz dobrega uzroka. Ni le zvijača, izmišljena da bi se prebivalstvo slepilo o obsegu in visokosti pravega primankljaja. Sklicujem se lahko na znamenite avtoritete, ki so delale podobni razloček. Opomnim le, da na pr. mož, ki se je poslednji čas večkrat omenjal v tej visokej zbornici, Adolf Wagner, dela strog razloček mej blagajničnim in pravim deficitom in iz poslednjega izločuje vse pri „To je palica vere", rekla je. „Božjepotnik se naslanja nanjo, kadar je truden." „Kani pa gre?" vprašal je Alik. „Ali je dolga pot?" „Ne zelo dolga. Nekaterim ljudem se zdi celo zelo kratka. Potuje pa v mesto v daljavi. Kaj ne vidiš, kako svetloba njega zidove in stolpe obseva? To je večno mesto, Alik, — mesto našega Boga," pristavila je slovesno, suho ročico položivši na Alikovo ramo. „Mi vsi potujemo isto pot, kot ta božjepotnik, ter tudi moramo skušati cvetlice za seboj sejati." Nekaj kot inorek (alegorija) zmiraj močno upliva na otrok«?. Pravo povest popolnem razumejo, skrivnostni nje pomen pa le nejasno slutijo. Murrav je zamogel le prvo razumeti, Alik pa si je že nekaj mislil, res da nejasno, a ta misel je vender uplivala nanj po nauku, katerega je Rozina povest njegovej duši vsaj nekoliko odkrila. Mabel je bila kljubu dobrim načelom in vzvišenim namenom v verskih rečeh prav otrok; bila je svetosti vsa pre-i šinjena in polna spoštovanja pred priprostimi nauki prave kreposti in vsa prevzeta od vzvišene moči nebeške resnice. Ta!co je sama Roza nevedoma sejala vatno gospodarske naprave drŽave, kakor domSne, gozde, tovarne, železnice in stroške za opravo in novo oboroženje vojske. Navajal bi lahko še druge avtoritete, toda zadovoljiti se hočem z jednim samim in to smem tem gotoveje storiti, ker nazorom do-tičnika. kakor se sme pričakovati, opozicija ne bode dosti ugovarjala, ker sam sedi v njenih vrstah in glasuje. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. maja. C'eiltl listi so jako nevoljni zaradi sklepa odseka gospodske zbornice o Schmerlingovem predlogu. „Politik" obžaluje, da gospodska zbornica ni takoj v prvem branji prešla o omenjenem predlogu na dnevni red. Ker se je vsprejel Conradov predlog v odseku, bode to vlado močno oviralo v ekse-kutivi. Grof Taaffe hotel je polagoma uresničiti v ustavi zagotovljeno ravnopravnost in spraviti zatirane narode. Taafiejev sistem se bode zrušil, če se bodo vladi delale take ovire. Že to je nečuveno, da kaka stranka gospodske zbornice tako postopa proti vladi, še bolj se pa mora obsojati, da tako postopa stranka, katero je prav za prav še le grof Taaffe oživil. Grof Taaffe ustvaril je srednjo stranko, ki mu sedaj dela ovire. Klical je v gospodsko zbornico može, na katere že nikdo mislil ni, zastopnike prejšnje birokratične dobe. Nekako bal se je pa pomnožiti člane gospodske zbornice z desničarji. Sedaj nakrat se pa srednja stranka upre vladi. Sedaj gre za čast vlade. Katera vlada bi si dala zapovedovati, da ne sme hoditi po dosedanjih potih, če tudi so zakonite. Taaffe bode mogel vse sile napeti, da bode Conradov predlog v plenumu zavržen. „Hlas Naroda" se pa nadeja, da se bode Taaffe sedaj bolj oprl na desnico, ko mu je srednja stranka podporo odpovedala. Viiaiijc države. Srbsko ministerstvo je res dalo ostavko. Rešitev ministerske krize zadela je na velike težave. Piročanac in Kumir nesta hotela prevzeti sestave ministerstva. Govori se, da se bode sestavilo koalicijsko ministerstvo iz naprednjakov in radi-kalcev. Tiirriju se hitro oborožuje, prav kakor bi slutila, da se nekaj pripravlja na Balkanu, kar bi utegnilo njen obstanek spraviti v nevarnost. Pri nekej francoski firmi je naročila 500 municijski.h voz za pehoto. Z ravno isto firmo se pogaja, da bi preskrbela 400.000 vojaških oblek za isto ceno, kako r jo plačuje sedaj turška vlada v Carigradu. Obleke bodo stale kakih 10 milijonov frankov. Razmere v Albaniji neso najboljše. Nedavno so mohamedanci z groba miriditskega kneza Bib Dode odstranili križ. Oblastvo je takoj ukazalo, križ zopet postaviti, toda kristijanski Mi mi i t je s tem še neso bili zadovoljni, ampak hoteli so se krvavo maščevati, pobili so 7 turških vojakov. Turčija se že boji k;>ke ustaje. Zategadelj je pomnožila vojake v Makedoniji. Turki pa tudi nič ne zaupajo (Jrnej-gori, katera bi kake zmešnjave v Albaniji utegnila porabiti, da uredi z vojno mejo, katere mirnim potom v osmih letih urediti neso mogli. Skadarski paša povabil je glavarje raznih albanskih rodov k sebi in se pogajal ž njimi, da bi ga podpirali, ko bi prišlo do kakih nemirov. Knsko vojno ministerstvo je zaukazalo, da se takoj oborože ladije „Vojvoda Edinburški", Razbojnik" in „Opričnik", katere pojdejo v Tiho morje, da pomnože tamošnje rusko brodovje. V avgustu bo Rusija imela v Tihem morji že dvanajst vojnih ladij, dve se bodeta pa pozneje, vsekako pa še letos tja odposlali. Iz tega se vidi, da se hoče Rusija dobro blago seme; in kdo bi vedel povedati, kedaj in kako to seme požene v večno življenje? Ko je bila Roza nehala govoriti, molčala je nekaj časa mala družba. Potem se jelo Murravu zdehati, kakor se navadno zdeha otrokom, če se prijetno kratkočasijo in kratkočasenje h kratu neha. „Ali pojdemo kmalu domov?" vprašal je Mabel. „Jaz sem lačen." „Pst!" rekla je Mabel na tihem, ki ni hotela z drugimi potrebami gostoljubno vdove nadlegovati. „Kmalu pojdemo; tako pozno je že, da se Donald kmalu lehko povrne." Potem pa je premišljevala, kako bi najložje povrnila izkazano jej prijateljstvo, ter je sklenila nekaj blaga od udove kupiti. Težavno je bilo, izbrati si takih stvarij, ki bi se vsaj nekoliko njej prilegale, kajti blago gospe Hopove je bilo pripravljeno le skromnim nje sosedom in sosedam. A s pomočjo otrok je kmalu izdala ves denar, ki ga je v mošnjici imela; Murrav je bil ravno v naročje vzel krasno, a toli dolgo zanemarjeno papigo, kar se duri nenadoma odpro in Lidija ustopi z razgretim in razburjenim obrazom. (Dalje prih.) pripraviti, ko bi njeni sovražniki nahujskali Kitajce, da bi zaceli vojno. — Razna poročila zagotavljajo, da bode v kratkem odstopil Oiera. Ignatjev bode naibrž imenovan ministrom vnanjih zadev. Da Francozi goje velike simpatije za Rusijo, to se je že pokazalo pri raznih prilikah. Nedavno je nek ruski polkovnik izrazil željo proti poveljniku sedmega dragonskega polka Đrieyu, da bi rad incognito se udeležil vaj njegovega polka. Nje-govej želji se je ustreglo. Hitro so pa častniki spoznali ruskega polkovnika in ko je godba zaigrala rusko himno, so se vsi odkrili Ruski polkovnik se je zahvalil 8 solzami v očeh za simpatije, katere goje Fiancozi za Rusijo. Schnaebelova afera je tedaj poravnana. JJern-*IJa in Francija sta se baje tako sporazumeli, da se prestavita nemški komisar Gautdch in francoski komisar Schnaebele kam drugam. Schnaebele je nekda za nekaj časa dobil dopust in govori se, da bode morda kmalu upokojen, kar se ve da je najbolj želja Nemcev. V Atenah obsodili so tri grške častnike, ka ■ pitana Gresta Pinio in Petra Laiosa, ter poročnika Papacaralombo k smrti zaradi veleizdaje Kakor mislijo nasiti listi izjava ungle-Altcga državnega podtajnika Ferguuasona o govoru angleškega generalnega konzula v Plovdivu ne more zadovoljiti Rusije. „Novoje Vremja" misli, ko bi se Nemčiji kaj tacega prigodilo, bi zahtevala, da se odstavi konzul že zategadelj, ker je regentom dal banket. Domače stvari, — (Vodnikov spomenik.) Odbor za Vodnikov spomenik, v katerem so zastopani Ljubljanski mestni odbor, „Slovenska Matic«u in „Pisa-teljsko društvo", se je konstituiral. Predsednik je dr. J Vošnjak, njegov namestnik dr. Jarnej Zupan ec, zapisuikar profesor Anton Raič, denar-ničar dr. A. Moše. Odbor je sklenil, da se spomenik postavi v Ljubljani na javnem trgu. Potem si je odbor ogledal osnutek spomenika, ki ga je po naročilu odhorovem izdelal naš rojak, akademik Gangl na Dunaji. Spomenik bil bi do 5 m. visok, Vodnikov bronast kip 2*1 m. visok, podstava od marmorja. Osnutek predstavlja Vodnika v duhoven ski obleki, v talaru s plaščem okolu pleč, z levo roko je naslonjen na marmorni steber, preko desne roke visi spodnji del plašča. Glava je malo na stran obrnena, jako karakteristična, idealizovana. Osnu tek kaže, da ga je izdelal nadarjen umetnik, v svoji stroki že dobro izurjen, zavzet za predmet. Odbor je torej sklenil, da se izroči izdelavanje kipa gosp. Gangl-u, ki ga bode izvršil v poldrugem ali najdalje v dveh letih. Po predloženem proračunu bi znašali vsi stroški za model, za bronasti kip, cize-lovanje, za podstavo in postavljanje do 8000 gld. Ker je denarja v ta namen nabranega 5500 gld., bode se primankljaj pokril z nabiranjem prostovoljnih darov ter bode odbor v prvi vrsti prosil Ljubljanski mestni odbor, potem deželni zbor in kranj sko hranilnico za primerne doneske. Ako pojde vse po volji, stal bode v dveh letih dostojen spomenik začetniku slovenskega pesništva, Ljubljani v kras, hvaležnemu narodu v čast. — (Slavnostni spis.) Za petindvajsetlet nico slovanskega pevskega društva na Dunaji spisal je nje duhoviti in neutrudljivi tajnik, vseučiliščni docent med dr. J o s. Dro zda, zgodovino društva pridodavši imenik vseh predsednikov, odbornikov in članov in mnogo statističnih podatkov. — V slavo 25 letnice imenovanega pevskega društva priredilo je Češko gledališko in zabavno d ruštvo„Pokroktt iz vanredno predstavo dne 1. maja v H6telu Zillingei (IV. Bez. VViedener Haupstrasse.) — (Slo ve nsko gledališče.) Sobotna, za res zadnja predstava, prinesla nam je novost. Gor litzovo veseloigro, rectius burko „Popolna žena." Igra ima deloma živahen dialog in dobre prizore, kolikor pa jej nedostaje notranje vrednosti, nado mestili so gg. Borštnik, Danilo, gospici Zvo-narjeva in Gosti če va s svojo vrlo igro. Kot druga igra predstavljala se je opereta „Pijerot in Vijoleta", v katerej sta gospa Gerbičeva in gospodična Daneševa zopet izvrstno peli in igrali in si stekli burno priznanje vsega, žal, da le jako pičlega občinstva. — Gospoda Slavko (Alkofriba) in Št ur m ml. (polikinel) sta svoji ulogi tudi prav dobro rešila, in skupni efekt bil je izbo ren, zatorej se nadejamo, da se bode ta opereta v prihodnjej sezoni še ponavljani. — (Trnskega petdesetletnica.) V zadnjoj številki priobčeni telegram hrvatskemu pesniku Ivanu vitezu Trnskemu podpisale so poleg gospe Murnikove, še sledeče dame: Marija Bleivveisova pl. Trsteniška, Marija Grassellijeva, Milica Hribar jeva, Franjica Košeninova, Pavla Martinjakova, Marjeta PetriČićeva, Lucija Pirčeva, Franja Ravnikar-jeva, Rozika Rohrmanova, Uršula Souvanova, Minka Vošnjakova. — (Iz Višnjegore) se nam piše v 30. dan aprila: Danes Vam javljam v istini veselo novost, da se bode tudi pri nas ustanovilo „bralno društvo1* oziroma čitalnica, ako bode dovolj udov pristopilo. Lep korak v povzdigo narodne zavesti v ViŠnjigori, lep napredek! Dotična pravila doposlala so se danes visoki c. kr. vladi v potrdilo. Osuovalni odbor se stavljen iz gospodov P. G i 11 y st., c. kr. poštar in posestuik kot prvosednik, J Janofskv, učitelj in potrjeni učitelj telovadbe za c. kr. srednje šole kot blagajnik in O. Gilly ml., poštni in brzojavni odpravnik, kot tajnik, pa jamči, da bode društvo dobilo tudi trdno narodno podstavo in da bode čilo napredovalo. Gotovo je, da bode tudi to podjetje imelo nasprotnikov, kakor je to v obče že navada, a odbor sme mirne krvi vsem takim na uho zase-petati: „Leo non capit muscas!" Imeli bodemo torej pri nas dve društvi, ker tudi požarna bramba vrlo napreduje in ima mej svojimi društveniki skoro vse občane, a še večje nade smemo gojiti sedaj, ko se bodeta obe društvi vzajemno podpirali. Dal Bog, da bi se nam tudi bližnji kraji pridružili in da bi se tudi skoro osnovalo društvo pevcev Višnjegor-skih, Zatiških in Šentvidskih. Dopisnik obrnil se je že pismeno v tej zadevi do nekega gospoda v Za-tičini, a odgovora še pričakuje! Milovanja vredno bi bilo, ko bi se v poštev jemale vsake malenkosti, kjer gre za narodni splošni napredek in za čast posamičnih krajev ! Nikar ne zaostajajmo za drugimi kraji in dajmo osobnostim slovo. Bog, jedinstvo in jeklena volja, ali vsaj sama volja! —y— — (Slovenska Čitalnica v Solkanu) bo v nedeljo dne 8. maja t. 1. slovesno praznovala dvajsetletnico svojega obstoja. Spored: Ob IVa uri popoludne vsprejem Tržaških Slovencev pri Sveto-gorskih stebrih. Ob 2. uri obed. — Ob 4X/S uri veselica v Mozetičevih prostorih. — 1. Predsednikov pozdrav. ~- 2. „Solkanska", poje moški zbor. — 3. Slavnostni govor. —4, Podaritev spominskih trakov Solkanski zastavi od 1. 1848. — 5. „Bratje v kolo", poje moški zbor. — 6. „Pravo domoljubje" dvogovor. — 7. Sto čutiš", poje Skedenjski zbor — 8. Pozdrav Tržaške Slovenke. — 9. „Sirota' poje Tržaški mešani zbor. - 10. „Jadransko morje" poje skupni zbor. — 11. Sreftkaoje treh dobitkov dobitek žepna ura; 2. ogrinjača; 3. svilnati dežnik. — Po odhodu Tržaških gostov— ob8*/a zvečer — prosta zabava. — Pri veselici bo svirala vojašk i godba. — Ustopnina k veselici za društve nike 10 kr.; za nedruštvenike 30 kr.; sedeži 10 kr K obilni udeležbi preuljudno vabi odbor — (Razglas) obligacij kranjske zemljišne odveze, ki so bile 30. aprila 1. 1887. izsrečkane v povračilo 8 5«»/,, premijami. A per 50 gld. št. 4 183, 332 in 501. a per 100 gld. št. 266, 355, 375 427, 568, 589, 663, 607, 671, 908, 992, 1249 1302, 1389, 1466, 1522, 1523, 1636, 1767, 1784, 2018, 2028, 2155, 2230, 2315, 2333, 2731, 2923, 2984, 2994, 3000, 3003, 3015, 3076, 3111, 3206. a per 500 gld. 119, 182, 575, 645. a per 1000 gl. št. 38, 121, 165, 264, J268, 282, 490, 558, 628, 680, 710, 727, 841, 1037, 1268, 140C, 1411, 1419, 1429, 1567, 2248, 2611, 2612, 2766, 2771, 2867, 2872, 2955. a per 5000 gld. št. 120, 327, 347, 353, 669. Litt. A. št. 72 per. 720 gld., št. 109 per 100 gld. št. 132 per 3450 gld., št. 148 per 7790 gld. št. 425 per 160 gld., št. 439 per 1300 gld., št. 464 per 190 gld., št. 471 per 130 gld., St. 530 per 410 gld, št. 579 per 5330 gld, št. 631 per 620 gld. št. 647 per 180 gld., št. 670 per 1140 gld., št. 743 per 470 gld., št. 763 per 60 gld., št. 768 per 80 gld., št. 770 per 2470 gld., št. 782 per 100 gld., št. 784 per 380 gld, št. 796 per 190 gld., št. 847 per 1300 gld., št. 926 per 2440 gld., št. 935 per 130 gld., št. 972 per 650 gld., št. 982 per 170 gld., št. 1024 per 360 gld., Št. 1043 per 2340 gld., št. 1145 per 180 gld., št. 1158 per 850 gld, št 1160 per 100 gld, št. 1204 per 3670 gld., št. 1264 per 500 gld., št. 1341 per 1620 gld., št. 1369 per 3280 gld. št. 1780 per 1550 gld., št. 1795 per 300 gl 1.7 št. 1808 per 8900 gld., št. 1831 per 100 gld., št. 1839 per 50 gld. in izarečkana obligacija litt. štev. 773 z 124 930 gld. v delnem znesku 57.440 gld. Omenjene obligacije se bodo v izsreč-kanib kapitalih v av v. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjski deželni blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 67.490 gld. litt. A obligacije št. 773 z 124.930 gld. novo obligacijo izdala. Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (akontira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkane obligacije, kakor vse kupone kranjske zemljišne odveze proti 4°/0nem na tančno po dnevih zračunjenem odbitku na korist zaklada kranjske zemljišne odveze. Razen omenjenega se še to naznanja, da se lastniki sledečih že poprej izsrečkanih obligacij še neso oglasili za plačilo: s kuponom a 100 gld. št. 137, 450, 624, 1104, 1192, 1217, 1419, 1482, 1729, 1757, 1799, 1955, 1956, 1958, 1997, 2131, 2147, 2271, 2445, 2626, 2629, 2703, 2778, 2936, 3095, 3202, 3203, 3204, 3227. s kuponom a 500 gld. št. 167, 475, 655, 771, 796, 806, 819; s kuponom a 1000 gld. št. 215, 245, 630, 757, 768, 789, 1264, 2067, 2305, 2576, 2662, 2757, 2939 ; s kuponom a 5000 gld. št. 667. Litt. A. št. 1356 z 200 gld. Ker po nastopu za izpla-čanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obresti odpade, torej bo lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za iz plačanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih privilegirana c. kr. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanji kapitalnega zneska obligacij odtegnili. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Moskva 2. maja. Katkov včeraj v Pe-terburg odpotoval. Pariz 2. maja. „Justice" javlja, da je vlada na nemške vlade izjavo, priobčeno v „Norddeutsche Allgemeine" včeraj odgovorila s kratko noto, v katerej so izrečeni francoske vlade pridržki. Sofija 2. maja. Govori se, da se bode sebranje v kratkem sklicalo. Atene 2. maja. Ponočni telegrami s Krete javljajo, da je položaj kritičen. Mešana, iz dostojanstvenikov sestavljena komisija potuje po deželi in si zaman prizadeva, pomiriti duhove. Telegraf na več straneh pretrgan. Tukaj velika razburjenost. Benetke 1. maia. Danes se je razkril Viktorja Emanuela spomenik v prisotnosti kralja in kraljice in nebrojne množice. Atene 1. maja. Vsled krvavih izgredov uiej kristijam in muhamedovci vrnili so se vsi odsotni tuji konzuli v Kanejo. Atene 1. maja. Telegrami s Krete javljajo, da se je prebivalstvo pomirilo. Massaua 1. maja. Za vso obal okolu Massaue proglašena je blokada. Izkaz o dohodkih družhe sv. Cirila in Metoda. Meseca marca in aprila t. 1. so uplačali: št. 1187 per 50 gld., št. 1233 per 2000 gld., 1332 per 100 gld, št. št. 1348 per 1590 gld., št. 1376 per 640 gld., št. 1430 per 250 gld., št. 1434 per 50 gld., št. 1500 per 100 gld., št. 1504 per 450 gld., št. 1559 per 200 gld., št. 1610 per 1370 gld., št. 1688 per 50 gld., št. 1700 per 2f>i> gld, št. 1751 per 500 gld., št. 1766 per 100 gld., št. 1776 per 2300 gld., 48 gld. 221 „ kr. 9 50 24 240 106 90 65 10 100 18 69 68 73 65 Bledska podružnica . . Tržaška ženska » . • Postojinska „ • . Krška „ . • Konjiška „ • • Beljaška „ . . Slovenjegraška „ . . Ribniška „ • • Novomeška „ . . Č. gosp. Ivan Vrhovnik, kaplan v Dobu........100 Č. gosp. dr. A. Primožič, profesor v Iglavi........ Volilo gosp. Vabeča v Dutovljah Slavne podružnice prosim, da naj pobirajo doneske za tekoče leto ter jih pošiljajo glavni družbi. Ljubljana, 29. aprila 1887. Dr. los. Vošnjak. blagajnik. «r>J----tč^O-T^" 53! „LJUSKI IW »toj i (192—24) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. MetMroltjrično poročil«. 1 ^— I Cm opa-Bovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Mo-Nebo krina v mm. 30. aprila.! 7. ajutraj 2. pop. 9. ivečer 1 738 45 mm. 737-OGmni 736-88 mm. 12*2" C 220 C 14-8 C si. svz. z. zah. »i. j*. obL : d. jas. (H h i««. J ' a 7. »jntraj 2. pop. 9. ivečer 736 84 ■■. 735 56 ■■. 735 58n. 17-4» C 22-6° C 14 8° C al. zah. al. zab. al. zah. * 11 • ■ M ■ 11 ja». 1 jas. 0 00««. jas. Srednja temperatura 16-3« in 18-3% za 5-3» in 7 0° and poročilom. i i i i. ..... ii JD-nziSkjslsca, borza dne 2. maja 1.1. (Izvirno telegrafićno poročilo.) v Cera i .... gld. 81-50 .....82-50 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta......* 112— — f> °/.~ marčna renta . . , . ' n 97-70 — Akcije narodne banke . . * h75-— — Kreditne akcije....., 282-— — London........ „ 126-85 — Srebro........w-- — Napol. . . .....„ lO'OS'/i — C kr. cekini......jj 5-98 - Nemške marke ..... , 62*25 * 47, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 127 Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 165 Ogenka zlati« renta 4°/....... 101 Ogerska papirna renta 61 „..... 88 *>'' „ Štajerske zemljiaC. odvez, oblig. . . 105 Ounava rej*, srećke f)°/0 . . 100 gld. 116 Zemlj. obć. avstr. 4'/a4/o zlati Z!lRt- ,,8t' • 125 Prior, oblig;. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 180 — danes — gld. 8160 — „ 8255 — „ 11210 — , *7-75 — 4 876— — , 281-70 — I 126-80 gld. kr 1004 598 62-27"/, 50 50 45 30 50 75 75 60 25 Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja, koje so nam povodom prerane izgube ljubljenega, nepo-zabljivega sina, oziroma brata, gospođa KAROLA NIČMANA, skazali sorodniki in znanci, kakor tudi za krasne vence in premnogo udeležite v pri pogrebu izrekajo najsrcnejo zahvalo (321) žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze blagega sočutja ob bolezni in smrti gospoda HENRIKA UMBERGERJA, za mnoge darovane vence, posebno pa za ginljivo petju gg čitalniških pevcev izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 2. maja 1887. Žalujoči o3tali. M. NEUMANN I ♦ ♦ v LJubljani, Slonove ulice, ♦ priporoča svojo veliko zalogo (207—8) ♦ ♦ dežnih plaičev za dam* in dekleta, mantel- ♦ lete in Jaqueta po nizkej ceni. Št. 6869. Razglas. (274—3 V smislu §. 66 prov. obč. reda za Ljubljansko mesto se naznanja, da so računski zaključki mostne blagajnice in vseh zakladov, s katerimi upravlja mestna občina, za 1886. leto od 20. aaprlla «lo 4. ma|» letos v magi8tratuem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak svoje opazke v zapisnik VBprejeti da. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 18. aprila 1887. Se ne stara dvajset let, vajena v trgovini in v vseh ženskih ročnih in domaćih delih, želi natopiti v pri mer do službo. Kdor Želi natančneje izvedeti, naj vpraša z naslovom: K. K. poste restante St. Vid nad Vipavo. (286—4) V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Knez Serebrjanl. Roman. Spiaal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml? 8% 609 atranU- Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Zobozdravnika Paichel-a nstni in zobni preparati. (I stnovodna esenca in zobni prašek.) Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, zabrani jo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta' in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena steklenici aobovodne eaenee 1 gl., Aktateljel1* 4 zobnega praška «0 hr. (288—8) A Dobiva se v orrilnacf jJNkem proatorn pri-: J Hradeckega mostu v Kohlerjevi hiši I. nadstropje, | % pri lekaurji Svobodi in trgovci Kariaager-ji. vzajemno zavarovalna banka Vsled upeljave splošne brambene dolžnosti po zakonu o Črnej vojski, prenare-dila je banka „NF^A VIJA.46 dosedanje vojne zavarovalne pogoje pristopnejše in ugodnejše svojim p. n. gospodom členom in sploh vsakemu, kdor se aavarnje ob jednem za Nln«aJ svoje smrti. Vojna priklada, ki se zmanjšuje od leta do leta, razdeljena je na 3 razrede in znaša na leto pri največjej nevarnosti razreda . razreda . razreda . gld. 6.—. gld. 4.50. gld. 3.—. od vsacega tisoča zavarovanega kapitala. Za p. n. gg. člene, ki žele biti zavarovani tudi za slučaj smrti v vojski, podaljšuje se obrok za prijave, katere vsprejema podpisano ravnateljstvo v Pragi in glavni zastop v Ljubljani, ol^iijslioixi. V zdravilnem kraji je poštna in brzojavna postaju. — Od železniške postaje Ljubljana pripelje se v Toplice v 6 urah in od Vidma-Krakega pa v 5 urah. ^ Razen skupnih kopelij so H kabine za potilno zdravljenje pripravljene. —8) KULOVICj kopeljni zdravnik in najemnik. v IJiiUIjani. Slonove uliee, priporoča svojo veliko zalogo narejene obleke za gospode, dečke in otroke v velikej izberi po nizkej ceni. (206—8) Pomladanski ogrtač . • gld. 10 I Obleka za dečke. . gld. 8 Pomladanska obleka . . „12 Ogrtač „ „ . . . ' „ 8 Pomladanski menčikov. „ 15 | Menčikov „ „ ... „10 Otročje oblačilce....... gld. 4. —.TS Obleka po meri izdeluje se iz finega modnega ~~* —Z blaga po najnovejši faconi, ceno in hitro. ^_ Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".