Leto LXXV«, ŠU 170 SpeiLzIone In abbonamento po- tala. Poštnina plaćana v gotovini. URCDNifTVO iN UPRAVA: ljubljana. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa uotonk pubblicita italiana & umora PUBnUcir* italiaka s. itafiana milano. Izjalovljeni sovražili napadi na srednjem odseku !>.?. korveta 111 ena 7003-tonska petrolejka ladja I jen i, šest prevortiih ladij s skupno 40*ooe tonami pa zažganih v pristaniščih Augusta in Sirakuza — Sovražna nosilka letal zadeta na Atlantiku Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo številka 1159: Na bojištu ura SicMiji jo bil živahen ogenj vimJri*AimiHlirg.a topništva; napadi sovražnika v iredajeai odseku so se izjalovili. N«mšK 1 I« Jala *o boml»ardira!a sovražno brodovjr. zasidrano v pristaniških Augusta in Sirakuza i:i potopila on;. knrvcto in eno 7O0O looafco petrolejsku la.?j«». zažgala pa 6 prevo/.njh ladij v BlilipuJ tonaži nad 10 tisoč- ton. Anglpško-ameriško I«'taI«*rvo jo izvršilo letalske napad'* na n«'kat< ra manjša središča Knlahrije ter povzročilo škodo manj-šega obsega in nekaj žrtov med prefuvnl-stvom. Sestreljeni sta bili dve letali in sicer eno po protiletalskem topništvu v bližini .Mcssinc in eno po lovcih v bližini Capue. ■Bed neko izjalovljeno akcijo proti našo- • mu konvoju, kj je plul po Tireiiskom mor- ' ju, so »tirnice v spremstvu uničilo 4 so vratna letala. >"a Atlantiku jo naša podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Giuscj>- pej» RosoIKja I»ronzinfjra *% Rima zadela z dvoma torpedoma sovražno nosilko letal. General Ambroiio. žrtve, ki so jih med civilnim prebivalstvom povzročili pretekle dn; letalski napadi na Neapelj (vojno poročilo št. 1158). znašajo 10 mrtvih in 14 ranjenih. V Paoli (Ocsenza) je po letalskem napadu, o katerem poroča današnje vojno poročilo obžalovati enega mrtvega ki 20 ranjenih; v Scalej-; 6 mrtvih in 12 ranjenih. Angležinje obsojajo bombardiranje Rima Ijzhona, 29. jul. s. Med pismi, ki jih je objavil -.Times« za bombardiranje Rima in proti njemu, je pismo gospe Silvije Sprigg, ki bombardiranje odločno obsoja, zatrjujoč, da bi se železnica med severom in jugom Italije prekinila lahko med Rimom In Neapljem. ne da bi bilo potrebno bombardirati Rim. Težki boji pri Orlu Sovjetski napadi na ostalih odsekih vzhodne fronte 90 popustili — Na Atlantiku potopljenih 10 sovražnih ladij s 56.241 tonami, 10 ladij poškodovanih Iz Hitlerjevega srlavneea stana. 28. juL Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Težki obrambni boji v odseku pri Orlu se nad?Uujejo. Na ostali vzhodni fronti so sovjetski napadi po moči in obsegu popustili. Iz posameznih odsekov javljajo: Ob kubanskem mostišču, ob Miusu in ob Doncu so se sovražni napadi ponesrečili. Na področju pri Orlu je napadal so-\raznik tudi včeraj z nezmanjšano silo. Vsi napadi so se z velikimi izgubami sovjetskih čet zrnšili. Na tej fronti se je v zadnjih tednih posebno odlikovala poren-sko-uestfalska 86. pehotna divizija. Tudi južno od Ladoškeea jezera so ostali brez uspeha sovražni napadi, ki pa so bili podvzeti s slabšimi silami nego prejšnje dni. Na Siciliji se je obojestransko topniško delovanje znatno ojačilo. V srednjem odseku fronte so se zrušili napadi britanskih in severnoameriških oddelkov v obrambnem ognju pred nemško-italijanski-mi postojankami ali pa so bili s takojšnjimi protisunki razbiti. V vodah okoli otoka je letalstvo v dnevnih in nočnih napadih uničilo petrolejsko ladjo s 7000 tonami in eno korveto. Sest velikih transportnih ladij je bilo poškodovanih. Močni oddelki sovražnik bombnikov SO nadaljevali teroristične napade proti mesto Hamburg. Povročona so bila nadaljnja opustošenja in deloma obsežni požari v več mestnih dolih. Prebivalstvo je imelo zopet izgubo. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih podatkih sestrelili 47 napadajočah bombnikov. Včeraj podnevi jo protiletalska obramba nad zasedenim zapadnim ozemljem sestrelila nadaljnjih 9 sovražnih letal. V boje z oddelkom sovražnih brzih čolnov so potopile zaščitne edinioo pred nizozemsko obalo brzi topničarski čoln in poškodovale drugega tako bržko, da se lahko smatra za uničenega. Naše edinice so se polnoštevilno vrnile v svoja oj>orišča. Letala na dolge polete so znova napad, la na Atlantiku opaženi sovražni konvoj in potopila dve trgovski ladji s skupno 12.000 br. reg. tonami. Ena ladja s 5000 tonami je bila tako težko zadeta, da se je nagnila. Dve nadaljnji tovorni ladji sta bili poškodovani. Nemške podmornice so potopile na Atlantiku in v Sredozemlju 8 ladij s skupno 44.241 br. reg. tonami, poškodovale pa so eno lahko kri žarko in 6 tovornih ladij ter sestrelile pri obrambi 3 sovražna letala. Podrobnosti o bojih Berlin. 29. iul. s. DNR peroća. da je med borbami v srednjem odseku vzhodne fronte ob sistemu eJast*Čne obrambe Bclhov včttaj spremenil lastnika. Nemške ćete so lahko nemoteno zavzele nevo ključno postojanko, potem ko so uničile vse vnja:ke naprave, ki bi mogle služit: sovražniku. Berlin. 29. jul. s. Glede borb na vzhodni fronti peroča mednarodna obveščevalna agencija, da so nem-ke čete tudi včeraj dosegle ne ve obrambne uspehe. Čeprav so Sovjeti razpolagali z znatno premočjo v ljudeh in težkem orožju, jim ni na nobeni ročki uspe'o prodreti v postojanke branilcev. Očitno je torej da se stalno uresničuje namera nemških povelini«tev. da se zadajajo sovražniku visoke izgube, do skrainostj pa štedijo lastne moči. Včeraj je so vražnik 'zgubii v&ga skupaj 164 tankov. Hude sovjetske izgube Berlin, 28. jul. s. Gleče borb na vzhodni fronti trdi mednarodna obveščevalna agencija, da so se V odseku Orla nadaljevale v ponedeljek z nespremenjeno silovitostjo, sovjetske čete pa so na sam ponedeljek svoje napade na kubansko pred- mestje in ob Miusu. Tudi nemška razvrstitev vzhodno od Petrograda je bila podvržena najmočnejšemu pritisku sovjetskih čet. ki so skušale ob podpori topniŠtvas skupin tankov, težkega orožja in močnih skupin bojnih lete'1 streti nemški odpor. Na vseh fiontah je bil sovražni napor nevtraliziran. Sovjetske čete so utrpele krvave izgube in žrtvovaile ogromne količine vojnih potrebščin. V ponedeljek je nemška obram-ba uničila v celoti na vsej vzhodni fronti 228 sovražnih tankov. Uspel napad aa sovražni konvoj Beri*n. 28. jul. s. V dopomitev včerajšnjega nemškega vojnega poročila sporoča mednarodna obveščevalna agencija, da je skupina nemških bombnikov za dolge polete na svojem oboroženem izvidniškem poletu nad Atlantikom napadla kakih 400 km zapadno od rta Montego na Portugalskem velik sovražni konvoj, ki so ga spremljale 1 kri žarka in 4 druge manjše vojne edinice in ki je plul proti Sredozemlju. Iz nadaljnjih ugotovitev je razvidno, da so bile potopljene 3 prevozne ladje po 6000. 8100 in 8000 ton. Tri nadaljnje trgovske ladje so bile hudo poškodovane. Eno izmed njih je kasneje opazilo nemško izvidniško letalstvo v plamenih na istem mestu, kjer je bila zadeta. Lahko torej smatramo, da je britansko trgovsko brodovje izgubilo zaradi tega napada najmanj 4 velike ladje v skupni tonaži 30.000 ton. ^^^^^^^^^^^ Sklepi španske vlade Madrid, 28. juL s. Danes ponoči je ministrski svet, ki se je v petek sestal pod predsed-nistvom državnega poglavarja, zaključil svojo sejo. Med številnimi odobrenimi dekreti so dekreti, s katerimi je vojni minister imenoval za generalnega kapitana drugega vojaškega področja v Burgosu divizijskega generala Miguelm Abn'ata Cantona za generalnega direktorja civilne garde pa divizisjkega generam Kamilla Aron&a Vego, ki je zapustil položaj podtajnika v vojnem ministrstvu. Ministrski svet je nadalje odobril dekret letalskega ministrstva, s katerim se ustanavlja splošna akademija za letalstvo. Uradni list objavlja dekret zunanjega ministra, s katerim se ukinja položaj letalskega atašeja nri španskem veleposlaništvu v Rimu in pri poslaništvih v Beogradu. Bukarešti, Sofiji in Ankari, Seja ministrskega sveta Narodna fafistična in je razpuščena, njene socialne, tove pa Buenoa Aires, 28. jul a fief policije je izdal vsem batom poziv, naj se izognejo objavam vesti in komentarjev, ki lahko škodijo nevtralnoatni politiki države ter predstavljajo propagando za katerokoli izmed vojujočih se strank. Na Irskem Lizbona, 29. jul. S. Neki angleški hi-droplan, ki je odletel lz Lizbone, se je razbil na tleh pri Dinglu na Irskem 10 potni, kov se je ubilo, dva pa sta umrla v bolnišnici zaradi hudih ran, ki sta jih pri nesreči dobila. V hidroplami je bilo 17 potnikov m sedem mož posadke. Trčenje dveh Uzbuna, 29. JuL a Po trosil Ju med dvema ameriškima bombnikoma, M sta se razbila na tleh pri Havani, so kubanske vojaške oblasti objavile, da as je pri nesreči ubtto 12 letalcev. Rim. 28. juL s. V torek 27. t. m. je bila v Viminalu prva seja ministrskega sveta pod predsedstvom Eksc. maršala Badoglia. Svet je spričo novega položaja, ki je nastal v političnem življenju države, predvsem odredil razpust Narodne fašistične stranke. Z istim ukrepom so bile razglašene od lobče, po katerih razne pomožne podporne, vzgojne in športne ustanove bivše stranke lahko še naprej delujejo. Na isti seii ministrskega sveta je bilo odrejeno ukinjenje zakona z dne 9. 12. 1928 št. 2693. tičočega se Velikega sveta fašizma, ker je nezdružljiv s povratkom k ustavnemu redu. Odrejena je bila tudi ukinitev posebnega sodišča za obrambo države, katerega pristojnost se prenese na vojaška sodišča armridnih zborov za časa vsega trajanja sedanje vojne. Poslanica bojevnikom Rim, 28. jul. s. Predsednik Narodnega združenja bojevnikov je vsem bojevnikom Doslal naslednjo poslanico: Bojevniki! Italija ne more umreti! Italija naše vere, Italija, ki stopa vselej po poti časti in ki je svojo veličino dosegla z žrtvami. Italija, za katero smo se borili in krvaveli, ta Italija je v svojih menjavah vendarle vselej čutila, da je njena usoda večna in slavna. Ta Italija je z jasnim in navdihnjenim gibom Kralja - vojaka potrdila svojo trdno voljo v tej resni in slovesni uri svoje zgodovine. Sledeč dvajsetletni navadi, sem odposlal Nj. Vel. Kralju in Cesarju, v trenutku, ko je s svojim visokim posegom dal nov polet in novo usmeritev življenju naroda, izraze vaše vdanosti in vaše vere v bodočnost domovine, katere zgodovinski porast spremlja tisočletna Savojska rodbina od Umberta Biancamana do danes in predstavlja tudi za oddaljenejšo bodočnost najvišje in nenadomestljivo jamstvo prernočrtnosti m edinosti za ves narod. Italijanski čut discipline, ki ste si ga vi pridobili m potrdili v vojašnicah in na bojiščih, najvišja zavest dolžnosti, ki e vselej postavljal Italijo na vrh vaših -nisli in vaših teženj, brezmejna ljubezen /a Kralja, ki je ponovno s svojim naglim nastopom dokazal, da je krona zaščitnica usode države v vsakem trenutku, zlasti pa v teh najbolj kočljivih in odločilnih trenutkih, ko je drugim ustavnim orsanom države težko izbrati r>ravo pot. vse to bo v vas potrdilo, to najvišjo potrebo discipline, poslušnosti in najstrožjega izvrševanja vsega, kar je dnes za slehernega Italijana njegova sveta in neodk Ioni i iva dolžnost. Na to dolžnost ;om hotel zlasti opozoriti v pozdravu, ki sem ga v vašem imenu poslal maršalu Italije Pietru Badogliu. vojskovodji v tolikšnih zmagovitih bitkah, ki mu je bilo sedaj zaupano tudi politično vodstvo naroda. Monarhija, vojska narod so temelii. na katerih je vselej slonela domovina, to so temelji, na katerih bo zgrajena zanesljiva in boljša bodočnost domovine. 2ivel kralj! Amilcare Rossi. Trdno prijateljstvo Madžarske in Italije Budimpešeta, 28. jul. s. V Budimpešti je vzbudila vest o imenovanju maršala Badoglia za šefa italijanske vlade veliko zanimanje. Madžarski listi so objavili na prvih straneh z največjimi črkami to vest, kakor tudi proglase Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter novega šefa vlade. Prvi uredniški komentarji so prežeti z največjo simpatijo do Italije. Vsd listi znova potrjujejo čustva nespremenjenega globokega prijateljstva •Madžarske do Italije. Prijateljstvo Madžarske do Italije piše »Magvarszag« ni slučajno, ima globoke korenine v skupni omiki in zgodovini obeh držav. Ljudstvo sv. Štefana je hodilo v teku svoje evropske zgodovine vedno ob strani Italije, razen v vojni 1914/18, ki je bila bolj italijansko-avstrijska vojna. Maršal Badoglio. nadaljuje list, nooseblja najlepše italijanske vojaške kreposti ter uživa doma m v inozemstvu veliko popularnost. Listi vbjavljajo slike maršala Badoglia ki dodajajo, da se je z njegovim imenovanjem za šefa vlade pričela nova faza v razvoju Italije, na katero se v tem trenutku obračajo pogledi vseh prijateljev s čustvi naj odkritosrčne jšega prijateljstva. Listi nadalje podcrtavaj o pomen patrioti enih manifestacij v Italiji, katere potrjujejo soglasnost v odobravanju, v katerem se je italijansko ljudstvo zbralo okrog Kralja in maršala Badoglia. Poiuradni »Budapesti Ertesitoc piše med drugim: Maršal Badoglio, veliki in občudovanja vredni lik vojaka, je storil domovini že neprecenljive usluge. Predstavlja največje italijanske vojažke kreposti. V tem zgodovinskem trenutku, piše pol-uradna agencija, obračajo Madžari poglede k Italiji z najtoplejšo simpatijo, prepričani v bodočnost velike prijateljske države. 28. jul. & Tur*l osti posvečajo cede strani spremembi vlade t ItalljL Ugodno se komentira vest, da je bil z*» zunanjega ministra imenovan Eksc. GuarU gtia, veleposlanik pri vladi v Ankari Med nekajmesečnim bivanjem v Ankari se je veleposlanik Guartgfia uveljavil kot dipio- članku z naslovom Kontinuiteta^, da se v hudih urah naroda izmeri vrednost ustanov, ki so nad mmljivimi ljudmi, ter poudarja, da je dinastija bistvene vrednosti aa Italijo, ker je povezana z vsemi zgo-dm-mskirni dobami države. Po omenitvi, da je bila Savojska dinastija med borbami za preporod luč, ki je privabljala vso vero in upanje, omenja list. da je v prejšnji vojni vladar predstavljal voljo naroda do odpora. Last zaključuje, da je naravno, da se v trenutkih odgovornosti za italijanske voditelje lik vladarja postavi na pivo mesto med bliski bitke in truščem bombardiranja. Velik vtis spremembe italijanske vlade v španskem Maroku Tanger, 28. jul. s. Maroški tisk objavlja z velikim poudarkom vest o spremembi italijanske vlade. Listi objavljajo slike in proglase Kralja in Cesarja ter maršala Badoglia. omenjajoč, da vlada po vsej Italiji mir. delo. red in velika patriotična gorečnost. Listi podčrtavajo. da sestavljajo novo vlado strokovnjaki, ki dajejo državi največja poroštva. V političnih krogih so sprejeli s posebnim zanimanjem vest o imenovanju Eksc. Guariglie in Eksc. Rocca za ministra. Njuno delo v svojstvu veleposlanikov se omenja s spoštovanjem. Poluradno glasilo glasilo španskega Maroka posveča vso prvo stran današnje številke zadnjim dogodJkom v Italiji ter objavlja obširen živlienjepis maršala Badoglia. Ne nasedajte lažnjivim govoricam! Rim, 28. jul. s. Razširjajo se glasovi o senzacijonalnih dogodkih. Opozarjajo se vsi, da ne zaupajo tem glasovom, ki jih mečejo v javnost neodgovorni elementi, samo z namenom, da bi motili javni red. Nadaljnji inozemski odmevi Bukarešta, 28. jul. s. I>ogodki v Itaiiji se naprej obračajo pozornost romunskih listov na Rim. Listi objavljajo na prvih straneh razen obširnih poročil fotografije Kralja in Cesarja ter maršala B lit. ^Viojtsa« piše, da ookroža Badoglia ljubezen in največje spoštovanje italijanskega naroda, ki popolnoma zaupa, v njegovo delo, s katerim hoče ščititi najvišje interese naroda. Kodanj. 28. juL s. Vsi listi so v p"Sob-nih izdajah in na najbolj vidnem m^stu z vsemi tipografskimi poudarki razširili vest o ustanovitvi nove vlade v Italiji. Pod velikimi slikami Kralja in Oosarja in prvega ministra Badoglia ao v celoti ponatisnjeni proglasi italijanskemu narodu. Važnost, ki jo pripisujejo d< godku, izk izuje okolnost, da mu listi posvečajo nmogo prostora, kakor na primer list >Berling-ske Tidende«, ki objavlja o tem 6 p>lnih strani. Splošni ton vseh list« v k; že brezpogojno simpatijo za vlado maršal-i Badoglia, o katerem objavljajo listi dolg življenjepis. Razen tega opozarjajo na priljubljenost Savojske monarhije v Italiji, priljubljen« st. ki je edina omogočila vla no spremembo brez pretresijajev. Japonski uspehi na Daljnem vzhodu Ameriška križarka potopljena — Zmagovite akcije japonskega letalstva jul. s. Japonski glavni stan Tokio, 28. objavlja: Japonske podmornice so 20. t. m. napadle v vodah Salomonskega otočja sovražno pomorsko skupino ene križarke in 3 rušllcev. Podmornicam se je posrečilo premagati črto rušilcev in so potopile kri-žarko razreda »San Francisco«. Tokio, 28. jul. s. Z nekega japonskega oporišča na Kitajskem poročajo, da so japonski lovci med nekim letalskim spopadom zrušili dva »P-40«. Edinice letalstva japonske vojske so zopet napadle letališče Kierov. Nastala je huda škoda na odleti-ščih in v drugih letaliških napravah. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča. Tokio. 29. jul s. V poldrugoletni vojni se je na Filipinih in v Birmi posebno izkazal odred japonskega letalstva pod povelj ui-štvom generala Riosukeja Matkanišija, ki je sestrelil od pričetka vojne do konca moja 620 sovražnih letal od katerih je 214 zrušU v borbah. Jata oenerala Matkanišra je potopila 142 Idij, uničila 3707 tankov in mnogo vojnih potrebščin. V tej dobi je izgubila 60 letal, ki so se večinoma prostovoljno pognala proti cHjem. Konsolidacija na Filipinih Legaspi, 28. jul. s. 23 gverilcev pod vodstvom Pedra Britona, Rocenta Broquese-na 1 nClonta Borera so pod vtisom japonskega prizadevanja, da se vrne popolna neodvisnost Filipinom, prišli iz svojih skrivališč v gorskem okrožju Bicola na otoku Luzonu in se predali japonskemu orožni-štvu. Izrekli so željo, da bi sodelovali v nadaljnjem z Japonci in izjavili, da so na- daljevali odpor samo zaradi tega. ker j!h je preslepila .>preklota propaganda jnn_ kejev«. Tesno sodelovanje Tajske z Japonsko Bangkok. 28. jul. s. Un.no poročajo, da je tajska vlada skleniia poslati na. Japonsko misijo pod vodstvom zunanjega m rastra, ki bo vrnila obisk japonskega ministra za zadeve Velike vzhodne Azije Kazua Aokija. Misijo bo spremljal svetnk wapcn-skega. veleposlaništva, njeni člani pa bo«.:o generalni direktor za politične zadeve, zunanji minister, direktor za gospodarske zadeve v zunanjem ministrstvu, parlamentarni tajnik zunanjega mJn strstva, šef protokola Ln dva tajnika zunanjega ministrstva. Dan tajske vajeke Bangkok, 28. jul. a Tajska proslavlja danes dan vojske. Ob nazočnosti zastopnikov oblasti so bile vojaške in športne prireditve, med katerimi so položili cvetlice pred spomenik zmage. Japonski katoličani za Veliko vzhodno Azijo ToA:/o. 27. jul. s. 200.000 Japoncev katolike vere je ustanovilo katoliško družbo Japonske, ki hoče prispevati 9 svojim delovanjem k uspešnemu nadaljevanju vojne za Veliko vzhodno Azijo. Otvoritvenega zborovanja družbe, ki bilo danes popoldne v Kalcanu, so se udeležili najvišji predstavniki katolikov na Japonskem. Bivši vodja rimsko-katoliških združenj na Japonskem. Sakuzo Ukino. je bil imenovan za glavnega šefa nove organizacije. Krvavi spopadi med belci in črnci v Zedinjenih državah Bnenos A*re**, 28. jul. s. Ameriška revija >Life< označuje izgrede, kj so nastali v De-troitu ob koncu junija,, za najbolj krvavo borbo ras, ki je bila kdaj v Ameriki od leta 1919. Revija objavlja številne fotografije hudih spopadov na cestah, ki so nastali zaradi neresnične vesti, da so belci vrgli v reko reko črnko z otrokom. Takoj so mladi črnci oplemli nekaj trgov n in se polastili orožja ter začeli razbijat* trgovine belih in jzvrševa.ti nasilna de;*anja. Nekega belega zdravnika so pretepli do smrti. Kmalu nato so se pojavile v fensStifc okrajih Detroita in v glavr-ih cestah mesta skupfne betfh mladeničev, ki so se krvavo maščevali, prevrnili mnoge avtomobile črncev in jh zažgali ter neusmiljeno pretepli vse črnce, ki so jih srečali. Revija naglasa, da se zdijo beh* mladeniči, ki so to storil", kakor je videti po fotografijah, inteligentni in dobro oblečeni. Odgovornost za položaj je prpisati po mne-nu revije naslednjim okoliščinam: Never-jetim stanovanjskim razmeram, zaiT.di katerih merajo črnci in belci žveti skupaj v bednih okrajih ab" pa celo pod isto streho ter močnemu izseljevanju belih in črnih delavcev iz južnih področij proti indtistrij-skim središčem, ki je povzročilo in povzroča stalne spore. laoo krat nad sovražnikom Pred dnevi je, kakor poročajo ner*~-£k: listi, stotnik Hans-Ulrich Rudel izvrši 1 svoj 1200. polet nad sovražnika. Stotnik Rudel je vodja letala v skupini strmo-glavcev in je kot prvi nemški letalec dosegel tako visoko Število poletov. Najjtnlajii letalski polkovnik Hitler je odlikoval s hrastovim listom z meči k viteškemu križcu železnega križa polkovnika Dietrlcha Peltza, ki je 31. vojak nemške vojske, odlikovan s tem visokim redom. Polkovnik Peltz je tretji leta-lect Id sj je priboril odlikovanje hrastovega'lista z meči. Star je 29 let. nim lovcem in je v 14 mesecih pri 49 nočnih poletih sestrelil 22 sovražnih letal, med njimi ve»č štirimotornih bombnikov. V eni sami noči je nekoč v teku 39 minut sestrelil tri letala. V zadnjih mesecih so se povzpele zmage najuspešnejšega nemškega noćneg-a lovca na 47. Nemški listi poročajo, da je stotnik princ Sayn-Wittgenstein eden izmed najuspešnejših in najbolj znanih nočnih lovcev. Pred kratkim je v eni sami noči na vzhodni fronti sestrelil 7 sovražnih bomb-1941 Je bil prestavljen k noc- Amerika pripravlja gospodarsko zasužnjen}« arabskih narodov Ankara, 27. jul. s. Ameriški urad za Srednji vzhod je javil, da potuje veliko število ameriških, strokovnjakov po Srednjem vzhodu m proučuje gospodarske možnosti v arabskih državah, katerim bo Amerika odslej posvečala posebno skrb. Po namerah Wishingtona naj bi bilo gospodarstvo Srednjega vzhoda popolnoma preosnovano. Arabsko prebivalstvo bo moralo kupovati ameriške industrijske Izdelke pred angleškimi in plačevati s svojimi surovinami, katerih izkorlčanje bn> rezervirano izključno m ameriški »SLOVENSKI NAROD«, fetrtek, ». Julija 19« Stev. 170 Strokovne skrbi naših čebelarjev kakor se zrcalijo iz njihovega glasila Slovenskega čebelarja" — Po čebelah je precej povpraševanja, pri zevanju pa je potrebna previdnost Ljubljana, 29. julija. L»an5ka huda zima in Irtcšnja lakota s*La povzročili, da je zamrlo življenje v mnogfih panjih naših marljiv.h čebelarjev. Druga posledica je, da je sedaj po čebelah veliko povpraševanje. Za dobro blago plačujejo kupci prav povoljne cene. V tem poiczaju se marsikaterega čebelarja loti želja, da bi razmnožil svoje panje, izrabil ugodno konjunkturo in zaslužil s prodajo čebel. Tej skrbi posveča najnovejša številka ^Slovenskega čebelarja uvodni članek, ki ga je napisal A. B. Pisec svetuje čebelarjem pri razmnoževanju previdnost in preudarnost. Kdor želf prihodnjo pomlad prodajati čebele, naj dobro premisli, koliko panjev ho iahko jeseni založil s potrebno zimsko zalogo. Upoštevati mora, da je zlasti dobava sdadkoija za krmljenje čebel še zelo dvomljiva. Ker čebelarji nekaj let ne bodo smeli računati z dobavami sladkorja, se bodo morali zanašnti samo na to, kar imajo v rokah, to je na Železno rezervo medu in starega sladkorja. Po kola ini te rezerve se bo tudi vsak odločil, koliko mu kaže razmnoževati čiebele. Vsakega čebelarja mora voditi misel, da je v scdan;ih razmerah boljše imeti manj deblih panjev, kakor mnogo r prašilčkovc. Ogrebauje in prestrezanje rojev Tudi to vprašanje, ki o njem razpravlja Vladislav Roječ, je za čebelarje važno. Nemalokrat zadajo roji čebelarjem mnogo skrbi, truda in drugih nevšečnosti. Pri ogrebanju so si nekateri polomili že roke in noge, pa tudi smrtne nesreče so se že zgodile. Pisec svetuje naslednja dva načina, da izognemo vsem neprilikam. ki jih povzroča rojenje: 1. roj je treba izvabiti na prostor, ki je za ogrebanje čim bolj prikladen 2. čebele je treba prestreči pri žrelu, ko se usipajo iz panja. Nekdaj so čebelarji mnogo skrbneje gojili umetnost zvabljenja reječih čebel na primerno mesto. Mlajši rod je mnogo teh starih nagrad opustil, čebelarji so za vabo roju uporabljali razne priprave*, nekateri posebne vabilnike v obliki nizkega zabojčka. ki jih moramo imeti pri rokah več in jih v času rojenja razobesiti v okolici čebelnjaka. Priprave za zazimljanje čebel Načrtna priprava za zazimljenje čebel se mora izvršiti že sredi poletja, ko je končano rojenje. Čebelarji nikakor ne smejo čakati na konec jesenske paše na ajdi. V začetku julija čebelar še vedno pravočasno zamenja slabejše matice z boljšimi, ki bodo dobre matere bodočih pokolenj. V tem času lahko poskrbi, da hodo družine ob jesenski paši dovolj močne. Nagnjenje do zaleganja pospešujejo čebelarji 7 namernim pitanjem in uporabljajo zato pitanec ali sladkor, šibkim družinam se dodajajo v tem času pokrite čebelje zalege iz močnih panjev. Fr. L., ki o tem vprašanju razpravlja, opozarja tudi na potrebno primerno satje. Prestaro, pokvarjeno damo družinam, ki jih jeseni pederemo. Iz pomankljivih je treba čebele preseliti v boljše panje. Kratko: le pravilno oskrbljene družine bodo dobro urejevale svoje zimsko gnezdo. Velik pomen regrata za pomladansko čebeljo pašo Zelo zanimive so ugotovitve Leopolda Debevca. ki razpravlja o čebelji paši s posebnim ozirom na regrat. Pravi čebelar si bo vedno prizadeval spoznati vse medovite rastline svojega okoliša. Starejši kmečki Čebelarji so bili v poznavanju rastlin veliki veščaki. Med glavne predstavnike pomladanske čebelje paše spada tudi regrat, ki ga pozna skoro vsak otrok. Na njem dobe čebele obilo cvetnega prahu in precej mede-čine. Zaradi dolgotrajnega cvetenja prištevamo regrat med važnejše predstavnike čebelje paše. Važen je za čebele predvsem spomladi, ko jim nudi obilo obnožine. Re_ gratov med je gost, lepljiv in naglo kri- stalizira. Regrat predstavlja za čebelarstvo zlasti ob času slabe pase in v sušnih letih pravo i-ešitev. SlanLnar — škodljivec čebeljih družin Med glavne sovražnike čebel prištevajo čebelarji voščenega molja, katerega ličinke izgrizejo na površju panja plitve kotanj ice. V te se nato zapredejo. Podobno dela luknjice in rove v les navadni sla-ninar. Leopold Debevec ga opisuje natančneje, da bi čebelarji spoznali tudi tega svojega škodljivca in da bi se ga znali varovati, dasi ni tako nevaren kakor voščeni molj. Slaninar je do 9 mm dolg hrošček sijajno črne barve. V panju se hrani z odpadki voska in obnožine. Njegove ličinke se hranijo s cvetnim prahom, to pa največ ponoči, ker so zelo plahe in se boje svetlobe. Pri čebelah hrošči ne povzročajo ravno posebne škode, mnogo bolj neprijetni gostje so v zanemarjenih shrambah za rezervno satje. Postavljena je bila tudi lje tako, da skrbimo v svojih čebeljnja- k:h za red, čistočo in močne družine. Prepih čebelam škoduje Čebele so zelo občutljive za prepih, to pa ne samo v čebelnjakih, temveč povsod drugod. Čebelnjake moramo postavljati v mirne zatišne lege. Kraji, ki so izpostavljeni hudim vetrovom, niso primerni za čebelarstvo. Ce je čebelnjak na vetrovnem kraju, je pred panji vedno prece; mrtvih čebel. Tud roji se radi v vetrovnem \Temenu razkrope. Da je prepih čebelam neprijeten, izpričajo same. Zlasti na zimo zadelajo vse reže v panju. Prav zaradi vetra in prepiha stavijo najbrže čebele satje poševno ali povprek. Razvoj čebel v aprilu in maju Mesečni pregled opazovalnih postaj (na Barju, v Cerknici. Sv. Gregor j u-Orteneku. v Št Vidu. na Krki. Piuski-Trebnjem. v Novem mestu in Smarjeti) za april in maj letošnjega leta ugotavlja, da čebelja paša na borovnici, češnji in drugem sadnem drevju ni bila kaj prida, k čemur sta pripomogla veter in suša. Izlet čebel je bil živahen, donosa pa ni bilo skoro nobenega. Razvoj čebel je bil v aprilu v splošnem še dovolj ugoden. Dober je bil tam. kjer je napredoval na račun lanske paše na hoji. V nekaterih krajih so bili panji proti koncu meseca že godni za prestavljanje, kar se že več let ni zgodilo. V maju je bila čebelja paša tako dobra kakor že več let ne. Medilo je vse. najbolj pa je zalegla mana, smreka in travniška kadulja. V nekateri hkrajih so moral: domneva, da je slaninar eden glavnih čebele krmiti, ker so bile suhe. Posebno prenašalcev čebeljih bolezni in mu morajo že zato čebelarji posvetiti čim več pozornosti. Kakor voščenemu molju tudi slaninarju strežemo po življenju najbo- je bilo to potrebno v dnevih od 4. do 8. maja. Panjem je bilo treba pokladati, žal pa je bilo ponekod premalo sladkorja na razpolago. Kjer je nekoč rasla trava • •. stoje zdaj velike stanovanjske hiše in lepe palače Ljubljana. 28. julija Naše mesto ima zanimivo in obenem nenavadno lego. Temu staj nedvomno vzrok Ljubljanski grad in Tivoli z griči v svojem zaledju. Zaradi tega mestno središče, zlasti najožje, ki se stiska v ožini med grajskim hribom in vedikim krasnim parkom, kar na lepem izgine. Z drugimi besedami povedano: najožje središče meji na konec mesta, odnosna na pravcati gozd. Ta značilnost je bila. še bolj vidna pred leti. ko se je pred glavno pošto razprostiral velik travnik, ki je segal do Kolizeja. Bil je ves pohojen in pomendran, ter ga je razpolovijsila ozka stezr=k Tu pa tam pa je stala nizka stavb -. . Danes o tistem travniku m" ne duha ne sluha več. Ostal je le v spominu starejših ljudi. Na njem je nastal najsodobnejši del našega mesta. Zrasle so veiike in lepe palače, ki stoje ob ravnih in širokih ulicah, razdeljene v mogočne skupine z nebotičnikom na čelu. Na, desni strsni Ulice 3. maja stoje, razen palače hrvatske banke in stavbe ob nji, ki pa tudi nista kdo ve kako stari, same nove večnadstropnice. Te so: del petnadstropne palače Kreditne banke, šestnacistropna pajaca >Dunav*-, palača« * Viktorij a«, palača Trboveljske premogokopne družbe in palača Poštne hranilnice. Desna stran je sedaj vsa zazidana. Skoraj povsem zazidane so tudi Beethovnova, Gledališka in Gajeva ulica, dočim čaka Puherjeva ulica, ki tudi spsda k >travniškic skupini, na dokončna ureditev. Najmogočnejša in v leloti zgrajena jc trenutno nebotičnikova skupina med Blei\vei?ovo, Verdijevo in Beethovnovo ulico ter Ulico 3. maja. Najnižji del skupine je v Beethovnov'! ulici, kjer je en trakt palače Kreditne banke s štirimi nadstropja. Skoraj prav take mogočna in še novejši, vendar pa ne povsem dograjena, je skupina banke Slavije?. med Bleivveisovo, Puher-jevo in Verdijevo ulico ter na novo urejenim prostorom med zadnjima dvema. Najnižja stavba te skupine ima pet nadstropij in podstrešje. Neizpolnjen je samo še ogel med Blei\veisovo cesto in Puherjevo ulico. MaJo dlje, med Verdijevo. Gledališko in Puherjevo ulico, pa je Dukičeva skupina, ki je sestavljena iz dveh ogromnih samostojnih in manjše palače. Prvi dve imata šest do sedem nadstropij, zadnja pa šest. Tretja, skoraj izgrajena, vendar v glavnem znatno nižja skupina palač stoji med Ulico 3. maja ter Gledališko, Verdijevo in Beethovnovo ulico. Nezazidan je samo še prostor na oglu med poslednjima. Višja, a prav tako še ne povsem izgrajena, je na- manovo, Verdijevo in Gledališko ulico. Nezazidan je prostor med Tomanovo in Verdijevo ulico. Ulica 3. maja je v vsej dolžini asfaltirana in ima asfaltirane hodnike, obrobljene s kamnitimi robniki; asfaltiran ni samo hodnik pred Narodno galerijo. Asfaltirani sta tudi Beethovnova in Gledališka ulica, slednja do Verdijeve. Verdijeva ulica je tlakovana z bitumenom do Gledališke, netla-kovani pa sta Puherjeva in Tomanova ulica ter del Verdijeve med Gledališko in Tomanovo ulico. Puherjeva uiica še nima urejenih hodnikov za pešce, kar pa je povsem razumljivo, ker je sedaj še preozka^ Od nekdanjega prostranega travnika ni ostalo ničesar, razen še nezazidanih prostorov na dveh oglih: med Beethovnovo in Verdijevo ter med Verdijevo in T< »manovo ulico. Nezazidani pa bodo ostali prostori med stavbami Dukičeve skupine in prostor med Dukičevo skupir.o in banko »Slavijo«. Večji del omenjenih palač je med najsodobnejšimi v Ljubi: a ni. Imajo krasna pročelja, ravne strehe, sodobne trgovinske in pisarniške prostore ter stanovanja z vsemi pritiklinami, elektrika ,plin in električna dvigala. Kakor vidimo, se naše mesto zelo hitro razvija in izpreminja Svoje lice. Zlasti velja to za najožje središče. In že sedaj le ka*-žejo obrisi nadaljnjih pridobitev, novih reprezentativnih palač, novih ulic in trgov. Ne samo na. nekdanjem travniku pred glavno pošto, tudi drugod po mestu in ekrog njega so nastali celi novi okraji z novimi uhcami in cestami. Dsljna periferija se je zlila, z mestom, m na ozemljih, kjer sploh ni bilo nikakega življenja, so zrasle nove hiše. nadaljne pa so že v načrtu. Njih zgraditev je saono še vprašanje časa. Iz pokrajine Trieste — Ljudsko gibanje. Dne 27. julija je bilo v Triestu 14 rojstev in osem smrtnih primerov. Porok ni bilo. :— Druga skupina železničarskih sinov v pomorski koloniji. Te dni je bila sprejeta v pomorski koloniji ob drevoredu Regina Elena druga skupina železničarskih sinov iz Triesta. — Ponesrečenci. 28-Ietni delavec Jakob Moro iz ulice Paolo Vergerio je prišel pod voz in obležal s poškodovano desno nogo. 40-letni poljedelec Virgil Zanutetei iz Chia-dina 7 si je pri delu zlomil levico. Po obrazu in desnici se je opekel pri delu av-togenist Alojz Candias iz ulice S. Giorgio. 22-!etni Lucijan Venuti iz Guardielle Sco- . glietto si je pri delu v delavnici ranil le-dailjna skupina med Ulico 3. maja ter To_vico. Prepeljali so vse tri ponesrečence v Praznoverje — Ah, ne morem vam povedati, kako praznoverna sem! — Mala, dražestna gospa Ana - Lorc ga pahne od sebe. že šest tednov lazi Jean za njo. Vsak čas je imel občutek: zdaj, zdaj ga bo uslišala, toda ona je vedno našla pretvezo, da ga je potisnila od sebe, kakor da ji preti nevarnost. Jean je bil prepričan, da vzrok ni bila samo njena krepost, ker je vedel, da ji je všeč. O tem je bil prepričan zlasti zato, ker ga je nekega večera celo poljubila, ne da bi bil to zahteval. — Ah. če bi le vedeli, kako praznoverna sem! — To je bilo priznanje in celo vzrok, da ga je tako dolgo odklanjala. Takoj je namreč pripomnila: kako morete zahtevati od mene, naj postnem ljubica moškega, ki mi je prvič odkril ljubezen trinajstega v mesecu in povrhu še v petek ? Jean se je zasmejal: Kaj? Vi verujete V take neumnosti! Njegovi dvomi je niso pokolebali In odgovorila mu je: — V vse verujem, če hočete, da ostaneva dobra pi-ijatelja, se morate izogniti takih šal. — V kaj verujete? V vse! V kaj? Morda je bolje, da mi poveste, da ne bom več zbijal šal. Drugi dan sta se srečala v živalskem vrtu. On ni nič mislil na njeno praznoverje. Ona je bila otožna, toda on jo je kmalu razvedril. — Kaj vam je, Ana - Lore ? Kakšne skrbi in nadloge vas tarejo? Zmajala je z glavo in vzdihnila. čez nekaj Časa je pa vendarle odgovorila: — Ročna torbica mi je padla na tla in grealce v nji se je razbilo. — Sedem let nesreče! — Prosim vas nikar ne zbijajte šal. Tako je moralo biti. Čutim, da mi preti nevarnost. Moj mož . .. . .. ali sluti, da sem vam odkril ljubezen ? Skomignila je z rameni. — Moj mež mi je kupil zložljiv dežnik, pravo remek delo. Ročaj je iz slonove kosti, glava ima obliko race, oči so iz onik-sa, kljun iz jantarja... Nekaj krasnega! Toda on ga je odprl v malem salonu. — No, in? — Odprti dežnik v sobi! To prinaša strašno nesrečo. Jaz sem pa mislila, da bo letošnje leto v mojem življenju srečno, ker sem prav na staro leto opolnoči poljubila nekega vojaka, bratranca moje sobarice, ki se je mudil pri njej. — No, da, saj vendar niste mogli zahtevati, da bi prišel obiskat vašo sobarico general Joffre. Zasmejal a se je: Kako čudni ste. Vi ne verjamete v prorokovanja, v stv&ri, ki prinašajo srečo, v talismane ... — Zal je bila moja vzgoja v tem pogledu zelo zanemarjena. — Ali nimate v svoji denarnici preluk-njanega denarja? — Imam, nikljasti. — Ne. biti mora bakren. Ali nimate tudi štiriperesne detelje, koščka vrvice, od vezane od vratu obešenega Človeka? — Saj vendar ne tekam ves božji dan po gozdu in ne iščem obešencev. Obmolknila sta in čez nekaj Časa je Ana - Lore vprašala: — Ali veste zakaj ne zahajam več k gospe Smith? — Ker ste se sprli z njo. — Ne. temveč zato, ker imajo Angleži navado pokladati kruh na mizo narobe. Zato raje ne zahajam več k njim. — Ana - Lore je neprestano dajala dobre nasvete. Svetovala je Jeanu. naj vrže z desnico preko leve rame na tla sol, če bi slučajno prevrnila solnico. če bi mu razbila kozarec vina po mizi mora namočiti vanj prst in si zmočiti z vinom desno uho. Mimo je prišla cvetličarka in Jean je hotel kupiti nageljčke. — Za božjo voljo nikar, kaj ste znoreli. To prinaša nesrečo. Mimo je prišel grbavec in ker je prav tisti hip šlo mirno več ljudi, je nastala gneča. Ana - Lore bi se bila lahko dotaknila s prstom njegove grbe. Toda sreča je bila takoj uničena ker je opazila belega konja. Lisast konj, ki ga je zagledala takoj potem, je nekoliko omilil to nesrečo. Tedaj je opazila krivookega človeka, — Takoj je stisnila prste, potisnila palec med kazalec in sredinec, da bi odvrnila od sebe nesrečo. Krivookec je to opazil, toda vse se jo dobro izteklo. Ana - Lore je govorila o tigrovih zobeh, o šakalovih krempljih in sionovi dlaki. Zagotavljala je svojega spremljevalca, da prinaša pavovo perje nesrečo v hišo. Srečala sta prijatelje ln segli so si v roke. — Ne, navskriž! — je vzkliknila. — Bil je lep dan in na toplem se je led okrog njenega srca raztopil. Ko sta prispela do Jeanovega stanovanja je bila pri. pravljena oditi z njim, toda samo iz radovednosti. V sobi je Jean nežno snel klobuk z njene glave, se obrnil in ga položil na posteljo. Tedaj je pa začul za svojim hrbtom prestrašen krik Ane - Lore: — Nesrečnež!... Klobuk na postelji! To napoveduje strašno nesrečo. In še preden je Jean spoznal, kako ve. liko napako je storil, je bila Ana - Lore že daleč. triestinsko bolnišnico, kjer se zdravi tudi 39-ietna JoLanda Leoni, ki ima na obrazu poškodbe od udarcev. — Utopljenec. V bližini triestinske ribarnice je bilo najdeno trupxo 44-letnegS utopljenca Viktorja San ta rose iz ulice Ga-Sp;;re Gozzi. Verjetno se je sprehajal ob obali, padel V morje, in ker ni bil plavalec, utonil. — Dečkova smrt p©d tramvajem. Mali Silvi i Lorenzi iz ulice Istria 99 je hotel v bližini pokopališča sv. Ane v Triestu čez tramvajsko progo. Pri tem je prišel pod tramvaj in obležal s smrtnimi poškodbami po vsem telesu. — Prcmetna nesreča. Sredi ulice Forag-£i v Triestu se je prekucnil avtokar. Trije delavci, ki so bili na vozilu, §o odnesli k sreči le lažje poškodbe. Zdravijo se V bolnišnici. — Ponesrečenci. 58-letnega trenerja šo-sipa Giacominija je konj brcnil na dirkališču Montebello v Triestu s takšno silo, da mu je zlomil desno nogo. 30-letnemu gasilcu Brunu Falconerju je priletel drobec železa v levo oko. Njegov vid na omenjenem očesu je v nevarnosti. Po rokah se je porezal med delom v delavnici »Omsa* mizar Anton Colussi. 28-letna Alojzja Furlanich iz Grette je padla s kolesa in si poškodovala levo nogo. 43-letna gospodinja Albina Zaje je prišla pod kolo in obležala s poškodbami po rokah in nogah. 12-letno učenko Giocondo Giaco-mini iz ulice Ronchetto 17 je povozil kmetski voz. Ima poškodbe na levi nogi. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici Kraljice Helene. Preveč dobrega ni dobro Ljubljana. 29. julija. V nedeljo po devetih zvečer som se vo_ zil s tramvajem z Viča proti mestu. Prispeli smo srečno do križišča oh bivši mi-larni. Ali prispe cd nasprotne strani tramvaj? Potniki tega seveda ne vedo, pa tudi vozač in sprevodnik ne vesta. Odločita se za čakanje. Čakanje je trajalo dobrih pet minut. Ko ni bilo iz mesta nobenega tramvaja sta se vozač in sprevodnik po skupni konferenci odločila za vožnjo. Brrr.. . Tramvaj švigne s polno naglico mimo ovinka. Iz daljave pri Stanu in domu pa se že svetlika luč. Pričakovani tramvaj je torej vendarle prispel. Naš tramvaj je moral kreniti že iz bližine Stana in doma nazaj čez križišče in po drugem tiru. Tam smo počakali, da je pridrdral mimo nas tramvaj iz mesta. Noben potnik se pa ni sponmil, da bi stopil iz tramvaja in povprašal pri sprevodniku ali vozaču drugega tramvaja, če je to že zadnji voz iz mesta. Vozač in sprevodnik sta se znova posvetovala: Odpeljati, ali ne? Počakaj-mo. Torej dobro, čakamo; pa traja spet predolgo. Vozi! se oglasi sprevodnik. — Tramvaj odpelje. Imeli smo srečo. Ce bi bili zamudili dve sekundi, bi se bil nasprotni tramvaj že toliko premaknil čez križišče ob Langusovi, da bi se lahko spet zapeljali malo nazaj, pa spet naprej. — Srečno smo mimo Langusove. Na postajališču pred tobačno tovarno se tramvaj ustavi. Spet se peljemo naprej, toda samo nekaj korakov. Sprevodnik da ?.nak, naj se tramvaj ustavi. Dva potnika sta se spomnila, da bi bilo dobro izstopiti. No, pa se ustavimo, da ne porečeta, da tramvajsko osebje ni vljudno. Nekaj sličnega se nam pripeti na Borštnikovem trgu. Končno smo vendarle prispeli do Gradišča. Ljudje izstopajo. Sprevodnik da znak za vožnjo. Naprej! V naslednjem hipu spet znak: stoj! Nekdo pogleda pri sprednjih vratih, kaj se je zgodilo. Debe-luhast možakar vstopa v tramvaj in ker je debeluhast. gre vstopanje počasi. Nič za to. Vozi! Vozač uboga in odpeljemo se naprej tri. štiri korake. Stop! Spet se ustavimo. Dva fanta sta pozabila, kje bi morala izstopiti, pa sta izrazila svojo željo sprevodniku, ki da znak, naj se tramvaj ustavi. Potem se vožnja nadaljuje. V Zvezdi izstopajo ljudje. Nekaj časa je treba še počakati, da ne bomo prehitro pred pošto. Dobro. Naprej! Tri, štiri metre smo že mimo postajališča. Na sprednji ploščadi se pojavi sprevodnik in da znak: stoj. Potem sproži, stoječ ob sprednjih vratih, zelo zanimivo debato z dvema znancema, ki stojita spodaj pri tramvaju, če bosta vstopila ali ne. Vabi ju, naj vstopita ker vozi tramvaj naravnost v Šiško, pa ju ne more prepričati. Ostaneta spodaj. Tramvaj, nadaljuje vožnjo. Debata je bila brezuspešna. Pri pošti sem izstopil. Prijetne vožnje mi je bilo dovolj. Kako je vozil tramvaj naprej, ne vem. Zadovoljil sem se z vožnjo do pošte in želel sopotnikom: Dober tek in srečno pot! Športni pregled Drcbne vesti iz hrvatskega športa V nedeljo, 5. t. m., je v Zagrebu gostovalo slovaško vojaško nogometno moštvo Armade XI. Nastopilo je proti reprezentanci hrvatskih oboroženih sil, sestavljeni iz samih znanih najboljših hrvatskih nogometnih igralcev. Slovaki so zaigrali zelo poletno in so do 10 minut pred koncem vodili 1:0, nato pa so Hrvati dosegli dva zgoditka in zmagali tako 1:2. V Zagrebu so ustanovili ženski veslaški klub. ki mu predseduje Jelena Novakova. Članice kluba že redno vežbajo in se pripravljajo na prvi nastop. Hrvatsko državno prvenstvo v veslanju je bilo to nedeljo v Zagrebu. V kvalifikacijskih tekmah za hrvatski nogometni finale, ki bo odločil letošnjega prvaka, je Gradjanski premagal v nedeljo, 11. t. m., v Zagrebu osješki Hajduk 4:0 (4:0), v revanžni tekmi 18. t. m. v Osijeku pa celo 7:1. Haskovci so se tudi že kvalificirali za finale, dasi ne tako lahko kakor purgerji. V Zagrebu so premagali Zemun 4:0, naslednjo nedeljo pa izgubili 1:2. Zmaga Haška v Zagrebu je bila precej nezasluženo visoka, kar poudarjajo celo zagrebški Časopisi. Zemunci so pokazali prav dober nogomet, precej pa se neizkušenosti. Concordia je igrala kvalifikacijsko tekmo s sarajevskim Šaškom, vendar njen izid nI Se (nam namreč!) znan. Skoraj gotovo je, da se bo tudi ona uvrstila med zadnjo četvorico. Vprašanje četrtega člana jc še nerešeno. Zanj #e potegujeta osješki Gradjanski ln zagrebški Ličanin. Razdeljevanje salam Ljubljana, 29. julija Prehranjevalni zavod vabi detajliate, naj dvignejo pri tvndki Egidi O; U bani na B**>i-weiaovi cesti, Pigovčevo dvoriAče, salame, ki jim jih j« nakazalo tukajšnje Združenje trgovcev. Poliveni ki bodo lahko dobili salame od 2. do 5. avgust«! proti odrezku 703 navadne živilske nakaznice za avgust in sicer po 60 g-raanav na odrezek. Cena. v prodaji na dr>»bno je določena za debelo salamo na 38.70, za. tanko pa na Ur 37.85. V nedeljo. 11. t. m., so bile na miramar-skem dirkališču v Zagrebu velike kolejiar. ske dirke, ki jim je prisostvovalo okoli 5000 gledalcev. Odlikoval se je zlasti član Gradjanskega Josip Solman ki je v dirki prvorazrednih dirkačev za zagrebško prvenstvo premagal Prosenika in zasedel prvo mesto. Vozil je« s hitrostjo 41.865 km na uro, tretji je bil Celesnik. član Zagreba. Solman je zmagal tudi v oceneki vožnji pred Prosenikom. Največ zanimanja jebilo med gledalci za dirke z motomnn vodstvom, v kateri je nastopilo pet dirkačev: Prosenik, Solman, Pokuptv, Rohnv vič in Celesnik. Proga je merila IS.750 m. Zaradi okvar in padcev .so med dirko odstopili Prosenik SJlman in Pokupec. Zmagal je Rebrovič s povprečno brzino 50.640 kilometra na uro. Na prvi letošnji plavalni prireditvi v Zagrebu je bila najuspešnejša 1 tktna Mira Korpes. ki je dosegla dva nova hrvatska rekorda. 200 m prsno jo preplavala v 3:22, 100 m prsno pa v 1:3r*. Na isti prireditvi je startal tudi znani hrv,u.sk: plavalni rekorder Milosiavić. 1000 m prosto je preplavaj v 14:17.8. 100 ni prsno pa v 1:02.2. Na tej progi mu je bil močan tekmec Lovro slakula. k: jo podlegel le za malenkost, stakula je dosegel ča3 1:02.8. Reforma italijanskega nogometnega športa Glede na težkoče, ki so v zvezi z vojn", je italijanska nogometna zveza nedavno izdala cdlok o začasni preureditvi bodočega odigravanja nogometnega prvenstva. Sestavila je tri nove skupine, v fcaj sodelujejo klubi prejšnjih divizij A m B pomešano. Odločilen za dodelitev V p a-mezno skupino je bil kriterij ter.tortalne bližine. S tem so hoteli izločiti predvsem dolge vožnje in nepotrebno d'>lm» dopuste igralcem ki so večinoma pod za st a vo. Nove prvenstveno skupine 90 KStavljOBfl takole: 1. skupina: Triestina. Oonz.ia. VenaUt, Padova. Ambrosiana, Vieenza.. Fant :.. Cremonese, Parma, Modena. Bologna in Udinese. 2. skupina: Milano, Brescia. Pro Pntria. Torino, Varese. Atalanta. Alessandna. Ju-ventus, Genova, Liguria, Spezin. Nnvnra. 3. skupina: Fiorentma, Livorno. Siena, Ancona, Pecara, Roma, Lazio, Mater. Na-poli. Salerno. Bati. V finale so br>sts kvalificirala iz vsak* skupine po dva kluba, ostali pa bodo igrali za Italijanski pokal. Sel CflCff *CC3 KOLEDAR Dane/*: Četrtek, 29. julija: Marta. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matiea; ž« lim si ljubezni. Kino Sloga: Ognji veselja. Kino Union: Noč po operi. DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. BakarčiČ. Sv. Jakoba trg: P: Ranior. Miklošičeva cesta 20; Murmavea*. Sv. Petra cesta 78. Prekrški predpisov o zatemnitvi Seznam oseb. ki so prekršile odredbe o zatemnitvi: Dolenc Ivan, Aškerčeva 42: Bohinc Favla, Rimska 31: Koblcr Marija, Groharjeva ul. 3; Vrhovnik Franc, Aškerčeva 42; Sterza Anton, Pražakova 12; Sacchetto Ccsare, Kolodvorska 22; Petričck Robert, Miklošičeva 15j Oman Olga, Pražakova ui. 20; Gerdcnc Ro/a-lija, VVolfova ul. 1; Batistič Kihanj. Pražakova 17; Bevc Edmcnd, Pra2akova 17; Hre-zigar Marija, Miklošičeva 15; Pokom Ivan. Gregorčičeva 17-b; Grošelj Davorina, Rimska 10; Premrou Marija, Rimska 10; Ma.:w Slav-če\a, Kongresni trg 7; Žerjav Borut. Vegova ul. 2; Sg&s Elza. VVolfova 2; Doberlet Ksenija, Vegova 2; Mikluš Julija, \Vollova 10; Šerko Milan, \Vo1fcva 10: Vrečko Marija. VVolfova ul. 1: Arko Katarina. Igrflfca 14; Sadik GaribaM. IgriSkt 14: Dcrcnda Katarina. Borštnikov tre 2: Vrhove Albm, Borštnikov trg 3; Lazar Meta, Cesta 29. oktobra 21-a; D;imerctovič Konstantin. Cesta 2°. oktobra 18; Habed J^ip Rimska 23; Tavčar Ljudmila. Rimska 23; Pirnat Alni/, Rimska 23; Dcbevc Frančiška. R:rrv>kj 23; Bakovnik Zorka, Rimska 23. Iz pokrajine Gorizie — Corizijski nadškof K. Margotti i** za nekaj dni zaou5til Gorizio. kamor se vrne prihodnji teden. — Ljudsko gihanje. Dne 24. juli;a sta bi J i v Goriziji s«nrr.o dve rojstvi. Smrtnih prmerov in porok ni bilo. — Nezgode. 28-letna Anclina Loviscek iz Lucinica je padla s kolesa in si zlomila levo ključnico. 6-letna Berta Cottar iz Go-rizije je padla z drevesa in si zlomila levo nogo. Vrat in obe roki si je poškodovala pri padcu s postelje 84-letna kmetica Katarina Rutar iz S. Andrea. _5-letni Viktor Brone iz Gracove si ie pri padcu po stopnicah zlomil levo nogo. Ponesrečene« 16 nreneliali v gorizijsko bolnišnico Brigata Pavia. IZ SOLE Učiteljica: »Mira, povej ml, ali je alon koristna ali škodljiva živalic Mira: ^Škodljiva!« Učiteljica: ?,Zakaj?<- Mira: »Zato, ker iz njegovih zob delajo tipke za klavir.« IZ SOLE Učitelj: »Zdaj sem vam razložil iz kakšnih snovi delajo blago za oblačila. No, Peter, povej mi iz česa so tvoje hlače: Učenec: vMoje hlače so iz očetovih starih hlač!« t____!-- Stev. 170 »SCOVENSKI NAKOD«. Si. >Hj» lttt Strm S ] Nepremičninski trg v juniju V Juniju }e bil j vpisanih v notliHko kalijo mUtein — Živahen Je bil" tudi Ljubljana. 29. julija V juniju so imeli v zemljiško-knjižnem uradu ljubljanskega okrožnega sodišča približno tolikšen promet kakor v maju in vseh drugih mesecih letošnjega leta. Vpisane so bile nove kupne pogodbe za najrazličnejše nepremičnine. Večinoma gre za manjše parcele in parcelice. Izjema je edino zavetišče sv Jožefa v Ljubljani, o katerem smo že v majskem pregledu poročali, da je prodalo večje število svojih parcel v kat. obč. St. Petrskem predmestju. Zavetišče je tudi v juniju nadaljevalo s prodajanjem in bo. kakor kaže, odsvojilo precej svojega zemljišča. Parcele, ki jih prodaja, so manjšega ob-^ega in jih večinoma kupujejo majhni ljudje, dasi cena za kvadratni meter ni posebno nizka. V juniju je bilo končno vpisanih v zemljiško knjigo tudi več brezplačnih odstopov za ceste potrebnega sveta v korist mestne občine ljubljanske. Mestna občina si iih je izgovorila, ko Je izdala dovoljenja za parcelacijo. Približno enako razpoloženje kakor na nepremičninskem je vladalo v juniju tu-ncah 100.000 din. Mestna občina si je pripisala brezplačno naslednje parcele, ki jih je dobila za ureditev cest: Ivan Bokavšek, posestnik v Stepanji vasi. Litijska cesta, ki je dobil tudi stavbno dovoljenje in njegova žena Marija sta ji odstopila njivsko parcelo v kat, obč. Stepanji vasi v izmeri 446 kv. m. Zasebni uradnik Ivan Pustisek ji je odstopil od svojega v kat. obč. Spodnji Šiški ležečeea zemljišča kos v izmeri 2284 kv. m. Frančiška Ahlinova s Karlovške ceste je odstopila travniško parcelo v kat. obč. Karlovškem predmestju v izmeri 48 lev. m. Občina se ie obvezala, da ji za odškodnino izvrši razna popravila in odpiše ostanek nekega dolga v skupni vrednosti 16.963.14 lir. Tvrdka i. Knez, feo-manditna družba v LJubljani, ji je odstopila 8 parcel v kat obč. Spodnji Šiški v •kupni izmeri 656 kv. m. Prodajala pa je mestna cbčina ljubljanska Mariji Kroni-chovi vdovi, poročeni Perlesovj iz Prešernove ulice dve poti v kat. obč. Sv Petra predmestju v izmeri 156 kv. m po 76 lir za kv. m, skupno za 11.856 lir. Prodane so bile v juniju naslednje nepremičnine. Ležeča zapuščina posestnika in železniškega uslužbenca Jerneja Gabriča s Stranske poti je po dedičih njegovi ž^ni Mariji Gabričevi in otrocih Danici OrcšiJevi, ženi železničarja iz Maribora. Zdravk* in Jerneju Gabriču prodala Jožetu Robeku. zasebniku z Dvornega trga. in Robertu Frankov u u. zasebniku iz Cegnarjeve ulice, travniško parcelo v kat. obč. Trnovskem predmestju vsakemu do polovice za 10.000 lir. Alojzija Zupančičeva, posestnica iz Gra-daške ulice, je prodala Janku Orešiču, knjigovezu v Studentovski ulici, v kat. obč. Krakov-kem predmestju hišo v Gra-daški ulici št. 8a in dvorišče s skupno površino 178 kv. m. Ivan Savs, posestnik in trgovec v Opekarske _ ceste, je podaril svoji ženi Mariji Šavsovi stavbiščno parcelo v kat obč. Trnovskem predmestju. Parcela je vredna 35.000 lir. Josip in Anica Horvat, posestnika s Poljanske ceste, sta prodala Adolfu Možetu, slaščičarju z Vidovdanske ceste, njivsko parcelo v dav. obč. Mostav v izmeri 507 kv. m za 32.000 lir. Hiša usmiljenih sester sv. V in cene i ja Pavelskega. Hiralnica sv. Jožefa — Zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani, Vidovdanska cesta, zastopana po sestri prednici Filipini Tamšetovi in pokrajinskem ravnatelju Lovru Sedeju vizitatorju. je prodala v kat. obč. Sv. Petra predmestju I. del naslednje parcele: Mariji Praprotnikovi. zasebni uradnici Iz Društvene ulice, v izmeri 400 kv. m. za 40.000 lir. Kvadratni meter je stal 100 lir. Julijani Lindičevi, trgovki v Žužemberku, v izmeri 279 kv. m za 23.715 Ur. Kvadratni meter 35 lir. Vinka Hafnerju, čevljarju iz Mestnega loga, v izmeri 280. kv. m za 19.000 lir. Kv. meter 70 lir. Vand* BIei\velsovl, zasebnlcl iz ulice Viktorja Emanuela, v izmeri 280 kv. m za 29.400 lir. Kvadr. meter 105 Ur. Tanji Doherletovi, zasebnici iz Blehvel-sove ceste, v izmeri 2S0 kv. m za 29.400 Hr. Kvadr. meter 105 lir. Jožetu EL Kruiitu, trgovskemu zastopniku iz Zagrebške ulice, v izmeri 400 kvadratnih metrov. Kvadr. meter »0 Ur. Ins. Branku Brčiću s Ceste v Rcino dolino, v izmeri 280 k v. m za 28.000 lir. Kvadratni meter 100 lir. Rafaelu Skrbe tu. dipl. tehniku v Žužemberku, v izmeri 252 kv. m za 23.040 lir. Kvadr. meter 95 lir. Lovru Sedeju, Ladislavu Lenčku In Jožefu Mejaeu, duhovnikom na Taboru, tri parcele v skupni izmeri 240 kv. m za 37.800 Ur. Kvadr. meter 45 Ur. Alb!ni Trotovskovl, natakarici Pred ako. fijo. v izmeri 252 kv. m za 23.940 Ur. Kvadratni meter 95 lir. Gabrijelu 6mitu, krojaškemu mojstru iz Florljanske uUce, in Tomažu Cerarju, krojaškemu mojstru iz Škofje ulice, ki imata skupno delavnico na Resljevi cesti ve* par. cel v skupni izmeri 742 kv. m za 77.910 lir. Kvadr. meter 105 lir. Josipu Veselil, trgovcu lz Petrareove ulice, štiri parcele v izmeri 2358 kv. m za 143.910 lir. Jožefi Jamnikovi, zasebnici z Vrhove e v pri Dobi ovi. dve parceli v izmeri 503 kv. m za 47.785 lir. Ivan Kogovšek, posestnik iz Kamnogo-riške ulice, je prodal Lovru Gradniku, zasebniku s Tržaške ceste, travniško parcelo v kat. obč. Dravljah v izmeri 973 kv. m za 14.500 lir. Jože Kune, posestnik z Rudnika, je prodal Ludviku Tomažiču, mizarju iz sibeni. ške ulice na Glincah. gozdno parcelo v davč. obe. Rudniku v Izmeri 391 kv. m za 8000 lir. Franjo KOvač. posestnik in trgovec lz Starega ti ga. osebno in kot oče nedoletnih Majde in Helene, je kupil v kat. obč, Zgornji Šiški dve njivi v skupni Izmeri 9260 kv. m za 140.000 lir. Marija DekJeva, zasebnica iz Hranilni-ške ulice, je kupila v kat. obč. Slapah parcelo za 50.000 lir. Franc Sustersič, posestnik iz Zapuž. je prodal Hiši usmiljenih sester »v. Vincen-cija Pavelskega, Hiralnici sv. Jožefa — Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani na Vidov. danski cesti travniško parcelo v kat. obč. Trnovskem predmestju v izmeri 1 ha in 40 a za 60.000 lir. Marija Serjakova iz Stožic in Frančiška Romanova z BIeiweisove ceste sta prodali Leopoldu Lonćetu, posestniku iz Sla. vel j, travniško parcelo v kat. obč. Trnovskem predmestju v izmeri 4023 kv. m za 12.069 lir. Isti sta prodali Francu Dresarju, posestniku v Savijah, travniško parcelo v kat. obe. Trnovskem predmestju v izmeri 4439 kv. m za 17.317 lir. Marija Hafnerjeva, posestnica iz JaneH-ceve uUce je prodala Fi*ncu Snoju, posestniku iz Lip v občini Tomišlju. travniško parcelo v kat. obč. Tomišlju v Izmeri 7129 kv. m za 10.000 Ur. Terezija baron1 ca Laza rini iz Bcštanja je prodala agrarnemu interesentu Ant°nn Marucelju iz Slivnice 3 parcele v kat. obč. Spodnji Slivnici za 2048.59 din. Pogodba je bila sklenjena še 1. 1934. Istega leta je bila sklenjena tudi pogodba s katero je ista lastnica predala dve parceli agrarnemu interesentu Janezu Janezlču ml iz Slivnice za 200.55 din. Anton Korošec, posestnik na Jezici, in Marija ter Franc Vavporič iz Mesarske ulice so sklenili menjalno pogodbo. Korošec je odstopil Vavpctičevima hišo in njivo v izmeri 403 kv. m v kat. obč. Stozicah v vrednosti 35.000 Ur. Vavpotičeva pa sta prepustila Korošcu njivo v izmeri 443 kv. metrov v kat. obč. Stozicah v vrednosti 30.000 Ur. Ivan AvSlč, trgovec iz Prešernove ulice. ip prodal Francu MočnilCu, industrijalcu iz Frankopanske ulice in njegovi ženi Anki dve gospodarski poslopji in njivsko parcelo v izmeri 1344 kv. m v kat. obč. Zgornji Šiški za 273 200 lir. Jožef Zajec, posestnik v Zgcrnjl Zado-brovi, je prodal učiteljici Angeli Gospo-daričevi iz Spodnje Zadobrove dve parceli v skupni izmeri 1092 kv. m za 4150 Ur. Franc in Frančiška Erjavec, posestnika v Savijah, sta prodala Valentinu Čolnarju, posestniku na Jezici, dve njivi, dva travnika in pašnik v kat. obč. Jezici v skupm izmeri 5477 kv. m za 3000 lir. Ana in Ulrlk Sohmidt posestnika iz Lan-gusove ulice, sta prodala Hermini Loeser-Jevt. zosebnici in posestnici s Prul, travniško parcelo v kat. obe. GradlSkem predmestju v izmeri 2064 kv. m za 60.000 lir. Franc in Jožica Hafner iz Bitenčeve ulice, sta prodala Pavli Ciglarjevi, ženi poslovodje tvidke »Spektrum« s Celovške ceste, njivsko parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški za 70.800 lir. Rudolf ftešek, mizar in posestnik v Vevčah, je podaril svojemu sinu Francu, strojniku v Ljubljani Ob železnici, njivo v kat. obč. Slapah v izmeri 900 kv. m in svojemu sinu Maksu, ključavničarju v Devici Mariji v Polju, njivo v isti kat. občini v izmeri 902 kv. m. Obe parceh sta vredni 12.962 lir. Ivan Gaiič, delavec iz Kozarlj pri Dobrovi, je prodal Francu Rusu, strojniku lz PodSmreke travniško parcelo v kat. obč. Dobrovi v površini 3863 kv. m za 7000 lir. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINO MATICA Telefon 22-41 Vesela pustolovščina mlade plesalke. — Jazz, smučanje in razkošne plesne revije Želim si ljubezni V glavnih vlogah: Marika Kock, Viktor Staal, Mady Rahl Predstave ob 16. in 18.30 url KINO SLOGA Telefon 27-30 Slavni svetovno znani orkester »Ray Ventura« v najzabavnejeem filmu Ognji veselja V glavnih vlogah: Micheline Cheirel, Baimond Cordy, Kenč Lefevre Predstave ob: 14., 16. in 18. uri KINO UNION Telefon 22-21 Odličen film o ljubezni priznanega skladatelja Nsč po operi Beatrtce Manclni, Neda Naldi, Nino Doro Predstave ob: 16.30 in 18.30 uri GLE DNEVNE VESTI — Novi direktor Piceola. Ravnateljstvo triestin=kih dnevnikov Piccolo ter Ultime Notizie je prevzel znani italijanski pisatelj ter novinar Sil vio Benco. -7- Posmrtno odlikovanje. Srebrno svetinjo je prejel v srx>rnin pokojni narednik Alfred Fiore iz Udina. prav tako kaporal Viktor di Domen i ca, rojen v Limani pri Bellunu. Oba sta padla na bojišču. — Na polju slave je padel topničar Fio-rentino Frascinelli. Žrtvoval je svoje življenje na ruskem bojišču. Bojeval se je v Vzhodni Afriki. Španiji ter na zapadnem in vzhodnem bojišču. — Po 16. letih našla ob letalskem napadu svojo teto. Iz Tur i na poročajo o nenavadnem, redkem primeru snitja s teto po 16. letih. Gospa Ana Weber, rojena v Luksemburgu, je por* o z g Meraviglio. Polnih 16 let ni videla svoje nečakinje Anete. ki ie ostala sirota in brez staršev. Gospa Weberjeva, ki je menila, da je njena nečakinja tudi sledila staršem v grob, je skušala sicer takoj po smrti njenih staršev navezati pismene stike z nečakinjo, vendar pa ni prejela nikakršnega odgovora. Sedaj se je ^okazalo. da niso bila oisma orav''-»o ^a-lovliena zato jih nečakinja Aneta ni predela. Preselila se je namreč medtem v Tur in. kjer se ie poročila z železnič^viem Mizio Gospa Aneta Mizia na je spet menila, da se je teti kaj pripetilo, ker niso našla n^ena prva pisma nobeneea odziva Tudi ni za gotovo vedela, če stanu ie 5e zmer-om tam. kjer je stanovala tedaj, ko ie bila orvSč in poslednjič pri njej. Sedaj p^» je naključje vzpostavilo stike meni teto in nečakinjo. Ob nedavnem letalskem napadu na Turin se je e-*spa Mizia zatekla s svoiim možem v bližnje zaklonišče. Tukaj se je seznanila z neko gospo Rozalijo Casero. Govorili sta o tem in onem. Po nnključju je omenila gospa Aneta Mizia tudi svojo teto Ano Weber. Potožila se je CžLserovi. da je ie 3 6 lot brez vsakih stikov s teto. Tedaj pa je Case-rova pripomnila, da pozna neko gospo .Ano Weber. ki stanuje v Legnanu. Nečakinja Aneta je bila vsa srečna, da je po naključju izvedela za svojo teo. Takoj je odposlala pismo v Legnano na naslov, sporočen ji po gospe Caserovi. Cez par dni je prispel odgovor. Mi zijeva je prejela povabilo svoje tete. naj se takoj s prvim vlakom pripelje v Legnano. Tako se je Aneta Mizia po presledku 16 let spet srečno sešla s svojo ljubljeno teto. ki je svojo nečakinjo, srečna zaradi tega nepričakovanega naključja, bogato obdarovala. _ Slovenski čebelar, glasilo Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani je pravkar razposlal svojo 7. in 8. letošnjo številko. Vsebuje naslednje strokovne članke: A. B.: Ah' naj letos razmnožuiemo. Roječ Vladi^lav: Ogrebanje in prestrezanje rojev. Fr. L.: Pravočasna priprava na zazimljenje čebel. A. B.: To in ono o prevažanju v pašo. Leopold Debevec: Nekaj o čebel i t paši in o regratu Še posebej, Fr. L.: Solgdalena-Golobova, Rut-Karlovčeva, Ester-R "makova, Sara-šturmova. Dirigent; S mo Hubad; režiser: C. Debevec: zborovojj:: R. Simo-niti; načrti za inscenacijo: inž. S. R- hrman; m.erti za kostume: J. Vilfanova. Zlata Gjungjcnčeva pujc z-dnj'.č v letošnji siezoni »Mudan*? Buttcrfly« v petek za red A. Ker ta abonma ni močno zjsc len in je precej sedežev na r^zpobgo, opozarjamo na to- Zadnja predstava Smetanove »Prodane neveste« v letošnji sezoni bo v soboto izven abonmaja. V glavnih partijah: VicLilijeva, Čuden, Lupžii. Bt. novec. D.rgent: Zebre; režiser: Debevec; zborovodja: Stmonlti; ko, reograf: inž. P. Golovin; scenograf: V. Skružny. Uprava g-ledulišča poroča ctx>ncntom reda A, da se bo vršila preJsstav D'Albertove upere i Mrtve oči«, ki je bila zaradi spremenjene policijske ure v torek 27. t. m. odpovedana, v ponedeljek 'Z. avgusta. Vstopnice, kupljene za včerajšnjo predstavo »Mrtvih oči« veljajo za piedstavo 2. avgusta. Začetek vseh opernih predstav b« zaradi spremenjene policijske ure odMoj ob 17.S0 uri, na kar obiskovalce posebej f p>-zarjaino. Radio Ljubljana ČETRTEK, 29. JII.MA 1D13-XXI. 12.45 Simfonična glasba. — 13.00 Napoved časa — Porc^ila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhkovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Operna glasba. — 13.25 Pivncs za Nemčijo. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Pisana gla»ba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17 00 Napoved časa — poročila v italijanščini. — 17.15 Orkester vodi dirigent Angelini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19 45 Politični komentar v slovenščini. — 20.00 Napoved časa — poročila v italijanščini. — 20.20 Plošče. — 21.10 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 21.40 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. — 22 10 Pesmi xa vse okuse vodi dirigent Segurlnl. — 22.45 Poročia v italijanščini. PETER, 30. 7.30: Operetna JI LIJA 194S.XXI. glasba. 8 00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in nape vi. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slo-vnščini. 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Simfonična glasba. 15.00: Poročila v italijanščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert sopranL'rtkP' Valerije Heybalove. 17.40: Koncert kitarista Stanka Preka. 19.00: iGovorimo italijan. sko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. Poročila v italijanščini. 19.45: Pokom en t ar v slovenščini. 20.00: Na-časa. — Poročila v Italijanščini. Radio za družino. 21.15: Moderna vodi dirigent Zeme. 21.40: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 22.35: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročila v italijanščini. 19.30: litičui poved 20.20: pesmi Maksimalni cenik Maksimalni cenik Štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): L Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 ure. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine lz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 Ure; enotna koruzna moka 2.20 lire; rit navadni 2.70 lire; fliol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 ttre za liter: »a rov o maslo 2840 ure za kg; slanina so» tjena 19 ur za kg; mast 17 Ur za kg. 3. Ris, 4% vinski 6 35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 dre za Uter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 1590 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8 25 lire za kg, » kockah 8 35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko sktališče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot: mehki roblanci (zamanje)t pribUžno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 Ur za stot; enotno milo, ki vsebuje 23_27% kisline, «.10 Ure za kg. SUHE GOBE OTROŠKA Mati: >Zalcaj pa leže vse tvoj? punčka na tleh?« Jelica: »Vse so omedlele, ker jim nočem kupiti novih oblek. ALI OGLAS? ALi KES tC NB VESTB* 1 is vam oglas v »8k> venskem Narodu« oo> vzame sne Vase skr* •i ? Os iščete službe ii stanovanje, če teli* e Karkoli kupiti, nt nrnite na oglasni od-telek »Slovenskega Jirndftc in Vsm bo • enenlm oglasom b> oLiii zeljo. to najvišji dnevni e« m kupuje * K< sazu sni Stru 4 Dva dobro Vincem Czerny otročkih bolesni ika človeštva te pridobil mnogo zaslug z Ljubljana., 29. julija V znanosti, pa tudi v umetnosti sreč-: jemo čcetokrat mie Czernv. Tako slove- dunajski glasb^r., - qpjitelj in pu:. nist Czerny odgojil celo vrsto nemšlcir. umetJ ned njimi tudi slavnega Fran- ca Lsaui. Zdravnik in znanstvenik Vin-cene Czerny jc položil temelje raziskovanju raka in borbi proti tej usod. ni bcleiini. Konćno moramo omeniti š-^ Alberta Czernega. ki je pričel z znanstvenim proučevanjem otroških bolezni in z borbo proti njim. Prav je. da poživimo spomin na oba velika, zaslužna moža in da si ogledamo delovanje ter napore obeh znamenitih drbrotnikov človeštva Vincenca in Alberta Czernega, ki sta prinesla v sodobno zdravstvo nove metode in nove poglede. Jeseni 1901 je izšel v nekem ber. linskem tednika članek, ki poziva k organizirani borbi proti grozni bolezni raku ter k ustanovitvi posrbnega znanstvenega zavoda, ki naj proučuje vzroke in način zdravljenja raka. Članek jc napi.-al dr. Vineenc Czernv. ki je v svojem 401et-nom delovanju zdravil na deset tisoče bol-n kov. obolelih za rakom. Zaslužni zdravnik je bil predsednik nemškega kirurgič-nesra društva ter vseučiliški profesor v Heidelbei gu. Dr. V. Czernv se je rodil v Trtnovcm na Cešketn. Za njegov razvoj in za vse njegovo nadaljnje delovanje je bilo odlc-čilne važnosti povabilo slavnega T. Bill-rotha. da bi prišel k njemu za asistenta. V. Czernv se je rad odzval, saj je Bill-roth slovel kot zdravnik, ki je prvi pričel operacijsko zdraviti raka in ki je uveljavil operacijsko tehniko tudi v borbi proti nevarnim boleznim želodca in grla. In V. Czernv jc postal eden najbolj znanih, najboljših Billrothovih učencev. Ni se zaclovclj'l samo z doprnanji ter izkustvi svojega velikega učitelja, temveč je pričel tudi izpopolnjevati njegovo kirur-gično metodo. Ko pa je bil leta 1877 povabljen v Heidelberg, je pričela njegova zdravniška slava naraščati. Združeval je v sebi vse odlike zdravnika in znanstvenega raziskovalca. Napisal je okoli 160 znanstvenih razprav. V teh svojih spUih je priobčeval svoja klinična in kirurgična izkustva. Toda sam je dejal o sebi, da zna veliko bolje sukati nož kakor pero. Zaradi pi enapornega dela z mikroskopom pa je V. Czernv obolel na pljučil. In v tej nesreči je bila sreča za trpeče množice bolnikov. Očesna bolezen je namreč povzročila, da se je V. Czernv pričel vse temeljiteje pečati s poizkusnim raziskovanjem živa'skih bolezni in g kliničnimi problemi. Vse svoje sposobnosti in odlike je posvetil borb: proti raku. Blagodejne posledic, niso izostale. Priobčil je že navedeni poziv v berlinskem tedniku, ki je imel živahne odmeve. Neka gc^z iz Frea-burga se je brž odzvala s tem. da mu je poslala za borbo proti raku prvih ti««3Č mark. Ni ostala osamljena. Neki bogataš je poklonil za te namene 100.000 mark. Plemeniti zgledi so potegnili za seboj še druge, ki so prispevali lepe zneske. V. Czernv je bil vese> sadov svojega vzvišenega prizadevanja. 2e pet let po tistem pozivu je bil v Heidelbergu slovesno otvor. jen prvi zavod za eksperimentalno raziskovanje ter proučevanje raka. Toda V. Czernv je šel še dalje. Ustanovil je mednarodno društvo za raziskovanje raka. S tem je tudi na mednarodnem torišču ustvaril temelje velikopotezno organizirani borbi proti raku. Si:er niso še danes povsem znani ter raziskani vzroki raka, je pa dobro znana metoda, ki kaže, kako je mogoče to bolezen ob pravočasnem zdravljenju uspešno zdraviti. V tem pogledu pripada \ lilra zasluga V. Czernemu, ki je s svojimi izkustvi, dognanji ter neumornim trudom omogočil te zdravstvene uspehe. To bomo lahko razumeli. Če poudarimo, da je bil V. Czernv v prvi vrsti kirurg. Izkustvo je pokazalo, da je pra veča sna operacija najbolj učinkovit, najboljši postopek v borbi proti raku. Toda V. Czernv se ni omejeval samo na kirurgično stran zdravljenja. Svojo pozornost je posvečal tudi drugim načinom zdravljenja. V njegovem heidelberškem zavodu so se posluževali namreč pri tem tudi rontgenskega obsevanja, toka visoke napetosti in radia. V. Czernv je gledal na to, da so bili uspehi k! ničnih opažanj v primernem soglasju s poizkusnimi raziskovanji na posameznih živalih. Na ta način ni bilo samo omogočeno spoznavanje razvoja te bo. ltzni, ampak je bila hkrati tudi preizkušena vrednost različnih zdravil. V. Czernv je umrl leta 1916. zaradi prenapornega, težkega de'a. še pred svojo smrtjo je dal pobudo za ustanavljanje za-ndov po heidelberškom vzorcu tudi po v rugih evropski državah. Tako so b:li ustvarjenj temelji za medna rudno, dobro organizirano borbo proti raKU. Cjiavni ■spe h teh pri za d- v:inj pa so prod poboji, ki cmogočajo. da bolespn ra^i pravoča-Tio r^)07namo. Rak je namr>č ozdravljiv, čc ga pravočasno od3crijemo in če ga pravilno, energično zdravimo. Druga močna osebnost v zdravniških v:stan je Albert Czernv, ki je bil ioj?n kot sin železniškega inženjerja v Plzni na češkem. Kar je Vineenc Czernv v zgodovini borbe proti raku. to pomeni Albeit Czemv v zdravljenju oti-oških bolezni. £,rojc kariero je pričel s 5 iste matičnim r poučevanjem raznih otroških bolezni. — Najprej je A. Czernv uvedel za vsakega bolnega otroka poseben bolezen.sk; listek. Na tem listku so beležili pojav in razvoj bolezni. Na ta način je zbral ogromno gradiva, ki mu je omogočalo sestavno proučevanje otroških bolezni, pa tudi pri. dobljenih ter podedovanih otroških lastnosti. Albert Czernv je bil prvi v zdravniški vedi. ki je dognal, da so podedovane lastnosti zelo važen činitelj v razvoju otroških bolezni. In ta ugotovitev je imela v zdravstvu ogromen pomen. Veliko pojzomost je vzbudila njegova knjiga, v kateri dokazuje Czernv, da so o-troci nagnjeni k podedovanim kožnim boleznim. Praktičnega pomena je njegov nasvet, naj se deca ne hrani preobilno. Tudi naj ne uživa preveč mleka in mesa. Zelo pa priporoča rastlinsko hrano. — Svoj sloves je potem še utrdil, ko je odkril pravo bistvo skrofuloze, ki je po nje- govem mnenju neke vrste Uspehi Alberta Czernega so pospešili njegovo karijero. Leta 1913 je postal ravnatelj otroške klinike v Strassburgu, nato pa je prevzel vodstvo otroškega zdravstva v Berlinu. Tukaj je nadaljeval svoja raziskovanja In jih zbral v «1 oviti knjigi, ki jo je izdal skupno s svojim učencem Kellerjem pod naslovom »Otroška prehrana, prehranitvene motnje in prehranitve-na terapija. To delo je postalo žarišče ter izhodišče za. vsa znanstvena raziskovanja na področju zdravljenja bolnih otrok. Toda Albert Czernv ni bil samo znanstvenik in zdravnik praktik, druževal je v sebi druge odlike, ki segajo na področje mladinske vzgoje. V zdravniku je videl tudi vzgojitelja bolne dece. Njegovo mnenje je bilo. da je le oni rešitelj dece pred poplavo otroških bolezni, kdo? rime spoznati otrokove telesne in duševne posebnosti. Ravno v spoznanju je možnost, da se pravočasno preprečijo gotove nevarnosti, ki bi utegnile pretiti k boleznim nagnjenim otrokom. V duhu teh svojih spoznanj je Albert Czernv vplival na svoje stanovske tovariše, na svoje dijaJke in učence. Napisal je knjigo ^Zdravnik kot vzgojitelj dece«. V tem svojem delu opozarja starše, zdravnike in vzgojitelje na to, kako bodo lahko pravočasno opazili in preprečili gotove motnje, ki bi utegnile biti zelo kvarne za telesni in du-ševn rajvoj dece, če bi jih zanemarjali. Ko motrimo v naših dneh že zelo razveseljive uspehe v borbi proti raku in najrazličnejšim otroškim boleznim, se s hvaležnostjo spominjamo zaslug in naporov Vincenca ter Alberta Czernega v njuni plemeniti, vzvišeni službi človeštva. Majhen Je naprstnik, toda važen Kurioziiosti in zanimivosti iz njegove zgodovine Govoriti o drobnem naprstniku na roki pridne šivilje ali krojača skoraj ni vredno, ker je tako majhen, da ga človek komaj opazi. In vendar je ta drobna, iz jekla narejena vsakdanja potrebščina zelo važna, kajti mnogi poklici bi je ne mogli pogrešati. Naprstnik sega daleč nazaj v stare čase in nihče neve povedati točno kdaj se. je pojavil na svetu. Prvo točnej-še poročilo o njem izbira iz 12. stoletja. V kabanetnem muzeju v Darmstadtu hranijo iz bronce vlit naprstnik, ki so ga izkopali leta 1848 na gradu Tannenberg. Ker je bil ta grad leta 1399. zaradi roparskih napadov njegovih gospodarjev porušen m pozneje ne več zgrajen, je bila starost najdenega naprstnika, ki ima pri-b1^ obCko sedanjega, točno ugotovljena. i>«.aro nemško mesto Niirnberg je bilo giavni BE \ izdelovanja, naprstnikov. — Nurnbcrg y že v starih časih slovel po izkušenih obrtnikih. Izdelovanje naprstni-kov se omenja prvi^. 1. 1462. Takrat pa izdelovalci še niso bili organizirani v posebnem cehu, temveč so bili v manjših skupinah okrog L 1533 še priključeni vaški obrti. Selo L 1534 so se pojavili naprstni. ki kot izdelki posebne obrti, le? je dobila 1537 s*roj red. V starih časih so izdelovali naprst .ke iz medenine, pločevine in železa, Iz dveh nurnberškm delavnic izvirata dva naprstnika, ki ju hranijo v germanskem muzeju v Nurnbergu. Prvi je precej ozek in koničast, na njem je več okraskov. Pod luknjico je več okroglih pečatov, okrašenih z zvezdicami, orli, lilijami itd. pod njimi je pa vrezan izrek > Kogar hoče Bog je moj cilj« in letnica 1595. — Drugi naprstnik je pa tako velik, da bi si ga lahko nataknil na prst orjak. Gotovo je največji, kar jih pozna svet. Gre namreč za lepo kovan pozlačen pokal, ki ima obliko na podstavku stoječega naprstnika. Napis na robu pove, da je "bil posrečen L 1586 numberški IcreJaSki obrti. Gotovo nurrrberškim krojačem noben naprstnik nd tako ugajal kakor ta. Pregovor, da ga je popil krojače* en naprstnik in se ga je nalezeL je izgubil tu svoj strupeni posmeh. Pozneje so izdelovali zlatarji naprstnike iz plemenite kovine in okrašeni so bili z dragu hJL Ob koncu 17. stoletja so sloveči umetniki opremljali naprstnike z tekrorezL Zdaj so nasprotniki jekleni in izdelujejo jih v tovarnah enostavno brez vsakih okraskov ter so pač vsakdanja potrebščina, hi ker gredo v promet v velikih množinah. In z njimi nam je pomagano več kakor z njihovimi dragocenimi bratci iz starih časov, ki so služili bolj v okras kakor pa v praktične svrhe, čeprav so ljudje že v starih časih z njihovo pomočjo šivali. Največje srednjeevropsko kopališče Dunajčani imajo na Donavi veliko moderno urejena kopališča. 24 kopališč ima Dunaj. Največje in nadbolj znano med njimi je Ganseheufel, ki obsega 320.000 m- in ima nad 10.000 kabin. V njem je prostora za več deset tisoč kopalcev. To na otoku zgrajeno kopališče je pravi »dunajski Lido«, kamor zahajajo večinoma, stalni kopalci. Promet v njem je seveda najživahnejši. Stanovalci hiš okrog slovečegi. dunajskega Pratra pa hodijo v Stadion, velik športni bazen s tribunami. Tu pogosto prirejajo tudi plavalne tekme. Ljubitelji kopanja v Donavi najdejo ob kolodvoru Prane Jožefa vse kar si požele. Več kilometrov da'^č se razprostirajo kabine. Dobri ptevaoi pa hodijo v Greifen-stein ali Kritzendorf. Mnogi tudi v Rokav Klosterneuburga, kjer so zelo udobne solnčne kopeli. Ob vznožju Leopoldsberga je tudi zelo lepo kopališče Kuhelau, ločeno z visokim nasipom od reke. Zapadni okraji Dunaja imajo svoje kopališče na Kongres- nem trga sa Otokringu, kjer je 4.000 kabin. Manjša kopah/"a so v Dunajskem gozdu. Najlepšo lego ima pa kopališče KrapfemveAd, zgrajeno v gozdu s krasnim razgledom na ven Dunaj. Kopališče Ganseheufel je največje v Srednji Evropi. Robinsoni naših dni V Atlantskem oceanu stoji samoten otoček Trista da Cunha, oddaljen v zračni črti od Bueno* Airesa 4.700 km, od rtiča Dobre Nade pa 3.300 km. V bližini tega otočka sta še dva naseljena otočka. Na otočku Tristan da Cunha žive potomci brodolomce v življenje Robinzona v pravem pomenu besede. Nobenih pisanih znakov ne poznajo in vendar še ni bil storjen na otočku noben zločin. Ljudje žive tu patrijarhalno življenje v velikih družinah in vsaka ima svojega poglavarja. Vsi so zadovoljni in prav nič ne čutijo puščobe okrog sebe. Vsi so krepkih postav in izredno lepi. Na otočku Tristan da Cunha zasebne lastnine prav za prav ni. Zemlja in vse premičnine so last vseh. Se prispe k otočku parnik in pripelje kaj prebivalcem, si ti med Pokopališče Verano v Rimu, ki so ga razdejale bombe anglosaških letal seboj pravično razdele, upoštevajoč dejansko potrebo. Pojma denarja otočani skoraj ne poznajo. Zdravnika ne potrebujejo, ker tudi bolezni ne poznajo. Za vsak slučaj imajo v guvernerjevem poslopju ročno lekarno, ki jo pa uporabljajo zelo redko, število otočanov se je zadnja leta močno povečalo. Prebivalci tega otoka so kot rečeno potomci brodolomcev, večinoma Angleži, Američani, Nizozemci, mešanci z otoka Sv. Helene in Severne Avstralije, nekaj je pa med njimi tudi Italijanov. Vsi so zelo navezani na svoj otoček in odklonili so poziv vlade, da bi se preselili na celino, kjer bi dobili brezplačno mnogo zemlje. čudne Hlače Približno pred 140 leti je bil objavljen v nekem vodilnem modnem listu članek, ki je bilo v njem rečeno med drugim: vrednost krepke moške noge prihaja zdaj med vojno vedno bolj do izraza. Takrat se je bilo pričelo razdobje tako zvanih stoječih hlač. Segale so od čevljev do bokov in tesno so se oprijemale nog. Na njih ni smelo biti nobene gube. Vsak moški, ki je polagal količkaj važnosti na svojo zunanjost, je nosil take hlače. Oblačili so jih vtakne to šele na telesu so se posušile. Slaba stran teh čudnih hlač je bila v tem, da moški v njih sploh ni mogel sesti, temveč je moral ves čas stati. človek prodira v skrivnosti narave Nekatere vrste sadja m cvetja Imajo čisto drugačno obliko, kakor jo dobe od na-rave. Tu pa tam vidimo take pojave v naravi sami, vendar so zelo redki. Znanost je namreč tako napredovala, da lahko dajeio ljudje cvetju in sadju obliko, kakršno sami žele. V tem pogledu so zanimivi poskusi znanega raziskovalca prof. A. Pi^oiania. Njemu se je posrečilo s pomočjo eJektro-magnetičnih valov dati cvetju in sadju za-željeno obliko. Delal je poskuse s n-o'n-m praškom, ki je bil Izpostavljen vpliva elektromagnetičnih valov. S tem praškom je oplodil rastline in nn^tale so >' kakršnih bi v naravi nikoli ne bilo. Tako človek polagoma prodira tudi v vno ti narave. Križanka št. los Besede pomenijo: Vodoravno: 1. lastnik javnega lokala. 8. uglajeno obnašanje, 9. nedoločni zaimek, 11. dlaka, kocina, 12. žensko ime. 14. naglo oditi, uiti, 16. velika čevljarska I K(rilan) P(agliaruzzi) industrja v Zlinu. 17. pozav. prainja1 1^. prijatelj (frsne), 20. počasi (arbhrv.), 21. egipčanski sončni bog, 22. utrdba, velika stavba, 23. t mogia-aniki. 24. Ludolfovo število. 2.^. ti; ja kratica za Dru.Hvo narodov. 2A. nagi povod, vzrok, 29. pokrajina v Turčiji obojestransko poplačan, 31. dvojico, 31 največji vodni ptiči. 34. bol konj; v/^r predloga. 35. osebni zaimek, 36. obe v n<. rečju, 37. latinski veznik. 39. circa, 4L od vratnost, ogabnost, 43 .dr/>avicn v Arobni. 46. stlačen sneg, 48. žensko ime, 50, pritok Urala, 51. reka v sev. Finski. Navpično: 1. pritok Save pred Be gradom. 2. država v USA, 3. obeš< n biti. 4. okrajšan podredni veznik, 6. človek, ki je popolno nasprotje, 7. pregovor. 10. toplice na Češkem (y = i>, 13. presledek, odmor, počitek, 15. začetek ž: ii. 18. erbij. 20. žalilen. klevc-tniški, 22. njega cerkveno prokletstvo, izobčenje, 24. alkoholiziran človek, 25. zvezek, del knjige, 27. stara beseda za pivo, 28. dotikam se. 29. začetek becede. 33. samo. edino, 34. nlatnena zaklonišča in zbirališča na rxro->tem. 38. krajevni prislov, 40. Obri, 41. po-kvarien. 42. po\Tntni zaimek, 44. ne bev, ne —, 45. turški gospodar, 47. močen zvok, 49. medmet. REŠITEV KRIŽANKE ST. 102 Vodoravno: 1. pajek, 6. nujni, 10. aga. 12. otep, 13. Marat. 15. A.al.i. 18. rok. 19. mezeg. 20. zdati. 21. pr, 22. es. 29. leden, 24. slana, 25. USA, 26. hotel, 27. slava. 28. trik, 29. enoten, 31. elite, 32, khci, 33. nov. 34. ura. 35. okopa. 36. ar. Navpično: 1. poreden. 2. Atos, 3. Jek, 4. ep, 5. Bazel, 6. nag, 7. trt, 8. na-davek. 9. Ivana, 10. ali. 11. ga, 13. meden, 14. Ren, 16. ata, 17. brakir. 19. meter, 20. zlato, 21. psica, 23. kot. 24. sli, 25. Uri, 26. hov. 27. sla, 28. tla, 30. no, 31. Er, 32. P. G. TVODEHOUSE:"! 36 Tikala pepita Hamorističen Vendar me ta rastoči občutek tovarištva ni vznemirjal. Zmerom sem p režal pri sebi na prvo najmanjše znamenje nevarnosti, da se izneverim zvestobi do Cintije, toda moje prijateljstvo do Audre-ye se mi ni zdelo niti malo sumljivo; narobe, še krepilo me je, ker sem ga imel za dokaz, da je vsaka nevarnost minila. Vseh zadnjih pet let se mi Je bila domišljija vrtil* okrog nje, dokler je ni po-vzdiglina v nekakšno višjo, polbožje bitje; to, kar sem doživljal zdaj, pa je bilo, ne da bi se bil sam zavedal, naravna reakcija na tisto duhovno stanje. Namesto boginje sem bil našel človeško bitje, s katerim sem mogel živeti v mirnem prijateljstvu; in domišljal sem si, da sem povzročil to izpremembo sam, ko mi je zgolj z močjo volje uspelo pripraviti Audrevo do pametnega gledanja na stvari, kakršne so bile v resnici. Zdi se mi, da tudi nespametna vešča podobno misli o Plamenu. In njena zadnja misel, ko plane Tanj, je najbrže ta, da si čestita, ker se ji je posrečilo priti z njim v tako pametno in zadovoljivo razmerje. In ko sem se čutil dokončno pomirjenega in zadovoljnega s seboj, se je zgodila nesreča, Bilo je baš v sredo, ko sem imel pol dne prosto. Dež je razsajal po okenskih šipah, in misel na partijo biljarda v gostilni me je vse premalo mikala, da bi si bil zaradi nje naložil dve milji dolgo pot po vesoljnem potopu. Zato sem se vgnezdil v pisarni, kakor sem vedel in znal. V kaminu je veselo gorel ogenj; tema, ki so jo prekinjali samo odsevi plamena, škrabljanje dežja po oknih, moja pipa, ki je izvrstno vlekla, in gotovost, da ima Glossop opravka v mojem razredu, vse to me je delalo mirnega in nagnjenega k premišljevanju. Audrev je v salonu igrala na klavir, in zvoki njene glasbe so skozi zaprta vrata slabotno prihajali do mene. Spoznal sem komad, ki ga je igrala, in jel ugibati, ali ji zbuja enake misli kakor meni. Godba je utihnila. Slišal sem, kako so se odprla najprej vrata salona, nato pa vrata pisarne. Audrev je stopila v sobo. : Oh, nisem vedela, da ste tu,« je dejala. »Vsa premražena sem. V salonu je ogenj ugasnil, c »Pridite semkaj in sedite,« sem odgovoril. »Saj vas ne moti, da kadim?« Z nekakšnim ponosom sem ji primaknil naslanjač. Evo, zdaj sem bil z Audrevo sam v tej sobi, razsvetljeni samo od ognja v kaminu, a srce mi je pravilno utripalo in glava mi je bila hladna. Za hip sem se videl kot utelešenje silnega moža, ki z mirnim duhom in železno roko brzda svoje občutke. To ni bilo kar si bodi! Ona je nekaj minut molčala in pazljivo zrla v ognjene jezičke, ki so zdaj pa zdaj sikali izmed žarečega oglja. Zunaj je lilo kar naprej, dež je buhoma udarjal ob šipe. »Tu je zelo prijetno,« je nazadnje rekla Audrev. »Miren kotiček.« Znova sem si natlačil pipo in jo prižgal. Pri svetlobi vžigalice sem za hip ujel njene oči. Nekam sanjave so se mi zdele, »Sedel sem tu in vas poslušal, ko ste igrali,« sem dejal. »Zadnji nape v mi je Ml všeč.« »Tudi v starih časih vam je bil všeč.« »A, še pomnite? Morda se spominjate nekega večera, ko.. • Pa ne, saj ni mogoče, da bi se spo-minjali.« »Katerega večera?« »Oh, pravim vam, da se ne morete spominjati. Bil je neki večer, ko ste igrali isti napev. Meni je ves čas ostal v spominu. Bila sva v delavnici vašega očeta.« V nenadni kretnji je vzdignila obraz proti meni »Da, in potlej sva šla ven in sva sedela v parku.« Razburjen sem sedel pokonci. »In potem je prišel neki človek s psom,« je rekla. »Ne, z dvema psoma.« s>Z enim, z enim.« »Pravim, da z dvema. Eden je bil buldog, drugi pa foksterijer.« »Buldoga se spominjam... A bogme, res imate prav. Foksterijerja je tudi imel, s črno liso na levem očesu.« »Na desnem očesu,« je Audrev popravila, »Da, da, res je, na desnem. Približali 30 se, in vi...« »Čokoladne bonbončke sem jima dajala.« Počasi sem se naslonil vznak. »Izreden spomin imate,« sem menil. Sklonila se je proti ognju, ne da bi mi odgovorila. Dež je kar naprej škrabljal po šipah. »Torej vam še vedno ugaja, če igram, Peter?« je vprašala nazadnje. »Bolj ko kdaj. Zdi se mi, da je zdaj v tej glasbi nekaj, česar prej ni bilo. Sam ne vem, kaj... Nekaj ...« »Najbrže izkušnja. Peter,« je mirno dejala. »Pet let več imam kakor takrat, in v teh petih letih sem toliko videla! Življenje morda ni zmerom prijetno, ali... Skratka, napravi nas zmožne, da bolje igramo klavir. Izkušnja gre človeku do srca, odtod pa pa menda prehaja v konce prstov.« Zdelo se mi je, da govori z nekakšno trpkobo. »Ste imeli ta zadnja leta težave, Audrev?« »Precej težav.« »Ubožica.« vSebi se ne smilim . . . Marsikaj sem se naučila.« Spet je utihnila in se zastrmela v ogenj. ^Na kaj mislite?^ sem jo mahoma vprašal. s-Oh, na toliko reči!« ;> Prijetnih?« »Vsake vrste. Zadnje, na kar sem mislila, je bOo prijetno: namreč, kako srečna sem, da sem dobila delo, ki ga zdaj opravljam. Ce ga primerjam s tolikimi drugimi stvarmi, ki sem jih delala .. .c Urejuje Josip Zupančič, —- g» Narodno del Hrta: Ljobomlr Volčič — V* v Ljubljani