Dne 7. aprila 1967 je bil v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani plenum Društva bibliotekarjev Slovenije. Ker so bili na dnevnem redu pretežno organizacijski problemi, so bili povabljeni le člani širšega plenuma, kot gostje pa predstavnika Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Radko Polič in Mara Slajpah in tajnik komisije za strokovne izpite Leopold Šmalc. Razen zastopnika iz Kopra so se plenuma udeležili vsi povabljeni. Program plenuma se je odvijal v naslednjem zapovrstju:
1. Najprej je predsednik društva prof. Janez Logar poročal o delu upravnega odbora od izvolitve, tj. od 8. oktobra 1965 dalje. Omenil je obe večji akciji v tem času, spomladanski plenum 1966 v Ljubljani in strokovno posvetovanje oktobra 1966 v Kopru.
Na svojih sejah v tem obdobju je upravni odbor pripravljal predlog za reorganizacijo Društva bibliotekarjev Slovenije, da bi se poživilo delo na terenu in hkrati zagotovila dosedanjim podružnicam večja materialna sredstva. Upravni odbor tudi pripravlja slovesno proslavo dvajsetletnice društva na jesenskem občnem zboru. Posebna komisija je predlagala nekaj najaktivnejših članov za državno odlikovanje, Čopovo nagrado in Čopovo diplomo. Republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti je zavrnil odborovo prošnjo, da bi društvo materialno podprl pri Čopovi nagradi, obljubil pa je svojo pomoč rep. sekr. za kulturo, tako upamo, da bo mogoče podeliti vsaj eno nagrado. Ker je dosedanja komisija za strokovne izpite pri republiškem sekretariatu spričo nove zakonodaje prenehala delovati, je upravni odbor predlagal formiranje nove komisije pri Narodni in univerzitetni knjižnici. V preteklem letu sta izšla IX. in X. letnik Knjižnice. V tisku sta že priročnik za abecedno imensko katalogizacijo in slovenski prevod univerzalne decimalne klasifikacije. Zveze našega društva s Savezom društava bibliotekara Jugoslavije so bile zaradi nedejavnosti organizacije slabe. V tujini je bil kot zastopnik našega društva le dr. Berčič, in sicer na zasedanju FIAB v Haagu.
2. Osrednja točka pri razpravljanju plenuma je bila nameravana reorganizacija Društva bibliotekarjev Slovenije. Tajnica Ančka Korže je obrazložila predlog za reorganizacijo društva, ki je od svoje ustanovitve do danes zelo napredovalo v številu članstva in v razširjeni dejavnosti. Oboje, administrativno in strokovno delo, sta po obsegu že tolikšna, da ju osrednji odbor ne bo več zmogel opravljati sam. Poživiti pa je tudi treba lokalno društveno dejavnost in aktivnost dosedanjih podružnic, ki so doslej večinoma samo pobirale članarino. Predlog za reorganizacijo so člani upravnega odbora in podružnice že prej prejeli, da bi se mogli pripraviti na čim izčrpnejšo obravnavo. Predlog je naslednji:
Organizacija društva v letih 1947—67
Najvišji organ društva je občni zbor, ki se je nekaj let sestajal vsako leto. Plenum je naprej predstavljal širši društveni upravni odbor, zdaj pa ga sestavljajo člani izvršnega odbora in predsedniki podružnic. Izvršni odbor je voljeni
organ in vodi vse društveno delo. Sestavljajo ga predsednik (voljen na občnem zboru), tajnik, blagajnik in člani. Poleg njega obstaja še nadzorni odbor in častno razsodišče.
V	pomoč izvršnemu odboru so bile postopoma ustanovljene podružnice DBS, katerih sedež je običajno v pokrajinskih središčih, kjer deluje-
jo študijske knjižnice. Pri izvršnem odboru so več let delovale tudi naslednje področne sekcije: a) sekcija za ljudske in mladinske knjižnice,
b) sekcija za znanstvene knjižnice,
c) sekcija za bibliografijo in kasneje še č) sekcija za strokovne knjižnice. Društvo je leta 1957 začelo izdajati tudi svoje strokovno glasilo »Knjižnica«.
Po sprejemu zakona o knjižnicah je bilo čutiti, da delo sekcij ne ustreza več težnjam razvoja knjižnic in so bile zato leta 1964 namesto področnih sekcij ustanovljene posebne strokovne komisije: a) komisija za spremljanje razvoja bibliotekarske vede doma in v svetu,
b)	komisija za abecedni imenski katalog, c) komisija za probleme stvarnega kataloga, č) komisija za opremo in gradnjo knjižnic, d) komisija za šolanje bibliotekarskega kadra in e) komisija za bibliografijo.
Ob koncu leta 1966 je imelo društvo 430 aktivnih članov in se je od prve poslovne dobe povečalo za šestkrat. Število članstva bi lahko bilo še večje, če bi delovanje podružnic segalo prav na vsa področja Slovenije. Akcija, da bi to uredili, ni rodila pravih uspehov, kajti podružnice imajo zelo skromne materialne možnosti za svoje delovanje. Ostajajo pa še nekateri drugi problemi, ki zavirajo nadaljnjo organizacijsko in strokovno delovanje društva.
Delo društvene uprave se je v zadnjih letih tako razmahnilo, da ga ni mogoče več organizacijsko in strokovno ustrezno povezovati od vrha navzdol, a tudi sodelovanje podružnic z matičnim društvom je omejeno na najnujnejše stike.
Republiško društvo organizira vsako leto večja strokovna posvetovanja (aprila in oktobra). Ta posvetovanja v zadnjih letih niso več posebno učinkovita, ker se zbere na njih običajno več kot 100 članov in ni mogoča nobena diskusi-
ja, ki bi bila marsikdaj za razčiščevanje pojmov zelo potrebna.
Strokovne komisije pri izvršnem odboru sicer delujejo, vendar nimajo dobrega stika s terenom in je njihova učinkovitost manjša od pričakovane.
Od članstva pogosto prihajajo pritožbe, da niso obveščeni o društvenih akcijah, da dobivajo premalo strokovne pomoči in da slco-raj nimajo povezave s podružnicami. To se čuti tudi v društveni republiški upravi, ko po toliko letih obstoja podružnic nekateri člani še vedno prinašajo članarino na republiški sedež društva, kar povzroča nepotrebno delo in prenašanje sredstev nazaj v podružnice.
Društveno glasilo «■Knjižnica■« izhaja samo enkrat in ne vsaj dvakrat letno, kot bi bilo potrebno zaradi povezave s članstvom in zaradi spremljanja bibliotekarske teorije in prakse doma in po svetu. Revijo prejemajo vsi člani društva, drugih naročnikov pa je 260, skupaj torej 700 naročnikov.
Predlogi za reorganizacijo društva
Izvršni odbor društva že dalj časa čuti potrebo, da se zaradi naraščanja števila članstva, zaradi zgoraj naštetih in še drugih problemov pri društvenem delovanju kakor tudi zaradi pomembnih sprememb v družbeni strukturi izvedejo nekatere organizacijske spremembe.
Komisiji za spremembo društvene organizacije, ki je bila ustanovljena na seji IO dne 28. dec. 1966, so bile predlagane naslednje spremembe:
1.	Podružnice DBS v Ljubljani, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Kranju, Kopru in na Ravnah naj se organizirajo v samostojna Društva bibliotekarjev in zajemajo naslednje področje:
b) Društvo bibliotekarjev Kranj — Kranj, Škofja Loka, Tržič, Radovljica, Jesenice.
c) Društvo bibliotekarjev Ljubljana — Lj.-Center, Lj.-Bežigrad, Lj.-Siška, Lj.-Moste-Polje, Lj.-Vič-Rudnik, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Cerknica, Vrhnika, Logatec, Domžale, Kamnik, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik;
č) Društvo bibliotekarjev Novo mesto — Novo mesto, Črnomelj, Sevnica, Krško, Brežice, Metlika;
d)Društvo bibliotekarjev Celje — Celje, Žalec, Mozirje, Velenje, Laško, Šentjur, Šmarje, Slovenske Konjice;
e)Društvo bibliotekarjev Ravne na Koroškem — Ravne, Slovenj Gradec, Dravograd;
f) Društvo bibliotekarjev Maribor — Maribor, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Lenart, Radlje;
g) Društvo bibliotekarjev Murska Sobota — Murska Sobota, Radgona, Lendava;
f) Društvo bibliotekarjev Koper — Koper, Izola, Piran, Sežana, Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija, Tolmin.
2. Društva bibliotekarjev razvijajo svojo dejavnost ne samo med članstvom, marveč se vključujejo tudi v lokalno družbeno dejavnost ter tako v komunalni sistem svojega področja, lcar nedvomno najbolj ustreza sedanji stopnji demokratičnega razvoja naše družbe.
3. Društvo bibliotekarjev Slovenije se spremeni v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. Društva formirajo zvezo kot forum, ki bo skrbel za družbeno afirmacijo bibliotekarske stroke, za koordinacijo dela in akcij med posameznimi društvi, za strokovno pomoč in sodelovanje pri vzgoji kadrov ter za izdajanje strokovnih publikacij.
4. Društva imajo svoje redne občne zbore vsako leto jeseni, načeloma prej kakor Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Vsako
društvo ima upravni odbor in po potrebi tudi strokovne komisije ali področne sekcije.
5. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije posluje samo prek svojih osnovnih organizacij, ki so samostojna bibliotekarska društva za določena področja Slovenije. Članstvo je vezano na osnovne organizacije.
6. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podpira in organizacijsko povezuje v krog svojega delovanja tudi samostojne organizacije — specializiranih, bibliotekarstvu sorodnih strok, npr. bibliofile, exli-briste, ljubitelje dobre knjige ipd. Na ta način se bo dejavnost zveze razširila na področja, ki so bila doslej zanemarjena in nepriznana.
7. Obseg delovanja naj bo določen s statuti društev in zveze. Prav tako naj bodo urejeni materialni odnosi med društvi in zvezo.
Članarina naj se zbira v posameznih društvih. Višino določa vsako društvo zase, čeprav naj v načelu velja pravilo o enotni članarini za vso Slovenijo.
Sedanja razdelitev članarine je naslednja: »Knjižnica« 6,00, Zveza DBJ 0,50, DBS 3,50, podružnica 2,00; skupaj 12,00 N din.
Po reorganizaciji društva bi bil predlog za višino in delitev članarine v letu 1968 npr. naslednji: Društvo bibliotekarjev 6.00 Zveza DBS 1,50, Zveza DBJ 0,50, »Knjižnica 8,00; skupaj 16,00 N din.
8. Najvišji organ zveze je občni zbor ali skupščina, ki se sestaja na dve leti. Društva pošiljajo na občni zbor samo svoje delegate. Število delegatov je vezano na število članstva.
9. Plenum bi zamenjale konference izvršnega odbora, ki bi ga sestavljali predsedniki društev in člani predsedstva.
10. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je še nadalje včlanjena v Zvezo društev bibliotekarjev Jugoslavije.
Komisija za reorganizacijo DBS je k temu predlogu imela naslednje načelne pripombe:
a) Sedanje delovanje DBS resnično postaja togo in neučinkovito. Komisija se strinja z ugotovitvami
IO,	da je potrebna reorganizacija društva v predlagani smeri.
b) Splošni proces decentralizacije in osamostvojitev družbenih organizacij nalaga tudi DBS, da se vključi v sistem samoupravljanja. Le tako se bodo bibliotečni delavci lahko vključili v aktualno družbeno delovanje, dali svoj strokovni prispevek na sedanji stopnji socialističnega razvoja in terjali ustrezno družbeno povračilo.
c) Nova zveza slovenskih bibliotekarskih društev bi poleg zastopa-
nja strokovnih koristi v stiku z republiškimi forumi prvenstveno skrbela za poglobljeno strokovno delo in za posredovanje njegovih dosežkov društvom in njih članom.
č) Društva bodo, v nasprotju z dosedanjimi podružnicami, delovala tudi navzven v družbeno-poli-tičnem smislu in ne le navznoter, kot je bilo delo usmerjeno doslej. Ce bi preobsežno teritorialno področje terjalo, lahko društva ustanavljajo področna poverjeništva.
d)	Pri reorganizaciji je treba vztrajati, da osamosvojitev ne bo dosegla le nove forme, temveč predvsem novo kvaliteto dela. Zato bodi osnovna skrb, da se nove bibliotekarske organizacije čim hitreje utrdijo in da skrbijo za kontinuiteto svoje dejavnosti.
Sprva so bili člani plenuma z izjemo mariborskega in goriškega zastopnika sporazumni z reorganizacijo. Kasneje so se začeli pojavljati pomisleki. Zato je bil dokončni sklep, da bo upravni odbor na občnem zboru predlagal spremembe, kot jih predvideva načrt o reorganizaciji, ne da bi preimenovali podružnice v društva. Podružnicam bodo ostali tudi večji deleži od članarine. Če se bo novi način dela pokazal za uspešnejšega, bomo kasneje lahko izvedli tudi formalno reorganizacijo.
3.	Dr. Branko Berčič je poročal o položaju strokovnih izpitov, ki so po mnenju upravnega odbora društva v bibliotekarstvu potrebni že zaradi zaščite stroke. Prebral je predlog, naj prevzame strokovne izpite osrednja matična knjižnica. Ta naj tudi priporoči vsem knjižnicam, naj v svoje statute vnesejo ustrezni člen, ki zahteva strokovno usposobljenost uslužbencev. Člani plenuma so soglasno sprejeli naslednja načelna stališča o bibliotekarskih strokovnih kvalifikacijah:
Bibliotekarstvo je samostojna stroka, ki glede na strokovno zahtevnost posameznih del zaposluje delavce s strokovnimi kvalifikacijami različnih stopenj. Te kvalifikacije so: knjižničarski manipulant, knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar, višji bibliotekar.
V	delovnih organizacijah na področju bibliotekarstva se zaposlujejo in se bodo tudi nadalje zaposlovali skoraj izključno delavci, ki niso bili bibliotekarsko strokovno šolani. Zato je treba, da se po določenem pripravniškem stažu preveri njiho-
vo strokovno znanje. Za preverjanje bibliotekarskega strokovnega znanja služijo strokovni izpiti za pridobitev zgoraj navedenih strokovnih kvalifikacij.
Delo dosedanje komisije za opravljanje strokovnega izpita za bibliotekarske nazive, ki je na temelju zakona o javnih uslužbencih delovala pri republiškem sekretariatu za kulturo in prosveto, naj prevzame Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, ki jo sporazumno imenujeta Društvo bibliotekarjev Slovenije ter Narodna
in univerzitetna knjižnica v Ljubljani kot republiška matična knjižnica.
Komisija bodi sestavljena iz vrst najbolj priznanih bibliotekarskih strokovnih delavcev iz vse Slovenije. Komisija deluje v okviru oddelka za pospeševanje knjižničarstva NUK. Spričevala o doseženi strokovni kvalifikaciji izdaja v imenu DBS in NUK predsednik komisije.
Vsak knjižničarski delavec, ki je član DBS, je dolžan pridobiti si ustrezno strokovno kvalifikacijo. Vsaka knjižnica, ki je vključena v omrežje knjižničarske službe v SR Sloveniji, je po Zakonu o knjižnicah (Ur. I. SRS 1965, št. 11; čl. 6) dolžna skrbeti, da si njeni bibliotekarski strokovni delavci v določenem roku pridobijo ustrezno strokovno kvalifikacijo.
Za pridobitev ustrezne strokovne kvalifikacije mora kandidat pred komisijo izpričati znanje, kot ga je zahteval Pravilnik o izpitih uslužbencev kulturnih zavodov (Ur. list FLRJ 1960, št. 38), upoštevajoč spre-minjevalne predloge Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije iz l. 1965 (kongres v Budvi).
Komisija priznava tudi kvalifikacijo višji bibliotekar, in sicer pod pogoji, kot jih je določil zakon o javnih uslužbencih iz leta 1960 in po postopku, kot je bil doslej v veljavi.
DBS v okviru Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije oziroma NUK v okviru Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic naj
poskrbita, da bodo kriteriji za priznavanje strokovnih kvalifikacij v Sloveniji usklajeni s kriteriji v drugih republikah.
Cimprej pripraviti: a) pravilnik o priznavanju kvalifikacij bibliotekarske stroke; b) spremembam pravilnika prilagojene izpitne programe za posamezne kvalifikacije;
c)	popravljeni in dopolnjeni seznam literature za pripravo na izpite.
Vse delo v zvezi s prehodom na novi način priznavanja strokovnih kvalifikacij opraviti do konca leta 1967, tako da bi bile pri strokovnih izpitih v letu 1968 uveljavljene že vse spremembe. V letu 1967 naj bi strokovni izpiti potekali še po doslej veljavnem pravilniku in programih, pravico do priznavanja strokovnih kvalifikacij pa naj bi poverili sedanji izpitni komisiji.
Diplomanti knjižničarskega oddelka Pedagoške akademije v Ljubljani naj bi bili oproščeni ustnega izpita iz bibliotekarskih strokovnih predmetov. Komisija jim prizna kvalifikacijo višjega knjižničarja na podlagi predložene diplome, ocene poročila vodstva knjižnice o kandidatovem delu v pripravniški dobi, pozitivno ocenjene domače pismene naloge in ustnega izpita iz splošnega dela izpitnega programa.
Pravilnik naj poleg izpitnih programov in tehničnega postopka za delo komisije obdela tudi vprašanje o priznavanju strokovnih kvalifikacij za delavce, ki se prekvalificirajo ali si pridobijo višjo splošno izobrazbo.
4.	Zadnja točka plenuma je bila priprava programa za jesenski občni zbor. Sprejet je bil sklep, da bo občni zbor sredi oktobra v Celju. Določen je bil tudi okvirni načrt dela.