GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Ob dnevu žena »Napiši nekaj o osmem marcu.« Stavek, ki mi še danes zveni v ušesih. Zdi se mi, da imam tokrat precej težko nalogo. Občutek imam, da kar napišem, bo morda premalo za ta dan, za našo ženo. Bojim se, da ne bom našla prave besede za to. žena na delovnem mestu; doma razpeta med tisočimi gospodinjskimi opravili — katera je njena prava podoba? Stopimo po tovarni in videli bomo, da so na delovnih mestih pretežno ženske. Ali kdaj pomislimo kakšne skrbi jih tarejo takrat, ko jih vidimo, kako hite na delo in takrat, ko ob koncu delovnega časa zapuščajo tovarno. Ne, na to prav gotovo ne pomislimo. Za nas je največkrat važna le njena delovna storilnost in njeno preseganje norme. Toda, skušajmo se poglobiti v njene probleme in skrbi takrat, ko njihove roke najhitreje segajo po artiklu in uporabljajo stroj, preživeti z njimi vsaj trenutek. Opazili bomo, da je marsikateri obraz upadel, čelo mrko, pod očmi pa so zarisani globoki črni kolobarji. Takrat bomo u-gotovili, da njihovo življenje le ni tako brezskrbno, kot se nam je zdelo na prvi pogled. Ta zgubani, zaskrbljeni obraz pa ne pozna jeze niti takrat, ko pozno v noč bedi nad otrokom in šele proti jutru zatisne svoje trudne veke. Zjutraj ni časa za poležavanje. Zopet je treba pokonci in na delo. Tudi v preteklosti je bila pot žene vedno težka, posuta s trnjem. Skozi vso zgodovino je bila zatirana, ponižana ter manj vredna moževa dekla. O vsem je odločal le mož, tako v privatnem in političnem življenju. Toda njena volja je bila trdna. Borila se je naprej za enakopravnost in za mesto v družbi, ki ji pripada. Stopala je v vrste naj-hrabrejših revolucionarjev. Žrtvovala je najdražje kar je imela — življenje. In ne zaman — danes je enakopravna. Sodeluje v samoupravnih organih in pomaga voditi podjetje in celotno družbo. Dobila je mesto katero ji po njenem delu pripada. Predolgo bi bilo naštevati vse dolžnosti in težave delovne žene, matere. Veliko preveč bi jih bilo za odmerjeni prostor. Ne pozabimo pa na njen dan — osmi marec. Posvetimo ji vso pozornost in jo razbremenimo vseh skrbi, vsaj enkrat v letu. Priznajmo, da si to prav gotovo zasluži. M. D. Zaključni račun za leto 1970 Na podlagi zakonskih določil in samoupravnih aktov podjetja je delavski svet na svojem zasedanju, dne 17. 2. 1971 dokončno razdelil doseženi dohodek v letu 1970 na sredstva za osebno in skupno potrošnjo in na sredstva za razširitev materialne osnove delovne organizacije. Dne 25. 2. 1971 pa je delavski svet razpravljal in potrdil zaključni račun za leto 1970 v celoti. Doseženi rezultati v letu 1970 so dobri, vendar slabši od tistih, ki smo jih dosegli v letu 1969. Vzroki so objektivne narave in so že znani, ker smo o tem sproti obveščali delovni kolektiv. Pri sprejemu zaključnega računa za leto 1970 je bilo odločeno, da bomo v letu 1971 vložili za stanovanjsko izgradnjo znesek 700.000,00 din. Predvidoma bodo ta sredstva razdeljena prosilcem kot posojilo za reševanje stanovanjskih problemov. Razdelitev sredstev bo izvršil odbor za medsebojne odnose kot pristojni samoupravni organ. V letu 1970 smo prav tako namenili za stanovanjsko izgradnjo znesek 700.000,00 din s tem, da smo iz te vsote plačali tudi dva enosobna stanovanja v višini 195.140,00 din. Postavlja se vprašanje ali bodo sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo zadostovala za rešitev vseh perečih stanovanjskih problemov? Skoraj gotovo da ne, čeprav smo v letošnjem letu določili sredstva, ki so med na j višjimi v zadnjih letih. Z reševanjem stanovanjskih problemov bo zato potrebno nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Oblikovan je bil tudi sklad skupne porabe, ki je za preko 400.000,00 din večji od tistega, ki smo ga oblikovali po zaključnem računu za leto 1969 in znaša 1.097.625,00 din. Od tega bo znesek 442.201,00 din porabljen za kritje nastalih stroškov v letu 1970 (razlika med nabavno in prodajno ceno toplega obroka, stroški proslave 8. marca — dneva žena in 29. novembra — dneva Republike, obdaritev otrok ob praznovanju novega leta in upokojencev, kolektivno zavarovanje delavcev, prispevek za cesto Želodnik — Moravče in drugo), ostali znesek bo uporabljen za pomoč delavcem pri koriščenju letnega dopusta, za ure tistim, ki so v podjetju 15 in 30 let, za vzdrževanje hišic v Novi gradu, Izoli in na Veliki planini, za pomoč organizacijam v podjetju in zunaj podjetja, za pomoč Kocijančiču in za druge namene, ki jih je sprejel delavski svet. Sprejet je bil tudi sklep, da se po zaključnem računu za leto 1970 razdeli delavcem znesek 417.549,20 din, kar predstavlja cca 30 % enomesečnih osebnih dohodkov. Po sklepu delavskega sveta se izplačilo izvrši takrat ko bo to mogoče z ozirom na zakonske predpise in nelikvidnost v podjetju. Tudi tu še enkrat povdarjam, da je nelikvidnost (plačilna nesposobnost) pri nas zelo velika zlasti zaradi tega, ker nam je eden od večjih dobaviteljev odpovedal tri mesečno finansiranje vsega repromate-riala, ki ga kupujemo v inozemstvu in da moramo za vsa naročila tega materiala v inozemstvu v naprej plačati dinarska sredstva. Mislim, da smo si enotni v tem, da je treba biti redno preskrbljen z repromaterialom in delati s polno zmogljivostjo in vsemi zaposlenimi delavci tudi na škodo nekajmesečnega čakanja na izplačila, ki so pri nas do sedaj sicer bila zelo ažurna. Upam, da bodo glavne težave le v prvem polletju 1971, nato pa bi se moralo stanje! zboljšati. Mnenja sem tudi, da samoupravni organi v prvem polletju 1971 ne bi mogli sprejemati nobenih sklepov o novih večjih investicijah, temveč naj se vsa razpoložljiva sredstva u-porabljajo za obratne namene in za plačila že do sedaj sklenjenih obveznosti. V letu 1970 so se povprečno u-porabljena osnovna sredstva povečala za 5 %, povprečno uporabljena sredstva pa za 36 °/o. Koeficient o-bračanja se je v letu 1970 zmanjšal in povečalo število vezanih dni, kar je posledica splošne nelikvidnosti v državi. Število zaposlenih je v letu 1970 ostalo v glavnem na ravni leta 1969. Izplačani neto mesečni osebni dohodki na delavca so se povečali za 16 Vo, če pa upoštevamo še izplačilo po zaključnem računu, se bodo povečali za 19 %. Produktivnost izračunana na podlagi enakih cen proizvodov, ki smo jih izdelali v letu 1969 in 1970 je porastla za 21 %, dočim je ekonomska produktivnost padla za 4 °/o. Zmanjšala se je tudi rentabilnost in ekonomičnost. Prosimo, da se za vsa dodatna pojasnila obračate na strokovne službe v podjetju. Nekatera detalj-nejša pojasnila so bila objavljena na oglasni deski. F. R. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavkam iz konfekcije za poklonjeno cvetje in izraze sožalja. Marija Stupica ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so na zadnji poti pospremili mojo drago mamo. Zahvaljujem se vsem tudi za izraženo sožalje in podarjeno cvetje svojih sodelavcev iz ekspedita. Pepi Klopčič V novih prostorih Devalvacija in stabilizacijski program Komaj je minilo 5 let od devalvacije v letu 1965, že so 23. januarja zvečer razglasili dolgo pričakovano, vendar nezaželeno novo devalvacijo, s katero so znižali paritetni tečaj dinarja za 16,7 odstotkov in tako zvišali ceno zlatu, dolarju in drugim valutam izraženo v dinarjih za 20 odstotkov. S tem je bilo tudi priznano, da je dosedanji zapleten sklop gospodarskih, socialnih, političnih in družbeno razvojnih problemov razjedal narodnogospodarsko stabilnost, ki jo je skušala utrditi reforma iz leta 1965. Nova pariteta dinarja ni prišla povsem nepričakovano, je pa prišla precej osamljena, brez drugih spremljajočih ukrepov, kar večina ljudi ni pričakovala. Res je tudi, da takih ukrepov ne pričakujemo z veseljem. Vendar ni bilo več mogoče odlašati, ker se je na ta račun že vnaprej mnogo špekuliralo in je zaradi tega že nastala precej velika gospodarska škoda. Takoj po razvrednotenju dinarja je bilo očitno, da bo tekstilna industrija med tistimi panogami, ki jo bo sprememba paritete nacionalne valute najbolj prizadela in to vsled pretežnega uvoza surovin, kemikalij in reprodukcijskega materiala, zastarelega strojnega parka ter s tem nizke produktivnosti. Tudi naše podjetje sodi v tekstilno industrijo. Sprememba nacionalne valute je močno prizadela tudi nas kljub temu, da smo šli v tretjo reformo dokaj pripravljeni. Smo pač pretežni uvoznik surovin, ter reprodukcijskega materiala in nam 20 odstotne kurzne razlike in nastale težave ni mogoče povsem premostiti z večjo produktivnostjo, boljšo organizacijo, varčevanjem ter ostalimi pozitivnimi ukrepi za stabilizacijo našega poslovanja. Analizirali smo naš položaj in sprejeli lastni stabilizacijski program, pretehtati našo srednjeročno in dolgoročno poslovno usmeritev z namenom, da poiščemo učinkovito pot za uspešno uveljavljanje na domačem in mednarodnem trgu. Izračunali smo koliko je in koliko bo TOSAMA izgubila z devalvacijo in takoj začeli iskati možnosti kako nadoknaditi izgubljeno. Kako vpliva devalvacija na naše podjetje bomo videli iz sledečih podatkov. Za vse uvožene surovine, repro-material, rezervne dele in za vso doma nabavljeno bombažno prejo in bombažne odpadke za leto 1971 bomo dodatno odšteli približno 9.000.000,00 N din. Z dovoljeno podražitvijo tkanin za 4,5 odstotka in s predlogom podražitve filtrov za cigarete za 8 odstotkov (tu še čakamo na odobritev Zvezenga zavoda za cene), predvidevamo da bomo gornji znesek zmanjšali za približno 4.500.000,00 N din, ali za 50 odstotkov. Situacija v uvozu: uvoz je dražji po devalvaciji za 20 %, carina je ostala neizpremenjena, znižale so se le takse in to na 3 % od dosedanjih 9 %• Situacija v izvozu: Izvoz je po devalvaciji ugodnejši za 20 % + 6°/o izvoznega prima + 5 % povračila carine + 1,5 % določenega procenta povračila carine. Prometni davek in povečanje cen: V uradnem listu SFRJ št. 6/71 je bil objavljen odlok, da se zmanjša prometni davek za tkanine za 4,5%. Na osnovi navedenega odstotka znižanje prometnega davka, je bil tudi objavljen odlok o povišanju cen in to: — bombažni preji za 8 % in — bombažnim tkaninam za 4,5 %. Za navedeni odstotek smo povečali cene tudi mi vsem našim izdelkom ki so izdelani iz bombažne preje. Ostalo pa je odprto vprašanje povečanja cen vsem izdelkom iz bombažnih vlaknin, kakor sanitetni vati, cik — cak vati, in sličnim izdelkom, katerim bi se morala cena povečati za 8 %, iz nerazumljivega vzroka to do sedaj še ni bilo dovoljeno. Ravno tako še ni rešeno povečanje cen filtrom za cigarete, katerim se je osnovna surovina, acetatni kabel, po devalvaciji podražila za 16 %. Sku-pajz našimi kupci cigaretnih filtrov se skušamo sporazumeti za povečanje cen za povprečno 8 %, dogovor je na najboljši poti in upamo na ugodno rešitev. Sporazumevanje o povečanju cene med proizvajalci in kupci je trenutno edina možnost za povečanje, če ga potem še potrdi Zvezni zavod za cene. Razliko večjih stroškov uvoza acetatnega kabla v znesku za 8% bomo morali pokriti z iskanjem notranjih rezerv, ker bomo v nasprotnem primeru delali filtre z lastno izgubo. Nadalie moramo računati na porast stroškov proizvodnje v porastu cen: — električni energiji do 35 % — tarifam železniškega prevoza za 17% — PTT stroškom in ostalim uslugam. Učinek devalvacije nas je do sedaj obremenil že za 500.000,00 N din kurzne razlike uvoza v mesecu decembru 1970 in do 24. januarja t. 1. katere banka ni plačala do dneva devalvacije kupcu v inozemstvu. Banka si namreč dovoljuje plačilo računov kupcem v inozemstvu v roku do 60 dni od datuma carinjenja. Iz vsega zgoraj navedenega vidimo, da je situacija tudi v TOSA-MI precej kritična, ni pa obupna. Mnenja smo, da ni čas za malodušje, paniko, nerganje, kljub temu, da je tudi to človeško. S tem bi si samo še poslabšali koložaj. Moramo se obrniti na naše lastne moči v iskanju notranjih rezerv in urejati probleme predvsem doma, v lastnem podjetju. Strokovni kolegij je analiziral nastali položaj v TOSAMI in pripravil stabilizacijski program, ki vsebuje 16 točk in to: 1. Čimpreje zaključiti delo na organizaciji podejtja in sistematizaciji delovnih mest. 2. Povečati čut osebne odgovornosti vseh članov kolektiva, vsak na svojem delovnem mestu. 3. Povečati proizvodnost dela. 4. Poboljšati tehnologijo procesa proizvodnje. 5. Varčevati pri vseh vrstah izdelkov. 6. Racionalizirati poslovanje in zmanjšati stroške poslovanja. 7. Zmanjšati nelikvidnost. 8. Stroga revizija investicijske politike. 9. Prilagoditi našo proizvodnjo izdelkov izvoznim potrebam. 10. Povečati izvoz na konvertabilno področje. 11. Analizirati domače in inozemsko tržišče s ciljem, da bi dosegli optimalne prodajne pogoje. 12. Stalno strmeti za nakupom kvalitetnih surovin. 13. Čimpreje vpeljati stimulativni način nagrajevanja za vsa delovna mesta. 14. Prilagoditi kreditno in finančno politiko podjetja novim pogojem gospodarjenja. 16. Podrobno informirani kolektiv o nastali situaciji. Vse točke stabilizacijskega programa so za naše podjetje zelo važne in jih je kot take tudi potrebno vestno obravnavati s popolnim občutkom osebne odgovornosti. Važne so za vsakega člana kolektiva, od najvišjega do najnižjega delovnega mesta. Upravičeno pa pričakujemo vso zavzetost tistih članov kolektiva in tistih strokovnih služb ki s svojim delom lahko največ pripomorejo, da bo naš stabilizacijski program čim bolj uspel. Posebno bi poudaril na točko 6, ki nam nalaga Nadaljevan/je na 7. strani O kontroli in analizi po metodi neposrednih stroškov Planiranje brez stalnega spremljanja doseganja planov je brez pomena. S planom postavljamo cilje, ki jih bomo dosegli le, če bomo kontrolirali poslovanje ter posredovali v primeru potrebe. Analiza je načrtno in strokovno nadziranje — opazovanje, proučevanje in presojanje — notranjega in zunanjega poslovanja podjetja. Cilj analize je opozarjanje na napake in pomanjkljivosti, z namenom da se podvzamejo ukrepi, ki bi preprečili njihovo nadaljnje negativno delovanje. Analizo morajo izvajati vedno stalni organi, predmet njihove analize pa so vsakokratni tekoči poslovni procesi in stanja. Metoda neposrednih stroškov (MNS) je odlična podlaga za organizacijo učinkovitega sistema ekonomske kontrole in analize. Spremljanje gibanja neposrednih in stalnih stroškov je veliko preprostejše in preglednejše. Vprašanje odgovornosti za prekoračitev stroškov je mogoče postaviti mnogo določneje in strože. Prikazovanje razmerij med stroški, finančnim uspehom in obsegom proizvodnje veliko bolj ustreza načinu mišljenja neposrednih proizvajalcev. Kontrola stroškov uporablja za ugotovitev vzrokov odstopanj med planiranimi in dejanskimi podatki iste analitienčne tehnike kot služijo za planiranje, predvsem grafikon rentabilnosti in ABC metodo, ki jo prilagodimo kontrolnim potrebam. ABC metodo že poznamo iz članka v prejšnji Tosami, ena od oblik grafikona rentabilnosti pa je bila prikazana v lanski julijski številki. Prostor ne dovoljuje, da bi prikazali tudi druge oblike grafikona rentabilnosti, spoznali pa jih bomo v sami praksi. Dosedanja praksa je pokazala, da kontrola s pomočjo planov spada v organizacijo višje stopnje in da se zaradi svojih dobrih strani vedno v večjem obsegu uporablja v podjetjih. Ameriška podjetja, znana po visoki stopnji poslovnosti, si prizadevajo. da izpopolnijo sistem notranje kontrole v vseh organijacijskih enotah, poslovnih funkcijah in vodstvenih ravneh. Prav tako je kontrola močno poudarjena tudi v organizacijski strukturi in posameznih delovnih mest. Vsi vodje so zadolženi in odgovorni. da kontrolirajo sestavo plana in njihovo izvedbo. Na sestankih redno obravnavajo odstopanja od predvidenih stroškov in nagrajujejo delavce za prihranke pri stroških. Taktiko kontrole stroškov na posebnih seminarjih posredujejo vsem vodjem oddelkov. Pri nas seveda ni pričakovati, da bo že s prvim letom kontrola stroškov polno zaživela. Dober sistem kontrole je odvisen od enotnih načel planiranja, evidence in poročanja — komuniciranja. Tu pa smo pri nas še v velikem zaostanku. Šele od splošnega spoznanja, da je temu res tako in od ustvarjalne volje, da ta zaostanek nadoknadimo, je odvisna tudi polna učinkovitost metode neposrednih stroškov — torej tudi njene kontrolne vloge. Poglejmo si kontrolo po posameznih poslovnih funkcijah. Kontrola prodaje je uspešna, če je hitra in izbrana za primerne artikle. Temelji na posebnem obrazcu, kjer se spremljajo planirani in dejanski stroški ter pokritje za poedi-ne proizvode ali skupine proizvodov. Tak obrazec je enostaven, zato se ga lahko hitro sestavi, njegovo tolmačenje pa je preprosto. Prodajna služba je odgovorna za obseg in struk turo nrodaie. ki jo uravnava z izbiro prodajnega asortimana in tržnimi cenami. Učinek prodaine službe se vidi v znesku pokritja. Zato ie smotrno, da se prodaina služba nagradi po doseganju planiranega pokriti a. Prodajna služba mora tudi imeti dober pregled nad gibanjem prodajnih stroškov in prodajnih con. Kontrolni nrinomoček so poleg obrazcev tudi grafikoni. Kontrola proizvodnje dale posebno pozornost nadzoru nad izgubami v proizvodnji — odpadki, za-stoij. pomanjkanji, odsotnostmi iod. Tudi tu v velild meri uoorabliamo grafikone. Težišče nadzora pa ie o-r°nievanie dosegania neposrednih in stalnih strošlcov. Uvede se tudi listal jen način obveščanja o dejanskih in nredvidenih strošldh Zato ie potrebno obratovno — stroškovno — knjigovodstvo pravilno vključiti v celotno organizacijo podietia. Shemo načina obračuna stroškov na tem mestu ne moremo posredovati. Obračun proizvodnje je v novem sistemu periodičen obračun neposrednih stroškov proizvodnje. Razlika med obračunom po planskih in dejanskih neposrednih stroških nam prikaže prihranek ali prekoračenje spremenljivih stroškov. Zanimivo je tudi pripomniti da obračunske kalkulacije sodobna praksa odpravlja. Vodje proizvodnih enot morajo dobiti na vpogled obračun proizvodnje, sama kontrola stroškov pa se izvaja v treh osnovnih fazah: poročanju, analizi odstopanj od plana in v ukrepanju za odpravljanje prekoračitev. Pomembno je, da poteče med poslovnim dogodkom in prejemom poročila čim manj časa, da se lahko ukrepa čimprej. Dejanski stroški, ki so večji od planiranih, se morajo skrbno preučiti, da se odkrijejo njihovi vzroki. V tej zvezi se moramo držati načela, da je vodja enote odgovoren za neuspeh izpolnitve plana. Posebna naloga vodij je tudi, da ugotove odgovorne za nepotrebne stroške. Ko je odgovornost ugotovljena, je treba poskrbeti za odstranitev povzročiteljev negativnih odstopanj. To se doseže z vskladitvijo funkcij, strožjo kontrolo ali pa z uvedbo novih postopkov. Ce stroške na noben način ni mogoče zmanjšati, je napaka v planu in ga je potrebno popraviti. Finančna služba temelji na finančnih evidencah in poročilih, posebej prirejenih za potrebe kontrole. Finančno poslovanje se kontrolira že ob likvidaciji in knjiženju, v večjem obsegu pa s pomočjo analize mesečne bilance sredstev in stanja. MNS pregled nad stanjem in gibanjem sredstev precej olajša s poenostavitvijo obračuna in medsebojnih zvez osnovnih proizvodnih faktorjev. Prihranek dela na obračunu nam omogoča, da več truda posvetimo sestavljanju in kontroli poročil. Poročilo sestavljamo po vseh elementih, ki smo jih planirali. Najbolj pomembno pa je poročilo o doseganju plana celotnega in čistega finančnega rezultata. Vsako znatno odstopanje je potrebno podrobneje proučiti in predlagati izboljšave. Finančna kontrola mora biti u-smerjena na znižanju potrebnih angažiranih sredstev s pospešitvijo o-bračanja, vsklajevanja dotokov in sredstev in iskanje njihove najugodnejše kombinacije. Podjetja, ki imajo MNP, znižujejo potrebno po obratnih sredstvih tudi z načinom njihovega obračuna. Tako vrednotijo zaloge le po neposrednih stroških, uporabljajo znano tehniko LIFO, po kateri vrednotimo zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkih po prvih cenah, njihovo oddajo pa po zadnjih cenah, kar je še posebej pomembno ob porastu cen. Kkratka: nova metoda nudi mnogo prednosti. Vse te prednosti pa se ne ponudijo same od sebe, pač pa jih lahko uresničimo le s pripravljenostjo, poznavanjem in organiziranim delom. T. L. Nezgode v izgubo 297 delovnih dni, toliko je namreč znašalo okrevanje poškodovancev. Povprečno je trajala nesposobnost za delo po nezgodi 11,5 dni, oziroma nekoliko manj kot v letu 1969. To pomeni, da so bile nezgode v letu 1970 nekoliko lažjega značaja kot leto poprej. Pri pregledu poškodovancev je ugotovljeno, da se je V3 delavcev, ki se je poškodovala v letu 1970 že preje vsaj enkrat poškodovala. 2/3 poškodovancev je bilo poškodovanih na delu prvič. letu 1970 Primerjava s prejšnjimi leti. V grafikonu št. 1 je prikazano gibanje zaposlenosti in nezgod od leta 1960 do letos. V grafikonu so podani tudi podatki v zvezi z izgubljenimi delovnimi dnevi zaradi poškodovanj. Pri številu nezgod se tabela jasno deli na dva dela in sicer na razgibano obdobje pred letom 1966 in na dokaj ustaljeno obdobje zadnjih 5 let, ko se število nezgod po letih ni bistveno spreminjalo. Če bi podjetje imelo vseskozi 1000 zaposlenih potem bi bilo teoretično giba- nje poškodovanj tako kot je prikazano v grafikonu. V zadnjih 5. letih bi bile nezgode v stalnem upadanju, to pa zaradi tega ,ker je število zaposlenih naraščalo hitreje kot števi- graf2 MESTO IN VZROK P0S-10 K0D0VANJA lo poškodb. Kako se je gibala teža poškodovanj v omenjenem obdobju kaže povprečni izostanek. Razdelitev nezgod: Največ nezgod se je pripetilo pri delu na strojih, saj se je na ta način zgodilo 42 % vseh nezgod. Ostali podatki glede poškodovanja po po- gutt NEZGODE PO ODDELKIH! čddeuek Število nezgod NA100 ZAPOSLENIH VZDRŽEVANJE 9 AflDMAT TKALNICA 8 tkalnica Studa 8 NIKALNICA |5 &ELILNICA 4 KOMERCIALA 4 KONFEKCIJA 4 trakotkalnica 3 PRIPRAVLJALNICA 3 sameznih delovnih mestih in vzrokih, so prikazani v tabeli št. 2. Nezgode, ki so navedene pod o-stalo, so se pripetile pri različnih ročnih delih in na načine, ko prej povedana klasifikacija ne pride v poštev. Nezgode po posameznih oddelkih: Največ poškodovancev na 100 zaposlenih pride v vzdrževalnih obratih, kjer bi se pripetilo 9 nezgod. Število nezgod na 100 zaposlenih znaša, kot je razvidno iz tabele št. 3. Nezgode na poti: Število prijavljenih nezgod, ki so se pripetile v letu 1970 na poti z dela ali na delo znaša 9. Zaradi o-menjenih nezgod je bilo izgubljeno skupno 196 delovnih dni ali povprečno 21,8 dni za nezgodo. V letu 1970 je bilo prijavljenih 24 nezgod na delu, pri čemer je bilo prav toliko oseb tudi poškodovanih. Nezgode na delu so povzročile Kot prejšnje leto, je bilo tudi tokrat pogostost poškodovanja pri moških večja (vsak 15. delavec) kot pri ženskah (vsaka 42. delavka). Poročilo samoupravnih organov Delavski svet Tovarne sanitetnega materiala Domžale je imel v mesecu poročanja dve seji in obravnaval ter sklepal sledeče: — sprejel sklep o povečanju sredstev rednega sklada skupne porabe, o katerih bo ponovno razpravljal; do takrat pa ostanejo v rezervi in sicer v višini 100,000,00 din, — razpravljal o situaciji v gospodarstvu z ozirom na spremembe, ki so nastale, — razpravljal o predlogu stabilizacijskih ukrepov v gospodarstvu, — razpravljal o vplivu devalvacije na našo industrijo, — sprejel sklep, da se po zaključnem računu za leto 1970 izplača delavcem, ki so bili v letu 1970 zaposleni v tovarni din 417,549,20 in to takrat, ko bo mogoče, — sprejel sklep o kritju pogodbenih in zakonskih obveznosti v višini 178.949,95 din. — sprejel predlog o potrditvi zaključnega računa Tovarne sanitetnega materiala Domžale za leto 1970, — sprejel sklep, da se izvrši Ljubljanski banki doplačilo tečajne razlike za uvoz strojev iz Švedske v višini DM 526.954,66, — sprejel sklep, da se sredstva rezervnega sklada in sklada skupne porabe med letom lahko upo- Letošnja konferenca OOZK je potekala v znamenju stabilizacije in devalvacije. Vsi govorniki so se ne posredno ali posredno dotikali te teme. Sama konferenca se je začela s sprejemom treh naših članov v članstvo ZK in z izvolitvijo delovnega predsedstva, zapisnikarja in volilne ter verifikacijske komisije. Pri pregledu minulega dela je bilo ugotovljeno, da je bilo veliko uspešnih akcij, manjkalo pa tudi ni negativnosti, ki pa naj se čimprej odstranijo. V nadaljevanju razprave je sodeloval tudi tov. direktor. Orisal je težavno situacijo podjetja in se zavzel za uresničevanje stabilizacijskega programa, ki se je izoblikoval na sestanku z delavci, ki so zaposleni v oddelku filtrov. Tov. BAJEC je opozoril člane na to, da se resnosti situacije še premalo zavedamo in da moramo zaradi tega takoj ukrepati, da se posledice devalvacije čimprej nevtralizi- rabljajo za obratne namene, — sprejel sklep o potrditvi pravilnika o varstvu pri delu, — razpravljal o problemih proizvodnje in prodaje filtrov. Poslovni odbor Tovarne sanitetnega materiala Domžale je imel v mesecu poročanja dve seji in obravnaval ter sklepal sledeče: — sprejel sklep, da se potnikom izplača po zaključnem računu za leto 1970 tudi provizija, v bodoče pa se napravi z njimi pogodba, da se jim po zaključnem obračunu izplača le znesek obračun na osnovo, — sprejel sklep tabele obračunavanja provizije za potnika Jovičiča in Božiča, — sprejel sklep o izdelavi 1 zaboja za škrob, ki ga potrebujejo v pripravljalnici, — imenoval zastopnika podjetja v pravni zadevi na Gospodarskem sodišču, — razpravljal o situaciji izvoza-uvo-za. — potrdil operativni plan za mesec marec 1971, — razpravljal o problemih proizvodnje in prodaje cigaretnih filtrov in sprejel sklep, da se delno ustavi proizvodnja filtrov, ljudi se pošlje na dopust, iskati čim cenejšo dobabvo surovin in na merodajnih forumih poiskati rajo. Menil je, da bi ta proces pospešila decentralizacija upravljanja, vodenja, še zlasti pa decentralizacija nagrajevanja. Tudi tov. BABNIK je bil mnenja, da moramo nagrajevanje čimprej urediti tako, da bo nagrtida povezana z uspehom ne pa kot doslej, ko. smo linearno delili dohodek ne glede na prispevek članov in enot. V diskusiji je sodeloval tudi sekretar občinske konference, ki je v svojih izvajanjih predvsem apeliral na člane, da je sedaj glavna naloga, da podpremo storjene in še prišle ukrepe, kajti če bodo ti ukrepi izvedeni, bo tudi bitka za stabilizacijo gospodarstva dobljena. Boj pa bo po njegovem mnenju težak. Konferenca je izvolila tudi nove člane sekretariata in novega sekretarja tov. TONETA LAZNIKA. Z že zastavljenimi nalogami in z veliko vnemo članov do izpolnjevanja nalog se je ta, sicer plodna, konferenca končala. L. J. možnost zvišanja cene ali znižanja prometnega davka, — odobril nakup osnovnih sredstev, — potrdil novopostavljene norme v tkalnicah. Odbor za medsebojne odnose je imel v času poročanja eno sejo, na kateri je obravnaval in sklepal sledeče: — obravnaval kršitve internih predpisov v podjetju in sprejel sklep, da je treba dosledno izvajati določila 227. člena Statuta, razen tistih članov, ki bodo predložili v tajništvo zdravniško spričevalo, da iz zdravstvenih razlogov ne morejo delati poln delovni čas t. j. 8 ur dnevno. — razpravljal o koriščenju izrednih dopustov, v primerih, ki so določeni v 83. členu pravilnika o delovnih razmerjih, — obravnaval prošnjo o povračilu stroškov šolanja tov. Maruše Kržičnik, ki izredno obiskuje VEKS in sprejel sklep, da se do sprejema srednjeročnega plana, oziroma ker trenutno ne vidimo možnosti razporeditve po končanem šolanju na ustrezno delovno mesto, zahtevku ne ugodi, isto velja za slušatelje Administrativne šole, — določil začasno strokovno komisijo, glede na dospele prošnje za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ki bo na kraju samem ugotovila dejansko stanje in imenoval te-le člane: 1. Kerča Franca 2. Dolgana Dušana 3. Habjan Maro in Vrenjak Mimi — obravnaval vlogo IO sindikalne podružnice o povrnitvi potnih stroškov članom kolektiva in jo zavrnil, — obravnaval vlogo IO sindikalne podružnice predloga o odpravi pravilnika o kvaliteti dela in sprejel sklep, da je treba v roku 2 mesecev dosledno izvajati določbe pravilnika o kvaliteti dela in o rezultatih tega izvajanja poroča služba za nagrajevanje odboru za medsebojne odnose, — razpravljal o družbenem dogovoru o štipendiranju občine Domžale in sprejel sklep, da pristopimo k družbenem dogovoru o štipendiranju, če bomo imeli na razpolago za to predvidena sredstva, če se odstotek zmanjša na 0,1 % in če bodo tudi ostala podjetja v občini pristopila k dogovoru, — razpravljal o pripravi predlogov za izdajo priznanj zaslužnim članom kolektiva. Konferenca OOZK podjetja ODŠLA JE V POKOJ Št. 3 — marec 1971 Naš razgovor Petnajst let je minilo, odkar je prišla v naše podjetje tov. Vida Černivec. Najprej se je zaposlila kot konfekcionarka, kasneje pa je ves čas do upokojitve opravljala delo čistilke v oddelku konfekcije. Bila je skromna in delovna. Kljub težki bolezni je delo opravljala vestno in dosledno. Tudi med NOV ni mirovala. Velika želja po osvoboditvi jo je vodila k aktivnemu sodelovanju. Posledice vojne in neozdravljive bolezni so jo prisilile, da je odšla iz naše sredine. Kljub veliki želji, da bi dočakala starostno upokojitev, ji zdravstveno stanje tega ni dopuščalo. Bila je invalidsko upokojena. Želimo ji, da bi se ji zdravstveno stanje izboljšalo in da bi v pokoju uživala še dolgo vrsto let. ZAHVALA Vsem sodelavkam iz konfekcije ter upravi se iskreno zahvaljujem za poklonjeno darilo, katerega ste mi poklonili ob mojem odhodu v pokoj ter vas tovariško pozdravljam. Vida Černivec DEVALVACIJA IN STABILIZACIJSKI PROGRAM N?.cl?i'iovar|je s 3. strani zmanjšanje stroškov poslovanja. Ce bomo zmanjšali stroške poslovanja samo za 1 % °d našega predvidenega brutto dohodka, ki ga planiramo za tekoče leto 12 milijard starih dinarjev, bomo prihranili 120 milijonov starih dinarjev. Sem pa mišljenja, da lahko zmanjšamo stroške poslovanja tudi za 3 — 4 %. Samoupravni organi in politične oragnizacije v podjetju so na sestanku dne 12. in 17 . 2. s polno odgovornostjo in razumevanjem sprejeli stabilizacijo s svojimi priporočili in pripombami v zavesti, da samo na podlagi take orientacije lahko povečujemo moč in konkurenčno sposobnost našega podjejta. Slavko Bajec oec Ta »Naš razgovor« bi skoraj dobil bolezen — monotonost. Vedno je enak, samo ljudje so vsakokrat drugi. Za današnji razgovor sem izbral dve mladi dekleti. Pogovarjali smo se v glavnem o dveh stvareh, ki najbolj zadevajo mlade; to je: stanovanjski problem in možnosti izrednega študija. Končno pa ju moram predstaviti: to sta ROGAN MARTA in DOLENC JOŽI, obe iz konfekcije. Prvo sem moral poklicati od »flajštrov«, drugo pa sem našel v novi mikalnici. Koliko časa sta že v TOSAMI? Joži: »Sem že dobro leto, vseskozi pa delam v konfekciji, pri vložkih.« Kako sc počutiš sedaj, ko ste se preselili v nove hale »nikalnice? »Zaradi prostorov je seveda boljše, še vedno pa imamo problem s prahom, kljub klimatskim napravam. Všeč mi je, da je vseskozi e-naka temperatura, to se pa pozna Oddelek Enota mere % 1. Trakotkalnica 000 vod. 104 2. Tkalnica šir. tkanin 000 vot. 109 3. mikalnica kg 102 4. Konfekcija ND 101 Vložki pkt 101 5. Cigaretni filtri 000 kom 106 Cigaretni filtri ND 102 Skupni odstotek doseganja proizvodnje v trakotkalnici je ugoden. Ce pogledamo rezultate ločeno, za staro in za novo trakotkalnico — ugotovimo, da je nova še vedno precej v zaostanku za planirano količino. Že 4 mesece je poteklo od začetne — poizkusne proizvodnje na novih trakotkalskih strojih. Cas bi že bil, da nam ta novi oddelek da tudi kvalitetno tisto proizvodnjo, katero smo predvideli. Skozi ves mesec evidentiramo od 16-21 ur dnevno zastoja na račun popravil. Vzrok, da en stroj ni v pogonu je v novi napravi, ki je bila dodatno montirana (samo na ta stroj) zato, da je širina ovojev enakomerna in določena. Stroj je nekaj časa v redu obratoval. Iz neznanega vzroka je nastal lom in stroj ne obratuje, ampak čaka na prihod monterja. Kot o-pravičilo za neizpolnitev predvidene proizvodnje navajamo to, da se sam proizvajalec strojev sproti izpopolnjuje, oziroma uči na tej vrsti stro- tudi pri delovnih učinkih. Marta: »Odkar sem v tovarni teče že tretje leto, delam prav tako v konfekciji in v glavnem pri obližih. Samo delo mi ugaja, res pa je, da se velikokrat jezim zaradi slabega materiala. To predstavlja veliko o-viro pri delu.« »Malo moram pokukati tudi v vajine kuverte. Se vama zdijo dovolj debele, sta z osebnimi dohodki zadovoljni?« Marta: »Z denarjem, ki ga dobim 10. v mesecu, sem kar zadovoljna, seveda bi bilo še bolje, če bi ga bilo več.« Joži: »Kaj naj rečem? Zadovoljna sem. Delam v treh izmenah in tako se tudi v kuverti pozna.« »Ko se ravno pogovarjamo o denarju, bi zastavil še eno vprašanje. Obe sta mladinki, in celo v predsedstvu MA. Se vama zdi akcija, ki ste jo sprožili »VARČUJ ZA SVOJ BODOČI DOM« v redu in primerna?« "jev. Ti stroji so izdelani posebej za naše potrebe. V tkalnicah širokih tkanin je proizvodnja potekala normalno, brez večjih zastojev. Kvaliteta preje in priprava materiala (snovanje, škrob-Ijenje) na novih strojih sta precej vplivala na večje preseganje operativnega plana. Zaradi tega so se tudi spremenile norme — povečale v obeh obratih. Selitev mikalnice je bila v mesecu poročanja končana in to se je odrazilo v večji proizvodnji vlakn in vate. Izdeloval se je v večji količini nov artikel imenovan GVG (gaza-vata-gaza), ki ga uporabljajo za filtriranje. Zadostne količine polizdelkov (ovojev, širokih tkanin vlaknin in obližev) so poleg proizvodnih ljudi glavni činitelji za dosego proizvodnega plana konfekcije. Vsi ti pogoji so bili v mesecu februarju izpolnjeni, primanjkovalo pa je nekaterih vrst embalaže oziroma pomožnih sredstev. Nezadostne količine navedenega materiala slabo vplivajo na sedaj že kar dobro vpeljano serijsko proizvodnjo oddelka konfekcije. Pri cigaretnih filtrih je proizvodnja potekala normalno v polni zasedbi, kljub ugotovitvi, da delamo ta artikel v izgubo. Upamo pa, da bo v kratkem rešeno vprašanje cene cigaretnih filtrov in s tem tudi njihova nadaljnja nemotena proizvodnja. Proizvodnja v februarju 1970 Naš razgovor Marta: »Seveda je v redu. Že sedaj je kritično za stanovanja, v bodoče bo pa gotovo še bolj. Zato je prav in potrebno, da mladi varčujejo.« Joži: »Težko je, ker denarja ni ravno na pretek. Mladi radi ugajamo, to pa seveda stane.« Marta: »Morali bi vsi misliti na svoj »bodoči dom«. Če bomo pričeli dovolj zgodaj, se bo do poroke že nabral določen kapital za stanovanje« »Zanima me, če vidve varčujeta v ta namen?« Joži: »Varčujem že, samo za zdaj še ne namensko. Bolje bi bilo vse- kakor, če bi se vključila v ta način varčevanja, kar pa tudi mislim še storiti.« Marta: »Varčevanje za zdaj odpade. Hgdim namreč v Stenodakti-lografsko šolo. Šolnino plačujem sama in mi ob koncu meseca ostane bore malo za hranilno knjižico. Ko bom končala to šolo, se bom priključila tem varčevalcem. Izplača se. No, nekaj dajem v blagajno samopomoči, toda to ni dovolj.« Mislim da se izplača namensko varčevati, saj bi dobili kredit na privarčevano vsoto, ki se poveča, če varčuj eš več let. Če potem še v podjetju primaknejo malo zraven je stanovanje oziroma hišica vaša. »Obe sta v predsedstvu MA TO-SAMA. Kaj mislita o delu mladine?« Joži: »Premalo je resnosti med mladimi. Recimo: odločili smo se, da bomo trenirali v kegljanju. Bilo je precej navdušenja, zdaj pa moram vabiti vsako posebej, pa še ni nič. Zelo dobro pa se mi zdi kulturno udejstvovanje, mislim predvsem na proslave.« Marta: »Večina mladine je neaktivna, ne vem zakaj. Dela v glavnem le predsedstvo, kar pa ni prav. Za delo jih ni nikjer, za izlet na račun mladinske blagajne jih je pa vselej dovolj. To bo treba spremeniti.« Uporabljata kar precej ostre besede na račun mladih. Res je stvarnost taka, vem pa, da bi jih z vztrajnim delom vse pridobili. To rej mogoče vseh ne, veliko večino pa prav gotovo. »Marta, povedala si, da hodiš v šolo. Ti bo morda uspelo, da boš dobila zaposlitev doma, v TOSAMI?» »Majčkeno upanje imam, izgle-dov je zelo malo. Vložila sem prošnjo za povrnitev stroškov šolanja, a je bila odbita. Po tem tudi sklepam, da ne bo kruha za strojepisko doma. V konfekciji mi sicer zelo pomagajo s tem, da delam samo dopoldne, to pa je tudi edino, kar mi tovarna pomaga pri študiju.« »Ko smo že ravno pri šolanju; Joži, kaj pa ti misliš o šolanju mladih, mislim na izredne študije?« »Mladim je treba na vsak način omogočiti šolanje, če se že ne da materialno, pa vsaj moralno. Precej je takih v podjetju, ki bi radi študirali in tudi bodo, zato se moramo-boriti za to, da jim bo ta možnost dana.« Dati jim možnost, popolnoma pravilno. Tudi sam sem tega mnenja. Veliko jih je, ki se iz kakršnega koli razloga niso redno šolali, bodisi zaradi finančnih težav, ali pa so prišli šele kasneje »k pameti«. Omogočiti jim je treba vsaj tak turnus dela, da bodo lahko nemoteno obiskovali šolo ter po možnosti dopust za izpite. Pogovarjali smo se in le misel, da se je treba vrniti na delovna mesta, je prekinil pomenek. V tem času je naš karikaturist Srečo tudi o-pravil svojo dolžnost. Obema, Jožici in Marti, želim še dosti uspeha pri delu. Njima ter vsem ženam in dekletom v tovarni pa želim vse lepo za njihov dan, 8. marec. MiD MOGOČE NE VEMO? MADE IN (YU GOSL A VI A) — (izg.: mejd in) ...: izdelano v (Jugoslaviji MAGISTRALA: osrednja pro- metna žila MAKE UP (izg: meikap) lepotičenje MALIGEN — nevaren (medicinski izraz, npr.: maligna novotvorba) MALVERZACIJA — poneverba, nepošteno uradovanje MANDAT — pooblastilo (za zastopanje volivcev, za izbiro članov nekega organa itd), MANDATAR — pooblaščenec, MANDATOR — po-oblastitelj MANEVER — spretno ravnanje in postopanje MANIJA — pretirana (skoraj bolezenska) strast, nagnjenje ali želja do česa (npr. kleptomanija — bolezenska strast do kraje) MANKO — trgovski izraz za primanjkljaj v blagu ali v denarju ZAHVALA Zahvaljujem se vsem sodelavcem, ki so sočustvovali z menoj ob izgubi moje mame Marije HRIBAR. Posebno se zahvaljujem sindikalni podružnici za izkazano pomoč. Blaževič Marija Kadrovske vesti OD 12. III. DO 11. IV. PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN: Filtri: 6. 4. Bokal Franc, 25. 3. Avbelj Marija, 2. 4. Hafner Olga, 23. 3. Na-krst Marica, 16. 3. Repovž Marjeta, 16. 3. Sedeljšak Stanka, 1. 4. Urbanija Helena, 5. 4. Žmavc Anica, 15. 3. Burkeljca Jožica. Konfekcija: 8. 4. Dolenc Justina, 30. 3. Kosar Marija, 31. 3. Križman Milica, 3. 4. Mav Francka, 29. 3. Močnik Francka, 6. 4. Pavli Ivica, 7. 4. Rogelj Marjana, 31. 3. Starbek Minka, 12. 3. Štrukelj Danica, 10. 4. Žebovec Pepca, 22. 3. Gorjup Ivanka, 6. 4. Koplan Alenka, 22. 3. Starovašnik Stanka, 27. 3. Urankar Francka in 24. 3. Slapnik Stoja. Bclilnica: 15. 3. Cerar Ciril, 15. 3. Klopčič Srečo, 4. 4. Kokovec Francka, 6. 4. Dimič Peter. Mikalnica: 1. 4. Urbanija Anton. Tkalnica ovojev: 17. 3. Hriberšek Jožica, 14. 3. Klopčič Buda, 11. 4. Oražem Marjan, 9. 4. Pelc Tončka. Avtomatska tkalnica: 2. 4. Čebulj Dora, 8. 4. Volčini Stane. Študa: 7. 4. Blaževič Marija, 4. 4. Kerč Franc, 16. 3. Kremič Jožica. Pripravljalnica: 27. 3. Kasagič Alojzka Splošno kadrovski sektor: 22. 3. Cerar Majda, 27. 3. Štiftar Franc, 12. 3. Narat Jože. Komercialni sektor: 5. 4. Hrovat Franc, 26. 3. Slapar Marjan, 15. 3. Prašnikar Jože, 4. 4. Dolinar Franc, 15. 3. Hribar Vinko, 18. 3. Brodar Jože. Analizno planski sektor: I. 4. Merkužič Danica. Gospodarsko računski sektor: 31. 3. Kersnik Urška, Pomožni obrati: II. 4. Dolinšek Ciril, 30. 3. Tič Jože. Tehnični sektor: 21. 3. Grčar Marija RODILI SO SE: Kržan Anici — hči Urbanija Mariji in Antonu — sin, Orehek Marinki — sin, Jere Janezu — sin VSTOPILI V PODJETJE: 1. Pestotnik Ivan — transportni delavec, 2. Hafner Marjan — ekonomski tehnik. IZSTOPILI IZ PODJETJA: 1. Černivec Vida, čistilka — invalidsko upokojena, 2. Kotar Barbara, konfekcionerka —■ izključena iz podjetja; 3. Rusjan Florjan, belilec — izključen iz podjetja. -V ' ' Nagradna Križanka Zaradi doslej največjega števila prispelih rešitev (35) križanke iz februarske številke »TOSAME-« smo povečali število nagrad od dosedanjih dveh na tri. Srečne nagrajence so tokrat žrebale tovarišice iz ekspedita: Glavan Nana, Šarc Levi in Jeretina Marica. 1. nagrado v vrednosti 30.— prejme Jeraj Slavka 2. nagrado v vrednosti 20.— prejme Tomažič Vida 3. nagrado v vrednosti 10.— prejme Pirnat Vinko Čestitamo! Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Mara Juvan - blagajnik, Danica Merlin, Magda Smole, I-vanka Osolin, Marija Presekan - korektor, Slavko Bajec, oec. Franc Cerar, Milan Drčar, Dušan Dolgan, Miro Pavlič -fotograf, Franc dipl. ing. Peterlin, Jurij Vulkan in Dušan Bor-štnar - odgovorni urednik. Tiska Papirkonfckcija Krško obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 800 izvodov Vatka Votek in Filter Filip ...DA, feVSTKA N' ODKRltA (Ž£ l>*e.b SJAfclUIACdO) NoTkftNJO kezekVO \N N^VkAJILA SVILNE MAVRAVE' $KLA»l£fcE RAzu4N\H ~q NAGRADNA KRIŽANKA ^ORA V &VICT RUM O UOVOR- LJIVEC ŽENSKO IME PAKA (VOMANlij AVSTRIJA EMICA domača PRITRDIL. ŠPANIJA v_>2^ “ 1 1ORLAK pRAHE ORMETAV. SSREVM PREBIVALKA somalde —- „ 1 1 /T8 P EVROPI LMUOVAC NATRIJ VODITELJ [ID Lili Roleta KRVOLOiS. žival D+Nl PERNATA ŽIVAL MATERIAL WMAČE z. me. NAŠEM' LJENEC OiUDV KEKA ELEKTR. hont. VBOD VRSTA »ARVS. K0OR PERE- KEKA V ITALUI OST mv:ALM- CA ČEŠKA REALKA BtMVA VAS V, ZANKA (MNOČ) Kovačič OtmA, WEPt> VEDENJE KRANJ KANAL, ^KAECN VRVI LETALEC SA.nO(,EftS afriška PRTAVA ŠVEDSKA AHSt.KRAT ZA 004MH OfcRADMlt /^da>\ Rensko mt astatim SLOVEN- MESTO HOMERltV PESNITEV 1 KAR.i.0 Ru?ei ZADETE! terme iVEKVAR NASLOV LJLbEZEV (ANSUI \. sAnti^us 'VotELEiTJE PRERIVAT, IRSKE TOV ŠMH OPREME motel. IRUJlELN A ZAIMEK samoi^l. VDOfcl, VPADI Ut KIRMI IRMSTR. TREFALT SMoll INOROfKC^ PISATELJ MEŠKO PVŠIK Tm H IME. ET\ČKO «MHEN CELEC. TOjei.' im e- podoba DEL TELESA mitu REVŠJlNA (M Rot') UfKED. R.OUO POilAJU AE^UaRNi HRVAT KEVI1A r> S LAV (VAT SPREVOD ITAL KAMION ^ARDNER ntčla d ŠTEVNI! ^KKA EO^IRlA TEZE VODNE ŽIVAH RIMSKA