PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.-N0.2015.
Iti«, L*»c C. 1—1. mt Ik«	milic. mt Chkcmmm.
Um Act al Cuo«.c. U M«r.b 1. W7»-
IU
CHICAGO 23, ILL., I. M AJA <May 1), 194«.
»•.ihlmhed W«ekly at 2301 8. Lawndale Ave.
LETO—VOL. XXXXI.
V tujih deželah je še nad milijon ameriških vojakov
lz propagande proli Rusiji bi človek dobil vtis, da ima le še ona svoje vojaštvo v tujih deželah. Koliko je bilo vpitja, ker ga ni še vsega umaknila iz Mandžurije in Perzije. Iz slednje je obljubila vsega umakniti do 6.
KOMENTARJI
Zbim in presoja urednik
Bolgarska vlada si prizadeva, da se bi na konferenci v Parizu postopalo z Bolgarijo kot s prijateljsko namesto s sovražno državo. V Zofiji si mislijo: 4 Ako
inaja in tudi iz Mandžurije so ste Angleži in Američani lahko njene čete večinoma odšle: j tako naklonjeni Italiji, ki je bila V resnici imajo druge velesi- zares v vojni proti vam na svojo
le—namreč Anglija in posebno pa Zed. države v tujih deželah več vojaštva kakor f>a Sovjetska linija.
Poročevalec čikaške Tribune William Strand v VVashingtonu je v izdaji z dne 27. aprila objavil podatke, iz katerih je razvidno, da imajo Zed. države v Evropi ie nad pol milijona vojakov. na Pacifiku 400,472, v Indiji 41,034, na Kitajskem nad 50.000, v Egiptu 2,281, v Angliji
ski meji meri le 419 kv. milj. Ko so marelarski diplomati iz Pariza in Londona pod vodstvom Chamberlaina 1. 1938 izdali Če-hoslovasko, se je takratna poljska vlada odločila vzeti Čehom Tešin. Hitler ji je tisti korak odobril (začasno, ne da ji bi to povedal). V Tešinu živi kakih
DVA NEMŠKA STRAŽNIKA, ki dvigata truplo v smrt obsojenec* nacijskega vojnega zločinca Alfonsa Kleina. Bil je obešen. Zraven je ameriški vojaški policaj in en Nemec.
Opozicija proti kontroli velike četvorice se širi
mirovnih pogodb. — Icelandija in Avstralija zoper ameriške baze v mirnem času
MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK V ZNAMENJU NOVE DOBE
Mednarodni delavski praznik PRVI MAJ je bil letos prvič v zqodovini res praznik. Do fašistične ere, ki bi imela trajati "tisoč let", je bil Prvi maj dan demonstracij proletariata proti kapitalizmu in reakciji v cilindrih in talariu, z iziemo Sovi. unije, kjer je od leta 1917 dalje Prvi maj dri. delavski praznik. Tudi Hitler ga ie uvedel, v namenu, da mu ubije revolucionarni značai, Mussolini pa ga ie prepovedal. Letos je imel Prvi mai v Italiii in v Nemčiji soet svoj prvotni značaj. Ni bil sicer praznovan v navdušeniu kakor nekoč, kajti obe deželi sta do kraja poraženi in pod tujo kontrolo. Vo lia proletariata za socialni preobrat vsled nje še ne more priti do veljave.
V Jugoslaviji ie bil Prvi maj letos prvič v njeni zgodovini resničen praznik. V predvojni Jugoslaviji je bilo praznovanje Prvega maja prepovedano. Sploh je bil letos Prvi mai delavski praznik v vsi Evropi, razen v fašistični Španiji, na Portugalskem in Irskem.
Praznovalo ga je zavedno delavstvo v latinski Ameriki,najmanj pa v Zed. državah, dasi je to dežela najpopolnejše industrializacije. Mnoge unije, ki so včasi proglašale Prvi mai za svo/ praznik, so ga polagoma opustile že po prvi svetovni vojni. Postalo jim je nerodno, ker jim je kapitalistična propaganda očitala, da so prežete s "tujo", "importirano ideologijo", pa so se asimilirale "domačim običajem" in se oprijele državnega delavskega praznika prvi pondeljek v
septembra in v politiki pa kapitalističnih strank. lprihndma knntoronca P M t na ta način se 1x3 v tem delu Saj se pri tem ne gre toliko za
Se nikdar v zgodovini niso imele delavske stranke bo	fag£tovil°mirneJH,no' to, kakšne narodnosti so prebi-
a a 1-1 x- l . • • . _J • wi J . . do Z. /unija v Milwaukee/u saje. Trst s Primorjem vred spa-, vaici
po svetu toliko rnočl kot /O ima;O seda/. Vlado ima/O Konferenca Prosvetne matice da Jugoslaviji, je rekel Adamič, j niihn
v večini evropskih dežel, ali pa so zastopane v koali- |in JSZ illinoiško in wiscon- a Trst sam pa naj postane sed-
cijskih vladah. Se celo na Japonskem se je to zgodilo. sinsko ok™*ie sc bo vr*i,a 2'ju" ma ^publika v novi. federativ- Jugoslovanski književniki so A . i.. m, •* i f.. . * ... . . . , . nija v Milvvaukecju, v bivši So- ni Jugoslaviji. Večina ljudstva imeli 17. aprila v Beogradu zbo-Avstralija, Nova Zelandija in Anglija imajo delavske staridevi (sedaj Reberniškovi> v Trstu - slovenske in italijan rovanje, s katerega £ apelirali
dvorani.	ske narodnosti, je za tako reši-	na kulturne delavce v "naših
Vsa pridružena društva ter	tev. Kakor Adamič, so se v enak	zavezniških deželah" (v Angliji
druge organizacije so bile od	namen potrudili stoteri in tiso-	in Ameriki), naj posredujejo v
tajnika konference Antona Gar-	čeri drugi ameriški državljani	Prid Jugoslovanov v zoni "A"
dna pismeno povabljena, da iz-	jugoslovanskega pokolenja, a iz- na Primorskem. Naštevali so,
volijo delegate. Ker bo zborova-	gleda, da je bila bodoča usoda	da ji*1 anglo-ameriška vojaška
nje zelo važno, je potrebno, da	Trsta določena že takrat, ko so	oblast provocira. preganja in
roko, čemu ne bi pokazali nekoliko popustljivosti nam. ki smo	četrt milijona ljudi, kar je ve-bili primorani v vojno od zuna-	liko na tako majhnem kraju, njih vplivov? Narod je ni hotel	Ampak Tešin je važen zaradi in čim je dobil priložnost, je po-	premogovnikov in svoje indu-metel z onimi, ki so ga pahnili	strije. V Varšavi so si takrat mi-vanjo." — A je že tako, da di-	slili, "zagrabimo ta košček bo-plomacija ne misli na dušo na-	gastva, saj ga Čehi itak ne bodo roda. Zato ne odpušča, niti ne	več dolgo imeli!" • Potem ga je kaznuje po zasluženju. 'Napa-	vzel Hitler obojim v veri, da ne kaM Bolgarije je, ker se je po-	bo nikdar več ne češki, ne pridala rajše pod rusko kakor pa	ski, ampak služil samo še kori-pod angleško sfero vpliva, do-	stim nemškega "življenskega 11.352, na Karabejah okrog 20,- čim Italiji koristi, ker vedri pod	prostora". Po padcu tretjega 000. v severni Afriki blizu 4,000 anglo-am^ri.ško marelo. . rajha se je spor zaradi Tešina itd.	med Poljaki in Čehi znova začel.
Bilo bi res koristno, če bi se Louis Adamič je našemu dr-	Moskva je nekoliko posredova-
vse tri velesile skupno s Fran- zavnemu tajniku Jamesu F	Ja pa ^ nič odločila, kako naj
cijo čimprej potrudile ustvariti Byrnesu tik predno je odpotoval	ukrene. Nedavno je vzela vlogo po svetu normalne razmere in na konferenco vnanjih mini- j posredovalke Jugoslavija in v
med deželami vzajemne odno-'strov	četvorice v Pariz	Beogradu so izrazili nado, da se
saje, pa ne bi bilo potem v njih brzojavil, da ker bo Trst na tem	jim ^ posrečila. Je pač križ,
in sestanku eden glavnih vprašanj,	kadar se gre za take kraje, v
naj sodbo o njemu izrečejo aa	katerih so ležišča premoga, olja
podlagi dejstev. Poudaril je, da	in drugih prirodnih bogastev.
več treba ameriških, ruskih britanskih armad.
ampak za bogastva
njihnimi nogami.
pod
vlade. Vse te tri dežele so se odločile svoje gospodar-
—--stvo preosnoviti na temeljih socialističnega programa.
Angleški dominjoni za enakopravnost v sklepanju Francija uveljavlja socializacijo. Jugoslavija in čeho-
slovaška se preurejujeta v državi kolektivnega gospodarstva. In enako Poljska, ki pa se otresa svoje tragične prošlosti in strašnih vojnih posledic v silnih bolečinah.
Da, socializem zmaguje, dasi bo vzelo še dolgo, predno bo stari red s svojimi grehi in krivicami vred do kraja iztrebljen.
KATOLIŠKI ŠKOFJE V NEMČIJI IZDALI PASTIRSKO PISMO PROTI OKUPATORJEM
Katoliški škofje v Nemčiji so mora gabiti vsakemu kristjanu . .	. , . večino dežel je politično in go- izdali ob velikonočnih praznikih in je sramota za civilizacijo, pra-
Male dežele smatrajo, da je spocjarsko pod ameriškim ali pa pastirsko pismo, v katerem ostro vijo nemški škofje v svojem pi
V Parizu so se nedavno sešli vnanji ministri velike četvorice (Zed. držav, Anglije, Sovj. unije in Francije), da sestavijo mirovno pogodbo z Italijo, Madžarsko, Rumunijo, Bolgarijo in Finsko ter jih potem predlože na mirovni konferenci tistim deželam, ki so bile v vojni z omenjenimi državami.
Nedemokratična procedura
Mandat velesil
Vprašanje seveda je, kaj store na zahtevo angleških domi-njonov in drugih malih dežel za več besede Zed. države in Sovjetska unija. Slednja je običajno v manjšini bodisi v veliki če-tvorici. oziroma v veliki petori-ci, kadar je tudi Kitajska zraven, v varnostnem svetu in v zboru združenih narodov. Kajti
društva, klubi, federacije in	zadružne skupine pošljejo 2.	junija v Milvvaukee čimveč	zastopnikov.
to nedemokratična procedura. ^ ,eškim H Trije vnanji ministri nekaj se- r " .	r
stavijo 'Francija med njimi ni* Zed> drzave Pa so 51 dale Pod odločujoča, ker ni več velesila I Trumanom glavno vlogo skr-
in je bila poražena v vojni), po-l£etl.za	s*etuA In «a bo
tem predlože stvar vladam i RuslJa kallla- **> Amerika na-
v razpravo in odobritev, a v res- *toP,la P"*1 "J1 z, vso	sil°-
niči le v sprejem in v podpis. T° sta dala Moskvi v diploma-
Države, ki so vsled italijanske l!čnem >ezxk" iasno razumeti invazije največ trpele, kot sta T™™n in državni tajnik Byr-Jugoslavija in Grčija, pa sta v nes'
snovanju mirovne pogodbe brez' Stvari so vzlic temu, da je bi-besede. Zanašati se moreta le lo vojne v Evropi že pred letom na zaščito kake izmed velesil, v konec, torej še vse neurejene in tem slučaju Jugoslavija na So- državniki velesil med sabo vjetsko unijo in Grčija na An-
glijo. Italija, ki tudi nima besede pri pogajanjih, pa se zanaša na Zed države in Anglijo, češ, da samo od hju pričakuje pravičnosti.
Dominjoni "rebelirajo'* Minuli teden so se v Londonu sešli glavni predstavniki imperija Velike Britanije, da se posvetujejo o vnanji politiki An-glije in dominjonov ter o drugih skupnih zadevah. Prišli so skupaj premierji Avstralije, Kanade, Južnoafriške unije in Nove Zelandije, ki so predsedniku angleške vlade Attleeju in ministru vnanjih zadev Bevinu rekli, da so proti temu, da bi mirovne pogodbe sklepala in odločevala o drugih svetovnih problemih le velika četvorica. Vlade omenjenih dominjonov poudarjajo, da so v vojni skupni zavezniški stvari ogromno prispevali z aboroženo silo in materialno. Ako so bile te dežele dobre za pomoč v vojni, čemu ne bi sodelovale z zmagovalnimi velesilami tudi v miru?
vedno konferirajo v duhu rožene sile.
se obo-
Po svetu šc veliko nezaupnosti in sumničenja
Vlada Zed. držav smatra, da ima ta dežela pravico do glavne besede v ščitenju miru, ker je bila v vojni s povsem nesebičnimi nameni. Začno s tem je zase prepričana, da je zmago nad 'Nadaljevanje na 5. strani.)
Poljski proračun
' Proračun poljske republike za prihodnje fiskalno leto znaša v ameriški valuti $390,000,000.
najstrašnejših razmerah", in da ruski vojaki nemške žene in de-
, ... . .	... .	_	,,, , . ... - ,kleta brutalno posiljujejo. Nem-
kritizirajo zavezniško vojaško smu. Dalje trdijo da je bilo ti- ^ hsti 0 teh	^ smejo
vlado, posebno pa sovjetsko ob-	soce uradnikov in ravnateljev pisati, je bilo rečeno iz vatlkan-
last v njenem delu okupirane	odslovljenih brez vsakega pred- • sk radia samo cerkev ,v
NemclJe	naznanila; enostavno se jih je Nemčiji> še more dvigniti svoj
Pastirsko pismo, ki je bilo	kar brcnilo iz služb Tisoče dru- glas y bran trpečega naroda.
nedvomno izdano z vednostjo	Rih je bilo aretiranih ne da se Ameriška vojaška oblast je iz-Vatikana, pravi, da je postala bi česa obtožilo ali se jim vedela za p*astirsko pismo nem-
zavezniška čistka nacijev iz	dalo priliko obravnave, na kate-	škofov na veliko soboto,
služb že prava mora nad Nem-	n sc bi zagovarjali. Mnoge so Duhovniki so imeli nalogo, da
JL i 1	i _ _ £ 1 _ _ _ __ _ 1 _ _ _a _9__1__* A * /\/i rf 1% 1 «	a	f« trn	« * *%% 1% •	ml«
ga prečitajo s prižnic na veliki pondeljek. Ameriška vojaška vlada se jc v svoji zoni obrnila do škofov, naj pisma ne spravijo v javnost, ker bi lahko ljudi vsled svoje vsebine razburilo in povzročilo nemire. Nekateri škofje so svoji duhovščini potem res naročili, naj naročila ne iz-vrše. Prcčitano je bilo v angleški zoni, ker je angleška vojaška oblast odredila, "da sc v
ameriški zaupniki izposlovali	trpinči in da počne isto
strmoglavljenje Mussolinija in	nad njimi tudi italijanska poli-
umik Italije iz vojne. Kaj več o	cija, ki posluje pod anglo-ame-
tem se bo pisalo, ko bo začel	riško direktivo. Toda če sta se
kardinal Spellman zlagati na	ameriška in angleška vlada res
papir svoje spomine iz diploma-	toliko zavzeli v prid Italije, ka-
tiČnih misij, ki jih je vršil v onih dneh.
Tešin (Teschen) ob češki-polj-
kor izgleda, potem za enkrat taki klici le glas vpijočega v puščavi. Ne, v tem slučaju to ne (Nadaljevanje na 2. strani.)
r
čijo Škofje so zelo ostri v kriti- odgnali ne da se jim bi dalo ziranju zavezniške centralne ob- pravico do obrambe ali pa so-lasti v Berlinu, najbolj pa udri- rodnikom priložnost, da jim po-hajo proti "brutalni Rusiji", ki magajo.
je svoj del okupirane Nemčije Vse to se še vedno dogaja po popolnoma zasužnjila, pleni dvanajstih mesecih, od kar so nemško imovino in je izgnala prenehale sovražnosti (na boji-na milijone Nemcev iz vzhodnih ščih). Milijone nemških vojakov krajev, v katerih so živeli rod je še vedno v ujetništvu; mnogi za rodom.	I žive v največji mizeriji in vsem
Pismo ugotavlja, da so zma- )c odvzeta vsaka svoboda govite dežele pognale stotisoče. Dne 26. aprila pa je udaril po da, milijone nemških delavcev ruski okupacijski oblasti v Nem-1 svobodo cerkve ni umešavati". na prisilno delo in sploh da čiji vatikanski radio. Trdil je, j Ob enem pa, da bo zavezniška spravljajo ves nemški narod v da umrje v koncentracijskih centralna oblast pozvala kardi-zasužnjenje. Kar zmagovalci z kempah v ruski zoni Nemčije nala Fringsa v Kolinu na zago-Nemci počno, posebno Rusi, se vsak teden 4,000 Nemcev "vlvor.
Borba proti odpravi urada za določanje cen
Staro pravilo je, da dvema gospodarjema ne moreš služiti. To velja posebno za takozvane "ljudske zastopnike" v tej deželi. Ljudstvo jih sicer "izvoli", toda kampanje jim financirajo privatni interesi. Zato je naravno, da v kongresu in v legis-laturah rajše prisluhnejo tistim, ki so jim napolnili kampanjski sklad, kakor pa onim, ki so jih izvolili.
_ 0	Po vojni so se profila lačni
Ernest Bevin se je minulo ne-	magnati korporacij zavzeli za
deljo vrnil »z Pariza v London	odpravo vseh regulacijskih za-
in sc takoj udeležil sestanka z	konov, ki so bili sprejeti v času
omenjenimi prem,erji. Ker jc	depresije in med vojno. Poseb-
Anglija od dominjonov silno od-	no trn v peti pa jim je zvezni
vi.na.mora pač upoštevati njih-	urad za reguliranje cen (OPA).
nC *e	Kaj profitarje briga nevarnost
na
jih na privatne večerje in razpolago so jim z "uslugami", kar veliko stane.
Predsednik unije avtnih delavcev Walter Reuther je dejal, da ie treba poslancem, ki glasujejo proti ljudskim koristim, da-
inflacijc! Samo da si oni nagra- regulacij in OPA je le nadlega bijo čimveč milijonov,., pa če in pa ovira produkciji. Toda v ljudstvo še toliko izgubi!	zadnjih 14 dneh pa so poslanci
Predsednik Truman, trgovski dobili toliko protestov od volil-tajnik Wallace in pa načelnik cev in organizacij konzumentov, OPA so na kongresnike znova da so osupnili. Prej so slišali le in znova apelirali, da naj uradu lobiste privatnih interesov, ki za reguliranje cen dajo rajše več jih ie v Washingtonu vse polrfo. ti lekcijo. Razumeli te bodo, ako moči kot pa da mu jo omeje, pa Volilci kajpada nimajo sred- jim rečeš: "Mister, ako boš ti ni nič pomagalo. Mnogi poslanci stev, da hi poftiljali v glavno me- sedaj glasoval proti meni, nikar so zato, da se OPA kratkomalo sto še posebne, drago plačane ne pričaku), da bom jaz prihod-odpravi, a končno so se repu- agente, ki nai bi "ljudske" ia- njega novembra zate volil!' hilkanei in reakcionarni demo- stopnike urgirali, naj imajo ve- Rilo bi res dobro, če bi volilci krati zedinili. naj se življenje dno le koristi ljudstva pred oČ- zapopadli važnost svojih glasov, OPA Jicer podaljša, a ob enem mL Nedavno |e bilo poročano o kajti tedai bi bili ljudski lastop-
številu lobistov. ki jim bogata* niki res ljudski. Ampak dokler ški interesi plačujejo po $40.000 se uniie ne odločijo za zgraditev na le<o in "stroške", ki znašajo delavske stranke, bodo zakono-nadaljne tisočake. Kajti poslan- daje dominirali magnati korpo-
naj se mu populi zobe. To se pravi, da hi ostal le še na papirju. Mo* pa hi se mu vzelo. Zbornica poslancev je to stori-
la. češ, ljudstvo je sito vladnih cem prirejajo bankete, vabijo racij, ne pa volilci.
Ameriški Slovenci za boljše odnošaje s starim krajem
Frank Česen iz Clevelanda je nedavno izrazil v Proletarcu nado, da se bo stari kraj brigal za svoje izseljence boljie kot pa se je predvojna Jugoslavija ali pa stara Avstrija. Slednja se sploh ni, iz predvojne Slovenije pa je priiel sem le kak škof, ali kak nižji duhovnik. Drugih zvez z njo nismo imeli, razen pismenih. Razni slovenski in drugi jugoslovanski listi v Ameriki so bili tam prepovedani, med njimi Proletarec, naš Družinski koledar in Majski glas.
Odkar je postala vojna in posebno po vojni se je to stanje spremenilo. Slovenija je dobila priznanje prvič v moderni zgodovini.. V vladi v Beogradu je častno zastopana. Enako v poslaništvu v VVashingtonu. Po vladnih poslih je bilo tu že precej Slovencev, ki so vsi pokazali, da so ljudje iz naroda in vsi izhajajo iz osvobodilne borbe. Dogodilo se je prvič, da so dobili napredni Slovenci v Ameriki priložnost povabiti te goste na svoje shode, ker so njihnih nazorov in ker ustvarjajo tako Jugoslavijo za kakršno sme se tu bo • rili že za časa prve svetovne vojne.
Ko bo gospodarstvo tam prišlo iz povojnih težav in pomanjkanje odpravljeno, bo nam in njim dana priložnost za graditev boljših zvez na prosvetnem polju kot smo jih še kdaj imeli. Ponosni smo, da so bili vsi naši starokrajski sotrudniki v osvobodilni borbi, par pa jih je bilo do konca v jetniških taborih. V predvojni Jugoslaviji so bili med vladajočimi krogi smatram za "nezaželjene" in nekateri izmed njih preganjani in obsojeni v ječo. Sedaj je drugače. In ko se svet umiri in izgine sedanje gorje—posledica vojne—upamo, da se nai narod tu in tam zbližata kot še nikoli. Prej ni bilo tam nikogar, ki bi gojil stike z ameriškimi Slovenci, razen katoliške Rafaelove družbe ter ljubljanske škofije. Napredni ameriški Slovenci niso mogli imeti z njima seveda nič skupnega. V bodoče bo drugače. Slovenska vlada v Ljubljani in vlada v Beogradu sta v tem oziru že pokazali svoje razumevanje. V Jugoslaviji se vrši poleg socialnega preobrata i kulturni preporod, kar bo vsekakor imelo dobre učinke tudi med Slovenci in drugimi Jugoslovani v Ameriki.
proletarec
LIST ZA INTERESE D^tJkVSKECA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
luUj« Jnf«ilovaaib Dtlaviiu TUkoiM Druib«, Chicago, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAKOCNINA ▼ Zedinjenih driavan za celo leto $3.0u; za pol leU 11.76;
i« četrt leU $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; z* pol let« $2.00.
Vai rokopisi in oglasi morajo biti v nafte m uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite v v številki tekočega tedna.
1» R O L E TA R E C
Puo!i.«hed eeery Wednesday by the Jugoalav Workmen's Publishing Co
Inc. Eatablitihed 1906.
Editor.....................
llusiness Manager____
___________Frank Zaits
-----Charles Pogorelec
8UBSGRIPTION RATES:
Jnited States: One Year $3.00; Siz Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Siz Months $2.00.
V 10LETAKEC
4301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROČK VVELL 2864
Zavajanje z imeni političnih strank ie star običaj
KOMENTARJI
V	Italiji so fašisti na pokopališču v Milanu ukradli Mussoli-nijevo truplo in raztrosili med prebivalstvo letak, ki pravi, da se sedaj pričenja za dučejevo "cesarstvo" zopet nova era. Podpis: "Fašistična demokratična stranka."	,
Na Japonskem so se izvršile prvič po mnogih letih zares svobodne volitve, toda pod zaščito "demokratičnih" strank, kakršne so imele Japonsko v pesteh do njenega poraza. Tako je zlahka zmagal sloj, ki mu je za demokracijo toliko kot za lanski sneg. toda volilni boj je vodil pod demokratičnimi gesli.
Ena izmed najjačjih, včasi najmogočnejša politična organizacija v Franciji je bila "radikalno socialistična stranka". Njen glavni vodja skozi mnogo let je»Eduard Herriot. V resnici ni bila še nikoli radikalna, ne socialistična. A čitatelje po svetu je njeno zavajalno ime silno motilo in tudi v Franciji sami.
V	južnih državah dominira demokratska stranka. Po njenem ,'menu bi človek sodil, da veruje v demokracijo in jo izvaja. Kaj še!
Demokratska stranka na severu Zed držav se ponaša z liberalizmom. Ampak v praksi je to le politična mašina strankinih
bossov.
V	namenu, da se da volilcem priložnost otresti se političnih mašin, se je pristašem demokracije posrečilo uveljaviti primarne volitve. To pa je dalo bossom le več dela in truda, ker mora mašina posegati v volilne kampanje, da potisne skozi svojo listo. ?esar ji nekoč ni bilo treba. Ampak naj kandidira "neodvisno' bodisi na demokratski ali na republikanski listi še tako ugleden politik, nominacije ne bo dobil, če ga ^mašina njegove stranke ne odobri in se rajše zavzame za koga drugega.
Novi načelnik odbora republikanske stranke, B Carroll Reece, je na sestanku s časnikarji v New Yorku dejal, da edino le njegova stranka je liberalna. Demokratska pa je reakcionarna. Pa ga je hudomušen reporter vprašal: "Ce je to res, kako to, da iužnjaški demokrati in republikanci vedno glasujejo enotno, kadar se gre za pobijanje ljudstvu koristnih predlogov? Kako morajo biti republikanski kongresniki napredni, demokratski pa reakcionarni, če pa v zbornici proti predlogam socialnega značaja enotno nastopajo?" B. Carroll Reece na tako pšico ni bil pripravljen. In tudi če bi bil, kako bi mogel sploh kaj odgovoriti na vprašanje, ki mu je zaprlo sapo?
Na Češkem so pred mnogimi leti ustanovili proti socialdemokratski stranki narodno socialistično stranko. Načeljuje ji predsednik čehoslovaške republike Edvard Beneš. Njena naloga je bila od početka vzgajati češke delavce v narodnem, ali v šovinističnem duhu, in za mamilo je imela v svojem programu zahteve za socialne reforme. Ta stranka je postala resno liberalna in ima tudi v sedanji republiki važno vlogo
Hitler je svoj nacizem organiziral pod firmo "narodne delavske socialistične stranke". A dočim je bila Beneševa res narodna, je bila Hitlerjeva zagrizeno nacionalistična. Ime je bilo mikavno, program zgrešen in nameni zločinski.
Redkokje je stranka, ki je res to za kar jo izpričuje njeno ime. Koliko strank se je že imenovalo za revolucionarne, a so bile v praksi le sredstvo reakcije, da se z njimi zavre, ali pa zatre. pretečo socialno revolucijo.
N. pr. Rooseveltov "nevv deal". Zgodovina o njemu že danes piše. da je otel kapitalizem Zed. držav pred krahom in rešil ga je na "miren način", dočim so ga obvarovali v Italiji, Nemčiji, v Španiji, Avstriji itd. s fašizmom — torej nasilno.
Politične stranke je kajne soditi le po programu,, ki ga imajo, po delu, ki ga vrše, in po prepričanju njihnih članov, ne samo po imenih
CIO in AFL v tekmi za organiziranje delavcev v južnih državah
Unije CIO so se na svoji nedavni konvenciji odločile pod-vzeti kampanjo za organiziranje delavcev v južnih državah in potrošiti v ta namen milijon dolarjev in več ako bo treba.
Odbor AFL je odgovoril, da v južnih državah ne bo držal rok križem in da so njegovi organizatorji že na delu. Isto velja seveda tudi za CIO. Ampak kampanjo, ki si jo je sedaj tam zansnoval CIO. naj bo nekaj velikega, kakor n. pr. volilna kampanja v predsedniških volitvah.
Južne države so se pričele industrializirati v velikem šele v minulih par desetletjih. Trgovske komore v južnjaških mestih so vabile tja tovarnarje posebno iz vzhodnih držav, češ, pri vas imate neprenehan boj z unijami, dogajajo se stavke, zvišavati morate plače in si nižati dobičke Na jugu pa ste zaščiteni, kajti unij tu ni. A kar jih je, so med ljudstvom ter ablastmi enako za-sovražene.
Tako se je pričela seliti tja v veliki meri posebno tekstilna industrija Potem železarska in druge. Nekaj unij je sicer bilo tudi v južnih državah, n. pr. v stavbni stroki in mnogo mehanikov, inženirjev in železničarjev je bilo v unijah. Za maso takozvanih navadnih delavcev pa se ni brigala nobena unija Tu in tam se je sicer dobilo nekaj idealističnih mož, ki so poskusili pridobiti delavce v unijo na svojo roko, po lastni iniciatvi, a glavni uradi unij, ki so večinoma v VVashingtonu in New Yorku, jim niso
VOJNI ZLOCINEC ALFONS KLEIN, ki Je v nemških jetnlških logarjih moril žrtve na debelo, je dobil na zavezniškem vojnem sodišču kasen, ki je določila, da Ke mu vzame življenje nu vislicah. Gornja slika ga prikazuje, ko gre v spremstvu duhovnika in ameriške vojaške straže na vesala.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Buči, buči, morje...
Med vprašanji, ki so točasno
s Trstom gre seveda tudi zaledje, absolutno...!!
Kar se pa tiče "flag waving", ki ga omenja Dolenjka v svojem Pismu iz Londona in ki ima "zaničljiv prizvok . . . okus ne-ker imajo za seboj ncle četrtsto- odgovorne, neurejene drhali, letnega suženjstva pod laškim itd .", zadene cinični posmeh An-jarmom, marveč i strahoto ko- gležev nele Jugoslovanov, pač maj prebitih let. Ni še prerastla pa tudi Amerikance. Spomnimo
na dnevnem redu, je ono gledč Julijske krajine pač eno najbolj | trava onih grobov, ki so za svo-! se na našo ameriško" himno! perečih. Zato ne bi rekla dva- fc>odo padli, pa evo že zopet je tu Spomnimo sc na dviganje ame-krat, da se bodo mački prevrele; tujec, ki jim ponuja, vsiljuje! riške zastave na skalnatem vrhu
kaše zbali, pa jo odložili na kasneje. Saj bodo i brez tega imeli v Parizu dela polne roke. V Londonu se jim je konferenca malone polomila. Polomijad pa nihče rad nc doživlja, najmanj pa možje, ki imajo diplomatski abc v mezincu. . A kar je še hujše: eden teh abc je pisan v cirilici... Pa z rdečo tinto! Zato ne pojde gladko . ..
Kako lahko bi bilo izhajati brez te rdeče azbuke! Meni to, tebi to... vi zadaj pa mir in tiho! Ce ne ...! Mar so primorsko prebivalstvo vprašali, kam ga vleče srce in pamet, ko so ga pred pet in dvajsetimi leti prav po srednjeveškem fevdalnem načinu dali z zemljo vred Lahom za nagrado? Mar jih je vest zategadelj kaj pekla? In so kaj skušali popraviti, kar so zagrešili?
Pa se Angleži čudijo, da jih Slovenci desno in levo od Mor-ganove linije črtijo. Črtijo tem hujše, ko vidijo, kako se pajda-šijo in bratijo s tistimi, proti katerim so se do predzadnjega oboji borili. Vidijo, kako ščitijo na zunaj prelevljene fašiste, dajejo jim službe, pomagajo jim celo na taka odgovorna mesta, kot so sodišča, tako da se lahko znašajo nad iskrenimi antifaši-sti. pa naj bodo ti že Slovenci ali Lahi.
Vse to jih boli, boli tembolj,
prejšnji jarem, le da je ta sedaj Ok i na vve! Upodobljeno na tiso-nekoliko bol na debelo namazan cih in tisočih slikah in poštnih
z laško sladko lažnivostjo.
znamkah, v spomin zmage in
Da. Amerikanci in Angleži | Prclite krvi! Kdor ^ torcJ v tem bodo prej alf slej odnesli svoje pogledu posmehuje Jugoslova-pete — in kakor se vidi, se za I nom- se posmehuje tudi Amen-njimi ne bo nihče jokal! — aliIcanom in vsem- kl Jim zastava ljudstvo bo ostalo tn mu ne sme, n1 znak demagogije in žingoiz-in ne more biti vseeno, kakšne;ma*
usode bo deležno. Siti so praz- Sicer pa imajo Angleži Ameri-nih obljub laške demokracije, čane itak za precejšrge na i v neki jih je gospodarsko izkorišča- že. Kako bi se drugače Chur-
la in uničevala, jim zasajala sekiro v korenine slovenstva, jih
chill upal apelirati na ameriško javnost, naj se ovije okrog an-
na vse nečuvene načine skušala gleškega torijskega trhlega ko-stlačiti pod črni lonec kulturne la, češ. tako bomo oboji močni... in politične teme. Teh laških
grehov slovenski človek ne bo Jg NEKAJ O POKOJNEM
nikdar pozabil, saj jih jc pre- M|| N|| nwo\/irmi bridko občutil na svoji koži MILANU KOKANOVICHU
Ameriški poročevalci, ki pro- V prejšnji številki je s. Josip učujejo tamošnji položaj in po- Koršič poročal, da je Milan Ko-šiljajo v svet svoja "nepristran-! kanovlč preminul. Tik nato smo ska" poročila, se vsekako rav- prejeli pismo s. A. Klaricha, ki najo po angleškem vzorcu. Nam- Pravi mccl drugim, da smo s reč z visokega. "VVe. the English j smrtjo s. Kokanovicha izgubili speaking nations" ... Ce bi iska-! zvestega naročnma Proletarca li ožjih stikov s slovenskim pre- in klub ^ 114 JSZ v Detroitu bivalstvom, bi jih tudi našli. Le Pa dobrega člana, tako bi se jim odprle oči, da ne Pokojni Kokanovlch je šel še bi videli vse rdeče. Le tako bi si dne 8. aprila zjutraj na delo kot tudi pridobili zaupanje in mor- običajno, ob enajstih istega dne da res napisali nekaj poštenega. pa je preminul. Življenje mu je nekaj resnično nepristranskega, vzela srčna hiba.
Dokler pa tega ni, se bo še na-
Drugo o pokojnem Kokano-
dalje ponavljal njihov refren: » . ,	•
_ • .1	....•«_	vichu je bilo omenjeno v prej
Trst je po značaju in jeziku ves italijanski; odstotek drugorod-cev je premajhen, da bi kaj štel;
šnji številki.)
Majska proslava kluba
dali ne finančne ne moralne podpore. Saj se niso brigali za orga- ^^ v Spr'ngf'e/du niziranje 4 navadnih delavcev" niti na industrialnem severu, kaj	w>n« nnstni
se bi šele na reakcionarnem jugu, ki je unijam skoz in skoz sovražen! In tako so bili vsi tisti poskusi zadušeni in organizatorji in njihni pomočniki pa navadno pretepeni, izgnani in povaljani v smoli in perju. Nekaj pa so jih umoril, med njimi par socialistov, in nikoli ni bil nihče kaznovan radi tega.
Prva sprememba je nastala šele pod Rooseveltovo administracijo, ki je spravila skozi kongres naredbe za ščitenje unij in njihnih članov pred brezvestnimi delodajalci. Potem ustanovitev CIO. In za delom na jug je prišlo mnogo delavcev s severa, ki so se selili za svojimi tovarnami, v katerih so bili uposleni. Med' in vse izgleda, da bo dobro iz-temi je bila agitacija za unije veliko laglja kot pa med domačini,; padla. Prične sc. ob 3. pop. in ki so povprečno na zelo nizki stopnji izobrazbe Toda vzlic vsemu je večina delavcev v težki industriji, na jugu še vedno neorganizirana dočim so v tekstilni, v živilski in v raznih manjših obratih bili storjeni za unionizacijo šele poskusi.
Da-li bo sedanja tekma med CIO in AFL koristna ali škod- meni'praznik sprave in vzajem-ljiva, sc mnenja križajo. Po našem mnenju boj med unijami v nosti P<> svetu." Takrat smo bili pridobivanju članstva ne more biti drugega kakor škodljiv uni- v voJni Sedaj pa se snidemo jski stvari. Delavcu je razumljivo, kadar mu pripoveduješ, kako ga delodajalec izkorišča in da ga bo izkoriščal, dokler se skupno vsi delavci ne strnejo v unijo proti njemu. Ne gre pa mu v glavo,
kadar posluša organizatorja ene unije, ki udriha po drugi in "Vstopnina na to proslavo je potem obratno. Delodajalci take tekme med unijami izigravajo prosta priditc
vsi, kajti vsi ste
po svoje. Ker se v njih dogajajo tudi jurisdikcijske stavke — nam dobrodošli torej zaradi vprašanja, katera unija naj kolekta asesment od de- '	Joseph Ovca.
iavcev v prizadetem obratu, je kompanijskim agentom čisto lahko udarjati ali po obeh unijah, češ, saj se jima ne gre "za izbolj- PRVOMAJSKA SLAVNOST sanje vaših koristi ampak le za vaš denar," ali pa, če kompanija y CHICAGU uvidi, da eno unijo bo morala priznati, agitirajo njeni ljudje za S )(,	>rjrodi s sod >
Socialistična postojanka JSZ (klub št. 47) ima že od početka običaj prirejati prvomajsko slavnost, ki se je "v dobrih starih časih "vršila navadno prvega maja, potem pa zaradi prila-godnosti na najprimernejši datum tik l. maja.
Tako se bo vršila tudi letos in sicer v nedeljo 5. maja dopoldne. Priprave zanjo so v teku
vršila se bo v Slov. delavskem domu.
S. Goršek je lani rekel: "Pridite, da praznujemo dan, ki po-
v času, ko državniki kujejo mir, ali pa morda le premirje in s tem priprave za svetovno vojno št. III.
tisto, ki se jim zdi "manjše zlo".
vanjem SDF prvomajsko slav-
To stanje se bo nadaljevalo, dokler se v AFL in CIO ne po- nost v smjf) r maja ob 8 ^ javijo tako močni, razsodni, razredno zavedni delavski voditelji. Uer v Delavskem lictju, 3200 VV da jim bo združenje unij v skupno enoto glavna naloga.	Ogden Ave
(Nadaljevanje s 1. struni.) velja. Prav zaradi teh klicev je Angležem in Američanom silno nerodno in samo zaradi njih se niti v Londonu, niti v VVashingtonu. ne upa.,0 pozabiti, da je bila Italija sovražnica, ne pa zaveznica Jugoslavije. In to ne šele ko je leta 1941 udarila vanjo z oboroženo silo temveč že izza časa, ko so zavezniki prvič vad-j ljali za usodo Trsta in Primorske.
"Kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor,. Gorica, j Trst!" je vzklikal pesnik Župančič že med prvo svetovno vojno. Trije izmed teh mejnikov Slovenije so bili izgubljeni in izgleda, da se isto ponovi tudi po tej vojni.
Slovenske in druge jugoslovanske organizacije v Ameriki so poslale Byrnesu in pa konferenci velike četvorice v Pariz | glede primorskega vprašanja I številno apelov in če ne bi bilo v Zed. državah toliko Italijanov, in pa tako močnega klerikalne-j ga vpliva, morda jim bi v VVash-1 ingtonu prisluhnili? Toda ka-1 kor so se potegnili ameriški Ju- i goslovani za pravično rešitev Primorja, tako energično so se pognali v boj tudi ameriški Ita-. lijani z zahtevo, da naj Trst z i Julijsko krajino ostane pod Italijo. Razlika je le. &a so ameriški Italijani nastopili v tej ma-, nifestaciji skupno, dočim se o Slovencih in Hrvatih tega ne more trditi.	.
Z Rusijo jc na vsak način tre- i ba opraviti, čimprej tembolje, dokler so atomske bombe naš monopol. Takih ljudi, ki ščuje-jo na ta način proti nji, je veliko v tej deželi. Sovražijo jo bolj kot pa so še kdaj Hitlerja ali pa Mussoiinija. namreč če so ju te, vrste demokrati sploh kdaj mr-zili. To so sedaj večji "vvar mon-gerji" kot pa bi Roosevelt v prid ofenzive za strmoglavljenje fašizma sploh kdaj mogel biti.
George N. Karle je bil gover-ner Pennsylvanijey V Rooseveltovi administraciji je imel važne diplomatične in druge službe. Bil je poslanik v Bolgariji in delegiran raziskovati kako in kaj drugod po Balkanu, v Rusiji, v Mali Aziji in tam okrog. Mož je demokrat z veliko začetnico. to je. politik demokratske stranke. Nedavno se je vrnil (kakor je bilo v tej koloni žc omenjeno* iz Turčije z mlado nevesto, a si je dobil vseeno dovolj časa, da je na presenetljiv način — a la Pearl Harbor — udaril po Sovjetski uniji. Mož je na ta način dobil na koše publi-citete. prvič, ker je bil pač načelnik države, ki je za Nevv Yor-kom prva po svoji važnosti, in drugič, ker je bogat. Tretjič pa, ker je bil za časa Roosevelta in tudi pozneje v mnogih važnih službah državnega departmenta. Ta politični magnat je dne 25. aprila debatiral po radiu v "Tovvn Hali Meeting" v Nevv Yorku o vprašanju, kakšna naj bo naša (ameriška vladna! politika napram Sovjetski uniji Earle, ki pravi o sebi, da je veren človek, je za politiko atomskih bomb. Naj jih nad Rusijo vihtimo sedaj, ko jih samo mi imamo, ne šele, ko bo tudi ona prodrla v naše skrivnosti, kako se jih izdeluje. Na kratko, Earle je za obračunanje z Rusijo in njenim ekonomskim sistemom, dasi tega ni povedal naravnost, ampak vendar toliko razločno, da je vsakdo vedel, kaj je njegova najsrčnejša želja.
I)r. Robert M. Hutchins, ki o atomskih bombah veliko ve iUniversity of Chicago, ki ji on načeljuje, je imela z njimi največ opraviti), je zastopal v debati z Earlom stališče, da nc bomo z atomskimi bombami dosegli drugega kot civilizacijo še bolj pogazili in končno lahko v taki vojni človeštvo uniči samega sebe. Hutchins je poudaril, da Earle ni edini izmed političnih prvakov, ki propagira politiko batin proti Rusiji. To sta v svojih nedaVMih izjavah posebno* potrdila predsednik Truman ter njegov državni tajnik Byrnes. Zato se vladi v Moskvi ni prav nič čuditi, ako se tako nezaupno obnaša, ker nikoli ne ve. kakšne naklepe kuje proti nji tisti del sveta, ki veruje v kapitalizem. Hutchins smatra, da je vzajemnost s Sovjetsko unijo mogoča, | toda le, če nc bomo pred njenim
nosom bingljali z atomskimi bombami,kar delamo že toliko časa! *'Kaj bi mi storili, ako bi bili v rtjeni koži," je vpraševal ter odgovoril, da isto, kar počne ona, v strahu, da jo kanimo napasti.
Adolf Hitler — ce je ie živ, bi imel v tej tekmi med kapita lizmom in boljševizmom veliko užitka. Ceš, "mar vam nisem pravil, da če se hočejo Zed. države in Anglija obvarovati komunizma, je treba, da udarijo na Kremlin in dalje ... skozi do Vladivostoka!" In bi jim še dostavil: "Delo, ki sem vam ga obljubljal sam opraviti, je sedaj vsled vaših budalosti in pokojnega FDR padlo na vas."
Marsikak časopis v USA prihaja na dan s tožarenjem, da je bil Rooseveltov največji greh to, ker nas je "potisnil" v vojno. Izolacionisti (America First) so ga oglašali za vojnega nergača, ker jim je bilo na tem, da naj bi Hitler udaril svobodno na vzhod in magari tudi proti Angliji. Sedaj večina istih ljudi, ki je bila takrat proti vojni (s Hitlerjem) ščuje v vojno s Stalinom. Seveda spet v interesu miru, civilizacije in krščanstva.
Earle je vzkliknil: "Kdo pa jc bil druge svetovne vojne bolj kriv kot Stalinov režim? Mar ni on sklenil pakt s Hitlerjem, zato da je Poljsko svobodno napadel? Na obravnavi v Nuren-bergu pa so se lahko že vsi poučili, da je bila res edino le Rusija, ki je hotela kolektiven nastop lige narodov proti agresorjem (Hitlerju in Mussolinijut. Toda ko so šli angleški in francoski ministri na pobotanje k Hitlerju in mu vrgli Cehoslova-ško v žrelo, so se v Moskvi zdrznili in se poslužili enake metode — paktiranja s Hitlerjem. S tem so London, Pariz in Moskva storili napako—usodno napako, in nič ne pomaga, ako jo sedaj očitajo drug drugemu.
V Franciji je transportacijski sistem tako iz reda. da mu ni več mogoče dovažati vina iz francoskih afriških pristanišč. In vino je na Francoskem živ-ljenska potrebščina. Ni lokomotiv, ne tračnic, ne tovornih avtov dovolj, in vagonov se več polomi kot pii jih je mogoče popravili. Etiopija obljublja zavez niški relifni akciji nad sto tisoč ton žita. toda ako ga UNRRA hoče, mora tja sama ponj, ker etiopska vlada nima potrebnih prevoznih sredstev. V Jugoslaviji je ponekod živeža nekaj odveč, toda kako ga spraviti v Bosno in Hercegovino, v Črno goro. v Slovenijo in druge prizadete kraje, ko pa je ceste in mostove, ter železnice težje in veliko počasneje popravljati kot pa se jih je rušilo med vojno! Ena bomba lahko uniči v sekundi. kar je bilo zgrajenega s stroji in s tisoči delovnih rok skozi leto in dalj. Da. skozi desetletja!
Mussolinijcvo truplo jc bilo na pokopališču v Milanu zagre-(Konec na 5. strani.)
Tole mi ne gre v glavo ?
Zavezniki so na mirovni konferenci po prejšnji (prvi svetovni) vojni odredili, naj se zahtevo Slovenije glede pridruženja slovenskega dela Koroške k nji reši z referendumom, Cemu ne store sedaj isto glede Trsta in Gorice, to mi nikakor ne gre v glavo! Mar se boje ljudske vo Ije?
vl. klememčič:
Ženska med frontama
To je bilo v Rumuniji, tam j njim. Bili smo uverjeai, da ni na blizu, kjer se Putna izliva v Se- njem človeka, ret — v vojnem letu 1917. V pr- Dokler se ni začelo vzdolž vse vi polovici avgusta so Rusi in fronte šušljati, da je na otoku Rumunl na tisti fronti Avstrijce živo človeško bitje, pomislite— pošteno zbili. Vojna črta se je da je na otoku ženska! Nekateri bila v omenjenem odseku sum- so jo videli, kako je v mesečni ljivo upognila, zamajala se je vesoljna rumunska fronta od Karpatov do Črnega morja. Ampak nerodni, kakor so bili, Rusi in Rumuni niso znali izrabiti začetnih uspehov Avstrijci so dobili ojačenja in jih potisnili v nekaj dneh čez Seret. In potem sta se obe armadi zakopali na obalah reke. Prav idealna fronta je bila to, morda bi se ne dala primerjati z nobeno drugo v Evropi. Kmalu je moštvo napravilo še dokaj udobna kritja, kjer smo ostali približno do novega leta, ko so sklenili tisto neumno premirje, in nas poslali k Piavi. Tam pa je bilo drugače, da, ampak ostanimo rajši pri Seretu.
Prav romantično.je bilo nekaj časa tam ob tisti šumeči vodi. Reka je bila precej deroča, posebno v srednjem toku, na obeh bregovih pa je bila zarasla z nizkim grmovjem. Ko je po ofenzivi skoro docela potihnilo puškarjenje in regljanje strojnih pušk, smo lahko prav mirno kartali na tratah pred zakopi, čitali časnike, ki smo jih še za čudo redno dobivali, si obirali na solncu mrčes, še peli smo polglasno- Če so nam prijatelji od onkraj vode poslali časih pozdrav v obliki granate malega kalibra, kar pa se je zgodilo bolj
noči zajemala v senci gostega grma iz Sereta vodo, drugi so pripovedovali, da so jo opazili podnevi, kako se je skrivala za gostim drevjem. Da je črnolasa in oblečena v modro krilo In da si kuha — tanek, komaj viden steber dima da se včasih dviga iznad gošče. Fronta je šepetala o ženski na otoku kakor o nekem odkritju jn skrivnosti. Spočetka je vedelo za novico le moštvo. In kakor da doživlja čudež, je govorilo samo o tem. Da.
kar bi moštvo vznemirjalo. Rekli so nam tudi, da je povest o ženski na otoku bajka, ampak moštvo je bilo slej ko prej prepričano o nasprotnem. Prav je imelo!
Podjetja naj bi se udeležili sami prostovoljci, ki znajo tudi j veslati. Z izbiro pa je bil križ. Nalogo je imel izvršiti drugi bataljon. Ampak javil se je ves bataljon, osem sto šestdeset mož. j To je bilo preveč, odločno preveč. Izbranih je bilo torej le dvajset srečnikov,- ki naj bi se popeljali na otok. štirideset pa naj bi jih čakalo za drugo in tretjo vožnjo, če bi prva dvajseto-rica ne zadoščala.
Komaj smo pričakali, da se je mrak zgostil, in je bilo ukazano, naj stopimo v čoln, ki je bil že privezan ob vodi. V koledarju
Španija postala glavna trdnjava za obnovitev fašizma v Evropi
Zastopnik poljske republike v varnostnem svetu združenih narodov, Oskar Lange, je v imenu svoje vlade dne 16. aprila v omenjeni ustanovi, ki ima svoje zasedanje v Nevv Yorku obtožil fašistično Španijo za nevarno svetovnemu miru in predlagal, da naj i druge dežele, ki so zastopane v varnostnem svetu, pretrgajo z njo ekonomske zveze ter diplomatične odnošaje Obdolžil jo je, da ima v svojih mejah več tisoč nemških znanstve-
objavila, je pisec pripovedoval, da imajo Nemci še zdaj pod svojo kontrolo pristanišče Solario, ki je tudi sijajna skrivalnica in ležeča na čisto zapuščenem in malo obiskanem kraju. Razmere so izredno -ugodne za tajne sestanke podmornic Solario pa< leži komaj 15 milj od vasi Por-tugualate.
Menton je tudi povedal, da mu je eden prvakov španskega podtalnega pokreta, ki je bil nedavno prispel iz Španije v Pa-
AMHttJ G KOME J KO, drugi s leve. je sedaj zastopnik t'SSK v varnostnem svetu združenih narodov. Tretji z leve je ameriški zastopnik Edvard Stettinius in četrti pa kitajski zastopnik Quo Tai či. Prvi je sicer kazalo polno luno, a nad i z leve je tajnik združenih narodov Norvežan Trvgve Lie.
lfomi so potovali oblaki. Le za
hip nas je včasih obsvetila me-
ženska! 2enska med frontama! I sečina. Nevaren se nam je zdel Kako so vojaki oprezovali iz- ta naravni reflektor,, pa kdo bi
za okopov, da bi ugledali le košček njenega krila, kako so se v jasnih nočeh plazili do vode in napenjali oči! In če je na otoku veter nalahno zganil drevo, ali je val pljusknil v vejo. visečo nad vodo, da se je zazibala, so jo že videli, čeprav le v domišljiji. Moj Bog, koliko časa že niso videli ženske! Sedaj jo lahko vidijo. Pol rumunske fronte je takrat živelo od ženske na otoku. Pol rumunske fronte nam je zavidalo naš odsek pred otokom Ne vem, ali je bilo res, ampak govorili so, da so takrat od drugih polkov v množicah prosili za premestitev k našemu polku. Pred nami je bila pač ženska!
Skrivnost ni ostala dolgo last
redkoma, nas to ni dosti vznemirjalo. Granata se največkrat | fronte in frontnikov ni raztreščila, pogoltnila jo je kaka mlakuža daleč za fronto.
čakal ugodnejše prilike.
Zaplivkala je voda, ko smo stopili v čoln in odveslali od brega. V začetku je šlo prav po sreči. Ampak veslači niso bili od poklica. Ko smo dospeli v sredino toka, je čoln zaplesal kakor igrača. Držali smo se za rob v strahu, da se prevrnemo. Veslači so veslali vsak v svojo stran. Čoln pa se je vrtel zmeraj hitreje. voda ga je zanašala zmeraj niže. Zdajci se je izza oblakov prikazal mesec. Zaneslo nas je že precej daleč na spodnji konec otoka. Veslajte, nerode nerodne! je vzklikal narednik, veslajte proti otoku! Bilo pa je že prepozno. Nemogoče je bilo veslati proti struji. Na nasprotnem bregu je zaropotala strojnica. Plink, plink, so pele krogle nad
blagodejno vplivajo na bolnika ših slovenskih prerokov demo-
obiski prijatelja, ko vidi, da se	kracije! Ako bi bil Katkin mu-
nekdo zanima za njegovo usodo,	cek danes živ in poznan, le ver-
nesrečo in ko tak bolnik ozdra-	jemite mi — veliki preroki bi
vi, si vse to obdrži v trajnem	se pričeli bojevati ž njim. Saj je
spominu. To primero si lahko	vendar bil diktator; če ne to pa
vzamemo za vzgled ob času ko	vsaj komunist ali pa sopotnik
se bomo pomišljali in odločeva-	Le smejte se, če hočete; fakt pa
li, ali bi dali ali ne in koliko bi	je, da danes v naših slovenskih
dali za zgradbo bolnice v Slo-	listih še tanjše dlake od mačjih
veni j i.	cepimo ...
Kdo naj daruje? Odgovor te- pri našem Kadotj. no saj ga mu bi moral biti, VSAK! Bole- poznate. Obzorov urednik in ne
zen nima izbire, doleti vsakega	vam kaj še vse je, oi se rad po-in ne vpraša kakšnega politič-; mudil, pa ni časa :n škoda je
nega prepričanja je. Na tej podlagi so zgrajene bolnišnice in na tej podlagi se naj vrši tudi nabiranje in prispevanje v sklad bolnici v Sloveniji. Darujmo po
mu je. Omenim ga le zato, ker v resnici obstoja nevarnost, da ga ljudje pozabijo in to bi bilo v resnici škoda.
Naš dobro poznani (znameniti
nikov, ki nadaljujejo v labora-	riz, razkril mnogo podrobnosti
torijih raziskavanja za izpopol-	o španski atomski tovarni, nitev raznih orožij in za uposli-; Vse ceste in pota do vasi Por-
tev atomske energije v vojne	tugualate so strogo zastražena,
namene.	Francovi policaji in žandarji sto-
Lange v svoji obtožbi fašisti-	Je na vsakem križišču. Mnogo
čne Španije sicer ni dobil v za-	Je med nJimi Nemcev. Vaščani
padnih demokracijah veliko opo-	s0 povedali, da niso še nikdar
re, a spravil pa je to vprašanje	videli nobenih delavcev, ter da
na dnevni red. kar je že nekaj,	vsi prihajajo ponoči, na skrivaj.
Diktator Franco taji, da se v	Ako Je treba verjeti tej infor-
njegovi državi*sploh kdo peča z	maciji, morajo vsi delavci ostati
načrti za iznajdbo novih moril-	za zidovji tovarne, v kateri do-
nih orožij. Ampak poljska vlada	bivajo tudi vso svojo hrano. To-
mora pač imeti dokaze, čeprav	varna je obdana vsenaokoli z
jih ji v VVashingtonu in Lon-	visokim zidovjem
donu podcenjujejo O tem je na-	Težko natovorjeni prevozni
pisal zelo značilen članek kores-	avtomobili prihajajo in odhaja-
pondent časniške agencije ONA.	J0- da vaščani v Portugualate jih
Divid Schoenbrun, ki se glasi:	ni* dar ne morejo videti od bli-
Spanija je zelo marljivo na 2U' ke* f nikdarune u*lavij" v delu, da si čim preje preskrbi! vastl; P^eg voznika sedi vedno vse potrebne podrobnosti o fa- težko oborožen vojak. Omenje-brikaciji atomske bombe - to n! Prvak španskega podtalnega je izvedela Overseas Nevvs ^a"Ja J?; dejal dai se ni nikjer
Agency od Charlesa Mentona. |vlde! toullko Pujskih sil na-
p. , *	. . ,, . ,, . mešcenih na tako malem ozem-
Ue i o se vrsi na vrhu skalnate
stene v bližini vasi Portuguala- jum'	, , ,	,
te, ki leži 5 milj od mesta Bil-1 Menton Jc zvcdeI tudl' da
bao in tvori naravno trdnjavo.
ročilo, katero je dobil, ni edino,
svojih močeh, premožnejši lahko mjiwauški časnikar mi bo go-dajo več, saj bogastvo -r^de od tovo oprostil, če se poslužim vseh in na račun vs< zemlja-; njegOVega besednjaka) Julius nov. Ko gre za tako važno člo-1 Heil prejšnji governer Wiscon-
mega generala. Prijazni, trebu-Ponoči je bilo ob reki tako ti-jšasti, že nekoliko sivi general ho, da smo se včasih sredi tega z viržinko med zobmi se je ne-molka spogledali: Kje smo? Ali kega dne pojavil v našem odse-smo na fronti ali doma na vasi? ku. Pomislite, general je prišel Legli smo včasih vrh okopov, j med nas! Prav na nasip si je poslušali plivkanje vode pod se- upal, legel na trebuh in gledal boj in se pogovarjali o domu. j skozi dalnjogled na otok. Smeje Često smo slišali daleč, daleč se je pogovarjal z oficirji in še
...... . Prišla j nami. Strojnici «> pomagale pu-' vekoljubno stvar, tudi nemore-|sina j'e 0"znanil širnej Ameriki,
na usesa višjih oficirjev in sa- škc Radovedno je prisiuhnlla ™> biti preveč skopični in od-|da bo "ronar za senatorja. Pra
od onkraj Sereta kratek vrisk, morda so kozaki plesali svoj
z vojaki je izmenjal nekaj prijaznih besed..Kaj bo? smo se iz-ples in ga spremljali z vzkliki.' praševali. Ofenziva?Eh, ofenzi-Malokdaj je kdo v daljavi spro-!va! Žensko je prišel gledat! Se bo/flfCO
Yfl _____SI__Pa,__1.2 _ _ «^ ■■ ---ki ki	• • i	Aam^Lm
fronta nočnemu nemiru. Naš čoln pa so gnali valovi vedno
žil puško. Straže, ki so se v me- general bi rad videl žensko, sejnih nočeh vračale v zakope. Morda jo je pa videl. Daljno-so pripovedovale, da so slišale gled ima.
slavce.
Zdelo se nam je, da sta se obe armadi sprijaznili z mislijo, da je tako vojskovanj^ prijetno in koristno. Seveda — če bi ne bilo pred nami sredi šumečega Sereta otoka Ležal je sredi reke, skoro bliže nam kakor nasprotnikom. Bil je morda kilometer
lah. V temni noči sta priškripa-la iz zaledja dva voza s čolnom. Bil je prav močen, globok, z železom obit čoln. Za dvajset mož.
Torej bo vendar ofenziva! Rekli so nam, da bo podjetje. Povelje je bilo, v eni naslednjih noči zavzeti otok. Dvajset mož
primo naša srva na podlagi nuj- vi da ^ je tam v Floridi silno ne potrebe za obstoj in poživet-1 pozdravil in sedaj je zopet pri-niže, dokler" nismo po Srečnem s Je slovenskega naroda v domo-. pravijen< da stopi.v službo ljud-naključju zapluli v mirnejšo Vln1'	.	stva. Vprašanje sedaj nastane:
obrežno vodo in pristali. Poteg-! Doaedaj se je ze več naših ali je senat cjrkUs, ali je kaj nili smo čoln v grmovje in se i organizacij priglasilo s tisočaki drugega? Ako je cirkus, kar pa vrnili k polku, kjer so nas spre-1 v ustanovni sklad in od posa haz ne verjamem, potem Heila jeli s smehom in porogom	meznikov je dosedaj samevala le pošijjmo tja — on je izvrsten
(Konec prihodnjič.) |v ustanovni družini zavedna ro- klovn! --Ijakinja Theresa Frank iz Cle-, V naši lepi Sloveniji je danes
Kampanja za otroško I	:vsc konTsUcn0' P?
■ » pridružijo se dtugi. Zato rojaki	ncga profesorja pa doli do sest-
in rojakinje! Dosedaj smo ame-	ietnega paglaVca. Od advokata
riški Slovenci veliko darovali	do ub0gCga arestanta. od sodni-
za prvo pomoč ljudem v Jugo-	ka in adjunkta do pobožne tre-
slaviji v obliki hrane, obleke,	tjerednice — vse je krvavo rde-
obuvala in v denarju, s katerim	£e! Kaj bo kaj bo s to pregrešno
se je nakupilo razno blago. Zato	deželo?! In rešitelji, oziroma re-
priskočimo in pomagajmo njim	sevalci vse prekrasne svobode
tudi v zdravstvenem oziru in	in ncbeških idealov, kakor na
katero bi bilo izredno težko za-V^.f' da i« bjIa šPa"ska vzeti, tako težek je pristop. publikanska vlada predsednika
Charles Menton je že nedav- (j,rala mn°8° bolj podrobneje no napisal članek (priobčila ga °bve*čena ° tem Verjetno je. je Overseas News Agencyi, v df ,bo s ™som tud, francoska
katerem je bil Franco obtožen. vl?da uradno doblIa, P°treb"e da se je zvezal z nemškimi mili- informacije o tej zadevi tako
taristi in učenjaki, ter da skupaj jda se Jlh ** moSla Posluževati z njimi snuje načrte za zopetno v zas^anju varnostnega sveta agresijo Evrope. Napad, ki bi organizacije združenih narodov
I imel biti izveden z atomskim P™11 Fra™ovi Španiji^ orožjem Zanimivo je, da je i vsem tem m tako neute-poljska vlada uradno v svoji pri-	ak°	vlada trdi,
tožbi proti Francovemu režimu da Je Francov rez,m na SPa"" na Španskem navedla skoraj skcm ^oznja proti mednarod-
identično isto obtožbo.	nemu miru'
Clevelandske podružnice Slovenskega ameriške narodnega sveta so začele s kampanjo za
Ali veste, da ni ostalo pri ša-1 nabiranje denarnih prispevkov
dolg in zarasel z drevjem. Zdel menda zadostuje. Sicer je bilo
se nam je kakor neznana dežela. Ze od prvega dne smo gledali nanj in čakali, kdaj se izmed drevja pokaže rumunska kapa ali kozaška kučma. Ampak nič se ni ganilo na otoku, le kaka
res. Zakaj bi ne zasedli otoka? V strategičnem oziru bi nam menda res lahko koristil. Bog ve, kaj se še pripravlja. Bolje drži ga, ko lovi ga. In sploh: poveljstvo ne mara nobenih
vodna ptica se je spreletela nad skrivnosti, nobenih prikazni,
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO '

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
v sklad za otroško bolnico v Sloveniji. Prispevki se bodo pobirali po okrožju posameznih podružnic. Te okraje bodo obiskali zato določeni nabiralci in nabi-ralke, kateri bodo imeli seboj pooblastilo in nabiralne pole iz urada SANSa. To je važno za vsakega prispevatelja. ker ta kampanja se bo vršila po posebno začrtanem redu.
S postavitvijo te bolnice v Sloveniji si bomo ameriški Slovenci zaslužili lep spomin, ki bo obenem spomenik našega humanitarnega sočutja do naših obubožanih rojakov in nedolžnih otrok, ki so postale žrtve zadnje vojne. Ta zamisel je zelo lepa in jo bo pozdravil vsak, ki ima človekoljubje za lepo čednost.	f
Vodstvo SANSa je določilo vsoto $150,000 za zgradbo te bolnice v Sloveniji in po zadnjem poročilu glavnega tajnika SANSa je dosedaj prišlo v ta sklad nad $57,000. To je lep napredek v tem kratkem času in ako se bomo ameriški Slovenci resno zavzeli v tej kampanji, se bo zla-
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Louis Kafcrle.
99
Naročnina za Združene države (izvzemši Chleafa) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol leta; $1.50 sa četrt leta; ta Chicago In Cleero $7.50 sa eelo leto; $3.75 sa pol leta; sa Inosemstvo $9.00.
Naslov za list in tajništvo je:
2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
koncem meseca maja.
V zvezi s skladom je bil napravljen še drug važen zaključek. Pri nabiranju prispevkov se bo vpisalo vsakega darovalca na posebno listino in vsa ta imena bodo potem poslana v arhiv te bolnišnice v Sloveniji. Darovalci so razdeljeni v tri vrste: po $1,000 ali več bodo zaznamovani za ustanovitelje; od $100 do $1,000 za častne člane in od $5 do $100 pa za podporne člane. Ta imena bodo v trajnem spominu in brez dvoma bo marsikateri bolnik prečital imena l darovalcev, ki so mu pripomo-l gli, da je dobil zdravniško oskr-; bo v bolnišnici, ki so jo zgradili J njegovi dobri rojaki iz daljne J Amerike.
•	Vsak, ki je bil v življenju pri-
•	klenjen vsled bolezni na bolniT >• ško posteljo bo priznal, da kako
darujmo v sklad za otroško bol- primer jkof Rožman, novopeče-nico v Sloveniji! Storili bomo ni u£jtcij ameriških Slovencev važno in hvalevredno delo. Gabrovšek. in čudni patron Ra-Za podružnico št. 48 SANSa. do so pa tako	Qd mile do-
movine! Kako bivši domovini pomagati? Kako ji omogočiti obstoj brez pomoči prej imenovanih velmož0 Na dan z idejami tisti, ki več veste kot pa podpisani.	France Puncer.
Človeške nature ni potrebno spremeniti. Dajmo ji le priložnost. —Hex Tufwell.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
Od starega Milwaučana
Milvvaukee. Wis. — Kako bi neki začel? Nekaterih starih korenin se včasih prime misel, da niso še popolnoma gnile in pri-čno poganjati. Včasih nudijo svetu cvetje in sad, včasih trnje in ljuliko. Oboje koristi človeštvu; trnje in ljulika dajeta človeku delo, da se obeh'znebi, cvetje in sad sta mu pa v korist in dobiček. Delo koristi človeškemu zdravju, korist pa — no saj veste — koristi pa nič ne škodujejo! Vsled tega, pa naj stara korenina požene — kar bo — to bo!
Tisti članek — Katkin članek o postu mi je bil zelo všeč Prav-
zaprav vse njene spise rad či-kha doseglo določeno vsoto do tam. Toda tisti muc pa ne gre
iz moje trde butice. V vsem mu-covem vedenju, v vseh njegovih dejanjih in nehanjih sem videl toliko neodvisnosti in samostojnosti, da sem bil v resnici vesel, da beštija ne živi v današnjih časih. Danes je tako samostojno in odločno vedenje vendar nekaj, kar nasprotuje vsej predpisani in opevani demokraciji na-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICTAN , and 9URGEON 3724 WE8T 26th STREET
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M.
(Except Wed . Sat and Sun ) 6:30 to 8:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Re*. 221» So. Ridjeway Ave. Tel. Cravvford «440 If na an*wer — Call Auntin 5700
Poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
...........im.......
BARETINCIC & SON :
POGREBNI ZAVOD
Tal. 20-301
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Menton je psevdonim, za katerim se skriva zelo visok francoski uradnik, ki se je tekom španske meščanske vojne boril proti Francovim tolpam in ima še danes najožje stike s podtalnim pokretom v Španiji, ki si
prizadeva izpodkopati režim ge- Centralni odbor SANSa. _ Pri. neralissima Francisca Franca redba v korist namenom te ustano-Menton je povedal, da mu je Ve v nedeljo 12. maja v dvorani kraj Portugalate dobro znan, SNPJ.
ker se je v teku španske meščan- Društvo George Uashinfton št.
ske vojne boril v onem okraju 270 SNPJ. — Slavnost 30-letnice in se še vedno živo spominja te- društva v soboto 25. maja. renskih težkoč te pokrajine. De- j praštro Summit št. 707 SNPJ.— jal je. da mu je posebno dobro v nedeljo 26. maja zabava in pred-ostala v spominu bitka, ki je vajanje filmskih slik iz Jugosla-trajala dva in pol tedna in se vije,
je tam odigrala med lojalnimi; Društv« 'Delavec" št. 8 SNPJ vladnimi četami in uporniki ge- priredi v nedeljo 2 junija v Hrvat-nerala Franca.	skem domu, 9818 Commercial Ave.
Menton pripoveduje, da leži veselico v pozdrav in v korist fan-vas visoko na planoti, ki domi- tom' ki so se vrniIi iz armade in nira cesto iz mesta Bilbao v San-	****** PnČnC °b
tanderi. Naselje leži tako, da popo ne'
tvori naravno utrjeno postojan- Pev- lbor *>anee Prešeren. — ko. ki zapira vsa pota, po kate- Piknik v nedel*° 28 *llliia Pri Kc" rih bi se mu bilo mogoče pri- glu v Wi,low
bjjžati	"Pioneer" št. 599 SNPJ. — Pik-
Vsa 'pokrajina je izredno ne-	nik, v ^?to4 3, a?£,sta * Pilsen
1 j . . .	parku, 26th st. & Albuny Ave. prijazna, nedostopna in pusta.
Redko naseljena in redko ob-	Organizacije v Chicagu in oko-
iskana, je zares idealno ležeča	,ici' ki že,e imeli sv°Je Priredbe oz-
za tovarno, ki bi sc bavila s pro- natVn; v »em seznamu, naj nam . .	,	r. sporoče podatke, enako tudi po-
izvodnjo prepovedanega mate- . , - .	. .
.. . J ' v b pravke v slučaju pomot.) rijala.	'___________
V Mentonovcm članku, kate- Iskati napake na druKih je laf-
rega je Overseas Nevvs Agency Ije kakor videti svoje.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. i i
► . < >
\ Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno i!
TELEFONIt CANAL 7172—7173	J!
\ >
i	ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST
1	PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO
I	OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
! ADRIA PRINTING CO. i
MOHAWK 4707
; 1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
rrtOUlAKtv.
P v •	v	Kaj je narobe z ameriško so-
Fašizem se nam vrača
" O"* DONALD BELL	i^USSj^MiSi
So pred par meseci je v ja v- odnosa jih s Francovo vlado. Po- stranke V Italiji dejal, da nima nosti prevladovalo mnenje, da sledica pa je, da fašizem sedaj [ Vanjo (v Thumasovo stranko« je fašizem mrtev in končan za ni niti več v obrambi, temveč n^Hiega upanja do leta 2092
vse večne čase. Preganjanje je presti v napad. Novi center ostankov fašizma je bilo videti fašističnega delovanja je latin-nepotrebno in se je omejilo na ska Amerika sodni postopek proti največjim Ako se bomo obotavljali še vojnim zločincem.	naprej, se bo fašizem popolno-
Danes i>a imamo pred seboj že m« prilagodil novim potrebam najmanj štiri zadeve velike važ- sedanjega položaja in si preskr-nosti in nešteto manjših inci- bel kamoflažo, ki mu bo potreb-dentov. ki dokazujejo, da ta op- na v dobi prehoda, dmizem iti več upravičen. Fasi Mnogi levičarji trdijo, da bo zem še ni poražen in predstavlja še vedno silno četudi pri-huljeno nevarnost za naš povojni svet in mir.
Prvič, priznajmo, da je upanje, da se bo moral Franco kmalu po zmagi nad Hitlerjem umakniti, splavalo po vodi. Francozi so zopet izpustili priliko, da spravijo vprašanje diktatorja Španije pred varnostni svet zedinjenih narodov. Vse velesile imajo različna in nasprotujoča si naziranja o tem.
prišlo do tega, ker želimo, da nas fašizem ščiti pred komunizmom. V resnici pa bo le posledica neumnosti in dejstva, da nismo hoteli priznati možnosti preporoda našega smrtnega sovražnika, katerega smo smatrali ubitim in uničenim.
Nekaj drobiža
Minuli teden je neki poset mk vprieial Churchilla, kaj mi sU, kako oe je njegov govor v Fultonu, Mo ., predsedniku TYu-manu dopadel Odgovori! mu je, da fo fiimtti sodeč, ki jih je videl v fcinoteatt^; *je bil on (TrumanV t njim <s Churchillom) želo zadovoljeii.
.TT ?oU>
Ena razlika med fantom in poročenim možem je sedaj ta, da prvi nima gumbov na srajci.
dru^i pa srajce nima.
vTUPi s ir	.
Dobro se še spominjam tistih blaženih dbbrih Časov med prohibicijo, leo je mlad zakonski par paradiral z otroškim vozičkom po našem lawndalskem okraju. Voziček je bil lepo pokrit s svileno streho in v njemu pa namesto dojenčka primerno odet kotel za kuhanje žganja.
Kakor je takrat prospevala 4,butlegarijaM z žgano pijačo, tako sedaj uspeva črna borza z mesom.
Chicago, 111. — Ne sme se pozabiti na manevre angleške imperialistične "demokracije" po
kaj velja storiti s španskim fa- Prvi svetovni vojni. Ali ni ona šizmom To pa daje Francu in zahtevala, in končno tudi zma-njegovim ne le več moči in po-	da slovanski narodi niso
guma. temveč jih tudi neposre- upravičeni do poti do Adrijan-dno podpira.	skega morja? Se manj pa do At-
(Vprašanje Franca in njego-	la*ika? In to >€JP€t 8lavni vz'
vega fašizma je v varnostnem	rok sP°ra radl Trsta> to Je- ko'
svetu združenih narodov končno	™ naJ v, bodocf PnPadjl- Mor>v
pritiral na površje zastopnik	Adrijansko nekoč bilo si slo-
poljske vlade.)	i vansko • • • mje *lle ^ svetu,
..	... razen atomske bombe, ki bi mo-
vah^zmagatvnik Peron «,a USUviti slov™ski « "je-1 okolici, videl jako težak. Začela
Od^rUo "ašfstičen reži^n bo zdaj f™	L^ t — fT	^
v tei latinsko ameriški deželi lje* kl S1 ga laStl Vellka Br,tanl" varjati in želela pogledati nje-
'	. ..	T ja za svojo privatno morsko nega škrateljčka v vozičku. Pa
uveden na zakonit način. I.r ___ *	. ® _ , . J . ,
Cleveland (UP).—Danes zjutraj je Mrs. Wanita Lee potiskala svoj otroški voziček, ki se je policajama, ki sta bila na svojem stražniškem poslu v tisti
Londona že prihajajo vesti, da sttzo se namerava Velika Britanija
vkloniti "volji argentinskega Na*a vlada je torej Titov re-naroda."	*irn le priznala in s tem njegovo
Tretjič, grške volitve so se "komunistično diktaturo". Me-končale z zmago desničarjev. ini se je to zelo čudno zdelo. Tam vladajo najboljši izgledi za Ko Pa s*m čital, da je jugoslo-obnovitev Mataksasovega faši- vanska vlada priznala trgovsko zma pod kraljevskim plaščem obligacijo iz leta 1881 (pogodbo Morda bo odkrito nastopil že v	evropskimi velesilami iz
teku prihodnjih tednov. To je omenjenega ieta, ki so se zedi-posledica angleške okupacije, ki!™le prirodne zaklade na Balka-je trajala leto m pol. Ne poza- j nu medsebojno izkoriščati), mi bimo, da ie po vseh vesteh ime- postala stvar jasna. Ampak la Grčija v trenutku osvobodit- sem se še vseeno čudil, kako move levičarsko večino, ter da se rc Tumanova administracija v je bilo bati preveč drastičnih imenu demokracije od Jugosla-•mer s strani levice in ne des- vije zahtevati priznati pogodbo niče!	lz stoletja, pri kateri ni imel
Četrtič, v Nemčiji je bila od- n<? Tito nič opraviti, ne Jugosla-krita nacistična zarota. Preko vija, ker takrat še nista bila tisoč osumljencev je bilo že are- rojena'* Dvomim, da bi na to tiranih Vse vesti naglašajo, da vprašanje mogel državni tajnik dober del nemškega prebival- Byrnes povoljno odgovoriti, stva zopet veruje v obnovitev
firerskega sistema. Obtoženci v Letos smo imeli zares krasne Niirenbergu, ki so bili še pred velikonočne praznike. Solnce je nekaj tedni popolnoma obupani grelo, zvonovi so klenkali in po-in zlomljeni, so postali zopet u- trkavali, cerkve so bile okraše-porni in izzivajoči. Prizadevajo ne in razsvetljene, v njih procesi opravičiti svoje zločine s tem, sije, na bulvardih pa parade gi-da pozivajo zahodne velesile, naj zdave gospode in "višje dru-pokažejo "več razumevanja" za žbe". Vse to v čast Kristu, ki je
učil, "ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe" in pa, "kar ti ne želiš, da bi drugi tebi sto-
njihovo "križarsko vojno proti Rusom".
K temu je treba dodati še nešteto manjših vznemirjajočih rili, tudi ti drugim ne stori." dejstev, kot na primer, ustano- j
vitev pol-fašistične stranke v Tudi humoristi in brezverski Italiji, znake, da se nahaja fran- ljudje imajo svoje posebno ve-coska organizacija takozvanih selje ob takih praznikih. Neki
"Croix-de-Feu" v toku obnovitve, in da tudi na Angleškem in nekaterih drugih deželah vstajajo male skupine fašistično orientiranih pokretov.
Iz vsega tega velja zaključiti, da je fašizem zopet na pohodu. Težko je povprečnemu Ameri-kancu razumeti, kako more ta politični sistem, po tolikih zločinih, po vojni in po svoji popolni propasti v tei vojni, najti še vedno toliko privržencev. Toda pomisliti moramo, da nas je sam trgovski tajnik Henry VVallace opozoril na to, da moramo dobro paziti, ako nočemo, da se vojaški fašizem ne razpase v naši lasUii deželi, torej celo v Zedinjenih državah.
Ne bom pretiraval te nevarnosti Mislim, da fašizem v Zedinjenih državah še ni neposredna nevarnost. Mislim tudi, da nacisti vsaj za dobo nekaj let nimajo nobenih izgledov, da pridejo na oblast v Nemčiji. Toda napredek fašizma v Sredozemlju in v latinski Ameriki je resnična in velika nevarnost. Naš pokojni predsednik Roosevelt je dobro vedel, kaj dela, ko je dejal, da štiri svobode ne dajejo nobenemu narodu pravice, da se na podlagi demokratičnih postopkov odloči za fašističen režim
Zapadne velesile so se preveč obotavljale v Nemčiji, ko bi moralo veljati pravilo, naj se vodilne naciste aretira in zapre. A
zdaj ponavljamo Iste napake v
živinorejec iz Alabame je poslal Trumanu "za pirhe" mladega bička (telička), meni pa Mrs. Praprotnik kranjske klobase s pripombo, da naj še v bodoče pišem svoje dovtlpe v Prosveto. Iskrena hvala, Mrs. Praprotnik! Ako se slučajno kdaj osebno spoznava, upam. da bom Proletarcu dobil novo naročnico.
<r
Zanima me, kako v Jugoslaviji čistijo razne nezaželjene funkcionarje iz uradov. Ali ni že čas. da bi tudi v Ameriki kdo vse "domobrance" pometal iz njih. Saj se ptiče po perju pozna!
tr
Pri nas v Zed. državah se kaj takega seveda ne dogaja. Sej v
političnih uradih ne. V fndiana-polisu so sodniki štirje proti dvema na sodni obravnavi odločili, da je blaznega uradnika protiustavno odstaviti iz službe, dokler se zdravi v umobolnici.
ir
Izgleda, da se reakcija po svetu ni iz zadnje vojne nič naučila. Od nje kaj drugega tudi pričakovati ne moreš, ker njena miselnost je še v osemnajstem stoletju. Bolj ču£no pa je, da je v Evropi še vedno preefej takih socialdemokratov, ki se starega gramofona še niso naveličali poslušati. Ne morejo se spomniti, kako so se vsled zmot (nepravilne taktike) kotalile glave njih nih tovarišev po pesku.
je v zadregi prikimala. Namesto deteta sta zagledala v njemu 60 funtov mesa in 10 funtov masla. Vse to je mogoče samo v državah, v katerih imajo glavno besedo raketirji in v volitvah pa idiot je odločujejo.
i?
Ako si danes bolj izobražen kakor si t>il včeraj, to še ne pomeni, da si bil deležen mešanega blagoslova. Več izobrazbe te sili priznati le to, da si bil včeraj še šema.
*
Notica na naslov firbčnih ljudi. Ako je oseba tako netolerantna. da sili v te z vpraševanjem, kako se počutiš, bodi ti toliko toleranten, da ji nič ne odgovoril
* + * •
Predno boš požgal vse mostove za sabo, privadi se plavati.
<Sr
Ena velikih človekovih napak je. da je proauciral mašine, ki funkcionirajo hitreje kakor pa njegovi možgani.
John Chamazar.
Cemu se je toliko ameriških demokratov obeh strank in "Nevv Leadrovih" takozvanih socialdemokratov toliko navdušilo za monarhizem, Čeprav se ponašamo z republiko, to mi nikakor v glavo! Mar nas je strah pred ljudovlado, v kakršni bi za kronane in nekronane magnate ne bilo več mesta?
Help VVanted
PHOTOGRAPHER Ali Arouad Phatographer
Must be good retoucher Stcady HEINEM AN 5043 South Ashland
EJCAMINERS EXPERIENCED Pinners on Ladk»s Coats Good VVorking Conditions
Good Pay KIRSHMOOR COAT CO. 21« VVest Jackson
T Y P I S T NEEDED AT ONCE C Day Week—Permanent Position. — Excellent VVorking Conditions —Apply Room 1449 MERCHANDISE MART
CABINET MAKERS Fiuishcrs, S&oriers, Packers on Novelty Furniture; 50 hr. wk.; Time and H; Top w*ges Apply Office 3rd Floor STANLEY VVOOD PRODUCTS «tW North Oreen Street
T AILOfU^C PERIENCED on alterations and repairs. — Good wages. Steady vvork. Apply GEORGE MET Z 517 Main St.. Evanston. IU. or Phone Univeralt* 1032
WAITRESSES--Exp«'ru-need Evertln**, Hr* 9 P M to 1 A M Salary $14 per vveek plus tips. Earnings over $50 per woek.
A*>piy
HOWEY'S RESTAURANT
«727 N. Sheridan Rd SHE 0798
Help VVanted Help VVanted I Ifelp VVanted Help VVanted
DIE MAKERS
Men with at least S years of praetical experience in the making and repairing of Steel fabncalirig Dies; must vvork from blueprint Speci f i ca t ion s vvith little aupervision —Must be able to undergo /doetor* e Kamina t ion (Mi Pay
Very food vvork ing c«nditions M*wA\ VVork 4# Hour Her k
Sent your application in vvith references to qualifications and v i>ay expected If you are vvanted for an intervievv in Kalamazoo. thr transportation expenses vvil be paid.
Ingersoll Steel & Disc. Division
Ber| Haraer Corporation 7M EAST VINE STKFKT KALAMAZOO, MICH.
GIIRSI - VVOMEN!
Work from 3:30 to 12 P. M
PACK SWEET GOODS and CAKES
Very Good Pay Paid Vaeation See MR CONVVELL
VIENNA MODEL BAKERY
1212 VVEST CONGRESS
POT VVASHERS
AND
DISHVVASHERS
Good Hours
WOODLAWN HOSPITAL
«060 SOCTH DREXEL
GENERAL FACTORY WORKERS
For Small North»est Side Manufactaring Plant
Convenient LocaUon — Handy Transportation—Time and for Overtime — Day VVork Cnly — Hospitalization Insurance — Free Health and Ac-cident Insurance TOP PAY
2210 No. Puloski Rd.
BUSHELMAN & PRESSER Good vvages: steady job; good vvorking conditions A & P CLEANERS 1045 Bryn Mavvr Avenue Edgevvater 0033—Mr. Gertner
VVE NEED GIRLS Light factory vvork—No Ex-perience necessary.
60c per iiour. CAROLINE BURKE * 3903 Cottage Grove 3rd Floor
PANTRY & SALAT VVOMAN with experience. Good vvages. No Sunday vvork.
RAY FOLEY 5716 Madison Street Mansfield 2600
LEATHER OPERATOR vvith or vvithout experience for single needle machine. 5 days ped vveek. 40 hours. Good pay
to start. Earn much money. Call in person Lasman Mfg. Co. 624 VVest Adams Street.
LADY MASS EUR Expcrienced; graduated. Good vvages. Steady employment. Good vvorking conditions. — Ladies only. Lincoln Sulphur Vapor Bat h*. Mrs. L. Tyrol— 3930 N. Ashland Ave.
DRAPERY and SLIP COVERS vvorkers vvanted at once. Full or part time. Highest vvages. Steady. Vcry good vvorking conditions. l,ouise Moloney, 1423 Hvde Park Blvd Phone Hyde Park 7085.
()HN AMENTAL IRON VVORKERS Small Factory 60 Miles Northvvest H L. BECKER MARENGO, ILLINOIS
IU 'SHELMAN to vvork on nevv suits in a Loop store. — Must be cxperienced. Highest salary. Steady position Ask for Mr. TODD FRA 1699
CABINET MAKER
and
STAIRWAY BUILDER Union Shop CAPITOL VVOOD VVORKS SPRINGFIELD, ILL.
< OPERATORS Kxperienced on Fur mackines to manufacture Shearling House Slippers Good VVages KAY TEE PRODUCTS 1029 S. VVabash — 4th floor
CABINET MAKERS Carpenters. Light repair work In shop E!derly man Good l^ay. Steady. Roosrvrtt Chair 41 Supfilv Co., 3439 VVest !Uh Ave., 1 t>1ork west of Jackson, 3400 VVest
MEN - MEN
General Factory Work
3 Shift« to Choose from: 8 a. m. to 4 p. m.—4 p. m. to 12 p. m. — 12 p. m. to 8 a. m.
0-Day VVeek Tirne and 4 Over 40 Hours No Expenence Neccssary GOOD PAY
Western Felt Works
10^ 4115 (K.DKN AVENUE
GIRLS
Also High School Girls
tfou vvill be surprised at the money you can earn vvorking after school or Saturday and Sunday as a vvaitress for Apply 2nd Floor
8. G. FOODS, Inc.
174 K VNDOt PII STREET
"Good Plače To VVork" Urgently vvanted
M-E-N
for General Factor? Hork
Good salary to start 48 hour week. Tnne and 4 after 40 hours. Vaeation plan. Group insurance. Very good vvorking conditions and a pleasant sur-rounding. Steady vvork year around Call in person or vvrite
E. W A. ROWLES CO.
AKLINGTON II1GIITS, ILL.
6 M-E-N
To VVork in Nursery
Good pay. — Steady vvork ali the year. Transportation to be had from Highvvood to the Nursery. Office on the ground on Prairie Vievv.
Charles Fiore Nursery
IfIGHLAND PARK. ILL.
Phone Libertyville 4
GIRLS & VVOMEN for Factory VVork
No Experience Necessary 3 Shifts to Choose from - 6 Da v VVeek GOOD PAY
VVestern Felt VVorks
4029-4114 OGDEN AVENLE
VVORKING HELP VVANTED
VVOMEN
Experience Not Necessary. STEADY CLEAN VVORK
Schmidfs Soft VVater
Laundry
VVEST YORK AVENUE VVEST CHICAGO, ILL.
TOOL and DIE MAKERS
Good Machincry and VVorking Conditions VVrite. Mention age and expected j>ay.
LE1CH ELECTRIC CO.
GKNOA. ILLINOIS
STENOGRAPHER
(Must be experienced in vvorking vvith figures) Permanent Position Good Salary
BORG VVARNER CORP.
(SPRING DIVISION) ?5th and MADISON STREET Rellvvood 111.
(4block from Blue Bird Bus and Westehester "L")
OPERATORS FOR DRILL PRESS
Other Operators for
Screvv Machine Highest Starting Pay Plenty of Overtime Steady VVork
MERKLE METAL PRODUCTS CO.
21.1 NORTH MORGAN
MEN - VVOMEN
75c per Hour Starting Rate Time 4 over 40 Hours Premium for Night Shifts Plus Monfchly Bonus
HOLLUP CORP..
4700 VVEST 19TH STREET
AUTOMOBILE BODY FENDBR AND SHEET METAL MAN
Must be Thorougliiy Experienced Thus is a Good Job Highest Puy Stcady VVork ^ Apply Mr. Rigbieiner C/o M. J. LanaUaii, Inc.
2556 So. VVabash Ave.
J ANITOR
F.XPERIENCE NECESSARV
STEADY POSITION
GOOD SALARY
APPLY MR. RIGHIEMER
M. J. LANAHAN, Inc.
2556 S. VVABASH AVENLE
MOLDERS
ALL TYPES Grey Iron — Malleable
YOUNG MEN
who vvant to learn machine molding Apply at gate 23rd and CLARK STS.
Lakeside Malleable
Castings Company
RACINE, VVISCONSIN
T Y PIS T S
For Sales Department
VVILL TEACH AND TRAIN FOR OTHER POSITIONS
APPLY SATURDAY
GARTNER & BENDER
1104 SO. VVABASH AVENCE
GIRLS & YOUNG VVOMAN
for packaging line operation for "Dehydrated Food Processing Plant." Excellent vvorking conditions. — Good pay
Central Products Co.
21« VVEST OHIO STREET
BABSON BROS. -
2843 VVEST 19TH STREET
Permanent positions novv open for TvpisU, Stenographers. General Office VVorkers
5-Day VVeek VVe also need girls in our shipping room for filling orders.
CAFETERIA IN BUILDING Group life insurance and hospitalization available
GIRLS & VVOMEN
FOR
ELECTRICAL ASSEMBLING
PIECE VVORK — GOdi PAY
BIRTMAN ELECTRIC CO.
4140 FCLLERTON AVENCE
MECHANICAL DRAFTSMAN
(Experienced>
LAYOUT DENTAL VVORK Steady VVork. v
FAIRBANKS-MORSE & CO.
Mr GEBERT 1001 VV. ROOSEVELT ROAD
GIRLS and VVOMEN KITCHEN HELP '
in Food Manufacturing Plant
No Experience Necessary Choice of hours—day or night 60e per hour to start. 48 hour vveek
4514 West Berteau
Phone MUL. 6230
VVAREHOUSE
TRUCKERS and LABORERS
TOP VVAGES Apply
433 VVEST HARRISON ST. OR 429 VVEST 14TH PLAČE
CROOKS TERMINAL VVAREHOUSE
WE NEED
MEN OR VVOMEN
Molders, Core Makers, General Foundry Help, ' Chlpprrs, Grinders, Rotarv-Filers, Cleaners and Polishers
F\>r magnesium castings. Ex-perience not necessary. VVe train you.
Howard Foundry Co.
4900 BLOOMINGDALE
Near Grand-Cicero
GIRLS - VVOMEN
Light, Clean Factory VVork
48 HOUR VVEEK Pleasant VVorking Conditions
National Stamping and Electric Works
3212 VVEST LAKE STREET
Phone Kedzie 296«
PACKERS
HAND DIPPER
Also
Candy Helpers
STEADY VVORK GOOD PAY
Fascination Candy Co.
1137 NORTH VVOOD STREET
City Truck Driv*rs
^ ■ MVtff
STEADY WORK GOOD PAY
HUBER & HUBER
55 East 33rd Street
VVE NEED-r-
Tool Rom Machinists — Radial Drill Operators — Milling Machine Operators — Turret Lathe Operators — Hand Screw Machine Operators — Disc Grinder Operators — Engine Lathe Operators — Hadvman Laborers — Cost Clerks — Stoektakers Preeision Inspeetors — Diesel Engine Assemblers — Diesel Engine Teslers — Tool Demgftrrs Detallers and Lavont Men 48-hour vveek vvith time and ^ ever 40 hours VVe tcac* you the wr»rk and pay you vvhile you learn. — VVork in Harvey and savc time. — Opportunities for advancement. — VVork for a
good eompttnv
THE B M p A co.
154th and Commercial Ave., HARVEV, ILL
I C. Railroad and Safeway Busses to the door Phone^Interoeean 9581 — Open Sundays from 10 to 3.
VVAREHOUSE HELPERS, LABORERS TRUCK DRIVERS
GOOD WAGCS — STKADY WORK
Excellcnt Working Conditions
• ' * t ,' *
United Autographic Register Co.
5000 South California Avenue
GIRLS and VVOMEN
VVORK FOR THE FINEST CHICAGO COMPAV EASY. CLEAN FACTORY VVORK EXPERIENCE NOT NECESSARY VVONDERFUL VVORKING CONDITIONS
UNION VVELT CORPORATION
466 West Sope nor

*
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.
Tiskovine od SANSa in lOJSa se naj širijo
V nasleunjm dneh t odo SANSove podružnice prejele razne
Brzojavni apeli glede Trsta
Na poziv SANSa, Združenega
tiskovine, ki jih je izdal bodisi ,J?boraA ter jugoslovanskega ti-Združeni odbor južnoslovanskih ska v Amcnki se>e ogromna ve-
Arner i kancev bodisi SANS. Cti vo v slovenščini ima namen informirati slovensko javnost v Ameriki o zadevah v zvezi s političnim razvojem v stari domovini in v Ameriki, s katerimi se ne bavi amerikanski tisk ali katere ne prikazuje v povsem pravi luči in ki se v glavnem tičejo slovenskih vprašanj. Gradivo v angleščini, ki prihaja največ od Združenega odbora, pa je namenjeno širši ameriški publiki, ne jamo jugoslovanski, in radi tega je naša dolžnost storiti vse potrebno, da je tak material tudi resnično razdeljen med splošno publiko*.
Bila bi velika potrata dela in denarja, če bi poslani iztisi po-ležavali po raznih policah in omarah, češ. vseh članov ni bilo
čina organiziranih skupin, brat skih organizacij, podpornih in kulturnih društev ter drugih ustanov energično odzvala ter odposlala na državnega tajnika Byrnesa apelne brzojave, da ameriški zastopniki na konferenci zunanjih ministrov Velike Britanije, Sovjetske zveze, Francije in Zed. držav uvažuje-jo pravične zahteve Jugoslavije glede Trsta, Primorja in Istre, ko se sestavlja mirovna pogod ba za Italijo. Bistvo vseh teh br-zojavov je bilo, da Amerikanci jugoslovanskega porekla podpirajo jugoslovansko tezo za razrešitev tega spornega vprašanja.! DKA2A MIHAJLOVIČ'. Bivši glavar eetnikov, ki je obtožen pak-Prepričani smo, da je velikan- Uranja » naciji ter borbe proti partizanom. Vtem, ki je preobrat v Jugo ski naval teh brzojavov, kakor slaviji ne všečen, delujejo pod krinko obrambe Mihajloviča proti tucfi pomembna spomenica, pod- tovi komunistični diktaturi."
prta s podpisi 54,558 ameriških'	.------------11	..
Pa drugikrat do-	A-r»kanci ,.oven*ega _po
bili več gradiva. Vsaka podruž
tajniku
niča in vsak član naj povzame Ibor' .'«valJ*>*itiven efekt potrebne korake, da tajniku po- amcnske oblaStl-maga prejete tiskovine razdeliti čim prej in čim obširnejše.
na
Veliko naših
rekla soglasno in prisrčno pod- Komentarji— pirajo jugoslovansko tezo za raz-	(Konec z 2. strani)
ter rešitev problema Trsta in Julij- beno na neblagoslovljenem kra- nebno na konferenci zbornice sedanji
silno , se mnenja križajo. So-' ne in druge reakcionarne kandi-vjetska vojaška vlada je po date.
mnenju ameriških poročevalcev i „..... ,	. .
res vplivala v prid združenja Velika četvonca se na kak na-
toda niso pa dobili dokazov, dalCin ™ora zed}"iX\ z® stablMfJirf" ga je primorala. Prav tako je nic EvroPc Ako **> Pustila le ameriška in angleška vojaška' Predol«° viseti v negotovosti, je oblast v njunem delu Nemčije 'niti UNRRA ne bo mogla rešiti, vplivala, da ni prišlo do združe-1 Pa čc 11 bi P0*1««*« magarl tr nja Tudi v Italiji ga je konven- krat potrebščin kot jih ji
cija socialistične stranke odklo- seda*' Toda 1*™*™ bo vel,ka če' nila - toda sam Laski, ki je bil tvorica sP°«>bn® konstruktivno na nji bratski delegat, je pri- delovati » preporod Evrope in znal, da bo sodelovanje med ko- ostale«a sveta mora najprvo sa-munisti in socialisti nadaljeva- mo sebe P^P1^3**. ** J* j* res no, in da bosta imeli obe stranki za lo nalo«°' nc Pa za imPe^lah: posebno v južni Italiji mnogo- stlčne smolrc Posameznih dežel kje skupno listo, ker le združe- in za intrige med sabo drug pro-no se nadejata poraziti klerikal- ti drugemu.
EDVARD KARDELJ PREPRIČAN, DA GRE NOVA JUGOSLAVIJA PO PRAVI POTI
Arthur Gaeth, ki je poročeva- j obali v partizanskih rokah. Pre-
lec časniške agencije ONA, je	ko 45,000 Slovencev je padlo v
imel intervju s podpredsedni-	bojih za Julijsko Benečijo — in
kom jugoslovanske vlade Ed-	Jugoslovani so trdno odločeni,
vardom Kardeljem, ki ga tu po-	da njih žrtev ne sme biti zaman,
dajemo kakor nam je bil poslan.	E. Kardelj je izrazil veliko
Kardelj je poleg Tita najjač-	zaupanje v organizacijo zedinje-
ja osebnost v sedanji jugoslo-	nih narodov. Bil je predsednik
vanski vladi. Ker je Slovenec,	jugoslovanske delegacije na pr-
Ti. je naravno, da mu Je Slovenija	vem sestanku zedinjenih naro-
močno pri srcu in njegova za-	dov v Londonu in mi je dejal:
sluga je, da je pritiral primor-	"Zedinjeni narodi imajo mno-sko vprašanje na oder svetovne go več sredstev za poravnavo
pozornice. Po prepričanju velja	mednarodnih sporov kot jih je
Kardelj za komunista. Izkazal	imela Ženeva ... Najvažnejši se je za spretnega politika po- korak naprej je ta. da imajo v
Opozicija proti kontroli velike ietvorice se širi
(Nadaljevanje s 1. strani.) Nemčijo in Japonsko ona odi čila, posebno nad Japonsko.
Toda v zavezniških deželt jih je mnogo, ki v nesebično Zed. držav v minuli vojni ni: tako prepričani kot so Američ ni. Ko se je vojna pričela, s bili na Pacifiku tudi Japonsl in Anglija pomorski velesili. P vi japonski uspehi so Američ ne in Angleže uverili, da je J ponska v militariftičnem ozii veliko jačja kot pa so si o predstavljali. No, ameriški pr moči Japonska ni bila kos ln s daj je "boss" nad njo gener MacArthur. In Pacifik je post "ameriško morje". Tudi če tei mnogi ne bi toliko poudarja dejstvo je, da so Zed. drža' nad Pacifikom vladujoča sila imajo vojne baze skozi do 1 tajskega in japonskega obrežj pa tudi na Kitajskem, Japo skem, Filipinih, na avstralsk otokih, ob Novi Zelandiji in t Sibirje. Amerška vlada si ho veliko teh baz na Pacifiku, k kor tudi na Atlantiku ohrani Angliji in njenim dominjono to ni všeč, najmanj pa Mosk*
Predlog za skupne baze
Avstralija in Nova Zelandi smatrati, da Zed. države v m nem Času ne potrebujejo vsi
da
v
in pomagajo doseči svoj namen SANS je izdal in založil slo-
podružnic ter	»»o«.« ...	wnu na neojugosiovijenem Kra-	nu RuuKriviiti auuuuvc ^viai.ji organizaciji- velesile
podpornih 'društev nas je o od- >ke kraJim7	SC na va* ™d samomorilci, tolovaji iq združenih narodov, ki se je vr- mnogo več vpliva in s tem tudi.	R jm je ok A
poslanih brzoiavih že obvestilo vlsokl urad- da nudite simpati-	berači. Nobenega spomenika^sila v Londonu, in slovi tudi za vce odgovornosti. Ako hočemo	_
"—-----"* —-----—	mu niso dali na grob. Niti ne veščega tolmača politike in smo- biti odkritosrčni, moramo pri
namenjenem času služijo |z statistie Ja	je žele. eno pomoč razrešitev istega
laatlln nnca/ I ctmi nnmnn	O	9	.......1..	nnnrj
ti da nas obvestijo o tem še v sm,slu jugoslovanskega pred- straže. Toda ker z Mussolinijem trov jugoslovanske vlade v po- znati, da mir na svetu ni odvi-ostale organizacije in društva 'oga UverJeni smo« da ic	vred niso pokopali tudi fašizma menkih s poročevalci tujezem- sen toliko od malih državic kot
venski tekst nove jugoslovanske ^mo ugotovili ,,rilično na- s,ovanska zahteva zaslužena in v Italiji, je naravno, da je ostal skega tiska. Omenjeni Arthur od treh ali štirih velikih sil." .
tančno število teh telegramov 1 «Pravičena. Jugoslovanski pred- "duče" v očeh mnogih njegovih Gaeth piše o pomenku s Karde- O jugoslovanski revoluciji pa Sporočite nam /. navadno karto cdini nudi ključ 23 mirno j privržencev še vedno simbol, ljem sledeče:	je poudaril podpredsednik Kar
ustave. Brošurica je lične žepne oblike in ne vsebuje važnih informacij samo za danes in jutri, temveč tudi za bodoče, ko se bo razburjeni svet povrnil v normalnost in bo ustava v polnem obsegu izvajana. Združeni odbor bo izdal ustavo v angleščini, Narodno veče ameriških Hrvatov pa v hrvatskem jeziku.
, . . ... _ITf . rWT,..T rekla nujno zahtevamo, da naš Te dni je izšel BULLETIN . . . . . .	.,
J	' državni department pravično
presoja etično, gospodarsko in
____4 .	. . .	. , politično razrešitev meja med
razmotrivanj o sodobni politiku t 1 •• • t* n ,i,cti	c	; Jugoslavijo in Italijo.
stralije in Nove Zelandije, n bodo skupne, ako se jih ne mi: opustiti. Neprijetno za Avstr lijo in Novo Zelandijo je, k jima Amerika lahko vrže v o raz očitek—kar se je že dos krat zgodilo, da če bi bile
ime društva ali organizacije ter ^rešitev krivice, ki je bila na- Zavzeli so se. da je treba njego- Edvard Kardelj je prebil ne- delj, da večina ljudi v Ameriki	odvisne od svo
datum, kdaj je bila brzojavka sll,'° storJena .nad ,tem »J«d; vo delo za "preporod Italije" na- kaj svojega življenja - kot ve- in na Angleškem pogresno sodi terJ leške mornarice. bi na	stvom pred petindvajsetimi leti dalievati in to so storili z "reor- cina drugih prvakov sedanjega o njej, ker jo primerja ruskemu .	llKrani
sjana	sivini	^i.i.uNaj.M.nnii it-u j dalje v
Aoel ki ea ie brzoiavil držav- vxč. Nikakor ne moremo pod- ganizacijo" svojih v Apel, ki i^a je brzojavu ctrzav-j ira Ralcre d teorije za! grebli so "dučeja" nemu tajniku Byrnesu SANSov K	*	-J	auttja ,
tajnik, se v prevodu glasi:
Amerikanci slovenskega po-
Združenega odbora in vsebina je polna važnih informacij in
zlasti v zvezi s tržaškim vprašanjem in z drugimi problemi, ki prizadenejo tudi Ameriko, našo
rst. In od-'jugoslovanskega režima — v za-j vzorcu "Naša borba ima čisto P? .	ameriška si'
truplo ne- porih kraljevske jugoslovanske, drugačen izvor. Res je. da je na- ^ države bi rade ohrani razrešitev spornega vprašanja, kam skrili in svetu ter Italija-[vlade v predvojni dobi. Toda ko ša revolucija po svoji socialni;	ba2e tudi y Ice|andiji
ki bi prezirala pravično .narod-1 nom oznanili, da so ga odeli v sem se z njim razgovarjal v nje- vsebini podobna oktobrski revo- sev^rnem Atlantiku Med voj nostno razmejitev med Jugosla- rože In pa. da bodo odslej bolj 1 govem prostranem uradu v Beo- luciji, toda s tem še ni rečeno, | icelandska vlada Americ vijo in Italijo in ne spoštovala kot še kdaj delovali, da se reši 1 gradu, me ni nobena okolnost da je enostavno posnemanje, j ^^ [n Anfiležcm dovolila neovrgljivo voljo velike večine Italijo pred "brezverstvom" in spominjala na to dejstvo. Vtis. Klasični vzorec meščanske prizadetega ljudstva, ki želi po- j 44komunizmom". Bilo bi dobro,
stati svojstven del Federativne ljudske republike Jugoslavije.
če se bi evangelisti "naše sorte demokracije" v Londonu in v VVashingtonu kaj naučili iz takih incidentov, dokler je še čas.
Jugoslovani pod Italijo imajo
polno pravico pridružiti se svo-	V sklodu OtrOŠke
drugo domovino. V kratkem I j j materni deželi in prebivati v	. . . tej nnf)
sledijo nadaljne izdaje Bulleti- skYPni d^avl Vsak drugačen	OOiniCe ,UUV
na. enako važne, enako potre- popravek velike napake in kri-	D() 25 j|a izka2uje sklad .....
bne. i v«ce, ki je bila storjena sloven-	otfoške ^^^ ^ SioveJnijo naJ ( govor, proti Sovjetski uniji ze
1 skemu narodu vsled versajske	nnn ,, tn nnn .. stokrat premlel Adolf Hitler Izdaja Adamičeve T & T za in rapalske pogodbe, bi pomenil, april in maj obsega 16 strani di- da ^ odpovedujemo ameriških
namita. SANS ima na razpolago principov pravičnosti in preži-,	. 54 . , .
le omeieno število izvodov ki : j j	aprila in seznam st. 4 bo v kratic omejeno sitvno izvooov, ki ramo pravico narodov do samo-	, . .
bodo razposlani na podružnice odločevanja. Na deset tisoče Ju-	°DJ.avlJen' , , ..
za razdelitev. Posamezniki si la- goslovanov iz Julijske krajine	SkoraJ vsa nasa podporna
hko naročajo nadaljne izvode od Trsta in Istre je žrtvovalo svoja	f "ŠtVa SO dob,la Vablla' da stv
izdajatelja (T & T, Milford, življenja v borbi proti fašizmu. I delujejo pri nabiranju prispev-
N- J.) za svojo svobodo ter za narodno	k°V ter da 1 Sama ^ SVOJlh b,a-
To so važni dnevi v svetovni edinstvo. .^»vii.	P« «w>/naat. prispevajo v
G. N. Karle je bil 25 aprila
vprašan, če ni vse tisto, kar on
$40.000 v gotovini in $17.000 vlri . , .. zanesljivih zaobljubah, ali sku-!£a™ ^ odgovoril, da ni važno,
paj pieko $37 000 Račun do 30.	T™- ^^ ^J*
žno to. da resnico pove. Buuu ,
je bobnelo po dvorani, ampak
kdor hoče razumeti, pomeni to,
da je tudi že Hitler "ukraden"
iz groba in nadaljuje iz ust in «
taktiko drugih svoje "začrtano
delo".
Na tisoče ameriških zgodovini. Treba je, da se ljud-' življ*nj je bilo rešenih od junaštvo pouči ter da pravilno razu- ške	V°jskeM ko je r 1 osvobodila to pokrajino. Ne sme meva ves značaj svetovne poli-! se dovolitif da bi stotisoči Jugo-
tike, v kateri igra tako odločil- slovanov, ki so tehnično še veno, obenem pa odgovorno vlogo dno pod Italijo, bili še zastav-naša Amerika. Naša velika dolž- Ueni v igri mednarodne politi-
nost je pomagati ljudstvu do ke' in **pottavljati ameriško po-
1 štenost v nevarnost in tvegati
pravega razumevanja teh pro-
naš razum pravičnosti in demo-
blemov s širjenjem tiskane be- k racije ter načela, ki so izražena sede.	'v Atlantski listini.
važna nova kuharska knjiga za
ameriške slovenke
'SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA'
Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJftEK
KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA 2ELELA IMETI!
Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska jedila — V njej je tudi ANGLEAKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naše jedilne posebnosti kot POTICE. SARKLJI, KRAPI, BUHTEL.J-NI, CMOKI itd. — To bo našim tu rojenim kuharicam selo dobrodošlo in se jim ne bo težko navaditi pripraviti "speclail-tete'*, ki so Jih vedno tako rade imele doma.
Ker ameriSke Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE, BO TA NOVA 4 KUHARICA" veliki večini naSih gospodinj in kuharic zelo dobrodošla.
Nova knjiga ima velikost 8x5 4 inče, obsega skoro 500 strani. (40 poglavij), ter je vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami.
Cena $5.00 s poitnino
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2:101 SO. LAWNDALK AVK.,
CIIICAGO 23, ILL.
ta dobrodelni namen. Tista dru- Jugoslovanska ambasada v stva, ki niso prejela teh vabil. VVashingtonu je izdala lično o
so naprošena, da vzamejo te vr stice in druge apele v naših listih za "uradna" vabila ter da se pridružijo stotinam drugih društev in organizacij, ki so se že odzvale in prispevale.
Imena vseh prispevateljev v zneskih nad $5 bodo objavljena ter poslana v staro domovino. Ta imena in prispevki za njimi bodo najlepši dokaz našim bratom in sestram v opustošeni Sloveniji, da sočustvujemo z njimi
premljeno brošuro, z zemljevidi — nekateri so v barvah, z naslovom "TRIESTE". Ime pove. zakaj gre. Ta pamflet podrobno opisuje spor med Italijo in Jugoslavijo radi Primorja, kako se je vse to zgodilo in zakaj ima Jugoslavija po vseh poštenih pravilih res pravico do njega. Vse gradivo je v angleščini. Kdor bi mogel poskrbeti kje kaj publicitete v prid jugoslovanskih zahtev, naj piše po to inte-
Hl^B	^E	*	rii-	si tam z^rade mornarična in 1
katerega daje podpredsedniK volucije proti fevdalizmu je	Lorišča oroti Nemči
jugoslovanske vlade, je mnogo francoska ki je bila večkrat po-	tam samo am
bolj blizu osebnost, mirnega in no vi, en a. toda nikdar ne v isti	-n ^ AmeHŠ
poštenega profesorja kateremu obliki. Mi imamo zopet cisto no	Icelandiji obliubila
ie do tega, da natančno raztol- vo variacijo te revolucije.	^	k^h^ «4,
mači svoje naziranje glede po- "V svojem gospodarstvu še trebne socialne ureditve svoje nismo dosegli normalnega sta-dcžele.	nja. Toda v Jugoslaviji imamo
Razgovarjal sem se z njim ce- mir — navzlic temu, da imajo lo uro in izvedel, da je bil vržen k™etje puške 'in drugo orožje.
Naša dežela je urejena in stabilna. Morda še nismo dosegli one idealne oblike demokracije, za katero smo se borili in kate-
v zapor takoj po svoji gradua-ci;i kot dijak. Vpraša! sem ga, kje in kdaj je spoznal Tita. "Poznal sem ga." je odgovoril, "že od leta 1934 naprej, kajti vsi smo morali delovati ilegalno v tistih časih kraljestva in diktature Cesto smo morali menjati svoja stanovanja in kraje, kjer smo živeli, kajti policija nas je kaj rada začela sumničiti. Zgodilo se je, da sem moral jaz kot Slovenec v Beograd, dočim so Tito in drugi, ki so bili Hrvati ali Srbi, pribežali v Slovenijo. Včasi smo se našli v istih zaporih in se spoznavali v njih.
Povedal mi je. da so bili tudi
ko bo vojne konec, bodo nje: ladje ter letalci odšli. To se ni zgodilo. Naobratno, ameriš] vlada bi rada baze v Iceland v najem za 99 let. Ker je Icela dija na direktni poti med Was ingtonom in Moskvo, bi ame: ške baze na tem otoku lahko slučaju vojne služile ameriški
ro upamo usTvaTitrir^a oblast! Letalcc™£a "apa^e na evropS je že v rokah pretežne večine Rus.ja ' Kakšen drug namen naroda"	naj aj sPloh im^le? vpras
jejo v Moskvi. Zato je sovj. vi
da Icelandiji sporočila, da če b ze Ameriki dovoli, bo to smatr la za neprijatelisko dejanje, res je predsednik icelandsl vlade v Washington sporoč da želji ameriške vlade ne mo ugoditi. Stvar s tem seveda še končana, ker naše baze so tam.
Zed. soc. stranka v Nemčiji
največja po članstvu
Iz Berlina poročajo, da je po združenju komunistov in socialistov v sovjetski okupacijski zoni nova organizacija, ki se imenuje "zedinjena socialistična stranka", največja v Nemčiji. Šteje nad milijon članov. Izmed teh jih je prej pripadalo v ruski
Socialistična stranka se
ne samo v besedah, temveč tudi resantno knjižico ter jo ponudi v dejanjih.	| v presojo kakemu uredniku lo-
Ce Amerikanci ne moremo kalnega časopisa. Pišite na na-pomagati, ne more pomagati siov Yugoslav Embassy, VVash-nihče!
Naše prireditve
V soboto 4. maja: Slike iz stare domovine v Franklinu, Kans. Prireditev je pod okriljem podružnice SANSa in Federacije društev SNPJ. .
ington, D. C
Poljska
konkordat
Poljskem je bila do te vojne ka toliška cerkev država v državi, financirana od države in od ljudstva, in politično v ospredju. Sedaj je ob veleposestva in ob V nedeljo 12. maja. Velika politično moč. Papež Pij XII. je prireditev Centralnega odbora preklic konkordata dne 22. apri-SANSovih podružnic v Chicagu ]a po radiu ostro obsodil in ob v dvorani SNPJ. Govori pred- enem objavil pismo, ki ga je po-sednik Ktbin Kristan, pogojno sia| letošnjega januarja kardi-tudi ga Nada Kraigherjeva in nalu Hlodu V njemu je dejal dr Neubauer.	mcd drUgim: "Naš strah (da se
Isti dan sc kažejo filmi iz sta- bo na Poljskem udarilo po ecr-re domovine v Luzernc, Pa., pod kvi in svetemu zakonu«, je bil pokroviteljstvom podružnic; upravičen." In res je Poljska za
ki.
Uruguay za relif
Uruguay, mala republika ob Argentini, je žitna dežela. Vzlic temu je uvedla delitev kruha po
prvi, katere je pregazil sovražni naval. Vzelo je nekaj časa, predno je uspelo Kardelju in njegovim tovarišem, da dvignejo prapor odpora, toda ko je ljudstvo spoznalo možnost nove sloge, se je mnogo ljudi pridružilo odmerkih, da bo lahko toliko partizanom in le posamezne sku- holj pomagala relifni akciji pine klerikalcev in nacionalistov | UNRRA so ostale v'opoziciji. Od teh so vlada je preklicala | mnogi odšli z Nemci iz dežele in j z Vatikanom. Na Se zdaj nahajajo v angleški zoni
Slovenci razočarani nad razme- zoni 511,00 komunistični in	.
rami v kraljevini, ter da so bili 1530,000 socialdemokratski stran- udeleži kongresnih volite
Glavni urad socialistične stra ke je sporočil, da bo imela v pi hodnjih kongresnih volitvj okrog 15 kandidatov v zvez senat in 68 v poslansko zbe nico. Strankina konvencija | se bo vršila od 31. maja do 2. j nija (vštevši ta datuma) v CI cagu.
SANSa in društva SNPJ.
Vsi prispevki gredo v sklad otroške bolnice za Slovenijo. Rojaki, udeležite se teh prireditev v največjem številu!
Mirko C«. Kuhel, tajnik.
USTNICA UREDNIŠTVA
Poročilo o seji kluba št. 1 JSZ in predavanja Oskarja Godine, o koncertu "Prešerna" In dru^i dopisi, ki smo jih prejeli v pon deljek. bodo objavljeni v prihodnji številki.
Vatikan silovita izguba. A tisti, ki so konkordat preklicali, smatrajo. da jim mora biti prva briga ljudstvo, ne pa hierarhija in Rim
ProfesoR Harold Laski z združenjem socitfidemokratov in komunistov v sovjetskem delu okupirane Nemčije v "zedinje-no socialistično stranko" ni zadovoljen. Smatra, da jc združenje kaj vredno le, ako ni prisiljeno Toda dn-ti je bilo to združenje, ki ga on kritizira, "pri-
na Koroškem
Podpredsednik Kardelj je poudaril, da ni nobene borbe med cerkvijo kot tako in med državo. Mnogo prominentnih katoličanov, med njimi Slovenci Kocbek, dr. Brecelj, Toni Fajfar in Franc Finžgar, je v pokretu in se nahajajo na važnih mestih v vladi.
Posebno zanimiva pa so bila tista Kardeljeva izvajanja, ki se tičejo Primorske. Izjavil je, da izhaja največ zavednih Slovencev iz krajev Julijske Benečije, ki ni bila nikdar vključena v meje Jugoslavije in je prišla po prvi svetovni vojni pod Italijo, navzlic dejstvu, da je pretežna večina prebivalstva slovenska.
Večina slovenskih intelektualcev — pisateljev, umetnikov in učenjakov — je iz Primorske, kjer živi nič manj kot 25 odstotkov vseh Slovencev Ta narod se je tekom sedanje vojne povezal z Jugoslovani in se skupaj uprl fašistom. 7.c leta 1944 je bila vsa dežela razen malega pasa ob
NAROČITE
ameriški družinski koledar
KitA.1i!
Stane $1.65 s poitnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
Letošnjega koledarja mora v stari kraj najmanj tiaoe izvodov!
Ljudje tam ga bodo veseli, ker je njim
posvečen.
A Vugoslov Weekly Devoted to th« Interesi of Iho Workers
PROLETAREC
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PubU.h.d W««kly 2301 s«. Lawb4«U Ara
CHICAGO 23, IL1
Remember Reuther's Objective
Although the big automobile strike has passed into history, it has left thinking people with a new philosophy.
At tiie Vginning.of tho strike VValter Reuther, sincc fltcM ,>n <lent of the United Auto VVorkers' Union, let it bc knovvn thut, so ai i*s he is concerned. he did not want wages inereases thut required thc levying of higher prices against the general public. Wage inereases according to thc Reuther proposal, should come out of thc prolits al corporation* and not out of the pockets of consumers.
The Reuther proposition sets up a train of thought that does iiot end witi» strikes and wage inereases. If vvages, profits and thc public'. ability to pay should ali be linked together as a single problem when there is a strike for an increase in pay, \vhy should not thosc three faetors bc properly meshed ali the time?
Suppose a eorporation is making so much money that it can and does pay its workers twice as much as the general vvage rate. Suppose thc workers m that eorporation are eontented and at peace vvith theii *»mployer. Might it not be in order, under thc rcasoning of Mr. Reuther to cxamine the circumstances vvith a vievv o/ reducing prices and profit and bringing vvages in line vvith the general level? To us such action seems to follow.
Nor are vve theorizing During the vvar ihere vvas the firm of Jaek Sc Heintz, to offer one example, vvhich paid vvorkers far aboVv? i'ie general wage rate. Big bonuses, amounting in some cases to thousands of dollars vvere handed out. Rest periods vvere taken at the pleasure and vvhim of-the vvorkers themselves. It was a happy situation—for the Jack & Heintz firm and for their vvorkers vvho vvere called "associates.*
VVhere did those abnormally high vvages come from"' The ansvvcr is that they came out of the pockets of the general public. They came from you and from me. They vvere paid vvith the dollars that other people invested in government bonds. They vvere a burden on the general public. not upon the firm. They novv are part of thc public debt vvhich is saddled upon this and future generations.
Under such conditions it is possible that a group of vvorkers Is getting too damned much. That is the logic of Mr. Reuther'* deciaration that he did not vvant more money for auto vvorkers if thc extra dollars) had to come out of the pockets of the average consumer.
Why do vve draw this pieture? The ansvvcr is that wc believe it shovvs the need for an over-all authority vvith povver to eoordinatc thc services and revvards of vvorkers. It is because vve do not believe that vvillingncss to share its booty vvith its employees should justify a private-profit eorporation that loots the general public.
Hovv, then, can this business of adjusting vvages to the general vvelfare bo accomplished? VVe have the answer to that too. It can bc1 done by making the industries of the people the properiy of the people, by ending the profit motive and inaugurating the service motive, by eliminating competition and group interest and instituting cooperation an social interest.
That is a big job. But it is a necessary job if the vvealth that labor produces is to be properly apportioned among the people and if vvorkers are to have a common interest, one vvith the other, rather than become partners of profiteers vvho prey upon society as a vvhole. — Reading Labor Advocate.
America-Land of Plenty
In 1944. a war year and one of unprecedented piosperity in America, approximately 3,000,000 faiuilies and persons living in cities re-ccived less than $1,000 ineome for the year.
Another 4,000,000 families and single persons, mostly families, had incomes in the same year of from $1,000 to $2,000, making a total of 7,000,000 families and persons vvho had less than $40 a v/eek on which to live in an era of higher prices, higher rents and higher everything.
VVe need not look to China, or India, or South America for export markets for the produce of this nation Ali vve need do is elevate.the incomes of these 7,000,000 families, and they'll buy ali America can produce and then some.
VVith more money in their pockets, poor families will buy more bread, farmers vvill seli more food and buy more machincry, machinery makers vvill have more vvork, buy more overalls and autos and st;-trt general cycle of employment and produetion.
That's nothing more or less than common sense, and the sooner »ur congresses and legislative asscmblies learn that little bit of eco-.lomžcs, ihe better off our nation vvill become.—The Progressive Miner.
From THE NATION
VVE HAVE A HOT TIP that Iran may hereafter plaee its trust in a higher authority than the United Nations. Magazine Wcckly has revealed that Husscrn Ala, Iranian jmbrssador, took time out from the
■EIHE CONSUMER COOPERATIVE MOVEMENT, VVHICH VVAS 6E6UN 6Y 26 kVEAVfftS OF ROCHDALE,ENGLAND, IN 1844.MAS NEABLV tOO,000,000 MEMBER FAMILIES IN 38 COUNTRIES.
Security Council sessions to enter subseriptions for Superman and Batman, comic magazines.
GOOD NEIGHBOR POLICY: A .econt arnfy reeruiting advertisement fesitures a banner hcadline proclaiming "VVorld Travel for You!" Underncath is a dravving of a procession of grinning G. I 's being borne up a long flight of stone steps by sullcn, straining sets of coolies. .
FIRST FEDERAL COURT OR DER forbidding the segregation of school children for race, creed, or color has been issued by a United States judge in Los Angeles. His decision—vvhich has been appealed by the Santa Ana. California, Board of Education—-declared diserimina-tion against Mexican children to bc unconstitutional.
oN 1930-B-1 VVHEN ALL TAXES ARE COrtSiDeRtC) ThOS£ EARNiNG UNDER $300 A YEAR PA& SOMfc
yINCOME AmL. INTAXES.
VVhen Farmers Strike
VVhen vvorkers strike for better vvages and better vvorking condi-lions, the press is full of the nevvs.
But vvhen farmers strike for higher prices, nothing is said, and today one of thc most vieious strikes in the vvorld is under way in these United States—a strike fomented and maintained by the farmers of the nation.
Reeognizing the extreme scarcity of grains, thc farmers, vvith their bins loaded to capacity, are refusing to seli, vvaiting for higher prices vvhich they knovv scarcity brings.
VVhen—oh vvhen—vvill congress vvakc up and stop this sort of .'trike!—The Progressive Miner.
iNSiSTON-miS UNION LAfllt iN -rvs NEST MAT i YOU BUY I
WhE Wl0f-9PREAD INTROOUCT^ON OF *LABOR- I	«
SAVIN3* MACHiNERY MELPED IN THE SPECTACULAR DEVELOPMENTOFTHi KNiGHTS Of ST. Cfi/SP/ti FOllOMNG THE CIVIL VVAR. THE K/4i6HTS ORGANI ItO A6AJNST "ME UDSS OF A MARKET FOfcTHEiRSKJU-S »THE SOBSTlTUTlON OF LAfcORERS FOR. CRAFTSMEN. oio
1IEADLINE in the Saeramento, California, Bee: "Bank of America VVill Open in Paradise." (Paradise it gocs vvithout saying, is located in California.)
Morals, Ethics and Profits
From time to time vve are accused of becoming too technical-— and. vve must admit, the criticism often has been deserved. VVe try to use vvords that anybody vvill understand, but cvery novv and then some trite expression like "economic determinisin" vvill slip from our tvpevvriter.
The cxplanation of economic detcrminlsm is that people think and act according to the manner in vvhich they make their living. Sometimes wc say that "the social is the reflex of the economic"—and scarcely anybody understands us.
VVell, here s an example of vvhat vve mean that should clarify vvhat We mean:
An Associated Press report dated March 29 tells us that "the na t i ves of Angola. VVest Africa, must dress decently and no longer apprar naked or uearing trpe leaves and other such primitive means to cover parts of their bodie* in villages and tovvns."
This order, the article states, vvas announced by the Portugese ininittry of Colonies.
No doubt some readers will think that the Portugese authorities are concerned about the morals, or perhaps the health of those primitive peoples. But vve have not yet quoted thc last line of the AP story. Here it is:
"The textile industrv is being developed in Angola."
Yep! That's an example of vvhat vve mean vvhen vve say "economic l oeterminism." It means that the customs, ethics and morals of the ( people are determirted by economic conditions—favorable to the domi-r.ant class, of course.—Reading Labor Advocate.
REALLY BIG WAR CRIMINALS ESCAPE
A CIO Drive to the South
In May two hundred organizers, backed by a million dollars. thi determination of Philip Murray, and the unofficial sanetion of the Truman Administration, vvill set out to remake the South. The drive, knovvn in trade-union circles as "Operation Dixie," will be, first, a "straight, clcan-cute, pure, unadulterated campaign to organize" more than a million Southemers in the textile, lumber, and chcmical industries. in agriculture, and in vvhite-collar jobs. But Mr. Murray, de-seribing the drive as "almost a holy erusade," makes it clear that the 4by-products," political and social, are very much in his mind and of the most far-r^aching character. "The men and vvomen of the South," bt told a Detroit audience last vveek. "must Ur free, and we must de-liver to them their political and economic emancipation." The very fact of extcnsive unionization, he believes, vvill speli the end of the poli ta.\ and ultimately of aH forms of economic diserimination. Thc Administration appears, vvith good reason, to see in thc spread of unionization the onlv way of shaking off the ineubus of the Rankins vvithout at the same time destroying the party's hold on the Solid South. Political emancipation for millions of Negroes and poor vvhites, if achieved under the aegis of the Administration vvould keep the South safely Democratic even if it meant the loss of the Bourbons. And that loss—if such it čan bo called—is not inevitable. The fight vvill be long, and fierce at the outset, but let the C. I. O. seore a fevv notable vietories and many a Dixie coalitionist, vvith a nervous eye on his new eonstituents, vvill dis-cover fresh virtues in tolerance—and rediseover the anvantages of party regularity.—The Nation.
Freedom is responsibility. Freedom must be earned by each man in his own way. No one can shirk his responsibility. No one can vvork by or for himself alone.
The first task before us is to lay the social, political and economic foundations of peace. That can be done only by each man and each nation doing his or its share. In a vvorld vvhich has become "One VVorld" collective security is the only possible security—and collective prosperity the only possible prosperity. And "coleetive" means that YOU have a role to perform.
The Parliament of Man is in session Its decisions are your de-cisions.
The Parliament of Man
By RUTKI TAYLOR
"The Parliament of Man is now convencd in continuing and con-stant session vvithout rules of order, limitations of debate, or privilege of the house, and those vvho refuse to take account of its proceedings may vvake up to find that its proceedings have taken no account of them "
These vvords vvere vvritten some time ngo by Arehibald MacLeish Thcy arc given nevv significance by the events of recent vveeks.
VVe are living at a moment in history vvhen the nature of our civilization is unusually fluid, un-urually capable of being molded in a nevv direetion. AU too soon it vvill crystalize. Therefore, it is important that vve take full advantage of this opportunity to assure the birth of the world for which vve have hoped and of vvhich vve have dreamed.
It is time for far-reaching plans and for hard and constructive vvork to put those plans into effect. It h a time for men vvho are vvilling tc lead and to take responsibility, vvho vvill put the interests of their fellovv men before their ovvn personal am-bitions. The Parliamentary of Man does not select any one group—it is ALL men, no matter vvhat their race or creed or nationality or occupation. •
Neither as indivlduals or as a nation vvill it be possible for us to stand aside and keep out of the stream of traffic. In a vvorld that is daily grovving smaller, vve cannot avoid being affected by vvhat happens to our neighbors.
Another time for a motorist to worry about losing control of his car is vvhen he's a couple of in-stallmcnts behind.
BLACK GOLD
Speaking to the Federal Council of Churches at Columbus, Ohio, President Truman denounced "grecd for gold." Maybo it's a bit carping to criticize a speaker for using a time-tried phrase, but "greed for gold" is out of date in the United States Try to get it!
But there's "black gold," as the boys call oil.
Seems there's plcnty of grecd for black gold in VVashington — and Truman vvould not have to vvnlk very far from the VVhite House, if at ali, to find men caten up vvith that greed.
Truman inherited from the Roosevelt Administration a greasier outfit than the slickers vvho made a sucker out of Harding.—United Mine VVorkers Journal
SUNRISE
%
By MAX PRESS
Novv ovef the tovvn a good, clean dawn is breaking Like a gracious dream in a vvorld of fears;
Softly in silver and pink the tovvers are vvaking From early mist — the hour of sunrise nears.
Movv in the iron depths of the stir-ring city Is raised the ghostly grail for vvhich men grope;
For this dawn vvhich ia beauty and peace and pity Bringi to their vvaking hearts a desperate hope,
And they rise and stumble on to vvhat comes after: From the desolate night of ruin and rain,
The beautiful and far country of their laughtcr— VVhere Man comes on his hldden youth again
CARTELS
Cartels are based on a philoao-phy of scarcity, restrietion, and monopoly povver over economic life. Cartels are inherently con-trary to the American creed of freedom, opposed to the špirit of democracy and hostile to pro-gressive improvement of the economic position of the majdrity._
The Milk Distributor, Loeal No 733, Chicago
20-Story Building to Be
Covered with Aluminum
NEVV YORK—A 20-story building covered vvith aluminum from top to bottom, vvill be ereeted in Nevv York by the Aluminum Com-pany of America as an advertisement for its ovvn product.
This unustial building vvill house the headquarters, offices and shovvrooms of the "Aluminum Trust." It vvill be at Park Avenue and MU h Street.
Our ovvn hearts, and not other men's opinions of us. forms our true honor.—Schiller